Posamezna številka 20 vinarjefr. Šlev. 112. imrni v petek, sit 17. mu i9ii UfoJlTL —s Velja po pošti: sa celo loto uapraj .. K 40 — na t a rnosee ,. .. „ 3.50 7,a Namčijo oeloletno . „ 45'— ra ostalo tnoremstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: 's oelo leto napraj.. K 38-— rs trn miaeo ,, .. K 31— V upravi prijonan mastno,, 2-50 Sobotna izdaja: =a 1» cie o leto.....K 8 — sia Nemčijo oeloletno. „ 10 — za ostalo InoEsmstTo. „ 13 — lasas Inseratl: g— Lcofitolpna petlivrsta (72 ms široka In 3 moi visoka cli aji prostor) is enkrat . . . . po 501 aa dva- in večkrat , „ 45 pri večjih naročilih primera* popust po iloqovorii. Ob sobotah -nemčencev, pa molči kpt grob in se ne 'sne. Toda ne samo mo4či, Moža kot Šu-leršič in Lampe, ki stojita na čelu avto-onine deželno uorave. nastooata v svo- jem listu dane-s javno in prikrito proti jugoslovanski državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot je zamišljena v deklaraciji in vporaljjjata vsako priložnost, da dcnunci-rata sveje lastne rojake in dajeta sovražnikom Nemcem orožje v roke. Koroška stavi kranjski deželni odbor pred najhujšo obtožbo. Slovensko ljudstvo si bo to zapomnilo. Ko¥ sTličilozBooll okraji- Pred stanovanje predsednika Hrušev-skega so postavili vojaško stražo, istotako pred vhodom v zborovalno dvorano. Med temi dramatičnimi dogodki so stale pred poslopjem nemške čete s strojnimi puškami in oklopnimi avtomobili, pripravljene na boj . . . Organ galiških Ukrajincev »Dilo« poroča na podlagi informacij iz Kijeva, kako so nemški vojaki razgnali takozvano Malo rado. Zgodilo se je to takrat, ko je Rada razpravljala na plenarnem zborovanju v navzočnosti ministrov o dejstvu, da so Nemci v noči med 26. in 27. aprilom obkolili in razorožili uknjinsko divizijo, katero so pred kratkim sami sestavili iz ruskih ujetnikov, ki so sc nahajali v Nemčiji. Dne 30. aprila ob 4. uri popoldne je došla med govorom poslanca Rafesa vest, da so nemške čete. obkolile poslopje in ne dovolijo vstopa nobenemu. Predsednik Rade prof. Hruševski i" ostal popolnoma miren in je opozoril govornika, da je čas zaključiti govor. Ravno ko je Rafes spregovoril zadnje besede, co se začuli vojaški koraki. V dvorano je vdrl nemški poročnik 7. oddelkom vojakov z nasajenimi bajoneti. V ruskem jeziku je zakhcal poročnik poslancem: »Roke kvišku. — nobeden se ne sme premakniti z mesta.« Navzoči so dvignili roke. V dvorano so se vsipale nove množice nemških vojakov. Vsi člani Rade, časnikarji in ministri so držali roke kvišku. Tako pravosodni minister Seluhin, finančni minister Klimovič, naučni minister Prokopovič, namestnik ministra pošte in brzojava Štefcn in ravnatelj upravnega oddelka v notranjem ministrstvu Gajevski. Samo predsednik Rade Hrušev^Jti ni dvignil rok, ampak je mirno sedel na svojem mestu. Nemški vojaki so mu držali samokres na prsih. -.Protestiram slovesno proti temu, da je udrlo v zbornico vojaštvo,« jc rekel predsednik v ukrajinskem jeziku. Nemški poročnik je zaklicali "Kdo je to, ki govori?« »Predsednik centralne Rade, Hruševski.« »A Hruševski. Toda tukai jaz ukazujem, je odvrnil poročnik. V dvorani je bilo tiho. Vojaki so se pomešali med poslance. Pred vsakim poslancem ie stal nemški vojak s samokresom v roki. Razlegal se je od časa do časa le žvenket orožja in pritajeni klici navzočih poslancev. »Tovariši, ostanite mirni,« je opominjal Hruševski. Poveljujoči poročnik je pričel klicati glasno: »Ali ie tu vojni minister Žukovski? Kje je minister Kovalevski, k)« notranji minister Tkačenko, kje načelnik upravnega oddelka Gajevski?« Molk. Poveljnik oddelka je še enkrat ponovil vprašanje. Tkačenka, Žukovskega in Kovalevskega ni bilo v dvorani. »Jaz sem tukai,« se je odzval Gajev- , ski. Na poročnikov ukaz so obkolili vo-; jaki Gajevskega, aretirali so ga in odvedli iz dvorane. Poročnik je zahteval od Hru-šovskega naslove nenavzočih ministrov. Toda Hruševski mu ni dal odgovora. »A sedai,« je zaklical poročnik v ruskem jeziku, ;-kdor ima pri sebi orožje, nnj je nemudoma položi na predsedniško mizo, drugače bo na mestu ustreljen. Rok<> dol.« Vsi so spustih roke. Do mize je pristopilo nekoliko oseb in so položile pred Hruševskega samokrese. Nemški vojaki so jemali iz samokresov naboje Poročnik ukaže nato vsakega posebej preiskati in si zapisati imena. Nemci so preiskali celo poslopje in še posebej stanovanje Hruševskega. Našli in aretirali so ministra Lubin-skega, Ko je bila preiskava 'zvršena, je dovolil poveljujoči poročnik poslftncem, da smejo oditi domov. Trst, 15. maja. Tržaška »Unione« je pustila odkrit boj; ni se ji zdelo primerno naravnost od-' govarjati, a skrajno nelepo je ravnala, da I se je zakrila za dvojno »Poslano«. Sicer je vseeno, »li je bilo Poslano« napisano v tem ali onem stanovanju v Trstu; bolj važna je vsebina. Žc naprej pa povemo, da ne odnehamo: resnica mora zmagati r.ad lažjo, pravica nad krivico. Prvo »Poslano«, ki ga je napisal urednik, pardon: -»bogoslovec v Za.tičini«, je pavšalno natolcevanje. Mi smo v »Slovencu« navedli dejstva, gola dejstva krivic, ki jih trpe slovenski verniki v Trstu in to ob krivdi italijanske duhovščine, >Unione« pa maha kakor zblaznela. Med drugim pravi, da je vzgoja v Kopru docela krščanska, da ni liberalna. Mi o tem ne dvomimo. Mi le trdimo, da se vsaka krščanska vzgoja vrši na podlagi materinega iezika: tako ravnajo povsod misijonarji, ki vzgajajo Japonce po japonsko, Culuka-fre po culukafrsko. Koprski konvikt je ustanovljen za gojence poreške (torej po večini hrvaške) škofije, a vzgoja je taka, da se morajo vsi Hrvati posili poitalijan-čiti; tako jih odgaiajo, da se bivši hrvatski mladeniči sramujejo govoriti hrvatski; konvikt jim tudi priimke