PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
o- r- P o- x= > ^ c X- -c ^ o td -li ^ x r 2
5 ? r
x. -c ~
S S x
1S$5
j-n !—
L- n
O
P 559 linije)

5723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 284 (12.916)
Trst, četrtek, 3. decembra 191
c- — o —>•
o —
Odobrena dva komunistična amandmaja
Dvojni poraz vlade v senatu
Spodrsljaj je pomenljivo politično opozorilo večini
RIM — V senatu se je včeraj pričela maratonska debata o popravkih in dopolnilih finančnega zakona ter o številnih resolucijah, ki so s tem normativom povezane. Do torka je na predsedstvo senata prispelo več kot 500 amandmajev, katerim so se včeraj pridružili še novi, tako da jih je sedaj vsega skupaj nad 700. Ti popravki zadevajo samo finančni zakon, drugi, ki niso bili še objavljeni, pa zadevajo državni proračun ter proračunske tabele posameznih ministrstev. Senatna skupščina bo vsekakor do nedelje zasedala tudi ponoči in še tako ni gotovo, da bo odobrila finančni zakon m proračun pred 10. decembrom, ko bo moral parlament, zaradi kongresa MSI, nujno prekiniti delo.
Jutranje plenarno zasedanje se je za vlado precej slabo začelo. Senatorji so namreč v tajnem glasovanju odobrili dve komunistični resoluciji, ki ju je vlada hotela na vsak način zavrniti. Prva zadeva obvezo po okrepitvi finančnega sklada za krajevne uprave. Druga, ki je politično mnogo pomembnejša, pa obvezuje
kabinet, naj v bližnji bodočnosti vzame v pretres možnosti obdavčenja velikih premoženj ter dobičkov na borzi. Praktično gledano bosta ti dve odobreni resoluciji ostali za sedaj brez praktičnih učinkov, za vlado pa gotovo ta spodrsljaj pomeni politični signal in opozorilo, da je tudi med večinsko koalicijo marsikdo nezadovoljen s sedanjo davčno politiko. V popoldanskih urah je večinska koalicija strnila svoje vrste in enega za drugim množično zavrnila vse amandmaje, tako levičarske, kot desničarske opozicije. Senatorji so zvečer sprejeli le en popravek KPI v zvezi s finansiranjem nekaterih javnih del na Siciliji.
Senat je vsekakor že po tradiciji bolj prizanesljiv do vlade in do njene politike. Na večje težave bo finančni zakon gotovo naletel v poslanski zbornici, kjer so razhajanja znotraj večinskega zavezništva precej bolj zaostrena kot v palači Madama. Opozicija je v poslanski zbornici močnejša kot v senatu, tam pa so tudi stalno na zasedi tako imenovani prosti strelci, (st)
M
Sprejel jo je podtajnik Valdo Spi	S
Delegacija SSG v Rimu obrazložila težak finančni položaj ustanove
Spini je potrdil, da rešitev ni za vogalom - Senator Spetič zagotovil, da bo problematiko SSG iznesel na prihodnjem srečanju deželnih parlamentarcev
SANDOR TENCE
RIM — Delegacija Slovenskega stalnega gledališča, v kateri sta bila predsedik Jože Pirjevec in ravnatelj Miroslav Košuta, se je včeraj v Rimu sestala s podtajnikom na notranjem ministrstvu Valdom Spinijem, ki na vladni ravni odgovarja za problematiko slovenske manjšine v Italiji. Predstavnika naše osrednje gledališke ustanove sta nato imela dajjši razgovor s slovenskim senatorjem Stojanom Spetičem.
Pirjevec in Košuta sta socialističnemu podtajniku podrobno orisala dejavnost, kulturno poslanstvo ter vsa odprta vprašanja, predvsem finančnega značaja, s katerimi se žal že preveč časa sooča naše gledajišče. Finančno stanje SSG je kot znano vse prej kot rožnato, kot priča že samo dejstvo, da vse podpisane pogodbe formalno zapadejo 31. januarja 1988, prispevki iz ministrskih in iz drugih javnih skladov pa ne pokrivajo vseh stvarnih potreb teatra. Ustrezni prispevek ministrstva za javne predstave je že nekaj let nespremenjen, ne glede na inflacijo ter na nove, vse večje potrebe sodobnega gledališkega ustvarjanja. V
pretekli sezoni 1986-87 je SSG imelo kar 232 lastnih uprizoritev, kar že samo na sebi priča o njegovi živahnosti in prodornosti. Predstavnika SSG, ki sta podtajnika obvestila tudi o poteku preureditvenih del v tržaškem Kulturnem domu, sta pozvala Spinija, naj se konkretno zavzame za rešitev vseh najbolj žgočih vprašanj, pri čemer so se sporazumeli za nekaj konkretnih korakov in pobud.
Spini je dokazal, da dobro pozna problematiko SSG, kar pomeni, da je bil sestanek kar se da konkreten in obvezujoč. Kot politik in kulturni delavec si ne morem na noben način zamišljati, da bi slovensko gledališče lahko propadlo, je naglasil podtajnik, ki pa je obenem podčrtal, da je treba postopati zelo realistično, brez utvar, da je globalna rešitev problemov takoj za vogalom. Sam Spini je obžaloval, da se je zaščitni zakon za manjšino čez noč znašel brez potrebnega finančnega kritja, kar seveda močno omejuje možnosti za prispevke manjšinskim kulturnim ustanovam. V pomanjkanju specifičnih zakonskih določil je zato treba trenutno poiskati druge rešitve. Spini se je zato obvezal, da bo glede tega osebno posegel pri ministru za
javne predstave Carraru ter še pri drugih pristojnih telesih, tudi na krajevni ravni, ki so v zadnjem času pokazala večje zanimanje kot v preteklosti za reševanje odprtih vprašanj SSG. Na koncu so se sporazumeli za redne stike in za redna posvetovanja, na katerih bodo preverjali opravljeno delo.
Predsednik in ravnatelj SSG sta se nato srečala s komunističnim senatorjem Spetičem. Tudi z njim sta se domenila za nekaj stvarnih pobud. V tem okviru se je Spetič obvezal, da bo problematiko SSG iznesel na enem od prihodnjih rimskih srečanj med predsednikom dežele Biasuttijem in parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine, ki so na sporedu skoraj vsak mesec.
Atentat v Londonu
LONDON — Požar je včeraj povsem uničil londonski hotel Rubens, med ognjenimi zublji pa sta umrli dve osebi. Zvečer je odgovornost za požar prevzela zahodnonemška teroristična skupina Rote Armee Fraction (RAF).
Na strani CGIL, C IS L in Ul L tudi minister za delo Formica
Danes sestanek sindikatov z Gorio o delovni pogodbi osebja Alitalie
RIM — Goria bo obravnaval danes z delegacijo sindikatov CGIL, CISL in UIL finančni zakon 1988 in problem delovnih pogodb na področju javnih prevozov. Glavni kamen spotike bo seveda letališko osebje, ki mu noče Alitalia priznati zahtevanih poviškov, češ da bi jo stali preveč. Z družbo je potegnil, kot znano, sam ministrski predsednik in onemogočil nadaljnje posredovanje ministrov For-roice (delo) in Mannina (prevozi) za poravnavo spora, tako da so napovedali zvezni sindikati tri nove stavke: prva je bila včeraj in močno okrnila promet, naslednji bosta 6. in 14. decembra, a težave bodo tudi danes, jutri in v soboto, ker bosta Alitalia in ATI črtali kakšnih 70 notranjih in mednarodnih poletov.
Sestanek med sindikati in predsednikom vlade bo menda precej napet. Zakaj? Prvič, ker so nekateri v CGIL zahtevali Goriov odstop; drugič, ker vsi trije sindikati složno zahtevajo od njega, da omogoči ministroma nadaljnje posredovanje med sindikalisti in letalsko družbo, in ga opominjajo, naj vlada ne sprejme kakšnega novega samovoljnega ukrepa - npr. zakonskega odloka o omejitvi pravice do stavkanja - sicer utegne priti še enkrat do vsedržavne splošne stavke; tretjič, ker
avtonomni sindikati FAAPAC, ANPAC, APPL, ANPAV, ATV in AFAC popolnoma soglašajo z oceno CGIL, CISL in UIL, da velja pripisati odgovornost za nevšečnosti zaradi stavk prvenstveno nekorektnemu nastopu Alitalie in nedoslednemu ravnanju vlade, ki ne opravlja vselej svoje dolžnosti, ko gre za nadzor pravilnika o samourejanju stavk. Sindikati očitajo, skratka, vladi, da podpira delodajalca in ustvarja med prebivalstvom proti-sindikalno razpoloženje. Enotnost med zveznimi in. avtonomnimi sindikati, ki nasprotujejo hkrati tudi »izgubljenim sinovom« iz vrst odborov cobas, je že itak pomembna novost, če pa k temu dodamo, da bodo skupaj sestavili posebno koijtisijo za preverjanje specifičnosti tehničnih predpisov o letalskem prometu, tedaj je jasno, da bo imel Goria danes ostrega sobesednika.
Res je sicer, da je včeraj prešel v protiofenzivo in osorno zavrnil kritike sindikalistov (pretežno v zvezi s finančnim zakonom 1988), res pa je tudi, da je na strani sindikatov tudi sam Formica. Na včerajšnji seji poslanske komisije za delo, ki se je zbrala na zahtevo KPI, da bi proučila, zakaj je Goria med sejo kabi-
netnega sveta prekinil pogajanja za delovno pogodbo letališkega osebja, je minister za delo izrecno poudaril: »Gre za delovno pogodbo, ki je zapadla po 3 letih in 11 mesecih, in ne za nenaden spor; Alitalia je imela torej na razpolago dovolj časa za to, da osnuje pro-tipredloge glede reorganizacije dela, vedela pa je tudi, da jo bo nova pogodba precej obremenila. Družba se je postavila na nepopustljivo stališče zato, da bi se vsa zadeva zavlekla tja do 15. decembra, ko bo začel avtomatično veljati sindikalni pravilnik o samourejanju stavk.« V resnici so sindikati napovedali, da ne bo od 17. decembra do 7. januarja, torej med prazniki, nobene stavke... Formica je pripomnil: »Velika utvara bi bila, ko bi mislili, da bosta sporna tabora rešila problem brez posredovanja oblasti.« Istega mnenja so sindikati, sicer pa: ali ni Alitalia podjetje z državno soudeležbo, kot poudarjajo komunisti? Poslanci KPI, neodvisne levice, zelenih, DP in PR predlagajo, naj bi krili stroške za novo delovno pogodbo letališkega osebja (in železničarjev) s 600 milijardami lir iz nakazila za gradnjo novih cest.
D. G.
Pred današnjo sejo strankinega vodstva
Zahteva po odstopu tajnika PSDI Nicolazzija
RIM — Na sedežu socialdemokratske stranke je včeraj končno padla zahteva po odstopu strankinega tajnika Nicolazzija. Trije strankini veljaki, Vizzini, Ci-ocia in Caria, so namreč predlagali, naj bi se tajnik Nicolazzi začasno umaknil in naj bi sestavili tajniški odbor, ki bi v prihodnjem obdobju vodil stranko. Zahteva po umiku Nicolazzija je povezana z govoricami o njegovi vpletenosti v nejasne dražbe za oddajo del za nekatere zapore. Strankin podtajnik Ciocia, ki- je obrazložil to zahtevo na tiskovni konferenci je poudaril, da bi moral Nicolazzi opustiti tajniške posle vse dokler se ne pojasnijo okoliščine v zvezi z omenjenimi dogodki. Po njegovem mnenju bi to »težko prehodno obdobje« lahko opravljal tajniški odbor. Istega mnenja je minister Vizzini, ki je dejal, da bi moralo strankino vodstvo na današnji seji sicer izreči solidarnost Nico-lazziju zaradi napadov v zvezi z izgradnjo novih zaporov, vendar pa bi morali danes tudi imenovati tajniški odbor.
Nicolazzi pa je drugačnega mnenja. Dejal je, da nima nobenega namena odstopiti in prepustiti strankino vodstvo nekakšnemu tajniškemu odboru. Sicer pa je v pogovoru s časnikarji Nicolazzi pripisal sorazme-roma majhen pomen zahtevi po njegovem odstopu in je dejal, da v stranki »ni nezadovoljstva, temveč živahnost.« Predlog o kolektivnem tajništvu pa se mu zdi odveč, kajti »tajništvo že obstaja«.
Nogomet: za evropski pokal
Maldinijeva Italija strla Portugalsko
□ □ □
Nogomet: za nastop v Seulu
Jugoslovani gladko proti šibki Belgiji
□ □ □
Košarka: pokali v teku
Drevi v Milanu Tracer - Partizan
NA 10. STRANI
Ministri Atlantskega pakta o konvencionalnem orožju
BRUSELJ — Včeraj se je zaključil v bruseljskem glavnem štabu članic pakta NATO dvodnevni jesenski posvet komiteja za obrambno načrtovanje (DPC), ki so se ga udeležili, z izjemo Francije, vsi obrambni ministri držav članic Atlantskega pakta. Italijo je zastopal obrambni minister Valerio Zanone, ki bo danes uradno poročal italijanskemu vrhovnemu obrambnemu svetu v Rimu o poteku zanimivega dvodnevnega bruseljskega posvetovanja.
Generalni sekretar atlantskega pakta lord Carrington je na koncu posvetovanja izrazil zadovoljstvo nad sprejetimi predlogi o zmanjšanju konvencionalnega orožja, ki jih bodo v kratkem predstavili na Dunaju predstavnikom Varšavskega pakta. Ameriški obrambni minister Frank Carlucci je med svojim posegom dejal, da bodo ZDA skušale ohraniti vse svoje Vojaške enote v Evropi, to pa kljub ameriškemu zveznemu proračanu, ki bo pri-
hodnje leto močno okrnil prav finančna sredstva namenjena vojaštvu. Povedal je tudi, da so ZDA predložile evropskim članicam Atlanstskega pakta brošuro o predlogih za zmanjšanje konvencionalnega orožja, ki bi obojestransko uravnovesili moč teh, kjer trenutno prednjačijo, po mnenju Ameri-kancev, Sovjeti.
Francoski obrambni minister se ni udeležil posveta. Francija sicer ne spada v integrirano vojaško strukturo pakta NATO, toda njena odsotnost potrjuje dejstvo, da Francozi podpirajo jedrsko orožje. To bi namreč ne prišlo več v poštev, če bi te predloge spreje-letudi članice Varšavskega pakta. Na posvetu so ministri izrazili zadovoljstvo nad bližnjim sestankom Reagana z Gorbačovom, ki bo dokončno uredil razmerje med ameriškimi ter sovjetskimi raketami srednjega in kratkega dometa.
Manjše stranke nasprotujejo spremembi volilnega zakona
RIM — Pogovori med italijanskimi političnimi silami o institucionalnih reformah se bodo morda kmalu prekinili. Republikanci, socialdemokrati, liberalci, radikalci in demoproletarci, torej vse, »manjše« stranke, ki so sicer izrazile pripravljenost na pogovore o reformah institucij, poudarjajo veliko zaskrbljenost glede na možnost spremembe volilnega zakona, ki bi jih lahko oškodoval s tem, da bi predvideval obezno minimalno število glasov (govor je bil o petih odstotkih) za izvolitev parlamentarnega predstavnika. Danes je v parlamentu zastopanih 14 strank in samo štiri so na zadnjih volitvah presegle 5 odstotkov glasov. Vsebina reforme institucij bi se torej lahko razblinila, če bi postala sprememba volilnega zakona osrednje ali eno osrednjih vprašanj.
Predsednik senata Spadolini je včeraj v intervjuju italijanski televiziji potrdil nasprotovanje njegove stranke
spremembi volilnega zakona, prav tako pa je poudaril nasprotovanje stališčem predsednice poslanske zbornice Jottijeve, ki se je izrekla za določitev različnih pristojnosti poslanski zbornici in senatu. Glasilo republikanske stranke Voče repubblicana je sicer ta stališča nekoliko popravilo, češ, da PRI ne podcenjuje pomena reforme in-stutucij, vendar pa je bilo v članku tudi poudarjeno, da morajo reforme res ustrezati potrebam »sodobne parlamentarne demokracije« in ne smejo biti kritje take ali drugačne politične računice. Kaže, da so republikanci pripravljeni samo na odpravo tajnega glasovanja za zakone, ki vsebujejo izdatke.
Tudi druge manjše stranke govorijo o »instrumentalizaciji« tega predloga in bodo v prihodnjih dneh sprejele stališče o teh vprašanjih.
G. R.
Severna Koreja in japonska Rdeča armada najbrž vpleteni v atentat na boeing 707
Oblasti prosile gverilce Karen za pomoč pri iskanju ostankov letala družbe KAL
TOKIO — Afera dveh domnevnih avtorjev atentata na boeing 707 južno-korejske družbe KAL je še vedno ovita v gosto meglo. Japonska tiskovna agencija Kiodo je posredovala vest, da je južnokorejski predsednik Chun Doo Hwan izrazil prepričanje, da sta bila moški in ženska, ki so ju predvčerajšnjim aretirali v Bahreinu, dva severnokorejska agenta. Agencija Kiodo trdi, da bi morali atentat pripisati Severni Koreji, ki bi rada povzročila nemire v sosednji državi. Seul se namreč pripravlja na dva izredno pomebna dogodka: na decembrske predsedniške volitve in na olimpijske igre prihodnjega leta. Južnokorejski predsednik je tudi izjavil,_ da sta lastnika potnih listov na ime Šiniči in Majumi Hačija najbrž povezana z ilegalno skrajnole-vičarsko organizacijo Rdeča armada, ki je aktivna predvsem na Japonskem. ■ Japonska policija je včeraj zaslišala pravega Šiničija Hačijo, ki je priznal, da je izročil severnokorejskemu prijatelju Akiri Mijamotu (ime je seveda
lahko lažno) dokumente, ki so potrebni za izdajo japonskega potnega lista. Policija domneva, da je Mijamoto le eden izmed tolikih priimkov nekega severnokorejskega vohuna, ki so mu preiskovalci na sledi že od leta 1985. Truplo človeka, ki si je pod imenom Hačija vzel življenje na bahreinskem letališču pa menda nima somatskih posebnosti ubežnega »Mijamota«. Preiskovalci še vedno upajo, da bo dekle, ki je prav tako pogoltnilo tableto ciankalija (skrivala jo je v cigaretnem filtru), preživelo. Tako jo bodo lahko zaslišali in morda izvedeli kak bistven podatek v zvezi z atentatom na južnokorejski boeing.
Ostanke letala, ki je verjetno strmoglavilo v džunglo, še vedno iščejo, toda brez vidnih rezultatov. Pragozd na meji med Burmo in Tajsko je namreč gost, v njem pa se spretno premikajo le gverilci Karen. Južnokorej-ska vlada se je vsekakor odločila, da Karene prosi za pomoč v iskanju razbitin boeinga 707.
Reševalne ekipe na delu
Reševalci so še vedno na delu v Indijskem oceanu, kjer iščejo ostanke južnoafriškega boeinga 747, ki je strmoglavil pri otočju Mauritius	(AP)
V Bocnu zavračajo nova določila o zaposlovanju
BOČEN — Južni Tirolci ne nameravajo spoštovati novih določil o zaposlovanju. To je stališče bocenske-ga pokrajinskega odbornika Saurer-ja, vidnega predstavnika južnotirol-ske ljudske stranke, v zvezi z novo zakonodajo o zaposlovanju nižje kvalificiranih uslužbencev v javnih ustanovah. Ta zakonodaja določa, da je treba te uslužbence zaposlovati brez natečaj ov, z neposrednim vpoklicem v službo na osnovi seznama brezposelnih v uradu za delo. Skratka, ustanova, ki naj bi zaposlila uslužbence, bi izgubila vsakršno nadzorstvo in bi ne mogla več z natečaji izbirati svojih novih nameščencev.
Odbornik Saurer pa je v odgovoru na neko svetovalsko vprašanje poudaril, da teh določil ni mogoče izvajati na Južnem Tirolskem, ker so v nasprotju s posebnim statutom. Na Južnem Tirolskem je namreč na osnovi posebnega statuta v veljavi dvojezičnost in pristop na delovna mesta po ključu številčnega razmerja med italijanskim in nemškim prebivalstvom. Ta določila bodo, po mnenju predstavnika SVP, tudi ostala v veljavi.
Ostri zakulisni boji v PZDP Jaruzelski odšel na Madžarsko
VARŠAVA — Po začetnem šoku zaradi nerodnega nedeljskega volilnega poraza so se pričeli poljski politični prvaki resno spopadati z zelo zapletenim notranjepolitičnim položajem. Ta naloga pa ne bo lahka, saj ima vlada generala Jaruzelskega nedvomno sedaj več sovražnikov. Vodstvo sindikata Solidarnosti in (delno) poljska cerkvena hierarhija mu oporekata, da vlada namerava oklestiti dohodke najrevnejših slojev in neodločno stopa na pot potrebne korenite reforme političnega sistema, pravoverni člani Poljske združene delavske stranke (PZDP), pa se nikakor nočejo spoprijazniti z načrtovano demokratizacijo poljske družbe.
Zakulisni boj v PZDP postaja iz dneva v dan bolj vroč( opazovalce niso zato presenetile včerajšnje govorice, da bodo odložili plenum centralnega komiteja, ki bi moral zasedati 10. decembra. Načrtovali so, da bodo na sestanku ocenili izide referendumov, pričakovali so namreč, da bodo slavili pomembno zmago, volilni poraz pa jim je očitno prekrižal račune. Položaj generala Jaruzelskega znotraj PZDP je zaenkrat še trden, veliko vprašanje pa je koliko časa bo tudi ostal predvsem pa, če bodo njegovi nasprotni-
ki zbrali toliko moči (in poguma), da bi mu spodmaknili premierov stolček.
Kakorkoli že, se je včeraj Jaruzelski odpravil v Budimpešto, kjer bo iskal podporo Janoša Kadarja. Madžarski predsednik je namreč že pred časom delno reformiral politični sistem, predvsem pa je globlje posegel v proizvodni proces tako, da danes madžarsko gospodarstvo najbolj cveti med vsemi članicami Varšavskega pakta.
Poljska sredstva množičnega obveščanja še niso celovito komentirale volilnega poraza, isto nelagodnost pa je opaziti tudi v poročanju sovjetskih dopisnikov, ki večkrat zapadejo v neprijetna protislovja. Tako je včeraj Vasilij Lesovik, novinar moskovske radijske postaje, dejal, da je ogromna večina volilcev podprla vladni program. Takoj zatem je sicer le pojasnil, da je bilo pozitivnih odgovorov manj kot polovica (če seveda upoštevamo število volilnih upravičencev). Novinar je tudi posredoval mnenje poljskega dnevnika, na katerem je pisalo, da ni bil volilni poraz usmerjen proti vladnemu predlogu, svoj prispevek pa je klavrno zaključil, da referendumi niso dali odgovora, na vprašanje, ki jo je postavil poljski parlament. Kaj je v tem komentarju razumel sovjetski slušatelj si lahko sami predstavljamo...
Jugoslovanska vlada rešuje dileme o tujih investicijah
BEOGRAD — Zvezna vlada bi morala v teh dneh končno razrešiti dileme glede usode tujih vlaganj v jugoslovansko gospodarstvo. Če bo prižgala »zeleno luč« za osnutek zakona o organizacijah združenega dela z udeležbo tujega kapitala, bo zvezna vlada pravzaprav sprejela mnenje, da je na tem področju predpise treba prilagoditi življenju, in da je kapital možno pritegniti le z zagotovitvijo »svetovnih« pogojev poslovanja.
Osnutek novega zakona je »radikalen« le toliko, ker si je predlagatelj (zvezni komite za energetiko in industrijo) nekoliko gibljivo pojasnil ustavne določbe in skušal Jugoslavijo približati nekaterim od svetovnih sitemov skupnih vlaganj. Kljub temu ni povsem opustil dosedanjega koncepta, tako da bodoča
skupna podjetja, četudi bi spominjala na mešana podjetja, to vendarle ne bi bila.
Opozorili so, da vse države v svetu za to obliko poslovanja s tujci uporabljajo poseben pravni režim, in da bi se tudi v Jugoslaviji morali končno opredeliti, kaj od tujih vlaganj pravzaprav pričakujejo. Tako je pomočnik zveznega predsednika za energetiko in industrijo Čedo-mir Kovačevič dejal, da je nov zakon smiseln le, če se bo z njim resnično pospešilo vlaganje tujega kapitala.
V zadnjih dveh letih je bilo v zvezi s tujimi vlaganji odobrenih le 53 pogodb, niti ena posamezna tuja vloga pa ni presegla pet milijard dinarjev. 21 jih tudi ni predvidelo izvoza, (tp)
Okrepitev sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand in predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov sta včeraj v Parizu začela uradne pogovore. Prvi dan delovnega obiska je potekal v znaku obojestransko izražene želje po nadaljnjem razvijanju odnosov med prijateljskima državama in po dvigu ravni vseh vidikov sodelovanja. Predsednika sta poudarila pred-
vsem gospodarsko sodelovanje in izrazila upanje, da bo Jugoslavija v prihodnjih letih postala veliko uspešnejši gospodarski partner Franci-
Jc-
Popoldne se je Mojsov ločeno pogovarjal s predsednikom francoske nacionalne skupščine Chabanom Delmassom jn predsednikom senata Alainom Poherjem.
Novi zastavi albanske in turške narodnosti so že izobesili
PRIŠTINA — Med pravkar končanimi državnimi prazniki sta na Kosovu prvič viseli novi zastavi albanske in turške narodnosti v Jugoslaviji. S tem so se končali spori, ki jih je povzročalo izobešanje albanske državne zastave na teritoriju SFRJ, ki so jo do nedavnega uporabljali Albanci na Kosovu. Nova zastava albanske narodnosti ima na levi strani petokrako zvezdo z zlatorumenim robom, ob njej pa je dvoglavi orel iste velikosti. Zastava turške narodnosti pa ima ob petokraki zvezdi še polmesec s petokrako. Rdeča petokraka zvezda na zastavah narodnosti simbolizira suverenost in integriteto SFRJ.
Zastavi bosta v nadaljnji uporabi do sprejema zakona o enotni rabi in obliki zastav narodnosti v Jugoslaviji, (dv)
Ali v Jugoslaviji kdo še sploh dela v skladu s predpisi in zakoni?
BEOGRAD — Četudi ne bi bilo Ag-lokomerca zbujajo skrb številni pojavi nezakonitega poslovanja v gospodarstvu, je dejal pomočnik generalnega direktorja SDK Jugoslavije Velimir Maškovič na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so objavili številne podatke o neregularnosti v jugoslovanskem gospodarstvu.
Več kot 700 kontrolorjev SDK je septembra letos ugotovilo, da je od 1988 večjih podjetij kar 866 na tak ali dru-
gačen način poslovalo nezakonito. Omenjena podjetja so napravila 86.435 poslovnih prekrškov, kar skupaj stane 750 milijard dinarjev.
Samim nezakonitostim v Agroko-mercu pa je težko priti na sled. Poslovne knjige so uničene ali pa jih sploh ni bilo, pravi Maškovič. Sele po drugi fazi nadzora, ki bo končana sredi meseca, bodo zvedeli kaj več o nezakonitostih v tem poslovnem kombinatu.
V Pulju splavili plavajočo garažo
PULJ — V ladjedelniški industriji Uljanik so včeraj predali ladjo Braun-schweig, ki so jo v puljski ladjedelnici izdelali za norveškega naročnika. To je druga od dveh takšnih ladij, ki bosta svojevrstni ploveči garaži in bosta namenjeni prevozu avtomobilov. Ladja je dolga 172,5 metra, široka 29,4 metra, nosilnost pa je 12.500 ton. Prevažala bo lahko 3.500 avtomobilov.
Ladja bo plula od zahodnonemškega pristanišča Emden do vzhodne obale ZDA in bo prevažala Volkswagnove avtomobile. Tudi ta ladja je tako kot prva, ki so jo dobavili sredi letošnjega leta, do te stopnje avtomatizirana, da lahko pluje tudi z zmanjšano posadko samo osmih članov (na ladjah te velikosti posadka običajno šteje 25 članov).
Spopad kandidatov brez zmagovalcev
NEW YORK — Vseh 12 ameriških predsedniških kandidatov, oziroma po 6 iz obeh vodilnih strank se je sinoči pomerilo v prvi skupni TV razpravi doslej, ki jo je organizirala TV mreža NBC. Dveurna razprava, v kateri je imel vsak predsedniški kandidat za pojasnitev določene teme na voljo samo 1 minuto časa je pokazala, da obstajajo velike vebinske razlike tako med obema strankama kot tudi med vsemi predsedniškimi kandidati.
V sinočnji razpravi ni bilo niti jasnega zmagovalca niti poraženca. Vseh 12 predsedniških kandidatov je v razpravi, ki je bila na trenutke živčna in polemična poskušalo napasti slabe točke svojih tekmecev. Brez dvoma je bil najbolj piker bivši general Alexan-der Haig, ki je podpredsednika Busha že na začetku nekajkrat odkrito pozval, naj odgovori, »kje je sedel v letalu, v pilotski kabini ali v zadnji vrsti turističnega razreda, ko je predsednik Reagan sprejemal sklep o zamenjavi ameriškega orožja za talce v Libanonu?«
Glavna tarča v razpravi so bili tisti kandidati, ki po sedanjih anketah o razpoloženju javnega mnenja vodijo, na republikanski strani predvsem podpredsednik George Bush in vodja republikanske manjšine v senatu, senator Bod Dole na demokratski pa guverner države Massachusetts Michael Dukakis in senator Paul Simon.
Po najnovejši anketi o razpoloženju javnega mnenja, ki sta jo včeraj obja-
vila The New York Times ih TV mreža CBS, se vse manj Američanov strinja s politiko, ki jo vodi predsednik Reagan. Njegove politike ne odobrava 45 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 44 odstotkov. Še pred dobrimi tremi tedni je 52 odstotkov vprašanih podpiralo Reagana, 38 odstotkov pa mu je nasprotovalo. Najnovejše upadanje njegove priljubljenosti je verjetno posledica splošnega prepričanja, da Reagan ni storil vsega kar bi bil dolžan za odpravljanje posledic nedavnega potresa na newyorški borzi, ki ameriški ekonomiji gorzi z novo recesijo.
Obenem s tem, ko upada Reaganova popularnost narašča priljubljenost demokratske stranke. Zanimivo pa je, da se s tem ni avtomatično povečala tudi priljubljenost demokratskih predsedniških kandidatov. 39 odstotkov vprašanih izjavlja, da bo na predsedniških volitvah, ki bodo novembra prihodnje leto glasovalo za demokratskega predsedniškega kandidata, 30 odstotkov pa jih izraža pgdporo republikanskim kandidatom. Še pred mesecem dni je 34 odstotkov vprašanih podpiralo republikansko stranko, 32 pa demokratsko. Zanimivo pa je, da republikanci izražajo svojim predsedniškim kandidatom daleč večjo podporo kot demokrati. 82 odstotkov vprašanih republikancev podpira vsaj enega izmed republikanskih kandidatov, medtem ko samo 56 odstotkov demokratov podpira svoje sedanje predsedniške kandidate.
V komisiji o vprašanju tujih TV oddaj
RIM — V poslanski komisiji za kulturna vprašanja je včeraj zjutraj tekla beseda o delovanju in o vlogi tujih televizijskih postaj v Italiji. O tem je podrobno poročal minister za pošte in telekomunikacije Oscar Mammi, nakar se je razvila živahna in zanimiva razprava, v katero so posegli predstavniki vseh političnih strank. Debata se je v glavnem sukala okrog televizije Montecarlo na koncu pa je bilo govora tudi o vlogi in o delovanju koprske televizije, zlasti v luči nedavne reklamne pogodbe s finančno družbo Fininvest (grupa Berlusconi).
Minister in člani komisije so soglašali, da je treba problematiki Kopra in Montecarla formalno in tudi vsebinsko gledano strogo ločevati. Televizija Montecarlo, ki jo nadzoruje založniška družba Rizzoli, in torej Agnelli, oddaja samo formalno iz kneževine na Ažurni obali, v bistvu pa oblikuje svoje programe v Rimu in v Milanu. Koprska televizija pa bo popolnoma ohranila svojo vsestransko neodvisnost in je z Berlusconijem podpisala samo pogodbo, ki je izključno ekonomskega značaja. Minister za pošte Mammi se je vsekakor obvezal, da bo čimprej odgovoril na interpelacijo poslancev KPI in neodvisne levice v zvezi s podpisom tega sporazuma, (st)
Prosta pot letalom AIR 42
RIM — Italijanska letala ATR 42 bodo lahko ponovno letela, tudi v primeru slabega vremena. Italijanski letalski register RAI je namreč določil nove varnostne predpise, ki se jih bodo morali piloti držati, ko bo obstajala nevarnost, da se na krilih ustvari ledena plast.
Oktobra letos je letalo ATR 42 strmoglavilo zaradi okvare na krilih, ki jo je menda povzročil led na premičnem delu krila, zaradi tega so začasno okrnili polete malega letala. Sedaj se bodo o vprašanju morali izreči še Alitalia in piloti.
ZLATARNA
URARNA
Laurenti
Stigliani
suiatclin
HjpHSP
CASIO
SEIKO
LONGINES
TRST - Largo Santorio 4
Na pobudo Zelene liste
Vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem v italijanskem parlamentu
Od četrtka do četrtka
Prvi je bil duče
----- Stanislav Renko ----
RIM — Zelena lista, ki ima svoje Zastopnike tako v poslanski zbornici Rot v senatu, namerava sensibilizira-H in obvestiti italijansko javnost o nesprejemljivih načrtih avstrijske vlade glede dvojezičnega šolstva na Koroškem. Njihov južnotirolski poslanec Gianni Lanzinger je namreč včeraj formalno predložil zunanjemu ministru Andreottiju posebno interpelacijo, v kateri ga opozarja na Kvarne posledice načrtovanega »koroškega pedagoškega modela« ter ga sprašuje, kaj meni o tem italijanska
■ Včeraj sta Dežela FJK in družba AGIP podpisali posebno pogodbo, ki bo služila energetske-pm varčevanju. Namen pogodbe je, da bi zmanjšali splošno energetsko uporabo v naši deželi za nekaj odstotkov.
Deželna uprava naj bi z njej dostopnimi sredstvi, med temi je tudi posebni zakon, ki podpira restrukturacijo prostorov in uporabo novih načinov gradnje, pripomogla k varčevanju. Družba AGIP pa naj bi prispevala k varčevanju s strokovnimi nasveti in posegi.
vlada, ki se seveda ne more vmešavati v zadeve neke tuje države, lahko pa izrazi svojo zaskrbljenost nad dogajanji na Koroškem. Kot smo že poročali, je omenjeno Lanzingerjevo interpelacijo napovedal prejšnji petek v Celovcu vodja zelenih Alexan-der Langer, ki je dejal, da skušajo oblasti na Koroškem izvajati poskus grobe germanizacije tamkajšnje slovenske skupnosti. Delegacija italijanskih zelenih se bo vsekakor udeležila tudi napovedane protestne manifestacije koroških Slovencev, ki bo v soboto, 19. decembra, na Dunaju.
Precej zaskrbljeni nad razvojem dogajanj na Koroškem so tudi napredni južnotirolski krogi, ki ocenjujejo, da Avstrija zelo protislovno obravnava manjšinsko problematiko. Po eni strani namreč Dunaj upravičeno ščiti interese in zahteve nemške skupnosti v bocenski pokrajini, po drugi pa ne kaže nobenega razumevanja do svojih manjšin, ki so podvržene hudim pritiskom in se morajo boriti proti asimilaciji. V tem okviru je skupina naprednih južnotirolskih razumnikov in družbenih delavcev nemške in italijanske narodnosti pred kratkim glasno kontestirala voditelja avstrijske li-
beralne stranke Jorga Haiderja, ki je sodeloval na kongresu južnotirolskih liberalcev. Haider, ki se je pred nekaj leti povzpel na vrh avstrijske liberalne stranke, zagovarja desničarska in nacionalistična stališča, bil pa je tudi med pobudniki znane »reforme« dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Kontestatorji, ki so se zbrali v velikem številu v bocenski kongresni dvorani in pred njo, so nekajkrat prekinili Haiderjev poseg, na koncu pa razprostrli velik transparent v podporo boju koroških Slovencev. Med kontestatorji so bili nekateri vidni voditelji PSI, KPI, CGIL, Proletarske demokracije, Zveze južnotirolskih univerzitetnih študentov in alternativne liste. V protestni akciji je sodeloval tudi načelnik južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) v bo-censkem pokrajinskem svetu Hubert Frasnelli, ki je v preteklosti že večkrat zavzel pogumna stališča v podporo slovenski manjšini v Avstriji. Njegova stranka pa doslej uradno ni še komentirala razvoja dogodkov na Koroškem in bo po vsej verjetnosti, kot se je zgodilo že nekajkrat v preteklosti, tudi tokrat izbrala pot molka.