popacka, saj jih ne piše kakor veli krstni list; zato imamo dol tazov pri rokah. To trdimo in ne moremo drugače. Če bo treba, bomo posvetili še vse drugače! Drugo -Poslano« od bivših salezijan-skih gojencev je doseglo rekord v zmerjanju in zaklinjanju. Mi nismo trdili, da tržaški Salezijanci nič dobrega ne store. Mi trdimo le, kar je dejstvo, cla je zavod ustanovljen, da italijanizira našo deco. V okraju, v katerem se'zavod nahaja, je polovica otrok slovenskih. Zavod pa je popolnoma laški. Zavod bi moral biti dvojezičen, bi mora! imeli dva oddelka. Da pa naši otroci trpe v zavodu tudi v drugem oziru, to bi dokazala izjava starejših duhovnikov. ki imajo v tem oziru skušnje. Le potrpite nekoliko! Želimo pa, da si prihranite splošno zabavljanje, zakaj v tem slučaju pridemo na dan z registri imen in dejstev, da bo v Trstu kar zaječalo. Gospod »Unioninc urednik! Ako ljubite sebe in svoje laške duhovne sobrate, molčite in — spreobrnite se! Bieo::ev zvezo z mcio. »Norddcutsche Allgemeine Zeitung« je pisala 15. t. m, v uredniškem delu: Um-ljivo je, da so razpravljali po uradnem obvestilu o popolnitvi zveze, kako mislijo ponoviti stare pogodbe. Precej določno trdijo o vojaških konvencijah, carinski zvezi in o sprejemu pogodbe v ustavi obeh dežela. Nekaj je vsaj na tem resnice. Seveda še ni gotovo, če se zveze pogodba 7. ustavo. Napačno je tudi misliti, da tvori temelj novi pogodbi lakozvana avstrijsko-poljska rešitev. V resnici so hoteli obnoviti zvezno razmerje in seveda rešiti tudi vprašanja sekiyidarne važnosti. Če se govori o tem, da se razširi zveza ravno tako trdno tudi na Bolgarijo in Turčijo, pač žele živahno vsi prizadeti trdnejše zveze. Upamo, da se bo to zgodilo logično vsled nove zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. »Vorwarts« piše o tej reči: Predno se. 1 sklepajo večne pogodbe, se mora pomisliti, da je večnost dolga m da vežejo lahko take zvezne pogodbe šc čez nekaj časa: o katerih se jc prvotno mislilo, kakšna dobrota da so. Zveza more biti trdna le, če sc sklene 7. veselim pritrjevanjem narodov, a na to moremo zdaj v Avstriji manj kot kdajkoli prej računati. Nemčija ni danes v Avstriji vsled velenemške reakcionarne politike, ki si jc pridobila prevelik vpliv na sklepe vlade, čisto nič pri- ljubljena ne le v slovanski večini, marveč tudi v znatnem delu nemške in mažarske manjšine. Vpoštevati se morajo tudi skrbi za bodočnost avstrijske dinastije in za pokritje velikih posojil po vojski. Radovedni smo, kakšno stališče zavzame dunajski parlament glede na nameravane pogodb«, S streho bi pričeli takorekoč zidati hišo, če bi sklepali odločilne sklepe o vprašanjih na vzhodu prej, ko se utrdi bodoče razmerje med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, a skrb, da se kaj takega lahko zgodi aH se je že zgodilo, ni popolnoma prazna, č« se upošteva obojestranska monarhična ost razgovorov in hitro potovanje bavarskega kralja. Sklepamo, da je šlo v glav. nem stanu zelo za dinastične koristi in da razpravljajo o razdelitvi raznih prestolov! litvanskega, kurskega, estskega, livonij« skega, poljskega, (ukrajinski se pač ni zrel)< Če pa ta vprašanja o prestolih zanimajo predvsem tiste, ki se potegujejo zanje, se le tičejo tudi koristi narodov. Dczdaj se še nismo prepričali, da bi se bil zagledal tak »osvobodeni narod« v eno 22. osreči-njeevropskih dinastij. Verojelnejše je, da monarhije ustvarjene na vulkanskih tleh postanejo lahko ognjišča novih mednarodnih sporov, ki bi jih zopet krvavo morali plačati narodi. Saj so žc zdaj osvojitve na vzhodu zadrege, kar ka?e »avstrijska poljska rešitev«. Morebiti se je zdaj končala, morebiti še ne in boljše bi bilo, če se ni. Posvet v glavnem stanu more le koristiti, če so s« dogovorili neobvezno o gotovih temeljnih smereh, a poskusi vsiliti reči brez vednosti in volje narodov, postanejo lahko usodni. Šc divja vojska, vse se že razvija; zt trdne stvorbe je šc časa dovolj. Angleško časopisje se peča zelo obširno s sestankom dveh cesarjev v nemškem glavnem stanu. Daily Mail«, »TU me:.,, »Daily Chronicle« in drugi listi silno napadajo osrednje velesile in naglašajo, da igra Avstrija-Ogrska le še podrejeno vlogo. Francozi zasledujejo pazljivo dogodke v nemškem glavnem stanu. »Echo de Pariš« piše: Zveza med Nemčijo in Avstri jo-Ogrsko se more rešiti zdaj le s silo in ne več potom diplomacije. »Journal des Debats« pravi: Nemčija in Avstrija-Ogrska sta zdaj zrastli skupaj s kožo in s kostmi. »Petit Parisien« se zanaša na opozicijo v avstrijskem parlamentu. Albert Thomas pripoznava v »L' he-ure«, da se vojaška in gospodarska nad-oblast Nemčije v osrednji Evropi strašno hitro razširja, medtem ko tlači Francije še vedno grozna skrb za zahodno fronto, Včeraj je bilo morebiti še neprevidno odbijati AvsLrijo-Ogrsko s formulo >Austria delenda« (Avstrija se mora razbiti), a od zda| naprej druge poti ni. iz ..... Karolyi in Wekerle o obnovitvi zveze i Nemčijo. Grof ?'ihael Karolvi je stavil v ogrskem državnem zboru, kakor smo žc včeraj na kratko poročali, naslednjo inter. pelacijo: 1. Ali jc ministrski predsednik pripravljen povedati, na kaj so se nanašali razgovori, ki so sc vršili v Berlinu v zvezi z obnovitvijo zavezniške pogodbe, in kakšne politične, gospodarske, financielne in vojaške koncesije so se pri tem sklenile? 