SANDOR TENCE
Skupina Kitajcev na »šolanju« v tovarni Lama v Dekanih
KOPER — V Lami Dekani te dni zaključuje šolanje še zadnja skupina Kitajcev, ki se usposabljajo za delo v tovarni pohištvenega okovja, ki bo v okviru korporacije CAC začela poskusno obratovati v začetku prihod-bjega leta. Kot so nam povedali v Lami je vsa oprema s stroji in orodji že na Kitajskem v glavnem mestu pokrajine Sečuan Chengduju, z montažo bodo pričeli v začetku januarja prihodnje leto, nato pa bo v novi tovarni stekla poskusna proizvodnja. Lama in Lesnina, ki sta sklenili pogodbo s kitajskim partnerjem, bosta za ves posel iztržili okrog 2 milijona dolarjev.
Tovarna v Chengduju pa ni edina, ki jo bodo naše ozd »postavile« na Kitajskem. Prihodnji teden bodo namreč predstavniki Lame in Slovenijalesa na Kitajskem podpisali novo pogodbo o dobavi celotne opreme in tehnološkega projekta za novo tovarno, ki bo stala v Pekingu. Tokratni posel bo vrednostno vsaj še enkrat večji kot je bil Prvi. V Lami so že pripravili še dvoje Preliminarnih pogodb za kitajske kupce orodij oziroma opreme za tovarne pohištvenega okovja, kar pomeni, da na Kitajsko še kanijo prodajati svoje znanje oziroma tehnologijo. Gre seveda za izvoz, pri katerem so materialni stroški relativno majhni, saj se z orodji Prodaja predvsem znanje.
Sicer pa Kitajska ni edino tržišče, kamor s svojimi proizvodi (tako okovjem kot orodji oziroma znanjem) prodira naša največja tovarna pohištvenega okovja. Podobne posle namreč sklepajo v Tunisu, orodja kanijo prodati tudi v Egipt in tudi drugam po svetu. Ob tem je treba dodati, da se Lama vedno bolj preusmerja tudi v izvoz - čeprav je kot največji proizvaja-
lec pohištvenega okovja pri nas pomembna tudi zato, ker nadomešča uvoz, saj pokriva kar 75 odstotkov jugoslovanskega tržišča, ki bi okovje sicer moralo uvažati — saj so leta 1982 izvozili komaj dva odstotka proizvodnje, zdaj pa se izvoz približuje že 40 odstotkom celotne proizvodnje. Letos naj bi na ta račun iztržili okrog 5 milijonov dolarjev, vendar se — po najnovejših ukrepih ZIS — sprašujejo ali je sploh smotrno izvažati. Ob predragih surovinah je namreč izvoz nerentabilen. Sicer pa so ukrepi ZIS krepko prizadeli ta kolektiv. Mirko Miklavčič, direktor DO: »V enoviti delovni organizaciji, kjer je izkoriščenost zmogljivosti 85-odstotna, kjer delamo v treh izmenah, kjer imamo tehnologijo na evropski ravni, kjer s posodabljanjem in avtomatizacijo proizvodnje letno
povečujemo produktivnost za 3 do 5 odstotkov in pokrivamo 75 odstotkov jugoslovanskega trga, izvozimo 40 odstotkov proizvodnje, po najnovejših ukrepih ZIS bržčas ne bomo poslovali pozitivno. Zaradi zamrznjenih cen in (pre)dragih surovin (porabljena sredstva v celotnem prihodku znašajo 72 odstotkov, od tega surovine 55 odstotkov) namreč ne spravimo konca s koncem. Nekaj malega notranjih rezerv imamo tudi mi, toda ne toliko, da bi »pokrili« 2 milijardi izgube, ki se nam obeta po sedanjih izračunih. Prihodnje leto naj bi ta izguba bila kar 5 milijard dinarjev in večja od mase bruto osebnih dohodkov. Torej če bi vse leto zastonj delali, je ne bi pokrili. Linearni pristop ZIS nas je zato krepko prizadel.«
DUŠAN GRČA
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vas seznanja z ugodnostmi, ki Vam jih nudi v mesecu decembru:
od 1 O do 30% POPUSTA na
—	mladinski književnosti
—	slovenski prozi in esejistiki
—	prevodih in monografijah
—	folklori in grafikah
OBIŠČITE NAS
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
Najmlajšemu senatorju (slučajno je v tej zakonodajni dobi tržaški Slovenec) v rimski palači Modama je prejšnji četrtek, 26. 11., proračunska komisija z večinsko vladno koalicijo zavrnila predlog popravka v predlogu finančnega zakona, tako da ni sedaj v njem niti besedice o zaščitnem zakonu. To pa pomeni - kot je poročal naš rimski dopisnik takoj naslednji petek - da se je komisija izrekla proti kritju izdatkov okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti, kljub členu 6 ustave, ki bo konec tega meseca praznovala svojo 40-letnico. In seveda tudi v nasprotju z osimskim načelom o največjem možnem varstvu in z določili štirih mednarodnih konvencij, ki smo jih v teh zapisih večkrat omenili. Večkrat smo tudi dodali, da je zaščito Slovencev v Italiji prvi zelo svečano obljubil v svojem kronskem govoru sam tedanji kralj in poznejši cesar Viktor Emanuel III. (črnogorski zet) že leta 1919 v rimskem parlamentu. No, ob tisti četrtkovi zavrnitvi senatorjevega predloga smo tokrat ugotovili, da pravzaprav tista kraljeva obljuba ni bila prva. V knjigi spominov na rajnkega dučeja piše njegov sošolec iz učiteljišča in zloglasni dolgoletni urednik tržaškega IL PICCO-LO kino Alessi (IL GIOVANE MUSSOLINI ed. »11 Borghese«, Milano 1971), da je poznejši Hitlerjev pajdaš o tržaških Slovencih že v januarju leta 1915 pisal, da v Trstu: »... viveva-no parecchie dedne di miliaia di slavi e uscendo dalla cittd si incontra una massa compatta slava«, - »Anche il posesso di Trieste importerebbe qu-indi che ci assoggettassimo circa Cento mila slavi per i guali, non occore dirlo, noi richiediamo il regime della piu ampia liberta.« - ali v prevodu: »...je živelo več deset tisočev Slovanov in izven mesta se sreča strnjena slovanska množica.« »Tudi posest Trsta bi torej pomenila, da smo si podvrgli okrog sto tisoč Slovanov, za katere zahtevamo, kar ni potrebno niti omenjati, režim najobsežnejših svoboščin.«
Glede dučejevih številk pa bi bilo umestno ob tej priložnosti in številki v »Leksikonu« za oktobrske »Gorupo-ve dneve« v Kopru ter pojasnil, ki so sledila, dodati skromni brošuri KJE PREBIVAMO IN KOLIKO NAS JE SLOVENCEV V ITALIJI (ZTT, Trst, 1971). Še dva stavka iz članka Lava Čermelja BORBA PRI ZELENI MIZI v »Jadranskem koledarju« za leto 1948 (str. 26) še naslednji podatek:
»V sami tržaški občini, ki bo po novi razmejitvi nekoliko skrčena (odpadla je namreč Lipica) je bilo po zadnjem avstrijskem štetju iz leta 1910, ki je bilo nedvomno Slovanom v škodo, tako da se je morala zaradi očitnih prevar in pretvorb odrediti uradna revizija, je bilo 229.000 prebivalcev preko 59.000 Slovencev in Hrvatov. Resnično število je bilo za eno tretjino večje (torej skoraj 80.000 - op. S.R.). Po podatkih mestnega anagrafskega urada ima Trst sedaj (L 1947) - 260.000 prebivalcev. Naše štetje od oktobra 1945, ki ga je zavezniška vojaška uprava sredi dela prekinila, je ugotovilo preko 48.000 Jugoslovanov. Ce bi se bilo štetje normalno zaključilo, bi znašalo celotno število najmanj
75.000,	tako da je razmerje med Jugoslovani in Italijani v Trstu 1:2«.
O tistem prevarantskem štetju leta 1910 je napisal pokojni Lavo Čermelj za »Jadranski institut« v Zagrebu leta
1958 posebno dokumentirano razpravo, ki je izšla v redni inštitutovi publikaciji »Anali Jadranskog instituta IL« (str. 7 - 52). Inštitut jo je izdal tudi v posebni brošuri pod naslovom O LJUDSKEM ŠTETJU V TRSTU LETA 1910 (Zagreb, 1958 - »In memoriam dr. Josipa Vilfana«) s povzetkom v angleščini. Brošura je izšla tudi v francoščini. Tisk: Tiskarna JAZU, Zagreb).
In ker bo čez nekaj dni 46-obletnica drugega tržaškega procesa, na katerem je bil poleg osmih tovarišev tudi Lavo Čermelj obsojen na smrt (po obsodbi so mu kazen spremenili v dosmrtno ječo), naj iz njegove knjige MED PRVIM IN DRUGIM TRŽAŠKIM PROCESOM (Slovenska matica, Ljubljana, 1972) str. 161 - 162 v nedeljo dopoldne 14. decembra 1941 objavimo njegovo premalo znano izjavo, čeprav je po svoji veličini edinstvena v zgodovini protifašističnega boja obeh sosednjih jadranskih držav. Po vprašanju predsednika fašističnega sodišča, ali imajo obtoženci še kaj pripomniti, potem ko je tožilec tudi zanj zahteval smrtno kazen v svojem strupenem in hujskaškem govoru, ki ga je Rino Alessi objavil v celoti 10. decembra na kar štirih velikih straneh po osem stolpcev drobnega tiska, je Čermelj kot tretji povrsti izjavil:
»...Če boste glede mene potrdili predlog, ki ga je dal državni prav-dnik, bom jutri ustreljen in moja družina bo brez očeta. Zakaj to? Ekscelenca, za mano je 50 let častnega in odkritega, delovnega in plodovitega življenja; tega sem v veliki meri posvetil stvari našega ljudstva, ki sem a vedno ljubil, iz vsega srca in ga om ljubil do svojega zadnjega dih-Ijaja. Ta moja ljubezen je bila najčistejša, bila je vedno povsem nesebična in ni bila nikdar omadeževana z nobenim, ponavljam, z nobenim tistih dejanj in prestopkov, katerih me je v tako grozni obliki obtožil državni pravdnik. Edini moj postopek je bil, da sem ljubil svoje ljudstvo. To pa je vendar pravica, da, sveta dolžnost vsakega človeka. In v tem pogledu ne sme biti nobenega hierarhičnega razločevanja med narodi. Še najmanj v Italiji, ki je dala svetu velikega apostola svobode in enakopravnosti vseh narodov, avtorja »Slovanskih pisem« Giuseppeja Mazzinija«.
Mar ni ta izjava tega našega znanstvenika, matematika in fizika in narodnoobrambnega borca lahko za skupen vzor in boj vsem našim mladinskim organizacijam?. Kdaj bo katera izmed naših ustanov poimenovana z njegovim imenom - morda SLO-RI, morda NŠK? - če ne prej pa vsaj čez dve leti, ko bo 10. oktobra 100-let-nica njegovega rojstva?
Seminar ZSKD za mlade organizatorje
ZSKD prireja seminar za mlade organizatorje, ki bo v Planici od 6. do 8. decembra. Rok za vpis zapade danes. Prijave lahko oddamo na sedežih Zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. Tu lahko dobimo tudi dodatne informacije.
Soočanje filmske ustvarjalnosti iz prostora Alpe-Jadran
Večkrat modrujemo, da tržaški kulturni svet spi spanje pravičnega. To lahko sklepamo po splošnem mrtvilu mestne kulturne ponudbe, večkrat pa moramo le priznati, da kako seme tudi vzklije. Simpozij »Alpe Adria: aree ci-bematografiche a confronto«, ki v bistvu pomeni pregled kinematografske dejavnosti na območju dežel skupnosti Alpe-Jadran, predstavlja enega izmed teh poganjkov, ki brstijo v puščavi.
Tržaški kinoklub La Cappella Un-derground je dalj časa gojil načrt Filmskih dnevov iz dežel Alpe-Jadran, Pri tem pa mu je pomagala predvsem Tržaška pokrajina, ki je pozorno sledila uspehom pripravljalnih manifesta-mj- Kot predpriprava na bodoče meddržavno srečanje kinematografij Alpe-Jadran so bili Dnevi madžarskega filma, a tudi pregled češkoslovaške film-ske	produkcije	• in
vsedržavnamanifestacija »Aria di Vi-enna« (Pregled mladega avstrijskega filma). V okvir prireditvenih priprav
pa sodi tudi stalno zanimanje za jugoslovansko filmsko produkcijo.
Načrt so torej v Trstu snovali že nekaj let, zamisel o pregledu kinematografskih dosežkov dežel Alpe-jadran pa ima toliko rojstnih krajev kot je držav in dežel te delovne skupnosti. Prav zaradi tega je 'Cappella Underground sklenila, da filmske dneve uresniči v tesnem sodelovanju z ostalimi predstavniki kinematografij iz dežel med Jadranom in Donavo. Redkokdaj se zgodi, da filmske dneve snujejo na meddržavni ravni, zato pa se je Komisija za evropske skupnosti, ki jo vodi Carlo Ripa di Meana, odločila, da tržaško pobudo podpre z uradnim pokroviteljstvom.
Program delovnega zasedanja je seveda strokovnega značaja, kulturna ponudba ob Filmskih dnevih Alpe-jadran pa ne bo suhoparna, saj so organizatorji poskrbeli za dvodnevni filmski »festival«. Program manifestacije je seveda številčno skromen, saj obsega projekcije petih celovečernih
filmov in pregled kratih in risanih filmov, vendar je izredno zanimiv.
Danes bodo v modri dvorani kina Excelsior predvajali izbor risanih in animiranih filmov slavne zagrebške filmske šole Zagreb filma ter niz kratkih igranih filmov, ki so jih pod strokovnim vodstvom režiserja Ermanna Olmija posneli študenti »Instituta Paolo Valamrana - Ipotesi cinema« iz Bas-sana del Grappa. Risankam in kratkim filmom bosta sledili premieri hrvaškega filma Osudjeni (Obsojeni) režiserja Zorana Tadiča in avstrijskega filma Ruth Beckermannove Die papierene Brucke (Papirnati most).
Jutri bodo predvajali pregled kratkih filmov študentov znane bavarske Visoke šole za televizijo in film (Hoc-hschule fiir Fernsehen und Film), temu pa bo sledila predstavitev slovenskega filma Kormoran, ki smo ga sicer lahko že gledali v Gorici na Film Video Monitorju. Zanimivemu slovenskemu filmu, ki ga je posnel debitant Andrej Tomašič po scenariju igralca Borisa Cavazze, bo sledila premiera madžarskega filma Csok, anyu (Poljubi, mama) režiserja Janosa Rosze. Film je prejel prvo nagrado na letošnjem filmskem festivalu v Budimpešti, nosilko glavne vloge Dorottyo Udvaros pa so v Moskvi nagradili za najboljšo žensko interpretacijo. Petkov filmski
spored se bo zaključil s projekcijo Mefisto funka režiserja Marca Pome. Sperimentalna ekranizacija slavnega Fausta je prvi italijanski poizkus snemanja celovečernega filma z elektronsko tehniko.
Po filmskih predstavah bo na vrsti še simpozij, ki se ga bodo udeležila številna predstavništva dežel Alpe-Jadran. V kongresnem centru Tržaš-
kega velesejma bo v soboto kar živo, saj bo ves dan posvečen razpravi v zvezi s snovanjem bodočih Filmskih dnevov Alpe-Jadrana. Profesor zgodovine filma na Univerzi v Padovi, Gior-gio Tinazzi, bo vodil razpravo, ki se je bodo udeležili gostje iz Jugoslavije (Slovenije in Hrvaške), Madžarske, Avstrije, Bavarske in Treh Benečij.
EVA FORNAZARIČ
Filmski dnevi Alpe-Jadran
DANES, 3. decembra
16.00	IPOTESI CINEMA — Pregled kratih filmov Instituta Paolo Valma-rana—Ipotesi cinema iz Bassana del Grappa
18.00	PREGLED RISANK ZAGREB FILMA — Putovanje gospodina Ellio-ta, r. Boris Matas — Kraj igre, r. Željko Kolarič — Utakmica, r. Krešimir Zimonič — Mausieratu, r. Darko Cesar — Clovvn, r. Rudolf Borošak — Kuča br. 42, r. Pavao Štalter — Tamo, r. Joško Marušič
19.30	OSUDJENI, r. Zoran Tadič — Jadran film, Zagreb, 1987
21.45 DIE PAPIERENE BRUCKE, r. Ruth Beckermann — Filmladen, Dunaj, 1987
JUTRI, 4. decembra
16.00	HOCHSCHULE EUR FERNSEHEN UND FILM — Pregled kratkih filmov miinchenske Visoke šole za televizijo in film
17.30	KORMORAN, r. Andrej Tomašič — Viba film, Ljubljana, 1986
19.30	CSOK, ANYU, r. Janos Rosza — Mafilm-Objektiv Studio, Buda-pest, 1987
21.45 MEFISTO FUNK, r. Marco Poma — Metamorphosi, Milan, 1986
Odbornik Carbone ostro polemičen z ministrom Battaglio
Aquila: glavna problema ostajata zaposlitev in obalno skladišče
»Zaprepaden sem nad izjavami ministra Battaglie, ki obtožuje Deželo nekonstruktivnosti, potem ko v isti sapi trdi, da je bilo mogoče, tudi zahvaljujoč se političnemu posegu Dežele, kar dve leti obdržati odprta vrata za pogajanja o usodi rafinerije Aguila in o alternativnih industrijskih rešitvah.« Podpredsednik deželne uprave in odbornik za industrijo Gianfranco Carbone včeraj ni skrival slabe volje nad izjavami ministra za industrijo v pristojni komisiji poslanske zbornice, pred katero je odgovoril na interpelaciji tržaških poslancev Colonija in Bordona. Kot smo poročali v včerajšnji številki dnevnika, se je republikanski minister Battaglia znesel predvsem nad Deželo, ki naj bi družbi Selm iz skupine Montedison, novi lastnici ža-veljske rafinerije, odrekla 15 milijard brezobrestnega posojila za izgradnjo nove moderne tekstilne tovarne ob Ulici Flavia.
»Vendar v razpravi ni le 15 milijard lir, temveč mnogo večji znesek, 90 milijard, če hočemo biti natančni,« nadaljuje Carbone. »Tu pa sta še drugi dve temi, ki se ju minister ni dotaknil in ki sta za nas bistvenega pomena. Predvsem 400 delavcev Aguile: kakšen smisel ima govoriti o alternativnih hipotezah, če potem 400 oseb ostane brez dela? In drugič, obalno skladišče, ki ga hoče Montedison ohraniti: gre za zasebni interes naftne družbe in morda tudi za strateški interes države, nikakor pa ne za interes Trsta, ker skladišče pomeni vinkulacijo za vsako drugo priobalno dejavnost.«
Nov zaplet torej, po tolikih dosedanjih. Carbone upa, da se bo razjasnil na sobotnem srečanju na ministrstvu za industrijo v Rimu, ki naj bi se ga udeležil tudi predsednik deželne uprave Biasutti. Argumentov za razpravo ne manjka: koliko sredstev namerava prispevati država, kje bo dobilo delo 400 bivših delavcev rafinerije, kakšna bo odškodnina za morebitno ohranitev obalnega skladišča in katera so konkretna jamstva za alternativno proizvodno dejavnost. »Edina stvar, v kateri se strinjam z ministrom Battaglio,« pravi na koncu svoje izjave Carbone, »je, da je treba ukrepati hitro. Povrhu pa bi rad še vedel, koliko je v teh zadnjih dveh letih na vso zadevo vplivala politika zaprtja in kakšni manevri so bili izvedeni na različnih ravneh zato, da bi krizo privedli do skrajnosti in bi tako obalno skladišče postalo vrv, na katero bi se bilo prisiljeno obesiti vse mesto.«
Družba Selm je torej trdno odločena ohraniti obalno skladišče, v zameno pa je pripravljena na prostoru rafinerije zgraditi moderno tekstilno tovarno, ki naj bi baje zaposlila celo več ljudi, kot jih je doslej delalo v Aguili. Za to pa potrebuje javna finančna sredstva, od države in od Dežele. Zahteva jih čimprej, celo takoj, kajti sicer lahko njena dobra volja skopni. Minister Battaglia je dobesedno izjavil, da čez šest mesecev tega predloga ne bo več, odgovornost pa bo morala prevzeti Dežela. Od tod zgornja rezka reakcija odbornika Carboneja, potem ko krajevne sile, predvsem pa sindikati in deželna uprava, že dve leti vztrajno
ponavljajo, da mora biti ohranitev obalnega skladišča povezana z novo proizvodno dejavnostjo. Prevelika je bila namreč v vsem tem času nevarnost, da bi novi lastniki želeli izrabljati le skladišče, medtem ko bi proizvodna dejavnost na območju rafinerije ostala samo prazna obljuba. Vsi potencialni kupci so imeli velik in neskrit interes za skladišče, pogajanja pa so redno nasedla prav na čeri proizvodne rešitve za obrat rafinerije. Izjema ni bila niti Montedison, zato se ni čuditi velikim dvomom v njene načrte o tekstilni tovarni, še zlasti spričo lakomnosti po javnem kritju velike , večine sredstev za investicijo, ki naj bi znašala 160 milijard lir.
V ta okvir sodi tudi tiskovno sporočilo Avtonomne pristaniške ustanove, ki smo ga objavili včeraj, in ki jasno pravi, da je ozemlje, na katerem stoji žaveljska rafinerija v državni pomorski domeni. Na njem so zato mogoče le take proizvodne in druge dejavnosti, ki so vezane na pomorsko ali pristaniško dejavnost. In Pristaniška ustanova, ki ima pri terenih v državni domeni odločilno besedo, ne kaže nobenega posebnega nagnjenja, da bi se v primeru družbe Selm ravnala drugače, kot se je doslej.
Naj za zaključek dodamo, da bo 320 delavcem rafinerije Aguila 31. decembra potekla dopolnilna blagajna. Battaglia je zagotovil, da je njegovo ministrstvo že zahtevalo podaljšanje dopolnilnega plačilnega režima do 3. avgusta prihodnjega leta in da ga bo minister za delo v najkrajšem času tudi podpisal. Do počitnic bodo torej preživeli. Vsaj to.
Pokrajinski tajnik KPI na obisku v našem uredništvu
O perspektivah za izhod iz krize
Pokrajinski tajnik KPI Poli med pogovorom v našem uredništvu
Zadnja redna redakcijska seja urednikov Primorskega dnevnika je bila posvečena srečanju s pokrajinskim tajnikom KPI Ugom Polijem, ki je prišel na obisk, da bi obrazložil stališča in pobude svoje stranke po nedavnem zasedanju centralnega komiteja, ki je začrtal nove smernice za politično delovanje stranke. Occhettovo poročilo na CK je imelo izhodišče v zadnjih svetovnih dogajanjih, ki jih označujejo sporazum med SZ in ZDA o evroiz-strelkih, kriza svetovnega finančnega sistema, v Italiji pa izidi referendumov in množična udeležba na nedavni vsedržavni splošni stavki. Junijske politične volitve predstavljajo konec dolo-■ čene zgodovinske faze v prizadevanjih KPI, da bi deblokirala krizo italijan-
Ugledni književniki iz SZ jutri gostje openskega Prosvetnega doma
Ugledni sovjetski književniki in kulturni delavci Sergej Mihalkov, Viktor Čalmajev in Nina Litvinec bodo jutri zvečer gostje Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bodo protagonisti večera, posvečenega 'književnosti in književnikom v dobi pospeška, preustroja in javnosti v sovjetski družbi«. To bo namreč naslov zanimivega srečanja, ki ga skupno prirejajo SKD Tabor, Tržaška sekcija Združenja Italija-SZ in Knjižne izdaje pri Založništvu tržaškega tiska. Prireditev, ki ji bo predsedoval predavatelj ruske književnosti na tržaški univerzi Ivan Verč, se bo začela ob 20.30.
Akademik Sergej Mihalkov je član tajništva Zveze pisateljev SZ ter predsednik Zveze pisateljev Ruske republike, poleg tega še poslanec v Vrhovnem sovjetu ter dobitnik Leninove nagrade in številnih drugih sovjetskih in mednarodnih priznanj. Viktor Čalmajev je pisatelj in literarni kritik, Nina Litvinec pa je načelnica uredništva za tujo književnost pri založbi Raduga ter se bavi še posebno s sodobno nemško, avstrijsko in švicarsko književnostjo.
V soboto bodo vsi trije predavali o_ sodobni sovjetski književnosti tudi v Časnikarskem krožku z začetkom ob 10. uri.
Nadvse uspel torkov večer v Slovenskem klubu
Mezzosopranistka Katsumata o japonski glasbi
Prireditelji večerov v Slovenskem klubu so tokrat svoje obiskovalce prijetno presenetili z nadvse originalno zamislijo. V torek je bilo namreč redno srečanje posvečeno japonski ljudski glasbi, predavala pa je japonska mezzosopranistka Rieko Katsumata, rojena natanko pod vulkanom Fudžijama, in ki se trenutno izpopolnjuje v Kolnu. Operna pevka ima neposlovne vezi tudi z našim mestom.
S svojim prijetnim in prisrčnim nastopom, ki je tako značilen za japonskega človeka, je Katsumata opisala zgodovino nastanka in razvoja ljudske glasbe svojega naroda. Zaradi svoje zemljepisne lege je bila Japonska vse do 12. stoletja pod vplivom svoje sosede Kitajske in je delno vsrkala vase tudi elemente indijske in celo grške kulture. Ob koncu 12. stoletja so prevzeli v svoje roke oblast plemiči, ki so uradno pretrgali vsakršno vez s Kitajsko. Tudi tedaj pa se Japonska ni mogla povsem osvoboditi tihega vpliva svoje večje sosede, saj so prvine kitajske kulture prihajale na otoke pod Fudžijamo z budizmom.
S prihodom Evropejcev na Japonsko so se domačini upravičeno zbali, da bo nova kultura uničila njihovo tisočletno tradicijo in so zato zaprli pot vsem tujim vplivom. To obdobje, poimenovano Sho Gun, je trajala okrog 300 let. Čeprav Katsumata ne obvlada italijanščine brezhibno, si je pri razlagi posameznih inštrumentov in glasbenih posebnosti iz tega časa pomagala z gestami, mimiko obraza in gibi rok.
Ob koncu je predavateljica omenila še dobo Mei Gi v 19. stoletju, ki je izredno pomembna za razvoj japonske glasbe. V tem času se Japonska ponovno odpre zunanjemu
svetu in se s tem izpostavi vsem tujim vplivom, ki so bistveno spremenili glasbeno tradicijo. Skladatelji so začeli v tem obdobju prvič pisati note po zahodnem vzoru. Iz obširnega opusa evropeizirane japonske glasbe, ki je nastala v tem obdobju, je Katsumata izbrala tri skladbe in jih zapela s svojim čistim mezzosopranom. Pri klavirju jo je spremljal predsednik kluba Ravel Kodrič.
skega političnega sistema in je zato Occhettovo poročilo predlagalo, naj komunisti odprejo novo fazo za prebroditev te krize, tako da usmerijo vse svoje sile v reformo institucionalnega sistema, kot vmesni korak k cilju demokratične alternative, ki ga je postavil že kongres v Firencah.
Institucionalna reforma postavlja prioritetne naloge, kot so zagotavljanje pravic državljanov, ekonomska demokracija in ovrednotenje sistema krajevnih avtonomij, demokratična alternativa pa terja napore za ustvarjanje napredne fronte, ki naj vodi državo v nov razvoj na osnovi skupnega programa. Enake naloge si postavlja KPI tudi v krajevnem merilu, je poudaril Poli, saj so v tržaški družbeni stvarnosti prisotne napredne sile, ki so pripravljene sodelovati pri preokretu razmer, ki jih v zadnjem desetletju označuje kvarno pogojevanje Liste za Trst, z oživljanjem nacionalizma in zaprtosti, ki sta naše mesto ovirala pri razvoju in pahnila za 30 let nazaj kulturo sožitja. Med te stvarnosti, ki silijo k napredku, je Poli vključil tudi slovensko narodnostno skupnost, ki hoče odigrati tvorno vlogo osebka, skupaj z vsemi demokratičnimi silami, za razvoj vse tržaške družbene stvarnosti. Ravno da okrepi to njeno vlogo je KPI ponovno predložila zakonski osnutek za globalno zaščito.
Polijevim izvajanjem je sledil odprt pogovor, v katerem so uredniki poglobili s tržaškim pokrajinskim tajnikom KPI vprašanja vključevanja novih družbenih subjektov v prizadevanja za naprednejše socialne odnose, nujnost, da stranke pripravijo določnejše pro-guame, na katerih naj se razvija politična dialektika, in odnose med političnimi strankami na krajevni ravni. Govor je bil seveda tudi o delu in vlogi našega časopisa (in agencije Alpe-Adria) kot glasnika, avtonomnega in pluralističnega, vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v naporih za uresničenje manjšinskih pravic, a hkrati za vključevanje Slovencev v splošna prizadevanja vse demokratične javnosti za pravičnejše in naprednejše družbene odnose v naših krajih in v državi ter za sožitje in sodelovanje med ljudmi in državami, ki obkrožajo ta delikatni del Evrope.
Razgovor o zadnji pesniško-prozni zbirki Ferruccia Folkla v D Sl
Odkrivanje lastnih korenin v mestu, kjer se »tri kulture/nekulture stikajo in spopadajo«
Ferruccio Folkel je pred kratkim obogatil knjižno tržišče z novo pesniško-prozno zbirko Povest iz leta 5744 (Rac-conto del 5744), ki je že doživela svojo predstavitev pod okriljem Skupine 85. O tem zadnjem literarnem delu tržaškega pisatelja, o njegovi nesporni umetniški vrednosti in globoki sporočilnosti sta na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev spregovorila Pavle Merku in Filip Fischer.
Merku se je v svojem opisu Fblklovega dela oprl predvsem na osebno poznavanje tega večplastnega pisatelja. Označil ga je za človeka, ki ga ne zanimajo obrobne stvari, ampak hoče prodreti v globino in bistvo problemov. Od drugih tržaških pisateljev se razlikuje zaradi izrednega spoštovanja resnice, ki je ne morejo omračiti ustaljeni umetni miti, in želji po odkrivanju in razkrivanju večna-rodnostnih korenin tržaškega, prebivalstva. Iz njegovih del lahko jasno razberemo njegov odklonilen odnos do svojega rojstnega mesta; zaradi tega si je era svoje stalno bivališče izbral Milan.
Povest iz leta 5744 vsebuje vsakovrstne fabulistične prvine. Čeprav bi morda kdo po naslovu sodil nasprotno, ne gre tu za nikakršno znanstveno-iantastično delo. Letnici 1983-84 odgovarja po judovskem koledarju natanko leto 5744. Gre za zbirko 21 pesmi, ki jih vzporedno spremlja geneza. Pesmi so nabite s simboliko in vsebujejo prvine iz judovske vere in literature. Njihova razlaga še zdaleč ne olajša branja. Za boljše razumevanje bi nedvomno potrebovali dolgo obdobje študija, in še tedaj bi nam ostalo marsikaj prikrito. Tudi v tej zbirki dokazuje Folkel ponovno zanimanje in globoko poznavanje slovenske stvarnosti v Trstu. V pesmih se večkrat pojavljajo predvsem štiri imena slovenskih ustvarjalcev: Srečko, Alojz, Boris, Pavle.
Folklovo zadnjo pesniško zbirko je natančno razčlenil Filip Fischer. »Pripoved« je vse prej kot obrobna ali pokrajinska in je torej upravičena bojazen, da jo bodo bralci v našem mestu odklonili prav zaradi tržaškosti ali židov-skosti, ki veje iz te zbirke. Ta dva elementa sta stalno prisotna v zbirki, saj je njen avtor Tržačan, sin dunajskega Žida, po materini strani pa se v njegovih žilah pretaka tudi nekaj briške slovenske krvi. Folkel je opravil s preteklostjo in miti, tuje so mu vsakršna retorika, zgodovinska laž in prikrivanje resnice. V bistvo problema zadene z verzom »... tri kulture/nekulture... se stikajo in spopadajo...«.
Pesnik čuti, da mu je slovenski svet blizu in daleč obenem, spominja ga na židovskega. A če je antisemitizem pod socialno cenzuro, antislovenizma niti cenzura ne omejuje. Nasprotno — tistim, ki ga izkazujejo, je večkrat celo v ponos. Folklova Pripoved je težko berljiva poezija prav zaradi svoje večplastnosti, saj je v več plasti težko prodreti. Njegovi verzi so nasičeni s citati iz judovstva, svetega pisma, literature. Težavnost Folklovih umetnin olajšajo posamezne poezije, ki ne zahtevajo tolikšne bralčeve intelektualne napetosti. Vse pa silijo k resnemu razmišljanju o sebi in drugih.
Svoj poseg je Filip Fischer zaključil z nadvse pomenljivo mislijo: »Gorje, če bi nad literarno sodbo prevladala "politična" sodba. Seveda, vsako delo, ki ga sleherni avtor zaluča v javnost, naleti tudi na take sodbe, takšno početje literarne kritike pa je daleč od poštenosti. Tokrat je stopil v pesniško zbirko slovenski svet, in že očitajo Folklu reto-ričnost. Pred vrati pa čakajo še druge pozabljene kategorije: Romi, pohabljenci, slaboumni... skratka ljudje, enaki v različnosti in različni v enakosti.«
HELENA JOVANOVIČ
Pogovor z Jolando Gustinčič
Člani KD Rovte-Kolonkovec obnovili društveni sedež
Več kot tri mesece so trajala popravljalna in obnovitvena dela v društvenem sedežu KD Rovte-Kolonkovec. Člani društva so začeli s popravili stropa, sten in raznimi drugimi deli že v juliju, ko se je zaključila sezona tudi poletnih prireditev. Opravili so res veliko dela, uredili dvoranico, v kateri so že imeli martinovanje, preteklo soboto pa še uspel nastop seniorske skupine SKD Tabor z Opčin.
»Naši člani so bili res pridni in si zaslužijo vso pohvalo,« nam je povedala tajnica društva Jolanda Guštinčič. Sedaj poteka v društvu tečaj slovenščine, ki ga, kot vedno, vodi učiteljica Meri Vecchiet. Letos delata dve skupini, ker se je v prvo vpisalo nekaj otrok, ki ne obvladajo slovenskega jezika in se mora začeti učenje prav od začetka.
»Imamo tudi tečaj krojenja, ki ga vodi Adriana Regent. Obiskuje ga okrog 15 žensk, ki so s to našo pobudo zelo zadovoljne. V kratkem imamo na programu večer z diapozitivi.«
Še pomembnejša akcija je v teku v omenjenem društvu. Kolonkovec-Rov-te sta od nekdaj znana po dobrih zidarjih in pericah. Tema dvema poklicema namerava društvo pripraviti posebno razstavo, ki bi obsegala razno staro orodje, pa tudi dokumente in pričevanja o tej dejavnosti, ki jih zbi-
rajo, prav v tem času, sodelavci Odseka za zgodovino pri NŠK.