2. Ali je ministrski predsednik voljan podati pomirjevalno izjavo, da sc bodo dogovori predložili tud' zbornici, da sc ne bo o nas odločevalo b;ez nas? 3. Prosim za uraden odgovor istrskega predsednika, če smatra 1 :-.mur koli v iaferiorui položaj. Vsebino in- Dunaj, 16, maja. (K. u.) Cesar in cesarica sta odpotovala danes dopoldne v Sofijo in Carigrad. Spremljajo ju najvišji dvorni dostojanstveniki,, zunanji minister grof Burian, avstrijski trgovinski minister baron pl. \Vieser, ogrs.ki minister grof Zi-chy in načelnik generalnega štaba baron Arz. Sofija, 16. maja. Sofija sc pripravlja, da sprejme slovesno cesarja Karla in ctv sarico Žito, ki pridela jutri, v pjetek, ob 3. uri popoldne v Sofijo, da posetita kralja Ferdinanda. Mestni višji župan je izdal oklic, v katerem izvaja, da bo obisk pokazal celemu svetu nezrušljivo sosedno, prijateljstvo v tistem trenutku, ko se ustvarja velika Bolgarija. Prvič sc dogaja, da obišče vladar velesile s svojo sojvrogo z velikim ceremonielom Bolgarijo. Obžaluje, da bo trajal poset le en dan. ker se odpeljeta cesar in cesarica že v soboto zvečer v Carigrad.___ šiavneši! v Prosi. Velikanske so! Naši slovanski češki branje v Pragi slave 50letnico, ko se ie položil temeljni kamen »Narodnemu divad-lu« v časih, ko so bili podobni našim: takrat so mislili Nemci po bitki pri Sadovi, da nam skupno z Mažari zarubijo dušo in i vzamejo jezik in osve,:e in okrepe a čilimi Čehi in Jugoslovani nemško in raažarsko pleme, Njih nakane se jim niso posrečile. Tudi zdaj se hoče Velenemcein in Maž^-rom zarubiti češkega in jugoslovanskega človeka, a kar se jim ni do sedaj posrečilo, se jim tudi v bodoče ne bo. Na kulturnem polju, na gospodarskem pozorišču, na političnem noorišču; povsod ie napredoval Čeh in Jugoslovan — prazne so vaše mar-nje, klevetniki našega rodu, da nam uro-pate narodnost. Kulturno slavlje v Pragi je svetli mejnik sloge Slovanov v hudih časih, ki jih bomo preživeli kot zmagovalci: ker resnica je premagala vedno laž, pravica je vedno močnejša, kakor krivica. In Praga: krasna prestolica Pfemis-lov, --se zdaj raduje v svojem kulturnem slavlju. Sprejema navdušeno slovanske gp-ste, zastopnike vseh slovanskih narodnosti, ki so prišli, da stisnejo desnico bratu Čehu. Prišli so Poljaki in dokazali, da hočejo skupno s Čehi kljubovati nevarnostim sedanjih časov. Navdušeno pozdravljajo Čehi Jugoslovane: Hrvate, Srbe, Slovence: vse kulturne organizacije in časopisje je zastopano pri praškem slavlju. Žalostna izjema so seveda mažarski frankovci, a slovenski novopečeni Frankovi prijatelji so tako malopomembni, da jih v Pragi nihče ne pogreša. Praga vsa v zastavah, Narod sc raduje, zbira prispevke narodnim obrambnim organizacijam po cestah. Slovanske goste je pozdravil Mr. Kramar, ki je izjavil med drugim; »Češki narod stoji danes močnejše in krepkejše, kakor kdajkoli prej. Prepričan sem, da češki narod ne odneha, ker bi bila taka politika, nevarna; ni slabše politike, kakor ie taka, ki se boji nevarnosti." Pretrpeli smo toliko, da nimajo grozot, s katerimi bi nas spravili z naše poti. Hvala Bogu, to, kar hočemo mi, zahteva cel svet. Nič več nisnjo sami; s slovanskimi gosti, ki so prišli danes, nas veže skupna korist. Naša zmaga njih zmaga, njih zmaga naša zmaga! Slovanski gosti dobe v Pragi dobre zaveznike. Za Jugoslovane se je zahvaljeval Radič. Govornik Jugoslovanov je slavil slovansko slogo. Našli smo tisto trdno točko, s lj,atero dvignemo lahko svet: v nas samih je. Pamet so izgubili naši sovražniki. Resnice pa to ne spoznajo, ne naravnega razvoja reči; marveč vohunijo le za spletkami in zarotami. Dosledno nadaljujmo, kar smo pričeli. Naša naloga se prične šele takrat, ko se osvobodimo. Kramara je nosilo navdušeno občinstvo čez Vaclavov trg. XXX Tudi mi ne odnehamo! : Polltllne novice. -j- Manifestacijski shod v Trbovljah. Na binkoštno nedeljo ob 2. uri popoldne govori v Trbovljah pri Špancu načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ž njim pj-ideta državna poslanca dr. Vladimir R a v n i h a r in dr. Ivan Benkovič, Shod bo sijajna manifestacija za jugoslovansko deklaracijo. Vsi na shod! -f Slovenska socialna demokracija za jugoslovansko deklaracijo, Soc. dem. političen odbor v Trbovljah je sklenil, — kakor poroča »Naprej« — da se udeleže socialisti' yz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika korporati.vno velikega manifestacijskega shoda za jugoslovansko državno misel, Soc. dem, delavci in delavke se zbero ob 1 popoldne na dvorišču »Delavskega doma*, odkoder odkorakajo skupno z godbo in zastavo na manifestacijski shod k Špancu y Trhpvlje. »Naprej« poziva delavce: Nihče naj ne ostane doma! Vsi na shod. + Cesar in cesarica v Sofiji. Iz Sofije, 16. majnika: Priprave za sprejem cesarja Karla in cesarice Zite, ki pridela jutri sem, se hitro izvajajo. Mesto je okrašeno bogato z zastavami. 4- Nestalnpst Seljllerjcve vladne politike. »Arbeiter Zeitung« se zanimivo norčuje iz Seidjerjeve nestalne politike. Pravi med drugim: »Na željo finančnega ministra so sklicali 23. aprila nenadoma finančni odsek. Stragtno je rotil finančni minister poslance, naj hitro rešijp davčne pjedloge, ker se mora razpisati 8. vojno posojilo in mora vlada skrbeti za kritja dolgov in se ne sme zadovoljevati Ie z obljubami.