»Upamo, da bo delo v čim krajšem času opravljeno. Treba je obiskati še živeče zidarje in perice, se z njimi pogovoriti in dobiti od njih čim več podatkov. Delo ni lahko, ker so ljudje že starejši, nekateri tudi bolni, pa je treba stopiti tudi večkrat do njih, da rodi raziskava zaželene rezultate. Prepričani pa smo, da gre za zelo pomembno pobudo, ki bo ovrednotila dva tradicionalna poklica in z njima tudi več starih navad in običajev.« (ni)
Vsedržavni posvet o potopisni literaturi
Jutri in pojutrišnjim bo v Trstu prvi vsedržavni posvet o potopisni literaturi, ki ga prirejajo Inštitut za sodobno filologijo Tržaške filozofske fakultete, Združenje za proučevanje potopisov, Departma za tuje sodobne jezike in literature z Univerze iz Pavie in Inštitut Italijanske enciklopedije. Na posvetu, ki nosi pomenljiv naslov »Potovanje okoli potovanja«, bodo sodelovali ugledni univerzitetni profesorji iz številnih italijanskih vseučilišč. Jutri bo posvet potekal v dvorani Baroncini v Ul-Trento 8 (pričetek ob 9.30), v soboto pa se bo nadaljeval v sejni dvorani Filozofske fakultete v Ul. Universita !•
Po oceni deželnih tajništev CGIL, CISL in UIL
Potrebna je ponovna opredelitev strateške navzočnosti zavoda IRI
Konec tedna številne prireditve za naše otroke
Miklavž bo obiskal šole
vrtce in kulturna društva
0
Po mnerlju deželnih sindikalnih tajništev CGIL, CISL in UIL je napočil skrajni trenutek za razjasnitev politike zavoda IRI v Julijski krajini in za sklicanje deželne konference o podjetjih z državno udeležbo še pred iztekom meseca januarja. Konferenca bo morala obravnavati prisotnost IRI na Tržaškem in Goriškem v celoti, saj jo že dolgo označujejo zaskrbljujoče negotovosti in dvoumnosti.
Zahteva sindikalnih organizacij je še toliko bolj osnovana z ozirom na vest o nameravanem zaprtju Skedenj-ske železarne, ki jo je objavil tednik Espresso. »Na vprašanja o sanaciji obstoječih proizvodnih dejavnosti, ki so jih sindikalne organizacije zelo odločno zastavile, delavci pa podprli s svojimi protestnimi akcijami, je zavod IRI odgovoril s politiko mašil, ki ni zajezila postopnega upadanja zaposlitve in
industrijskih dejavnosti,« beremo v tiskovnem sporočilu deželnih tajništev CGIL, CISL in UIL. Če se ne bo spremenilo zadržanje zavoda IRI in vlade, pa niti nekatere pozitivne stvari, kot je porast delovnih naročil v nekaterih podjetjih, ne bodo dosegle pričakovanega učinka. K temu je treba nadalje prišteti še vsebino finančnega zakona, ki bo s poglavjem o pomorskem gospodarstvu nepopravljivo oškodoval že sicer šibki položaj ladjedelnic in pomorstva. Sindikati pri tem opozarjajo, da Dežela v teh razmerah ni znala uveljaviti moči in razlogov velike socialne, politične in institucionalne fronte, ki se je ustvarila na krajevni ravni; nasprotno, fronto so ošibile enosmerne iniciative povsem političnega značaja, ki niso imele nobenega praktičnega učinka.
V takih pogojih je za sindikalne organizacije odločilnega pomena nova opredelitev strateške navzočnosti zavoda IRI na območju Julijske krajine, ki mora biti zelo jasna in mora izhajati iz perspektiv sedanjega proizvodnega obsega. Deželna konferenca o podjetjih z državno udeležbo pa mora predstavljati priložnost, da IRI, vlada in Dežela, vsaka po svojih pristojnostih, odgovorijo na odprta vprašanja in s konkretnimi obvezami potrdijo osrednjo vlogo teh podjetij.
Deželna tajništva bodo medtem zahtevala nujna srečanja s predsedstvom zavoda IRI, z ministrom za državne udeležbe in z deželno upravo, na katerih bodo odločno zastavila navedena vprašanja in zahtevala zagotovila glede vsebine konference o podjetjih z državno udeležbo.
»Odprta vrata« tržaškega županstva
Kot smo že pisali, Tržaška pokrajina je tudi letos dala pobudo za »Dneve odprtih vrat«, v katerih bodo sodelujoče ustanove in podjetja na Tržaškem odprte vsakomur, ki bi jih želel obiskati in sploh spoznati. Pri pobudi lahko sodeluje kdor koli, bodisi združenja kot posamezniki.
Omenimo naj, da bodo danes in jutri dopoldne »odprta vrata« tržaškega-županstva. Že pred dnevi je bilo prijavljenih za obisk več skupin, zlasti razredov, še vedno pa se je mogoče prijaviti po telefonu na štev. 6751.
Konec tedna se bodo tudi na naših osnovnih šolah, v otroških vrtcih in po naših društvih zvrstila številna mik-lavževanja. Decembrski prijatelj otrok bo obiskal naše malčke in jih bogato obdaril, seveda, če so bili med letom pridni in ubogljivi. Srečanja z Miklavžem bodo na marsikateri šoli in v vrtcih popestrili s programčkom, z recitacijami in petjem, na kar so se otroci že več časa pridno pripravljali z učiteljicami in vzgojiteljicami.
Miklavževanja bodo skoraj na vseh naših osnovnih šolah v soboto, dan pred Miklavževim praznikom 6. decembra, v številnih vrtcih pa bodo pričakali Miklavža že v petek, saj je mnogo vrtcev ob sobotah zaprtih.
Poleg miklavževanj na šolah in v vrtcih bo v teh dneh živo tudi v naših kulturnih društvih. Mnogo naših društev bo priredilo srečanje z Miklavžem. Tako bo na primer SKD Igo Gruden priredilo miklavževanje v soboto, 5. decembra, v društveni dvorani v Nabrežini. Barkovljanske otroke in osnovnošolce pa bo Miklavž obdaril jutri ob 15.30 v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto.
Tudi letos bo mnogo društev izkoristilo Miklavžev čas za tradicionalne knjižne sejme. SKD Primorec iz Trebč je že včeraj odprlo knjižni sejem, ki bo odprt še danes od 15. do 18. ure v trebenskem Ljudskem domu. Miklavžev knjižni sejem bodo priredili še KD Vesna iz Križa (danes, jutri in v soboto od 16. do 18. ure v Domu Albert Sirk), knjižnica Pinko Tomažič in tovariši (od danes do sobote od 16. do 19. ure v
openskem Prosvetnem domu), KD Kraški dom (v soboto popoldne v re-penski občinski telovadnici) in KD Ivan Grbec. Škedenjsko društvo bo priredilo razstavo knjig jutri ob 16. uri; otroke bo gotovo razveselil Aljoša Žerjal, ki bo predvajal ruske risanke, člani društva pa bodo za malčke pripravili vrsto sladkarij.
Vrsta pobud Združenja prijateljev muzejev
Tržaško združenje prijateljev muzejev Marcello Mascherini organizira v okviru Tedna kulturnih dobrin naslednje prireditve; v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri ponovno odprtje vile Morpurgo; v sredo, 9. decembra, ob 17. uri razstavo tiskanih grafik o mestu Trstu (Občinska knjižnica); v četrtek, 10. decembra, ob 17. uri obisk Akvarija; v petek, 11. decembra, ob 17.45, razstava o italijanskem slikarstvu v 20. stoletju; v soboto, 12. decembra, ob 9.30 Staro mesto, arhitektura in knjižnica (dvorana Trgovinske zbornice, Ul. S. Nicolo št. 5); istega dne ob 15. uri obisk Miramarskega gradu; v nedeljo, 13. decembra, ob 11.30 poročilo dr. E. Borgne o grški amfori iz zbirke Sartorio.
Organizatorji bodo tudi izkoristili priložnost in predstavili občinstvu in ustanovam razne predloge za ovrednotenje tukajšnjega kulturnega bogat-stva.
Posojila CRT in Congafi za izplačilo trinajstih plač
Tržaška hranilnica CRT bo tudi letos malim in srednje velikim industrijskim podjetjem, trgovskim in storitvenim podjetjem, ki zaposlujejo do največ 150 oseb, ponudila finančno pomoč za izplačilo 13. plač. Podjetja bodo za vsakega zaposlenega lahko prejela poldrugi milijon lir, obrestna mera pa bo — vsaj za sedaj — znašala 13 odstotkov. Posojilo bo moč odplačati v petih mesečnih obrokih, začenši s februarjem.
Podobno finančno operacijo bo izvedel tudi konzorcij Congafi, ki bo na zaposlenega nudil dva milijona lir po ugodni, 9-odstotni obrestni meri. Zaintere'-sirana podjetja bodo morala prošnji priložiti dokumentacijo o številu zaposlenih ih izjavo, da niso prejela ali zaprosila za podobne olajšave pri drugih kreditnih zavodih. Finančna sredstva bodo na voljo od 9. decembra dalje.
V botaničnem vrtu Carsiana letos nad 6.000 obiskov
Nad 6.000 ljudi je letos obiskalo botanični vrt Carsiana pri Zgoniku. V mednarodnem letu okolja se je število obiskovalcev povečalo,, kar jasno kaže ha zanimanje ljudi za naravo, v tem primeru za kraško floro. Po podatkih, ki jih je objavila Tržaška pokrajina, je bilo kakih 4.500 obiskovalcev iz naše pokrajine, ostali pa so bili iz drugih krajev, dežel in držav.
Botanični vrt Carsiana je sedaj zaprt. Zaprli so ga 30. septembra, po zimskem premoru pa ga bodo spet odprli 1. maja prihodnjega leta. Vrt je bil zasnovan leta 1964, pred 12 leti pa so ga na pobudo Pokrajine odprli za občinstvo. Med sprehodom po vrtu si lahko obiskovalci ogledajo kakih 800 različnih rastlin, ki rastejo na kraškem področju (v dolinah, v gozdu, na kamnitih pobočjih). V zadnjem letu je bilo opaziti predvsem več šolskih izletov in skupinskih obiskov ob spremstvu vodiča. Predvsem v septembru, je bil obisk posebno množičen, kar pa je povzročilo obiskovalcem nekaj težav zaradi preskromnega števila vodičev. Prav zato je Pokrajina mnenja, da bi morali v prihodnji sezoni bolje razporediti urnik obiskov, predvsem skupinskih izletov.
Stiska in obup Tržačanov v pogovorih s »prijateljskim telefonom«
Glas, ki te posluša, ne da bi sodil...
»Če bi hotel govoriti z nekom, a ne veš s kom; če bi rad kaj povedal, a ne veš dobro kaj; če bi rad govoril z njo, a nje ni: spomni se, da ti vedno stoji ob strani prijatelj, ki te ne pozna, a te rad posluša; ki ti je blizu, a te ne sodi; ki si bo vedno prizadeval zate, čeprav je le glas.« S tem geslom, ki spominja bolj na poezijo kot na reklamo, se že enaindvajset let predstavlja v Trstu združenje prostovoljcev Telefone amico. V trenutku stiske se je nanje obrnilo že več kot 100 tisoč Tržačanov, lani 15.469.
Prostovoljci so »na razpolago« noč in dan, brez premorov. Čeprav ne opravljajo svojega dela v okviru javnih služb, nudijo njihove izkušnje zgovoren prerez socialne patologije na Tržaškem. Z drugimi besedami: v anonimnih pogovorih so ljudje veliko manj obremenjeni z bojaznijo, kaj kdo misli o njih in lažje izpovejo, kaj jih spravlja v obup. Tako imajo prostovoljci možnost, da vplivajo na usodne odločitve. V naši deželi si letno vzame življenje 9 oseb na 100 tisoč prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več kot vsedržavno poprečje (4,6). Izredno zaskrbljujoč je ob tem podatek, da ima tretjina samomorilcev manj kot 24 let. Veliko teh ljudi noče umreti, ampak enostavno noče več živeti, kakor živi. Večina ni zasvojena z mamili ne umsko bolna, temveč je le obupana. Veliko jih misli, da so njihove težave nerešljive ali da je pretežko spregovoriti o njih s rijatelji in sorodniki ali celo z zdravnikom in duhovnikom, e bolj žalostno je, če so z nekom hoteli govoriti, toda nihče ni imel časa, da bi jim resnično prisluhnil. Klici tako odkrivajo plitkost in površnost današnjih odnosov, ko ima človek tesnoben občutek osamljenosti, tudi če je v družbi.
Če pobrskamo po statistikah, ki so jih izdelali pri Telefone amico, ugotovimo, da je največ ljudi dvignilo slušalko, da bi prebrodilo osebne težave (teh je več kot 10 tisoč, oz. 67 odstotkov), okrog dva tisoč petsto pa, da bi imelo pomoč v odnosih z ljudmi. Toda kaj se skriva za definicijo »osebne težave«? Kot že nakazano, je v prvi vrsti občutek osamljenosti. Pri tem pa prostovoljci poudarjajo, da ne gre za primere ostarelih, katerim umre soprog in ostanejo brez sorodstvenih vezi. Gre prav za vsestransko nezmožnost komuniciranja, ki jo najbolj občutijo pubertetniki, moški med 30. in 40. letom starosti in razočarani upokojenci. Na drugem mestu je depresija, ki je tesno povezana s psiho-fizičnimi obolenji. Precej ljudi (osem odstotkov) telefonira zaradi težav v spolnosti, nekaj manj pa zaradi eksistencialnih dvomov. Ljudje kličejo tudi v trenutkih, ko bi se radi rešili zasvojenosti z mamili ali z alkoholom. Vsa ta duševna stanja se marsikdaj sprevržejo v misel o samomoru. Od več kot sto ljudi, ki je po telefonu spregovorilo ali napovedalo svoj konec, jih je okrog 20 odstotkov že v preteklosti mučila ta misel. Več kot polovica zaradi depresije, preostali pa zaradi občutka osamljenosti in težav v odnosih, predvsem v družini in s partnerjem. Na samomor največ mislijo ženske med 20. in 30. letom starosti.
Na koncu še vprašanje, kdaj so ljudje najbolj obupani. Po številu telefonskih klicev bi kazalo, da so popoldne (okrog 17. ure) in zvečer (okrog 21. ure), gospodinje pa zjutraj okrog 10. ure, po izkušnjah prostovoljcev takrat, ko se vračajo z vsakodnevnih nakupov. Občutek stiske se poveča v zimskih mesecih, ko je vreme deževno in turobno. Ob praznikih, še posebno okrog božiča, pa je prijateljski telefon naravnost vroč.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša draga mama, nona in tašča
Marija Križmančič vd. Leban
(gostilničarka)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalujoči sin Egon, hči Sonja, zet Roberto, vnuki Aleksander, Daniele, Lorenzo, Federico in Silvia ter drugo sorodstvo.
Bazovica, Trst, Sydney, 3. 12. 1987
Ob izgubi drage mame se pridružujejo žalovanju dragega prijatelja Egona Lebana
Cantine riunite di Trieste S.r.I
Odslej bomo lahko plačevali avtocestnine na lažji način
Po dogovoru med vodstvom Državnih avtocest in Italijansko zveza trafikantov bomo odslej tudi v Trstu lahko kupili abonma za cestnine. Gre za tako imenovano kartico »Viacard«, ki jo bomo lahko kupili v trafikah za 50 oz. 90 tisoč lir.
S kartico je seveda plačevanje cestnin na avtocestah veliko enostavnejše, saj pri izstopih ni treba imeti opravka z denarjem in zamudnim zbiranjem drobiža. Prav zato kaže, da bo ta način plačevanja cestnine vedno bolj razširjen. V ta namen so na nekaterih cestninskih postajah že uredili prehode (imenujejo jih »via blu«), skozi katere gredo lahko le posestniki kartice »Viacard«.
V	tržaški pokrajini prodajajo te kartice v naslednjih trafikah: v Ul. Ghega 8, na Trgu Oberdan 2, v Ul. Coroneo 1, Ul. delle Torri 1, Miramarskem drevoredu 117/b in na železniški postaji. V Miljah na Nabrežju De Amicis 27/a, na Opčinah v Narodni ulici 26, v Zgoniku pa pri črpalki Esso.
Danes pripeljejo jelke iz Brixna
Danes bodo pripeljali v Trst tri božične jelke, ki bodo krasile naše mesto ob božičnih praznikih. Drevesa so tokrat dar Združenja hotelirjev in letoviščarske ustanove gornjepoadiškega mesteca Brixen (Bressanone). Že kmalu po prihodu jih bodo postavili: najvišjo (okrog 15 metrov) na Trgu Goldoni, drugi dve pa na stopnišču cerkve sv. Marije Velike in pred športno palačo v Čarboli.
V	naslednjih dneh bodo občinski uslužbenci vsa tri drevesa okrasili z novimi okraski, že v soboto (ob 15.30) pa bo "otvoritev" ob navzočnosti župana iz Brixna in tamkajšnje godbe, kot tudi godbe Refolo iz Milj in seveda krajevnih oblasti.
Posvetovanje o nacističnih zločinih
Na sedežu Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Ul. Imbriani 7 bo danes popoldne zanimiva debata o vprašanju, ki postaja spet predmet razprav zgodovinarjev: ali je mogoče istovetiti nacistične zločine in še Posebno pokol Židov z drugimi pojavi nasilja v 20. stoletju. O tem sta pred kratkim pisali specializirani reviji Micromega in Nuovi argomenti, pri založbi Rusconi pa je izšla knjiga. Uvodno besedo na posvetu, ki se bo pričel ob 16.30, bo imel prof. Innocenzo Cervelli z Beneške univerze, v razpravi pa bodo sodelovali še drugi izvedenci.
Še dva karabinjerja za zapahi zaradi prekupčevanja z mamili
Včeraj sta prispela v koronejski zapor karabinjerja, ki ju je leteči oddelek iz Benetk aretiral v torek v Co-neglianu Venetu in ki sta vpletena v razpečevanje mamil in verjetno tudi v rope in tavine, zaradi katerih je žebila aretirana večja skupina karabinjerjev, policistov in drugih oseb. Gre za 25-letnega brigadirja Gilda Turcheta iz Pordedona in 27-letnega Silvana Viera iz Pine di Cordignano. Izdal naj bi jih narkoman iz Cessalta, ki si je pri njiju priskrboval heroin. O tretjem karabinjerju, ki je bil ravno tako nameščen v Coneglianu in ki ga je policija aretirala v soboto, pa je znan le priimek: Pa-ganello. Danes jih bo v zaporu zaslišal preiskovalni sodnik Guido Patriarchi.
Doslej je za zapahe sklupno šlo 38 oseb. Med njimi je deset karabinjerjev in dva policista. Aretirani karabinjerji so bili nameščeni v različnih vojašnicah, verjetno pa so se spoznali med naborom ali med služenjem vojaškega roka. Tudi potem so očitno ohranili stike in na ta način razpredli kriminalno mrežo po Venetu in Furlaniji vse do Trsta.
V vojaških krogih vlada že velika zaskrbljenost. Ni izključeno namreč, da so v zadevo vpleteni tudi višji častniki, ki verjetno niso osebno sodelovali pri kaznivih dejanjih, so pa zatisnili oko, ko je bilo v kasarnah opaziti nenavadne pojave. Če bodo preiskovalci postopali strogo in brez obzira, kot so doslej, in če bodo aretiranci še
sodelovali z njimi, bodo tudi njihova imena prišla slej ali prej na dan.
Nekaj karabinjerjev pa je medtem že prosilo za odpust iz službe. To jim bi omogočilo, da bi ostali v koronej-skem zaporu, namesto da bi jih premestili v vojaški zapor v Peschieri del Garda. Vesti o morebitni prodaji orožja pa niso še potrjene.
Tatovi obiskali kavarno San Marco
Predrzne nočne miši so v torek ponoči vlomile v tržaški kavarniški tempelj, kakršen je kavarna San Marco v Ul. Battisti 18. Tatovi so vdrli skozi okno blizu vhodnih vrat. Najprej so prebili navojnifco, nato pa so z brco razbili šipo. Zmikavti so skrbno prebrskali vse police in predale ter za sabo pustili velik nered. V blagajni je bilo le nekaj drobiža, na polici pod šapkom pa so končno našli, kar so iskali. V zavoju s sladkorjem v vrečkah je lastnik kavarne 45-letni Mario De Vita iz Ul. Romagna 137 skril usnjeno moško torbico, v kateri je hranil 500.000 lir. De Vita je mislil na ta način obvarovati denar pred morebitnimi tatovi. Verjetno pa ga je kdo od kavarniških gostov opazil, ko je spravljal dragoceno torbico. Čeprav je kavarna ob sredah zaprta zaradi tedenskega počitka, pa je De Vita včeraj zjutraj ob 8. uri vseeno odprl kavarno, v kateri ga je čakalo grenko presenečenje.
Družina Usco izreka najgloblje sožalje družini Leban ob hudi izgubi drage Marije.
Ob izgubi drage Marije Leban se pridružuje žalovanju družine podjetje GENALGROS.
Nenadoma nas je zapustil naš
Daniele
Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: Mauro, Maura, Francesca, Daniela in An-drea.
Trst, Milje, 3. decembra 1987
Žalovanju se pridružujejo:
Ilario, Livia, Franco in Livia Cej.
Ob izgubi dragega brata izreka Mauru in družini iskreno sožalje
TFS Stu ledi
V TPK Sirena o Afriki
TPK Sirena je prejšnji teden priredil v klubskih prostorih v Barkovljah večer z diapozitivi, posvečen "črnemu kontinentu". O svojem nedavnem potovanju po Afriki je spregovoril Franko Regent
Konzul Jakomin na Radiu Opčine
Prejšnji teden je obiskal sedež Radia Opčine jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin, ki se je zadržal v daljšem pogovoru s sodelavci te čedalje bolj priljubljene slovenske zasebne radijske postaje
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Frane Milčinski
ZVEZDICA ZASPANKA
Režija: BORIS KOBAL
V nedeljo, 6. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
V petek ob 20. uri tretja predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REG-GIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Danes ob 20.30 bo skupina ATER predstavila delo A. Brachettija IN PRIN-CIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 8. do 20. decembra bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Flavta CASI-NA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 3. t. m., ob 15. uri pri Domju (osnovna šola), jutri, 4. t. m., ob 15. uri v Sempolaju (osnovna šola) in v soboto, 5. t. m„ ob 15. uri v Dolini (osnovna šola) s predstavo F. Milčinskega »Zvezdica zaspanka«. Danes, 3. t. m„ ob 15. uri v Špet-ru Slovenov s predstavo Andersena-Sosi-ča Ole Luk.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-Skerk.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Domu J. Ukmarja v Škednju je do 13. decembra odprta razstava MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 11. do 19. ure.
V	umetnostnem studiu Nadie Bassa-nese bo od 5. decembra razstavljal svoja dela Alessandro MENDINI.
Narodna in študijska knjižnica
Ciklus OTROŠKE URICE V NŠK
Zimske pravljice
bosta pripovedovala igralca SSG
MIRANDA CAHARIJA in
VLADIMIR JURC
danes, 3. decembra 1987, ob 17. uri v NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK,-3. decembra
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 14.49 in zatone ob 5.30.
Jutri, PETEK, 4. decembra
BARBARA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.21 najnižja -18 cm, ob 7.32 najvišja 53 cm, ob 14.32 najnižja -58 cm, ob 20.59 najvišja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1023,7 mb narašča, veter 24 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 52 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Caterina Stenta, Denise Tremul, Nicole Ferri.
UMRLI SO: 76-letna Silvana Palutan vd. Passaglia, 85-letna Rosaria Miloš vd. Ricca, 62-letni Francesco Primožič, 74-letna Anna Amadei vd. Fumis, 78-letna Maria Krizmancic, 90-letna Caterina Spagno, 68-letni Francesco Vergan, 75-letna Eufemia Apollonio por. Diviach, 78-letna Concetta Fontana vd. Masseni, 94-letna Erminia Zok vd. Pressel.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. novembra, do sobote, 5. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Gluha 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
3. abonmajski koncert
Danes, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Trio Lorenz
PRIMOŽ - klavir, TOMAŽ - violina, MATIJA - violončelo
Na sporedu: Brahms, Kantušer, Šostakovič.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.

Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 4. decembra, ob 17. uri na otvoritev razstave
Lojze Spacal
Razstava ob umetnikovi JlO-letnici.
SKD Tabor - Opčine,
Združenje Italija - SZ v Trstu in ZTT - Knjižne izdaje
prirejajo jutri, 4. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo:
Književnost in književniki v dobi pospeška, preustroja in javnosti v Sovjetski družbi
Sodelujejo: akademik Sergej Mi-halkov, predsednik Zveze pisateljev RSFSR, Viktor Čalmajev, pisatelj in literarni kritik, Nina Lit-vinec, načelnica uredništva za tujo književnost pri založbi Radu-ga. Predseduje predavatelj ruske književnosti na tržaški univerzi prof. Ivan Verč.
kino
EKCELSIOR II - Filmski dnevi Alpe-Jadran 16.00 Ipotesi cinema, pregled kratkih filmov Instituta Paolo Valma-rana - Ipotesi Cinema; 18.00 Risanke Zagreb film, pregled risank in animiranih filmov zagrebške šole Zagreb film; 19.30 Osudjeni, dram., Jug. 1987, 105'; r. Zoran Tadič; i. Rade Sebedžija, Mira Furlan (originalna verzija s podnapisi v angleščini); 21.45 Die papiere-ne Brucke, dram., Av. 1987, 95'; r. Ruth Beckermann; i. Rabbi Wassermann, Salo Beckermann (originalna verzija s podnapisi v angleščini).
ARISTON - Dvorana rezervirna.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA 1986, 100', r. John Huston, i. Donal McCann, Anjelica Huston.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Renegade, kom., It. 1987, r. E. B. Clucher; i. Ter-rence Hill, Ross Girotti.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Teresa, kom. It. 1987, 100'; r. Dino Risi; i. Sere-na Grandi, Luca Barbareschi
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Hearts of Fire, dram., ZDA 1987, 100'; r. Richard Marguand; i. Rupert Everett, Bob Dy-lan
PENICE - 17.30, 22.15 I mlel primi qua-ranfanni, kom., It. 1987, 100'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills IL, kom., ZDA, 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA, 1987, 203’; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Alle mogli piace caldo, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 II piacere del peccato, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Ra-gazzl della porta accanto, □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123'; r. Robert Richardson; i. James Woods, James Belushi. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 L’amico della mia amica, kom., Fr. 1987, 102'; r. Erič Rohmer; i. Emanuelle Chaulet, Sophie Renoir.
RADIO - 15.30, 21.30 Corpi caldi, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razna obvestila
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. Prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3, in vse njene‘sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, ter ZVI NOV, Ul. Cicerone 8/B.
V nedeljo, 20. t. m., ob 17.uri bo novoletno srečanje udeležencev NOV v Lipici, ki ga organizira Zveza združenih borcev Sežane ter vabi udeležence NOV, vsa Združenja partizanov Italije in svojce. Vpisovanja na sekcijah VZPI do 13. t. m. Za pojasnila tel. na št. 211831 ali 213351.
čestitke
NEVA in CLAUDIO SERNI praznujeta 10-letnico poroke. Še na mnoga skupna leta jima želijo mama, oče, sorodniki in prijatelji.
razne prireditve
SKD Primorec - Trebče vabi na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE, ki bo v Ljudskem domu danes, 3. decembra, od 15. do 18. ure.
KD Vesna vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo v Domu A. Sirk danes, 3., jutri, 4., in soboto, 5. decembra, od 16. do 18. ure.
Osnovna šola Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na MIKLAVŽE-VANJE jutri, 4. decembra, v barkovljan-skem društvu - Ul. Cerreto 12. Začetek ob 15.30.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza vabi ob 80-letnici slikarja LOJZETA SPACALA na srečanje, ki bo jutri, 4. decembra, v Kulturnem domu. Začetek ob 19. uri z odprtjem likovne razstave in nastopom Godalnega kvarteta GM.
KD Rdeča zvezda priredi v športno-kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 5. decembra, s pričetkom ob 20.30 ZIMSKI PLES z ansamblom L. Furlana. Delovali bodo dobro založeni kioski, pa tudi zabavnih igric ne bo manjkalo.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku zabavno popoldne za otroke. Svetlana Makarovič bo predstavila pravljico MALI KAKADU. Vabljeni otroci in starši.
KD Slovan - Padriče prireja TEČAJ VRTNARSTVA. Predaval bo dr. M. Gregorič. Prvo predavanje bo v sredo, 9. 12., ob 20. uri. Vpisovanja sprejemata Darko Grgič - tel. 226286 - in Nataša Kalc - tel. 226306.
SKD L Gruden priredi v soboto, 5. t. m., ob 16.30 v društveni dvorani v Nabrežini MIKLAVŽEVANJE za otroke.
KD F. Venturini in Foto Trst 80 vabita v Dom A. Ukmar-Miro pri Domju na VEČER GLASBE, FOTOGRAFIJE IN SMEHA. Na sporedu: fotografska razstava Tomaža Lauka iz Ljubljane, dramska skupina SKD Tabor_ z Opčin z Besedo-Opereto ter Suzana Žerjal s svojo harmoniko. Začetek ob 19.30 v soboto, 5. t. m.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Prosvetni dom - Opčine, vabi od danes,
3.,	do sobote, 5. t. m., na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE od 16. do 19. ure.
Dragi otroci! KD L Grbec vas vabi jutri, 4. t. m., ob 16. uri na MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG. Aljoša Žerjal bo za vas predvajal ruske risanke in tudi sladkarij na bo manjkalo. Pridite, zabavno bo!
KD L Grbec - Skedenj, Ul. di Servola 124, priredi v ponedeljek, 7. t. m., ob
20.30	SREČANJE Z OKCITANSKO KULTURO. Ob prisotnosti okcitanskega kulturnika predvajanje filma o pustu v Sanpeyru, najznačilnejšem elementu kulturne dediščine te manjšine na drugem koncu Alp.
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 5. t. m„ na VESELO MIKLAVŽEVANJE. Sv. Miklavž bo obdaroval "velike otroke" s smešnimi ter duhovitimi darili. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi vse otroke v soboto, 5. t. m., ob 16.30 v občinsko telovadnico v Repen. Predstavila se nam bo Svetlana Makarovič s pravljico Mali Ka-kadu.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na ogled filmov od Moskve-Triglava in še kaj drugega, katere vam bo zavrtel prav dobro znani Alojša Žerjal v sredo; 9. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
KD Slovan-Padriče vabi danes, 3., in jutri, 4. t. m„ od 16. do 19. ure v prostorih Gozdne zadruge na MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE za otroke in odrasle.
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob Alda Tome daruje družina Kalc (Gropada 69) 10.000 lir za SKD Skala-Gropada.
Ob obletnici smrti očetov Franca in Gustava se ju spominjata Zofi in Argeo in darujeta 40.000 lir za SKD Skala.
Ob 5. obletnici smrti mame Marije Da-nev daruje sin Lučo z družino 50.000 lir za postavitev spomenika-doma padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Karla Kalca daruje Zvonka 10.000 lir za SKD Skala-Gropada.
V	spomin na drago Zofko Stepančič vd. Škerlavaj darujejo prijatelji in sosedje iz Kraške ulice 130.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 135.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Zofke Stepančič vd. Škerlavaj daruje družina Agelli
20.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Sofijo Škerlavaj daruje Fredi Škerlavaj 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na gospo Zofko Škerlavaj daruje družina Calzi 30.000 lir za Sklad M. Cuk.
Upokojenci na izletu Hranilnice in posojilnice na Opčinah darujejo 240.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Bandelj daruje Lojzka Guštin 5.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin v teku leta preminulih vaščanov daruje Rado Mennucci 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Ob 30. obletnici mature v spomin sošolca Marina Milkoviča darujejo maturantje Trgovske akademije 180.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 1. obletnici smrti moža in očka Borisa Žafrana darujejo žena in otroka
50.000	lir za SKD_ Slavec-Ricmanje.
V	spomin na Štefana Guzzardija daruje N. N. 10.000 lir za šolo P. Voranc iz Doline.
Namesto cvetja na grob dragega bratranca Josipa Pavlice daruje družina Le-giša-Pavlica 50.000 lir za Glasbeno mati-
mali oglasi
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj.
AUSTIN METRO, letnik 1983, prevoženih 38.000 km, prodaja za 3.400.000 lir edini lastnik. Tel. 774651 v dopoldanskih urah.
IŠČEM sodelavca/ko ali družabnika/co za novo malo vpeljano uvozno-izvozno podjetje. Zaželeno je poznanje italijanskega tržišča, vseh administrativnih operacij, poslovanja ter znanje enega od jugoslovanskih jezikov. Ma Re -Opčine 1179, 34016 Opčine. Tel. 211805.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
DRUŠTVO išče v okolici Trsta hišo, tudi v slabem stanju, v najem ali za eventualni nakup. Tel. 271882.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
SKD BARKOVLJE išče harmonikaša za silvestrovanje. Plačilo po domembi. Tel. 69297 ali 415797.
22-LETNICA nudi lekcije osnovnošolskim in srednješolskim dijakom. Klicati ob uri kosila na št. 0481/390202 in
. vprašati po Vidi.
20-LETNO DEKLE z dokončano višjo šolo išče kakršnokoli resno delo. Tel. 200782.
SLUŽBO dobi hotelski nočni recepcio-nist. Zahtevani pogoji: poleg italijanščine in slovenščine (ali srbohrvaščine) praktično znanje tujih jezikov, veščina računskega dela, strokovne izkušnje v hotelskem ali vsaj trgovskem poslovanju, odgovornost. Samo pismene ponudbe na: Palače Hotel — Uprava, Corso Italia 63 - 34170 Gorica.
menjalnica			1.12.1987
Ameriški dolar		..	1205.—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		735,—	Švicarski frank ...		 895,—
Francoski frank		214,—	Avstrijski šiling ...		 104,20
Holandski florint 		652,—	Norveška krona ..		186 —
Belgijski frank		34 —	Švedska krona			 200 —
Funt šterling		.. 2188,—	Portugalski eskudo		 8,—
Irski šterling		..	1937,—	Španska peseta ...		 10,—
Danska krona		187,50	Avstralski dolar ..		 800,—
Grška drahma 		8,20	Debeli dinar			 0,80
Kanadski dolar 		900.—	Drobni dinar			 0,80
■ •1* mZm			
	DSCE		
Jvicfti/rrb Jkrio /slovvruJbo'
,MhX jo'
V:
TRŽAŠKI
KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
utrinki iz preteklosti
boriš kuret
Nova vojna ladija
Zopet nova vojna ladija bo potisnena dne 22. maja tega leta v ladijedelnici sv. Marka na slovesen način v morje. Ista bo obsezala 10.630 tonelat. Svečanemu činu bosta prisostvovala nadvojvoda Oton in njegova soproga nadvojvodinja Marija Josipa, ki bo ob enem tudi krstna botra nove ladije. S to ladijo, ki dopolnjuje vrsto že skoraj dovršenih vojnih ladij »Nadvojvoda Karol« in »Nadvojvoda Friderik«, doseže naša vojna mornarica število ladij, določenih v mor-naričnem načrtu od leta 1897. — Te tri ladije, potem tri ladije po 8400 tonelat: »Habsburg«, »Arpad« in »Babenberg«, in nadalje trije obrežni branitelji »Monarh«, »Wien« in »Budimpešta«, vsaka po 5500 tonelat, tvorijo najmodernejo vrsto ladij naše vojne mornarice in imajo skupno 73.620 tonelat.
Vrsta »nadvojvod« je kombinacija linijskih in oklop-nih ladij, ki so najprimerneje za Jadransko morje.
Edinost, z dne 15. 3. 1905
Spuščenje vojne ladije v morje. Prihodnjo nedeljo 21. t.m. ob 11. uri zjutraj spuste v morje v ladijedelnici tukajšnjega tehničnega zavoda (Stabili-mento tecnico Triestino) najnovejšo avstrijsko vojno ladijo, ki se krsti na ime: »Nadvojvoda Ferdinand Maks«. Načrte je izdelal c. in kr. generalni brodograd-ni inžener Siegfried Popper. Gradnjo je vodil zajedno z omenjenim c. in kr. brodogradni nadinžener I. reda Josip Grand. Načrte za stroje je izdelal strojegradni vodja Gustav Lendecke ter je izdelovanje strojev nadzoroval c. in kr. strojegradni nadinžener II. reda Anton Margelik.
Z omenjeno vojno ladijo poveča se obrambena zmožnost naše vojne mornarice zdatno. Vojna ladija, ki je izdelana iz materijala avstrijske provenijence, je tretja ladija sedaj najmočnejše divizije naše mornarice. Dolgost ladije znaša 118.55 m, največa širokost 21.72 m ter obsega ladija 10.600 tonelat. Primerne priprave Osigurajo plovbenost tudi o večih poškodbah. Jakost posameznih oklopov je mej 40 in 240 mm. Stroji indicirajo maksimalno 14.000 konjskih sil ter podeljujejo ladiji hitrost 19.25 morskih milj na uro.