« Tako je govoril finančni minister 23. aprila, 4, 'majnika pa odgodi vlada parlament. Kdo naj verjame v bodoče še finančnemu ministru, če ponovi svoj apel, naj se ne more več misliti, da govori tesno, Pričel je Seidler z amnestijo, da bi bil omilil med vojsko nakopičeno nevoljo, končava pa tako, da mora vzbuditi ogorčenje. Ko je govoril Czernin svoj divji govor pK)li Čehom, jc nastopal Seidler pri Čehih kot pomirjevalni dvorni svetovalec, zdaj pa eksekutira sam Czerninovo.obtožnico. Enkrat sc zavzema za koalicijsko vlado narodov, drugič pa vrže novo bak-ljo v požar. Brez načel, brez upogleda vlade; gre mu le za to, da ohrani sebe. Ne misli na državo, le nase. Boji se nastopiti javno v parlamentu in zbezal je za stopnice, ker se zanaša na hvaležnost uetn-ških meščanskih strank. Okrožja v češki. V krogih nemških poslancev se odločno trdi, da bodo razglasili odrydfr,e 0 okrpžjih v Češki v soboto. Bnrian o mira. Burian je izjavil dunajskemu dopisniku »Az Esta«, da so se končali razgovori v nemškem velikem glavnem stanu v popojfti harmoniji med monarhijo in Nemčijo. Minister je povdar-jal koncem koncev: Premagati se ne pustimo; z močjo naše volje do miru bomo spreobrnili tudi naše sovražnike k mirovni misli. f Hrvatski sabor je tudi dne 15, t. m. razpravljal o indemniteti. Govoril je frankovec Stipe Vučetič sicer proti indemniteti, toda je na nesramen način de-nunciral jugoslovansko gibanje in na pristno frankovski način razlagal jugoslovansko deklaracijo. — Zanimivo je to, da ta denuncijantski* govor ogrski korespondenčni urad precej obširho prinaša pod naslovom »Hrvati proti jugoslovanskemu gibanju« in ga nemški listi z največjim veseljem ponatiskujejo. -f Franko vcem dokazanp intriganU stvo. V saborski seji dne 15. t. 'm. je odgovarjal ban Mihalovič na očitanja dr, Ivice Franka proti vladi in režimu. Niemu bana je izpod časti odgovarjati*in reagirat; na sumničenja dr. I. Franka. Ali ke/ je cel saborski klub stranke prava vedel in odobril govor dr. Ivice Franka, izjavlja vlada, da niti v tem slučaju ne bo odgovarjala na sumničenja in napade, ker so lažni jn neresnični, ali mora reči, da frankovci, ki so v najtežjih in najbolj kritičnih dnevih zahtevali uničenje parlamentarizma, na Hrvatskem, nimajo pravice, da kličejo parlamentarno vlado na odgovornost. (Velik nemir v saboru. Poslanci kličejo proti frankovcem: izdajalci, uničevalci svobod« itd. Frankovci — molče.) — Nato izjavi frankovec poslanec dr. Vuk Kis, da je ban predbacil stranki prava nekai, kar ni resnično. Nato vstane dr. Frank, da govori« toda vsled silnega hrupa ne more. Med največjim razburjenjem potegne ban Mihalovič spis iz žepa in pravi: Tu je izvjrna izjava s podpisima dr. Franka in dr. Horvata, s katerim sta zahtevala razpust parlamentarizma na Hrvatskem. — V saboru nastane ponoven vihar, frankovci zbeže i* sabora. + Nakupičeqje vojakov za fronto. »Allgemeiner Tiroier Anzeiger« piše: Ali res z^iteva korist vojaštva ali države, da brez vsake koristi in namena v pokličejo toliko ljudi pod orožie? Ti ljudje preže pri vojakih okoli in so v breme državi ne 1« vpoklicanci sami. marveč tudi njih svojci, ki jih mora podpirati država; ko bi mož sam v civilu izpolnjeval kak poklic in vzdržaval svoio rodbino. Ko pride ujpž k vojakom, se pridno konajatira, a uspeh se ve že lahko naprej; naj bo mož še taka pokveka, pri vojakih ostane; za kaj ga bodo potrebovali, sc navadno ne odloči in v kako proslulo zbirališče ga pošljejo. Civilnega uradnega konjička niso nikdar * preveč hvalili, a nasproti svojemu civilnemu tovarišu je pravi dirkač. Tedni in meseci večkrat minejo, preden pride do dela. In skaže se, da ni porabljiv. V bolnišnico z njim! In prične se potovanje! Prvi zdrav« nik izstavi diagnozo, a iz vojaških razlogov ni za zdravljenje Časa in prostora. V drugo bolnišnico z njimi Novi zdravnik' ovrže prejšnjo diagnozp in v tretjo bolnišnico z možem. In če ima mož srečo, ga predlagajo v superarbitracijo, katere pa še ne uvedejo v tef bolnišnici, k.do-meste odpadek z večjimi množinami sladkorja. - Nemško-švicarska pogajanja o novi gospodarski pogodbi so se rešila z uspehom, ki zadovoljuje oba dela. - Mirovna pogajanja Ukrajine t Rumunijo. »Poslednija Vjedomosti« poročajo; Rumunija je naznanila ukrajinskemu poslaniku v Berlinu, da je pripravljen? Rumunija se pogajati z Ukrajino o miru. - Kadeti v'ukrajinski vladi. Kadet? so sklenili na kongresu v Kijevu s 70. proti 13. glasovom, 6 jih ni glasovalo, da smejo ostati nji.h pristaši v vladi. Kongres je sklenil resolucijo, ki zahteva enakopravnost ruščine z ukrajinščino, ločitev cerkve od drŽave in prepoved verske agitacije v politične namene. -j-: Monarhistični pokret na Finskem. Finske meščanske stranke so izdale oklic, ( a katerim pozivajo nedržavljanjj:, naj si iz I berejo monarhističip vladno obliko. -r Odplava dednega prava v Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je sklenil odpraviti dedno pravo. ~ Izjava italijanskih katoličanov. »Osservatore Romano, je objavil ob obletnici vojska članek, ki odločno nažlaša. da so nedolžni italijanski katoličani na vojni napovedi Italije in stoje v tem sporu na boljšem, kakor vsaka druga stranka v Italiji. Li*t dalje piše: »V resnici italijanski katoličani njso marali vojske. Nikdar niso prirejali velijkib obhodov in se niso udeleževali nobenih demonstracija -j- Delna kabinetna kriza v Italiji. Uradno se poroča, da je sprejel italijanski kralj prošnjo raunicijskega ministra generala Dallolia in ministra zp. mornariški promet in železnice Bianchija, katerega bo nadomestil senator Giovanni Villa. MunicijsUo ministrstvo bo vodil začasno vojni minister Zupelli, General Pallolio bo prevzel poveljstvo v armadi. Agenzia Steiani poroča, da je nameraval Bianchi ie enkrat odstopiti, a da je opustil na prigovarjanje ministrskega predsednika svoj namen, a zdaj Orlando ni mogel več Dallolia pregovoriti, Italijansko časopisje obžaluje odstop obeh ministrov. Dallolio je ustvaril oborožbo Italije in jo ponovil po porazu pri Kobaridu. 