Glavno armiranje obstaje iz štirih 24 cm brzostrelnih topov, ki bljuvajo 215 kg težke kroglje se začetno, hitrostjo 750 m in s prebojno silo za 400 mm najboljšega utrjenega kromnikelnastega jekla. Topovi nosijo kroglje do 16 km daleč. Nadalje pride na ladijo dvanajst 19 cm.skih brzostrelnih topov, dva jeklena 7 cm.ska topova, 22 brzostrelnih topov (in sicer dvanajst 7 cm.skih in deset 37 mm.skih mitraljez), slednjič štiri 8 mm.ske mitraljeze.
Ladija bo imela 2 podvodna lancirna aparata, sistema Armstrung, za 45 cm.ske Whitehead-ove torpede. Teža torpedov bo znašala 560 kg. Za razsvetljavo bo skrbelo v notranjih prostorih približno 700 žarnic, zunaj pa sedem obločnic z močjo 25.000 sveč.
Sestri te najnovejše ladije ste vojni ladiji: »Nadvojvoda Karol« in »Nadvojvoda Friderik«.
Popoludne od 3-6 ure po spuščenju ladije v morje se bo vršila na vojni ladiji »Habsburg« »Reunion«, na katero so povabljeni od poveljnika vojne mornarice odličnjaki in zastopniki civilnih in vojaških oblastev.
Edinost, z dne 19. 5. 1905

H MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
i omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slo?, žalop piiva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Tratu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago Iz prve roke.
n
n
n
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst.
>:
TRST
i AleUanler Lm luži
&
@
0 &
&
(9 (9 0 9 (9 (9 <9 <9
TOVARNA: Via Tesa,
vogal
Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
----—HOM--------
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndl po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVANI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavic se na parobrod ali železnico franke.
S)
i
&
i

sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Družbena in družinska vprašanja v zadnjih številkah dveh revij
V preteklih dneh smo prejeli novi številki revij Naš zbornik, glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ter revijo Otrok in družina.
Četrta številka dvajsetega letnika Našega zbornika je v celoti posvečena družbeni skrbi za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v SR Sloveniji.
Glavni urednik Aljoša Vodnik zatrjuje v uvodu »... že vsa leta... govorimo o istih problemih, težavah - kot da se nekatere zahteve staršev in strokovnjakov ustavljajo ob istih nepremagljivih ovirah. Mislim, da potrebe teh otrok niso takšne, da jih ne bi bilo mogoče izpolniti, če bi vsakdo storil, kar je dolžan storiti in kar zna.«
Nedvomno so to besede, ki ne veljajo samo za SR Slovenijo, marveč bi morale trkati na srce slehernega izmed nas.
Mag. Majda Plestenjak v svoji Uvodni besedi poudarja misel, kako se je predšolska vzgoja težko in dolgo borila za svoje mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja, kar je še bolj značilno za področje vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Spontano se nam porodi misel, ki primerja to stanje s stanjem pri nas, in ugotovitve ne morejo biti razveseljive.
Na naslednjih straneh razni strokovnjaki razčlenjujejo posamezne vloge različnih centrov pri zgodnjem odkrivanju in rehabilitaciji otrok z
motnjami v razvoju, pri diagnostiki in vodenju takih otrok. Orisana je npr. metoda dela Centra za otroke z motnjami v razvoju, ki mora dejansko obvladati ves teren in vso populacijo zato, da organizira zares učinkovito službo.
Na Pedopsihiatričnem dispanzerju pa leži naloga konfrontacije staršev z defektom otroka, poleg tega, da se morajo njegovi strokovnjaki truditi za zgodnje odkrivanje vseh otrok z motnjami v razvoju in z diagnosticiranjem mentalne sub-normalnosti. Na njih je tudi proučevanje terapevtskih možnosti strokovno vodene habilitacije.
Važna je ugotovitev, da morajo starši dobivati, čeprav pregleduje in dela z otrokom celoten tim strokovnjakov, informacije iz enotnega vira, da bi se izognili različnim informacijam, ki bi lahko vzbujale v starših različne ocene okvare otroka, ali pa napačnim interpretacijam informacij sploh.
Iz članka Petra Skuberja o zgodnjem usposabljanju v duševnem razvoju motenih otrok bomo, zaradi stiske s prostorom, povzeli le eno misel: starši, katerih večina doživi ob rojstvu otroka šok, potrebujejo pomoč za vzpostavljanje normalnega čustvenega odnosa do otroka. Zanje je ohrabrujoče, da jih učimo zaznavati majhne kbrake v otrokovem razvoju.
Predolgo bi bilo naštevati in opisovati vse, kar lahko preberemo in razberemo iz te številke Našega zbornika. Naši pedagoški delavci ga lahko preberejo na svoji šoli, kdor želi pa tudi v openski knjižnici, Naš Sklad namreč to revijo redno razpošilja po nekaterih ustanovah in po vseh slovenskih šolah tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Deveta številka Otroka in družine, prijetne revije za družinsko in družbeno vzgojo, že iz naslovnice vabi z dokaj zanimivimi naslovi: Latinščina v naših šolah, Tečaj za nosečnice nekoliko drugače, Hude sanje pri otroku, Razlika med generacijami.
Ob prelistavanju pa nas zamika še marsikaj drobnejšega, kakor je lahko naraščanje smrtnosti novorojenčkov v revnejših predmestjih nekaterih ameriških mest ali dejstvo, da je v Zvezni republiki Namčiji vedno več moških, ki sami vzgajajo majhne otroke. Pritegne nas lahko članek, ki nas vzpodbuja da pomagamo svojemu otroku pri učenju, rubrika Pozdravljeni otroci, ki je še zmeraj pisana in zanimiva, ali pa nasveti o Masaži za vsakdanjo rabo.
Skratka vsakdo, ki se ukvarja z družino in otroki, bo v reviji našel nekaj zase.
današnji televizijski in radijski sporedi
m rai i______________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nad.: II richiamo delLOvest
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Pronto ... e la Rai?
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Llspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: LJspettore Gadget
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film Giallo a Greta (pust., ZDA 1964, r. James Neilson, i. Hayley Mills, Peter McEnery)
22.25	Dnevnik
22.35	Fantastični večer, vmes Immagi-na z Edwige Fenech
23.05	Aktualno: Riccardo Muti, eno leto glasbe
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
T|f RAI 2
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobraževalna oddaja: Otroci in pravice v Evropi
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Danes šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L'isola del tesoro
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.40	Šport: košarka, Tracer-Partizan 0.20 Film: Una pištola che canta (vestern, ZDA 1954, r. Ray Nazzaro, i. George Montgomery, Dorothy Malone)
n*. ra| 3
10.30	Šport: hokej na ledu, Cavit Fas-sa-Dolzal Pool Fiemme
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Nove meje znanosti
20.30	Aktualno: Z glavo med oblaki
21.30	Film: C'e un fantasma tra noi due (kom., ZDA 1982, r. Robert Mulligan, i. James Caan, Sally Field, 1. del)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.25	Film: C'e un fantasma tra noi due (2. del)
23.20	Dokumentarec: La macchina del tempo
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Deželne vesti
RTV Ljubljana______________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Pavel Šivic; kulturna dediščina -Umetnost Babilona, Asirije in Mezopotamije
10,55	Matineja. Film: Vlak za potepuhe (dram., ZDA 1973, r. Robert Aldrich, i. Lee Marvin, Ernest Borgnine, Keith Carradine, pon.)
16.15	Videostrani
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.25	Mladinska oddaja: Bajke med rožami
17.40	Pisma iz TV klobuka
17.45	Bilo je... Fran Milčinski
18.25	Ekološka oddaja: Zelena straža
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
20.05	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Gosta Berling (5. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Aktualno: Manjšine, bogastvo Evrope - Albanci v Italiji
23.00	Videostrani
i 0P) TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nad.: Ressurrezione (3. del)
16.35	Otroški spored	d
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Zvezdica zaspanka, ponudba SSG za najmlajše TRST — S koncerta Y. Menuhina VIDEM — Razstava o goriški umetnosti
TRST — Z vsakoletne revije ZCPZ DOLINA — Prireditev tabornikov RMV
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nad.: Storia di Anna (4. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.15	Športna rubrika: Eurogol
22.00	Film: I figli dei Moschettieri (pust., r. Lewis Allen)
23.30	Dok.: Predzadnji tabuji
^ Jjl CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Stazione Termini (dram., ZDA-It. 1953, r, Vittorio De Sica, i. Jennifer Jones, Mont-gomery Clift)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-co VVebster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
L ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Lldolo della cit-ta (kom., Fr.-It. 1975, i. Marcello Mastroianni)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvinshow
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Mimi metallur-gico ferito nelTonore (kom., It. 1972, r. Lina VVertmuller, i. Gian-carlo Giannini, Mari-angela Melato)
22.40 Tenis: Turnir Masters (izNevv Yorka)
0.40 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
1.10 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 2.00 Il Santo
tf; ITALIA 1____________
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder VVoman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Aktualno: Buon viag-gio Gorbačov
23.05	Dok.: Fish Eye
23.35	Nanizanke: La strana coppia, 0.05 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 0,35 Sembra facile,
1.05	Buffalo Bill, 1.35 Ai confini della realta
gITj]Jf TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi delsabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Per una mandata di soldi (kom., ZDA 1972, r. Stuart Rosen-berg, i. Paul Newman, Lee Marvin)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
_ 0.30 Film: Chi giace nella culla della zla Ruth? (srh., ZDA 1971, i. Shel-ley VVinters)
2.00 Nan.: Mod Šguad
T ^ TELEFRIUL1
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45 Italijanske pripovedi
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete:
Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
}	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Almanah; 9.00 V znamenju RK; 9.20 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del);
12.00	Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (49. nad.);
15.10	Zbornik (2. del); 16.00_Poezija slovenskega zapada; 17.10 Ženski zbor Szilagyi Erzsebet (Madžarska); 18.00 Četrtkova srečanja: Begunci s soške fronte; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8,00, 9.00, 10,00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska igra; 8.35 Koncert;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Glasbene- šole;
14.45	Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ljubljanski jazz ansambel;
18.15	Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Rubrika: Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Poročila in pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper;
14.40	Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.35 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem;
18.30	S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'A-guilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade; 18.33 Zabavna glasba; 19.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja, nato Glasba z vseh strani sveta; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost, nato Nočni glasbeni spored.
Letošnja zadnja sejemska prireditev
V Kulturnem domu film Žrtvovanje
Na razstavišču ob ločniškem mostu
A
jutri odprtje sejma Agricola 87
Labodji spev Tarkovskega z močnim pozivom človeštvu
Na razstavišču ob ločniškem mostu hitijo z zadnjimi pripravami za jutrišnjo slovesnost ob odprtju sejma kmetijskih strojev in opreme Agricola. Slovesnost bo jutri, ob 12. uri, ob udeležbi deželnega odbornika za kmetijstvo Silvana An-toninija Canterina. Predstavnik deželne vlade bo že v jutranjih urah prisoten na strokovnem posvetovanju (začelo se bo ob 9.30) v konferenčni dvorani razstavišča. Razpravljali bodo o izvajanju pravilnika EGS št. 797/85 na območju dežele FJK. Gre za., predpise o finančnih prispevkih in drugih olajšavah v korist kmetijskih podjetij.
Poleg omenjenega posvetovanja, ki ga pripravljajo zbornice agronomov, kmetijskih izvedencev in geometrov, v sodelovanju z agencijo za sejemske prireditve in pod pokroviteljstvom Zveze kmečkih in obrtnih posojilnic, bo v naslednjih dneh še nekaj pomembnih strokovnih prireditev. V soboto, s pričetkom ob 10. uri, bo strokovno posvetovanje o zakonskih predpisih na področju vinarstva in kletarstva. Glavni poročili bosta imela dr. Piero Pittaro in dr. Claudio Fabbro.
Poudarek bo predvsem na omejitvah in zaprekah, ki jih predstavlja kopičenje, večkrat nepotrebnih in nesmiselnih predpisov, za nadaljnji razvoj vinogradništva.
Precejšnje zanimanje vlada za strokovno posvetovanje o medu, - pravzaprav o komercializaciji medu. Posvet pripravlja pokrajinski konzorcij čebelarjev na Goriškem, na sporedu pa bo v nedeljo, 6. t. m., ob 9.15. Tako kakor vse dosedanje manifestacije s področja čebelarstva, bo tudi nedeljski posvet imel značaj mednarodne prireditve, saj bodo na njem sodelovali strokovnjaki iz Francije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavi-
je. Slovenske čebelarje bo na posvetovanju predstavljal prof. Franc Sivic s čebelarskega instituta.
Sejem Agricola se bo sklenil v torek, 8. decembra. Prisotnih bo okrog štirideset razstavljalcev, ki so zasedli prostor v pa-diljonih A in B ter okrog 1800 kvadratnih metrov nepokritega prostora.
Prireditelji računajo na precejšen dotok obiskovalcev zlasti ob koncu tedna in v ponedeljek, ko se bo v mestnem središču odvijal tradicionalni Andrejev sejem.
Na petem srečanju filmskega sporeda Gorica kinema bo Kinoatelje nocoj s pričetkom ob 20.30 predstavil film Offret (Žrtvovanje) pred kratkim umrlega sovjetskega mojstra Andreja Tarkovskega. Gre za lansko fran-cosko-švedsko koprodukcijo. Film je prejel veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu. V glavnih vlogah nastopajo Erland Josephson, Susan Fletwood in Valerie Mainesse.
Žrtvovanje je filmska oporoka enega največjih sodobnih evropskih režiserjev. Tarkovski) je tokrat spregovoril o človeku, ki ga teži mora atomske katastrofe, istočasno pa mistični klic k človečnosti. Edina odrešujoča pot je žrtvovanje: ko televizija napove jedrsko katastrofo, ki utegne pogubiti človeštvo, se protagonist (priletni literat in bivši igralec) odloči za dramatično gesto in zažge hišo. Hiša je simbol materializma, ki uničuje svet in kulturo, kjer ni več prostora za duhovno življenje.
S to parabolo na aktualno temo znanosti in napredka, ki ne pomagata človeku, ampak vodita svet v neizbežno katastrofo, je Tarkovski) - po enotnem mnenju kritike - dosegel vrhunec svoje ustvarjalne izpovedi. Vsebino označuje močan in globoko doživet poziv človeštvu. Oblikovno
so film označili kot najbolj "tarkov-skijevski", saj je v njem režiser strnil nekatere elemente prejšnjih del kot so Solaris, Zrcalo, Stalker, Nostal-ghia. Hkrati pa je Žrtvovanje tudi njegov najbolj "bergmanovski" film, zaradi izrazitega pečata, ki ga daje nordijska luč fotografije Svena Nyk-vista in scenografija zveste Bergmanove sodelavke Ane Asp.
Koncert kitarista Marc Jean-Bernarda
Francoski 'kitarist Marc Jean-Ber-nard bo v petek gost na glasbenem večeru, ki ga prireja goriška občina in ki bo tudi tokrat posvečen latinskoameriški glasbi. V prvem delu koncerta bo Bernard izvajal skladbe Villa-Lobo-sa, Maria Ponče in Mangoreja, v drugem delu pa ljudsko glasbo in stvaritve nekaterih avantgardnih skladateljev zelenega kontinenta.
Koncert bo ob 20.30 v deželnem avditoriju.
Predavanje o varstvu gozdov
Jutri 20. občni zbor Sindikata slovenske šole
Jutri dopoldne, s pričetkom ob 10.30 v knjižnici Državnega strokovnega zavoda Ivan Cankar v Ul. Alviano sklicuje Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica svoj 20. redni občni zbor. Vabljeni so vsi, ki so poklicno vraščeni v življenje naših šol, tako vodstveno kot učno in neučno osebje ter upokojeni šolniki.
Letošnji občni zbor - je rečeno v tiskovnem poročilu SSŠ - bo dal sliko pravkar iztekajočega se dveletnega delovanja izvršnega odbora in nakazal razne problematike, s katerimi se bo moral ukvarjati tudi novoizvoljeni odbor. Šolniki bodo imeli priložnost za srečanje in razgovor o potrebah naših šol ter o vlogi sindikata in njegovem delovanju, ki presega zgolj sindikalno, saj skrbi za obstoj, kvaliteto in rast slovenskih šol na Goriškem.
Prav tako jutri bo na Vrhu ob 19.30 sindikalna večerja, kjer se bo med drugim v sproščenem vzdušju nadaljevala dopoldanska diskusija. Na večerjo in na občni zbor vabijo vse, člane in nečlane, še posebno pa šolnike, ki so v letošnjem šolskem letu ali nekoliko prej stopili v pokoj.
V Doberdobu bodo povečali vodovod in načrtujejo greznično omrežje
Občinski svet odložil razpravo o dokladi za dvojezičnost
HEJ PRIJATELJI!
Se želite igrati, tako kot se igramo mi?
DA ?
Potem pridite in se pridružite naši skupini — Odru mladih Gorica.
KJE?
Srečali se bomo v sredo, 9. decembra, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
KDO IN KAJ ?
Mlajša skupina od 6. do 10. leta, ob 15. uri;
starejša skupina od 11. do 14. leta, ob 16. uri.
! ! ! !
Dodatna pojasnila nudijo v pisarni Zveze slovenskih kulturnih društev v Gorici, Ulica della Croce 3, tel. 84495.
PRIDITE, PRIČAKUJE K4S ŠTUMFII
Natečaj za nagrado »R. Lipizer«
Sedmi mednarodni violinski natečaj za nagrado Lipizer bo od 11. do 18. septembra 1988. Tako so pred kratkim odločili v glasbenem društvu, ki prireja omenjeno tekmovanje. Pravočasna objava datumov pomembnejših prireditev naj bi služila boljšemu usklajevanju pomembnejših pobud.