4- Ultimfd Japonske Kitajski. *was-hington-Post« poroča, da je predlagala japonska vlada poslati na Kitajsko 200,000 mož močno armado, ki naj pomiri Kitajsko. Japonska je stavUa Kitajski tudi ultimat glede na svoje politične in finančne zahteve; _ Vabilo k seji načelstva S. L. S. ki se vrši binkoštni torek, dpe 21, maja, ob dveh popoldne v Katoliški tiskarni. Želeti je, da vsi člani načelstva pridejo k seji. Za načelstvo S. L. s. A. Kalan, Dnevne novice. — Slov. kat. akadem. tehn. društvo »Danica« ima svoj redni občni zbor dne 22. t. m. ob 7. uri zvečer na Dunaju v prostorih restavracije »Zum weiBen Kreuz«, IX. okraj, Nussdorferstrasse št. 52. — Kakšno blago hoče od nas Ukra-flna? »Kijevskaja Mysl« piše, da je bilo v dovoznem oddelku državne komisije za izmenjavo blaga dognano, da potrebuje Ukrajina v prvi vrsti naslednje blago: robo i* papirnatih vlaken, in lanenp dobo, odeje, 11 milijonov vreč, velike mncižine vrvi, impregnirane plahte, svilene gaze za mline, obleke iz papirnatih snovi, stiskalnice za šoto, mlinarske in tiskarniške stroie, anilinove barve, sirovine za izdelovanje papirja, 17 milijonov pudov kurjave za odeško in kijevsko obrt. Torej same take reči, katere sami krvavo potrebujemo, ali katerih sploh nimamo. _ Kako je drugje. »N. Wiener Tagblatt« je objavil dopis iz Wiirzburga o cenah živil na tamošnjem trgu. Mi kg govedine stane 1'90 marke, teletine 2-40 mae-ke, masla 2-60 marke, masti 3-20, jajca so po 22 fenikov, liter mleka pa 38 fenikov, H kg pšenične moke 30 fenikov. Glavno pri tem pa je to, da se blago za navedene cene tudi dobi, _Pogorela je v Gružu električna centrala mesta Dubrovnika in nekaj bližnjih hiš. Škode je nad tri milijone in pol kron. — 1800 vagonov zelja zginilo. »Wien, Landvvirtschaftliche Zeitung' poroča^ da j« po zaslugi osrednje ^Oezeg« zginilo 1800 vogotjov zelja. Centrale so res imenitne. — Različne tatvine. Posestniku Fran-cetutu Moharju v Strmci, okraj Postojna, ie bila ukradena svinja. — V Hrašah je bilo opekarju Jožefu Lovrenčiču iz podstrešja ukradenih 7 konjskih odej v vrednosti 600 K, poleg tega pa še precej živil. __ V noči na 9, t, m, so neznani tatovi vdrli v stanovanje posestnice Cecilije Ja-nežič v Sp. Hruštci in pokijidli ra^ne na-kite, 3 pare čevljev, 4 ženske srajce, tri rjuhe, 20 žepnih robcev in 20 K gotovine. — Na Studencu je neznan tat udri v hišo posestnika in gostilničarja Janeza Strpm-bl. Tat je odnesel 6 kg slanine, 4 Ijg masti, 30 kg suhega mesa, 2 napolnjena pre-šičja želodca, 1 ustrojeno svinjsko kožo, tri pare podplatov in nekaj drobiža. _ Zaplemba aristokratskih palač v Budimpešti. BudimpešJanski stanovanjski urad ie naročil bivšemu državnemu tajniku v ministrskem predsedstvu mejnemu grofu Pallaviciniju, naj sprazni v določenem roku svoje budimpeštansko stanovanje, ker bodo nastanili v njegovi palači uradne prostore ogrske akcijske družbe za vžigalice. V uradne namene bodo porabili še več aristokratskih palač. — Neprijetnosti pri • dirki v ^pdim-peštL Budimpeštanska vojaška policija je priredila 15. t. m. na budimpeštanskem dirkališču velik pogon. Celo mestno vojaško policiio je vodilo več častnikov. Zelo neprijetni pripetljaj je doživel sin kneza Dietrichsteina, ki ie že nekgj teijnov gost bivšega naučnega ministra grofa Appo-u-ija. Princ ni imel nobene legitimacije; sled česar sp ga prijeli in sta ga odbijala z dirkajišča dva vojaka z nasajena baionetoma. Dva olemiča sta koncem koncev rešila princi, ker sta potrdila njegovo identiteto. Primorske novice. p Iz Aschbacha. Že dolgo niste prinesli nobenega poročila \j. našega trga. Tu se godi nam beguncem dobro. Privadili smo se tukajšnjim razmeram in tudi nemščino' lomimo že za silo. Nekaj družin se jc že vrnilo domov, drugi se pa sedaj od-> pravljajo, — V ponedeljek 6. t. m. se je poročila Frančiška Novak iz. Kostanjevice s Francetom Škabarjem s Fajtovega hriba, vdovcem s štirimi otroci, tacaš pri vojakih. p Vrnitev iz ruskega ujetništva. Med-veŠček Mihael, 5. stot, 1. bat., k. u, k. Heimkehrlager, etapna pošta 341, naznanja svojemu očetu Tomažu in bratu ^loj-ziju Mcdvešček, cla se je vrnil iz ruskega ujetništva. — Po 20 mesecih se je vrnil iz ruskega ujetništva Jožef Furlan, a ne ve, kje so njegovi starši, ki so bili pred %ojsko v Dol. Cerovcu, p. $4. Ferjan pri Gorici. Kdor bi vedel za njihov naslov, naj blagovoli sporočiti Jožefu Furlan, c. kr. gorski strejski polk št, 2, baraka 8, Šiška pri Ljubljani. p Postrezite! Valentin Lepušček, k. k. Reservespital Infektion«, Bruck a. d. Leitha, išče svojega očeta Valentina I.e-pušček iz Testenin 132, občina Kal-Levpa. — Jožef Bučiner, k. y. k. V. M. Brunck, Tirolsko, išče svojega očeta Mihaela Bučiner iz Moše pri. Gorici. p Prošnja. Kateri izmed gg. duhovnikov ali pa prijateljev bi bil toli prijazen, da bi sporočil o g. župniku Ludviku Kumar iz Biljane, sedaj v italijanskem ujetništvu, če je sploh še živ in če kaj piše. Vsi podatki naj se pošljejo na naslov: Katarina Trairipuš, Razgori št. 15, pošta Sežana. Stroški se povrnejo, p Dar za begunce. Pri neki razpravi je gpspod Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini dosegel poravnavo med strankama in sicer tako, da mora plačatj nasprotna stranka 50 K v prid goriškim beguncem. To se je tudi izvršilo in gospod notar je ta znesek že poslal na posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani. Ista se mu za. to velikodušje najhvaležnejše zohva ljuje. KM novice. k Duhovno vesti. Knez in škof dr. Adam Hefter je bil dne 10. t. in. od cesarja sprejet v posebni, avdijenci. — Slovenski šmarnični govori so v Celovcu v cerkvi Sv. Duha vsako nedeljo iti praznik ob 5. uri poptfldue. Govori jih č. g. Jožef Zemljak, župnik v Št. Jakobu ob cesti. V stolnici ima vrsak večer nemške šmarnične govore domini-kanec p. Norbert Geggerle z Dunaja. — V Brežah je umrl dne 7. maja dominikanec č. g. o. Alvarus K o h 1 c r, star 75 let. Rojen je bil v "VVelschnovem na Tirolskem, v mašnika posvečen dne 23. jul. 1867. Naj v miru počiva! — Na župnijo Ettendorf bo inštaliran dne 16. maja tamošnji provizor č. g. Albert M u 11dV k Osebne vesti. Komisar finančnega. ravnateljstva v Celovcu, dr. Franc Pekar, je vpoklican v finančno ministrstvo. — V Porečah ob jezeru so pokopali 8. t. m. tamošnjo posestnico, j-ro-spodično Ano pl. Tanjoezy-Spriu?.en-stein, ki jo je bila nedaamo povozila cestna železnica na Dunaju tako, da je kmalu potem umrla. Bila jc bližnja so-rodnica pok. solnograškega. nadškofa Tarnoev-a in bivših deželnih predsednikov, baronov Hein v Ljubljani hi Celovcu. k Poštne zadeve. Poštni urad Ponta-belj je začel zopet poslovati dne 13. maja. Uraduje zdaj na železnični ppstaji. — Telefon se sme zopet uporabljati na postajah Velikovec - Sinčavas, Miklavčevo in železna Kapla tudi za prekodeželne pogovore. — k Škofa hvalijo. Z zadovoljstvom poroča koroški dnevnik i/. Motnice o shocju nemških nacijonalcev dne 5. t. m., cla je deželni odbornik Honlinger proglasil tudi nemško duhovščin^ kot enakovredno, in da je še posebe pohvalil krščansko-soei-jalne poslance, protest nemškega -Prie-sterbund«-a ter knezokofa zoper slovensko duhovščino. Shoda se je udeležil seve tudi katoliški župnik R. Auernig. k »Prebivalstvo strada«, je izjavil v zadnji seji prehranjevalnega sveta celovški župan Wetzlar. Kvoto za meso so znižali na 10 dkg, v gostilnah pa imajo na razpolago baje šc mesa dovolj. Rotil' jih je: > Boljše mora postati, velečislana gospoda od vlade, sicer bo prišel hud, da, zelo hud koi\ec.« Ni sovražnik, ki nas izstrada, marveč naš zaveznik (!) Oger je, ki nam onemogočuje življenje. Če že pri nas v Avstriji ni nikogar, da bi napravil v tem oziru red, naj to vsaj stori armada ter vrhovno poveljstvo. k Postajališča. Z dnem 15. maja se zopet otvorijo postajališča državne železnice: Anenheim, Mlinari, Mesto Trbiž, Ovčjavas-Zajezerom, Naborjet in Lipalja-vas. — k Razno. 10 vagonov žita za Koroško je na poti iz Ukrajine. Tako je rekel deželni predsednik v seji preskrbovalnega sveta v Celovcu. Da se pa more Koroška preživeti do 15. avgusta t. 1. ji je treba 600 vagonov dovoza. — »Siidmarka« je strašila dne 12. maja v Rožeku. Zoper Slovane je hujskal urednik Lackner iz Celovca. — Dne 13. maja je začel zopiet posloval poštni urad v Pontablju. •— 63 koroških učiteljev je padlo doslej v vojski. m* pr Preradovičeva slavnopt na Dunaju. Dunajski Jugoslovani so proslavili dne 13. t. m. spomin velikega hrvatskega pesnika j in glasnika jugoslovanskega edinstva Pe- i tra Preradoviča najslovesnejše. V ta na- ! men je'bil sestavljen poseben odbor, ka- i teremu sta predsedovala prof. dr. Jagič in dr. Korošec. Slavnostni večer je otvoril prof, dr. Jagič. Kot slavnostna govornika sta nastopila poslanca dr. Tresič-Pavičič in prof. Vekoslav Spinčič. l)r. Korošec se ni mogel slavnosti udeležiti, ker jc bil vsled političnih poslov zadržan. Pač pa je prišel hrvatski pesnik Ivo Vojnovič, ki je bil pozdravljen z velikanskim navdušenjem. Povdarjal je v svojem govoru: »Pred sto leti nas Jugoslovanov skoraj ni bilo, živeli smo žalostno življenje pod težkim jarmom suženjstva. Danes smo zopet oživeli, danes nastopamo kot en mož za svoje pravice in kličemo po svobodi. Naj živi združeni jugoslovanski narod.« Viharne ovacije so sledile Vojnovičevim besedam. Čehe sta zastopala poslanca Stanek in Habennan, ki sta bila burno pozdravljena. Navzoči so bili tudi Slovaki, katere jc med viharnimi živio-klici pozdravil poslanec dr. Tresič-Pavičič. Slavnost je zaključila himna Hej Slovani!«, pr Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Prvi zvezek tega novoustanovljenega znanstvenega časopisa je ravnokar izš^l in ima naslednjo vsebino: 1. Nachtigall Rajko, vseuč. urof. dr.: Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa iji njegovih prispevkov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov. 2. Kidrič Fr. dr.: Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem. I. Ivan Ungnad v prognanstvu. 3. Haupt-mann Ljudmil, prof. dr.: Staroslovenska družba in njeni stanovi. 4. Kos Milko, dr.: O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu 1. 1237. 5. Kasprct Anton, pro-fps.: Prispevek k rodovniku Franceta Prešerna. 6, Izjava uredništva. g Gospodarske posledice vojske sc najbolje vidijo — piše brnski »Hlas« — v cenah blaga danes in pred štirimi leti: V maju 1914, 1. govedina t K 80 v, 1918. leta 8 K kg; svinjina 1914. 1. 2 K, 1918. 1. je ni; teletina 1914. 1. 2 K, 1918. 1. 8 K; bravina 1914. 1. 1 K 60 v, 1918. 1. 8 K; svinjska mast 1914. 1. 1 K 50 v, 1918. 1. 70 K; loj 1914. 1. 1 K 20 v, 1918. I. 50 K; pšenična moka 1914. 1. 50 v, 1918, 1. 7 K; jajca 1914. leta po 6 v, 1918, 1. po 78 v; maslo 1914. 1. 2 K 40 v, 1918. 1. 60 K; mleko 1914. 1. liter po 16 v, 1918, 1. ga ni; grah 1914. 1. 60 v, 1918. 1. ga ni; leča 1914. I. 50 v, 1918. leta je ni; riž 1914. 1. 70 v, 1918. 1, ga ni; sladkor 1914, 1. 79 K, 1918. 1. 10 K; jabolka 1914. 1. 20 v, 19lil.. 1. 5 K; kava 1914. leta 4 K, 1918. 1. je ni; čaj 1914. 1. 10 K, 1918. 1. 100 K; gnjat 1914. 1. 1 K 90 v, 1918. leta 120 K; prešiček od sesca 1914, I. 3 K, 1918, leta 150 K. splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na zahteve Jugoslovanov. lj Elizabetni otroški bolnišnici v Ljubljani so dospeli naslednji nadaljni darovi: Zbirka okrajnega glavarstva v Kranju: mestna občina Kranj 303 K, občina Sv. Jošt 10 K, občina Predoslja 20 K, občina Stara Loka 20 K, občina' Šenčur 10 K, skupaj 363 K; župan v' Mostah g. .1. Oražem 100 K; zbirka občine Moste o priliki blagoslovljenjai kapelice po g. županu Oražmu 100 K; g. Jožef Kozler 100 K; gdč. učiteljica M. Leve v Preski 50 K in dve lepi rjuhi; gdč. učiteljica Ter. Jereb v Preski 10 K; neimenovan 10 K; g. J. Goršič 20 in in 40 K, skupaj 60 K; noimenovana ia Ptujske gore k!0 K; celovški katehet g, J. Huttar 10 K; č. g. .1 .Janežič iz Go-i rič pri Iškofji Loki 20 K; Terezija Gaji šok v fttoreli 20 K; neimenovana 100 K, Vseiii velikodušnim darovateljem in darovateljicam, ki so nam s svojimi izdatnimi darovi vlili novega upanja in poguma, da bomo mogli svoje delo za bolne otročiče v nezmanjšanem obsegu nadaljevati tudi v bodoče, sk vodstvo bolnišnico najtskrenejše za« hvaljuje. Ho^ vsem stotero povrni! lj Poročilo ljubljanskega odbora za vojne vdove in sirote. L. 1915. sc je osno* val v Ljubljani odbor za voine vdove in sirote, ki je prevzel nalogo za bcfžič obdaJ rovati vdove in sirote v vojni padlih aH vsled vojne umrlih kranjskih junakov. Tekom svojega delovanja je odbor v določeni namen nabral 71.930 K 06 h. Za obdarovanje jc bilo priglašenih 1120 vdov in 3473 siro'. Vsaka vdova, odnosno vsaka sirota jc dobila božični dar 15 K. Poraz* delilo se je tedaj med nje 68.970 K. Po od« bitku stroškov za tiskovine in poštnino i znesku 393 K 95 h je preostal po prlbitku interkalar. obrer.ti znesek 3265 K 35 h, katerega ie odbor z obrestmi vred izročil »Kranjskemu deželnemu društvu c. kr< avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter varstvo otrok in mladinska skrbstvo v Ljubljani . Ker je to društva sedaj prevzelo vso skrb *a vojne vdov? in sirote v dežeii, je odbor svoje delova« nje ustavil ter se razšel. Vsem daroval« ccm, ki so s svojimi prispevki pripomogli da jc ta človekoljubna in patrijotična ak« cija uspela, izreka odbor leni potom š« enkrat najtoplejšo zahvalo, ij Umrli so v Ljubljani: Julij pl. Hor-nik, graiščak, 62 let. — Marija Cencelj, dninarica, 61 let. — Ivan Hrast, nadučitelj v pok., 57 let. — Alojzij Husa, sin častniškega namestnika, 15 ur. — Ana Virt, po« strežnica, 54 let. — Jera Mulhar, uboga, 75 iel. — Janez Jager, hlapec, 64 let. —< Jt,ilij Rosmanith, ključavničar, 51 let. —< Franja Žagar, kuharica, 47 let. — Anton Zgonc, pleskarski vajence, 15 let. — Fra< nja Boldin, kuharica, 44 let. — Mira Ko« tar, fotografova hči, 18 let. — Josipina f cskovec, hči delavke, 9 let. — Marija Kraus, vdova pisarniškega pomočnika, 80 let. li Zasačeni tatovi tohaka. Preteklo soboto |e na tukajšnjem glavnem kolodvoru vojaška straža zasačila štiri fante, ki so kradli tobak iz vagona. Dva fanta sta zbežala, ostala dva so pa izročili pristojne« mu sodišču. lj Četfavo je kolo? Pred enim mese« cem ie prišel okoli 17 let star fant v tu« kajšnjo restavracijo kazine, zapil 6 K in pustil svoje dobro ohranjeno, rjavo pobarvano kolo s pripombo, da bo prišel pri' hodnji dan po kolo in plačat, kar ie zapil Ker ga doslej ni bilo, je skoro gotovo, da je bilo kolo ukradeno. k Brat Oger. V seji prehranjevalnega sveta ie iziavil soc. dem, poslanec Groger; lj Ustanovno zborovanje okrajne organizacije S. L. S. v VI, ljubljanskem okraju (Vodmat) bo danes z ozirom na šmarnično pobožnost v cerkvi sv. Petra ob tričetrl na 9 v prostorih šentpeterske »Prosvete«, šentpeterska meinarija, L nadstropje, v Ljubljani. Če kdo naših somišl|Cnikov in somišljenic ni dobil pomoloma vabila, naj pride ponj v Prosveto« od 6. ure zvečer naprej. lj Ustanovni zbor okrajne organizacije I. (šolskega) okraja somišljenikov S. L. S. ie zboroval včeraj 16. majnika 1918 ob S. uri zvečer v knjižnici Katoliške tiskarne . Udeležba je bila prav dobra. Zboru je predsedoval g. profesor Bogumil Re-nij2c, zapisnikar je bil g. stolni vikar Za-bret. Predsednik je obrazložil poslovnik in govoril o važnosti organizacije S. L. S. Stolni vikar g. Zabret je ppročai o organizaciji okraja, Izvolil se je nato okrajni odbor. Poslanec Gostinčar ie govoril o a Weso na zelene izkaznice B št. 1 da 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 clo 1200 dobe meso po znižani cenj v soboto, clne 18. t. m. v cerkvi sv, Jožefa Določen je ta-le red; od 1. do pol 2. št, 1 do 120, od po! 2. do 2. št. 121 do 240, od 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3, št. 361 do 480, od 3. do pol 4. št. 481 da . 600, od po! 4. do 4. št. 601 do 720, od 4. da ool 5. št. 721 clo 840, od pol 5. do 5. štt 841 do 960, od 5. do pol 6. št. 961 do 1080, od pol 6. do 6. št. 1081 do 1200. a Meso na zelene izkaznice B št, 1201 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1201 do konca dobe meso po znižani ceni v soboto, .dne 18, f. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le redi od 1. do 2. st. 1201 do 1320, od pol 2. dd 2. št. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. št. 1441 do 1560, nd pol 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5, do 5. št. 2041 do 2160. od 5. do po! 6. št, 2171 do 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca. a Inozemsko meso. Mestna aproviza« cija bft prodajala 'nozenv:ko meso v cerkvi j sv. Jožefa v soboto, dne 18. t. m. in v po-1 nedel«ck, dne 20. t. m., obakrat dopoldne 1 od 7. do 9. ure. Prvovrstno meso stane 20 kron, drugovrstno 14 kron kg. a Telečje meso za težko bolne, ki ieže. i Tisti bolniki, ki leže in so bili prijavljeni i v mestnem aprovizacijskem uradu na Po- Ijanski cesti da danes, dne 17. t. m., dobe telečje meso v soboto, dne 18. t. m., dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure dopoldne. Dovoz telet je neznaten in negotov, zato ni mogoče natančno napovedati množine, ki jc bo pri jutrišnji razdelitvi vsak posameznik deležen. a Prodajalci petroleja se ponovno obveščajo, da morajo v soboto 18. t. m. zanesljivo predložit' v mestni posvetovalnici vse odrezke za petrolej ter sporočiti, koliko imajo še v zalogi petroleja. a Pralni prašek »Ženska hvala« na rdeče izkaznice za do!eče oziroma noseče matere. Mestna aprovizacija bo oddajala pralni prašek >Ženska hvala« na rdeče izkaznice za doječe ozir. noseče matere v soboto dne 18. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 200, od O. clo 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600; popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do 5. ure št. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi 5 zavitkov, ki stanejo skupaj 1 K 90 v. a Bele izkaznice za meso pri mesarjih. Stranke, ki se dan na dan zglašajo, da se jim premeni tega ali onega mesarja, opozarjamo, da se do 1. junija t. 1. ne spremeni ali prepiše nobena izkaznica več. Ker je vzrok brezpredmeten, naj sc stranke sploh ne zglašajo do navedenega roka. Mestna aprovizacija jc sklenila to vsled tega, da se more izpeljati definitivno revizija mesnih izkaznic, ker so nekatere stranke v posesti večih izkaznic. Tudi tozadevno opominjanje po časopisih ni želo uspeha. Dogodil se je slučaj, da je prišla neka stranka iz Črne vasi kmalu po opominu v časopisih še po mesno izkaznico, dočim je imela zeleno B-izkaznico za ubožno akcijo. Do zdaj se je dognalo pri reviziji že nešteto takih slučajev. Proti vsem se bode najstrožje postopalo. Istotako naznanja mestna aprovizacija, da ne prepisuje izkaznic za ubožno akcijo do ponedeljka. Poleg tega spominjamo stranke zopet na razglas, da oddelek za ubožno akcijo in za mesne izkaznice ne uraduje popoldne za stranke. ifeno in Izgubljenih je bilo 500 K ra potu od •»Uniona« proti gledališču. Pošten najditelj jih proti primerni nagradi odda na policijskem ravnateljstvu. Izgubila jih jc revna uradnica. J«*- OPOZA.RJA.jM cenjeno občinstvo, d« je dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. ''rosim torej, kdor j« stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev. 299 m I m\ ta kolesa (biciklje), predvojno blago, kupi Katoliška tiskarna v Ljubljani. 1652 St. 5622. 1677 r ki de/.elna vlada za Kranjsko, razveljavlja č. ioj : •.izpise glede zahtevanja živalskih kož v vrho vojne uprave na podstavi zakona o vojnih dajatvah, opoznrja z ozirom na izločitev Kranjske lz ožjega vcinega ozemlja, da stopajo zopet v veliavo sledeče ministrske naredbe. in sicer: z dne 12. julija 1915, it. 198 drž. zak., z dne 19. avgusta 1915, it. 243 drž. zak., z dre 28. septembra 1915, št. 291 drž. zak., z dne 23. junija 1916, St. 194 drž. zak., z dne 26. oktobra 1916, št. 357 drž. zak., ■o prometu s kožami govedine, konj in telet; nadalje z dne 26. januarja 1917, št. 29 drž. zak. o prometu s kožami ovc in koz ter z due 23. maja 1917, 5t. 231 drž zak. o prometu s kožami koz. Tudi svinjske koze, v kolikor niso izvzete od dolžnosti oddaje, morajo se ponujati, oziroma naznaniti ne več vojaškim zbiralnicam, marveč v emisb minlslr. naredbe z dne 26. januarja 1917, St. 30 drž. zak. tam omenjenim mestom. Rivnati se je torej odslej zopet po teh na-redbah in se opozarja osobito, da rc dobivajo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jc naša prisrčno Ihibljena sestra, oziroma bratranka in leta, gospodična Friderika Konscbegg učiteljice, v p„ po dolgi, mučni bolezni v sredo, dne 15. t. m. na Trojanah mirno v Gospodu zacpala. Pogreb predrage rajnice bo v petek, dne 17. t. m. ob desetih v Št. Gotardu. Sv. inaše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah. Na Trojanah, 15. maja 1918. .Turij Konscbegg, c. kr. finančni svčtnik v Gradcu, brat za rodbine Konscbegg v Gradcu, Ljubljani in Aussce). Franc Konšek, c. kr. poštar in posestnik na Trojanah, bratranec. Dr. Fr. Dctcla, vladni svčtnik v Ljubljani, sestrič (za rodbine Detcla v Moravčah, Ljubljani, Dobu in Trstu) Vsi nečaki in nečakinje. »»»»»"S se sprejmejo na Stedryevem vrtu. — Vpraša se v LJUBLJANI, NUNSKA ULICA Stev. 3. Hailtolfgi ročni mPfinš za drobljenje in fino mle-iev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z izmenjajočimi kolesi iz trde kovine. Cene brez podstavka s poštnino in zavoj-nino: z zamahnim kolesom v teži okolu 12 kg 120 K, 7. ročico v teži okolu 7 kg 100 K. Dobe se takoj pri: E. Wolfsohn, Dunaj II., Obermiillnerstrasse St. 17. Zastopniki se iščejo. številk 1—4, popolno opremljene, najboljši izdelek, v večji množini dobavlja točno 1684 Jurij vožnje iz gozda. - FRANC RAVNIKAR. oblast, skušeni mestni tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova ulica št. 25. Proda se na Gorenjskem -JOT VELIKO POSESTVO v lepi legi z električno razsvetljavo, pripravno za vsako obrt. Naslov sc poizve pri upravi lista pod štev. 1591. Naprodaj je 45 oMrogiih raSs za gostilniške vrte, Simon Praprotnik, Lj"btjana. Jenkova ulica 7. 1638 1643 Cepljenje prašičev proti rdečici se bo vršilo letos v mestni klavnici dne 21., 22. in 23. maja, vsakikrat popoldne od 2. do 5. ure. Za cepljenje se plača 2 kroni od prašiča. boljše vrste SIREK se proda, oziroma zamenja za živež. — Natančneje se poizve: 1627 LJUBLJANA, Breg 4, II. nadstr. 1651 ROŽI Fabčič, Rimska cesta 6 Velika izbira Sla^fJlSkOC od 15 K naprej. V zologl iinam vedno najnovejše " dunajske modeli! iii žalne klobuKe po možno najnižjih cenah. Kupujem: les za jame od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na nt, smrekovo lubje ( lansko in čreslo I letošnje, iroslanjev les \ od 10 cm iirasSov les J naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo. VINKO VABIC, Žalec 9, Južno Štajersko. Kulantno poslovanje. TakoJSnje plačilo proti duplikatom. nove in stare ffgjj&g vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. registrovana zadruga s neomejeno zavezo V brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frrnčiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. ,.Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proli vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kroa. Stanje hranilnih vlog jc bilo koncem leta 1917 nad 3(1 milijonov kron. ♦8 i (♦I v M H ♦i S 3 w 3 ♦i ♦1 ♦I 1 ♦1 ♦ E ♦ I +1 ♦1 * ♦i ^ i ; ♦I f M #| j iAh ^ R <*% 1 f S JU