Uslužbenci občine Doberdob, zbrani na seji dne 1. 12. 1987, prosijo za objavo sledečega:
"Dne 12. 7. 1987 je stopil v veljavo dekret predsednika republike o delovni pogodbi uslužbencev krajevnih uprav za dobo 85/87. Ta zakon vsebuje, kot znano, člen 60, ki predvideva posebno doklado za uslužbence krajevnih uprav, za sprejem v službo katerih, se po občinskem pravilniku zahteva obvezno znanje dveh jezikov. Uslužbenci smo z začudenjem in zadoščenjem ugotovili, da je vendar prvič uradno, z dekretom predsednika republike, priznano naše dvojezično delovanje in smo bili prepričani, da se bodo tudi naši demokratični upravitelji takoj zavzeli za čimprejšnjo izvedbo člena 60. Toda danes, 1. 12. 1987, žal ugotavljamo, da si naši upravitelji, po mnogih sestankovanjih z demokratičnimi upravitelji slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem ter sindikalnimi organizacijami, ne upajo, ali nočejo zavzeti stališča s tem v zvezi.
Na ponedeljkovi izredni seji je občinski svet v Doberdobu 'obravnaval dokaj zajeten dnevni red. Svetovalci so odobrili kakih dvajset odborovih sklepov iz zadnjih mesecev. Med temi bi omenili dva: prošnjo na Deželo za dodelitev terenskega vozila za protipožarno službo (obstajajo dobri izgle-di, da ga bodo dobili v razmeroma kratkem roku) in izvajanje določb nove delovne pogodbe za osebje. Slednje vprašanje je bilo povezano tudi z drugo točko dnevnega reda. Občinski odbor je doslej odobril vse poviške, z izjemo člena 60, ki predvideva posebno doklado za dvojezičnost. Razpravo o tej dokladi so odložili v pričakovanju sestanka med deželnimi sindikalnimi predstavniki osebja in vseh občin, katerih osebje posluje dvojezično. Župan Lavrenčič je s tem v zvezi dejal, da obstajajo glede izvajanja čl. 60 nekateri problemi, ki jim tudi v odboru niso našli enotnega odgovora, predvsem pa želijo upravitelji počakati na skupno rešitev v vseh zainteresiranih občinah.
Nekaj je bilo na seji sklepov s področja javnih del. Inženirju Adrianu Boscarolu so poverili izdelavo splošnega načrta za ureditev grezničnega omrežja. Deželni predpisi določajo, da se morajo vse občine opremiti z greznicami. Za kritje stroškov so predvideni posebni prispevki, izdelavo načrta
Želimo samo na tiho pripomniti, da obravnavamo dekret predsednika republike, ki je bil podpisan 13. 5. 1987, in ki ga morajo državljani, kot vse dekrete (sic), izvajati in spoštovati. Ni brez smisla, pa, da dodamo še tole prepričanje: s tem, da Država prvič z zakonom prizna doklado za dvojezičnost posredno prizna tudi uporabo slovenskega jezika na naših občinah.
V	tem prepričanju pa se čutimo osamljeni..."
(Sledi dvanajst podpisov).
V	nedeljo pohod v Gradišču
Društvo ljubiteljev peš hoje v Fari prireja v sodelovanju z združenjem trgovcev iz Gradišča, v nedeljo, 6. t. m., pohod na 10-kilometrski progi. Prijave: v nedeljo od 8.30 dalje v baru Šport v Gradišču. Start ob 9.30 v Drevoredu Regina Elena. Posebne nagrade so predvidene za najbolj številne skupine.
(24 milijonov lir) pa bo morala Občina kriti z lastnimi sredstvi.
Istemu načrtovalcu so tudi poverili izdelavo izvršilnega načrta za razširitev vodovoda. Poseg je potreben, da se odpravijo težave pri dobavi pitne vode, ki so se pojavljale predvsem v poletnih mesecih. Probleme bodo odpravili s postavitvijo novega rezervoarja pri Bonetih in povečanjem sedanjega pri Sabličih. V načrtu je tudi predvideno podaljšanje vodovoda v Vrtni ulici, kjer bo Občina prodala nekaj zazidljivih zemljišč. Z drugim sklepom so tudi poverili-dela za dva nova vodovodna priključka v Jamljah.
Občinski svet je nadalje izbral najugodnejšo ponudbo za nakup vozila za pobiranje in prevoz odpadkov. Izbrali so tovornjak, ki omogoča večnamensko uporabo: z njim bodo lahko čistili sneg, trosili sol in izvajali dezinfekcije. Strošek skoraj 144 milijonov bodo krili s prispevkom Dežele (80 milijonov), preostalo pa s posojilom pri Cas-sa Depositi e Prestiti.
Na seji so tudi odobrili dve resoluciji. Prva je v zvezi z urejanjem naravnih parkov: Doberdobska in druge Občine se zavzemajo, da bi odpravili predpis, po katerem je 10 odstotkov stroškov v njihovo breme, ker to pretežko pogojuje občinske blagajne. Drugo resolucijo so odobrili na poziv sindikata upokojencev. V njej izrekajo
Pred okrajnim sodiščem v Tržiču je bila včeraj kazenska obravnava, po hitrem postopku, proti 25-letnemu Ita-lu Čatežu in 20-letni Lauri Cocianni iz Doberdoba, Jezerska ulica 19. Prvi je moral odgovarjati zaradi posesti in preprodaje blaga sumljivega izvora, Cociannijevo pa so obdolžili kraje. Med preiskavo na domu, 24. novembra letos, so karabinjerji našli zbirko avtomobilskih radijskih sprejemnikov in drugega blaga sumljivega izvora. Šlo naj bi za blago, ki naj bi ga Catez in Cociannijeva pobrala iz avtomobilov, v katere sta vlomila, v raznih krajih na Tržiškem. Nekaj teh predmetov so že vrnili zakonitim lastnikom. Cociannijevo je pretor Mario Pellegrini obsodil na 3 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo globe. Čadeža na osem mesecev in 300 tisoč lir kazni. Za Cociannijevo je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Catez in Cociannijeva sta bila krajši čas v priporu, vendar sta bila nato izpuščena na začasno svobodo. Sodnik je pri odmeri kazni Čatežu upošteval,
podporo zahtevi, da bi se minimalne pokojnine povečale na dostojno raven in da bi bili upokojenci z minimalnimi dohodki oproščeni zdravstvenih ticke-tov ter davka IRPEF.
Včeraj v Desklah
Tiho slovo od žrtve umora
Velika množica domačinov se je včeraj popoldne v Desklah poslovila od 22-letnega Danila Muniha, žrtve krvavega zločina v nedeljo ponoči, kot smo poročali. V hladnem popoldnevu se je že dobre pol ure pred pogrebom na stotine Desklanov kot tudi prebivalcev sosednjih vasi zbralo pred mrliško vežo tamkajšnjega pokopališča.
Po razburjenju in izgredih, ki so sledili prvi vesti o napadu na nesrečnega mladeniča in razvneli mirno vzdušje v vasi, sta ponovno prevladala mir in razsodnost. Med pogrebci je bilo občutiti bolečino zaradi tako nesmiselne tragedije, ki pa so jo vsi prenašali z velikim dostojanstvom. Tu pa tam je kdo komentiral zločin in posledične dogodke, vendar trezno in umirjeno. Ko pa so mladi fantje z belo krsto na ramenih prehodili še zadnjo pot do pokopališča, so se ljudje s počasnimi koraki pridružili sprevodu in tiho pospremili umrlega.
da je imel fant doslej že nekajkrat opravka s sodiščem, zaradi podobnih kaznivih dejanj.
Zdravstveno stanje Serene se izboljšuje
V Tržiču se še ni poleglo vznemirjenje ob nesreči, ki je doletela 13-letno Sereno Picerni v torek zgodaj popoldne. Dekle je, kakor smo že včeraj poročali, padlo skozi okno stanovanja v petem nadstropju ter obležalo kakih petnajst metrov niže, na strehi veleblagovnice Standa.
Ze v torek zvečer so jo v bolnišnici na Katinari operirali. Po včeraj zbranih vesteh, je Serena pri zavesti in se njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Utrpela je predvsem zlome in hude poškodbe na nogah. Obstaja torej precejšnje upanje, da se bo pozdravila.
Serena je dijakinja 3. razreda nižje srednje šole "E. Giacich" v Tržiču.
Občina Foljan-Redipuglia se pridružuje raznim pobudam, ki so jih pripravile občine na Goriškem, v okviru Evropskega leta za varstvo okolje. Jutri, ob 20. uri, bo v novi javni dvorani govor o požarih, redčenju gozdov in napadih parasitov. Govoril bo dr. Gian-carlo Bertoldo, podravnatelj gozdne uprave v Gorici.
Prejšnjo soboto je v okviru ciklusa večerov, posvečenih spoznavanju in varstvu narave, predaval prof. Fabio Forti iz Trsta.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo v
prihodnjem tednu zaprta. V nadomestilo pa bo odprta 5. in 6. 12. od 15. do 18. ure.
SPD GORICA obvešča, da se bo predvidoma v nedeljo, 6. decembra, pričel smučarski tečaj na Nevejskem sedlu. Torej je samo še nekaj dni časa za vpis. Prijave sprejemajo v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici. Interesenti se lahko zglasijo tudi pri Ivu Berdonu.
Tudi letos nas bo sv. Miklavž obiskal v župnijski dvorani v Romjanu, čeprav ima dolgo sivo brado in je zelo star. Prispel bo v petek, 4. decembra, ob 19.15. Darila sprejema g. Olga Lavrenčič v Ul. Rotonda 44, tel. 779888, lahko pa se oddajo 3/4 ure pred pričetkom prireditve v dvorani. Miklavževanje prireja KD Jadro.
Miklavž se bo v Doberdobu ustavil tudi v župnijski dvorani in sicer v soboto, 5. t. m., ob 17. uri. Otroci se mu bodo predstavili z igrico Velike sanje malih.
Sekcija VZPI-ANPI Jamlje-Dol prireja silvestrovanje v Dolu, v gostilni Pri srnjaku. Vpisujejo Mario Semolič in Et-tore Moro. Število mest je omejeno.
Občina Doberdob obvešča, da bo knjižnica danes zaprta, odprta pa bo v soboto, 5. 12. od 14. do 19. ure.
ZSKD, v sodelovanju z Miklavžem in kulturnimi društvi v raznih krajih, obvešča otroke (in starše), da bodo prireditve po sledečem razporedu: jutri, 4. 12., ob
19.	uri v KD Briški grič v Števerjanu, v soboto, 5. 12., ob 16. uri v Kulturnem domu v Gorici in ob 18.30 v KD Jezero v Doberdobu, v nedeljo, 6. 12., ob 17. uri v KD Danica na Vrhu. Izvajali bodo igrico Koliko je ura.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov v ponedeljek, 7. 12. 1987, ob
20.	uri v Kulturnem in športnem centru.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 19.30-22.00 »Renegade«.
VERDI 19.30-22.00 »Gli occhiali d'oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sesso di fuoco«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rri \s • v
irzic
EXCELŠIOR 17.30-22.00 »Bambole di čarne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 17.30-22.00 »Oči čornije«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Orel pravice«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2, Ul. A. Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Margherita Macuz por. Cargnel iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
Agricola 8
GORICA - SEJMIŠČE
4. - 8. DECEMBER
•	STROJI ZA KMETIJSTVO IN VINARSTVO
•	OPREMA ZA KMETIJSTVO
•	ČEBELARSTVO - RASTLINJAKI
•	AGROPREHRANA
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
fiERE qoRiziA
GORIŠKI SEJMI
Tajništvo - informacije: Tel. (0481) 22177 - 22233 - 520330
pismo uredništvu
Uslužbenci Občine Doberdob za doklado o dvojezičnosti
Doberdobca sojena po hitrem postopku
Obsodba za krajo in posest blaga sumljivega izvora
V TK Galeriji poklon umetnosti Lojzeta Spacala
V TK Galeriji bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo del Lojzeta Spacala. Razstava se uvršča v niz praznovanj ob umetnikovi 80-letnici in je brez dvoma veliko likovno doživetje za celoten prostor. Spacal se je namreč s svojim ustvarjalnim nemirom in močjo uvrstil v sam vrh sodobnega likovnega izraza, njegov osnovni motiv je Kras, ki je po umetnikovi zaslugi iz omejenega mikrokozmosa postal vseobsegajoči makrokozmos človekovih občutij in čutenj
Nova lična grafična mapa
Noč meduz Zvesta Apollonia
Galerija Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je v četrtek, 19. novembra, zvečer predstavila grafično mapo z naslovom Noč meduz - znanega slovenskega umetnika Zvesta Apollonia. Predstavljenih deset grafičnih listov, enotnega formata, odtisnjenih v tehniki serigrafije, je na razstavi spremljalo deset slikarjevih najnovejših akrilnih slik.
Občuteno in dognano je Apolloniove grafike predstavil pesnik Ciril Zlobec, ki je v katalogu te mape avtor predgovora. S takšnim načinom predstavljanja likovnih umetnikov smo se v slovenskem kulturnem življenju že večkrat srečali in ta otvoritev je še potrdila vrednost takšnega »vzajemnega« nastopa dveh umetniških panog različnih profilov. Z ustvarjalnostjo enega umetnika se dejavnost drugega razkrije mnogo bolj neposredno in občuteno, saj je razbremenjena teže strokovnosti sodb.
Apollonia v tej mapi grafičnih listov obravnava tematiko, ki ga že dalj časa spremlja v njegovi ustvarjalnosti. Prvenstveno so teme in motivi, posvečeni figuraliki in pokrajini, predvsem marini. Njegove obale in naplavine, ki smo jih poznali iz prejšnjih del, so zaživele v novih obdelavah, z novimi barvnimi poudarki.
Apolloniov nastop in uveljavitev v slovenskem in širšem prostoru z obmorsko tematiko je že v začetku sedemdesetih let zaznamoval močan kolorit. Te svoje intenzivnosti ni izgubil, nasprotno, razvil se je v barvnih kompozicijah, pri katerih oblike že postajajo odvečne, ker jih sproščeno barvno gestikuliranje vsrka vase. Seveda je v grafičnih odtisih ta moment nekoliko manj izrazit, posebno intenzivno pa zaživi na njegovih novejših slikah. Mediteranski ambient se v teh delih srečuje in spogleduje z erotiko, kar je prav tako že dalj časa značilno za Apolloniovo umetnost.
Zanimivo je, kako ta dozoreli umetnik ohranja intenzivnost izpovedi in jo stopnjuje v različnih likovnih medijih. Njegova razmišljanja ostajajo posvečena primorskemu svetu, ki ga zavzemajo in izpovedujejo ne le z ljubeznijo, temveč tudi s človeško naklonjenostjo. V njih je čutiti avtorjevo subjektivno podoživljanje tega, kar ga ves čas spremlja na njegovi ustvarjalni poti, in kar zna kot umetnik tudi objektivno presoditi, ter uskladiti. Skladnost elementov njegove-govorice stoji nasproti impulzom razgibanih barvnih nanosov in potez.
Apolloniov ustvarjalni opus pa s tem dobiva vse bolj definirano podobo, ki vztraja pri določenih doslednostih, ob njih pa z novimi in svežimi posegi gradi razvoj naprej.
IZTOK PREMROV
Oblačilna kultura Slovencev v času Franceta Prešerna
Eden najuglednejših slovenskih znanstvenikov-etnologov, dr. Angelos Baš, z monografskim delom Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, ki je izšlo pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, pravzaprav le nadaljuje svojo bogato raziskovalno obdelavo posameznih obdobij v zgodovini slovenske oblačilne kulture. Ob dovolj zgovornem naslovu Baševe monografije bržčas ni potrebno posebej poudarjati, da obravnava knjiga oblačilno kulturo vseh slojev slovenskega prebivalstva v prvi polovici 19. stoletja. Knjigi daje posebno privlačnost spoznanje, da se avtor ne loteva zgolj raziskovanja kmečke oblačilne kulture na Slovenskem v Prešernovem času, ki se ji je doslej malodane izključno posvečala slovenska etnološka znanost. Baš je svojo raziskavo zasnoval mnogo širše in celoviteje. Upošteval je namreč politične, družbene, gospodarske, socialne in kulturne razmere na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja, seveda pa je ob tem njegova pozornost veljala tudi celovito zasnovani obravnavi tedanjega nekmečkega dela prebivalstva. Ce hočemo podrobneje razčleniti ta sloj slovenskega prebivalstva v Prešernovem času, potem ga moramo razdeliti v dve skupini: meščansko, med katerimi so prevladovali tovarnarji, obrtniki, trgovci in izobraženci, in na vplivnejši plemiški sestav takratnega življa.
Ta opredelitev, meščanska in plemiška, velja tudi za oblačilno kulturo Prešernovega obdobja. V knjigi Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, se je avtor izognil oblačilni kulturi delavcev, in sicer ne zato, kot pojasnjuje sam, ker so bili ti v obravnavanem času maloštevilni, temveč zato, ker »iz razpoložljivih virov ni mogoče skoraj prav ničesar zvedeti o njihovi oblačilni kulturi«.
Po nedeljski zborovski reviji ZCPZ
Nihajoča raven nastopajočih pevskih skupin
Revija pevskih zborov, .ki je bila v nedeljo v župnijski dvorani pri Sv. Mariji Veliki v Trstu, je bilo zanimivo in prijetno nedeljsko srečanje oziroma glasbeno popoldne ne le za pevce trinajstih pevskih zborov, ampak tudi za poslušalce, ki so napolnili dvorano. Nastopili so: mešani zbor »Mačkolje« -vodi Ignac Duh, dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« z Opčin - vodi Franc Pohajač, mešani zbor »Marij Kogoj« iz Trsta - Sv. Ivan - vodi Andrej Pegan, moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta - vodi Edi Race, mešani zbor PD »Kolonkovec« - vodi Dalka Štur-man, dekliški zbor »Devin« - vodi Herman Antonič, Tržaški mešani zbor -vodi Andrej Pegan, mešani zbor »Sv. Jernej« z Opčin - vodi Franc Pohajač, ženski zbor »Repentabor« - vodi Tone Bedenčič, Cerkveni mešani zbor iz Sv. Križa - vodi Albin Verginella, zbor »Fantje izpod Grmade« - vodi Ivo Kralj, dekliški zbor »Slovenski šopek« Mačkolje - vodi Ljuba Smotlak in mešani zbor »Milan Pertot« Barkovlje -vodi Aleksandra Pertot.
Kot vsaka revija je tudi ta pokazala pevsko raven, glasbenoumetniške usmeritve ter hotenja posameznih pevskih zborov. Opazili smo, da se v nekaterih pevskih zborih zbirajo pevci le zato, da pojejo oziroma zato, da ohranjajo v svojem kraju ljudsko slovensko pesem. Pri teh zborih nismo opazili nobene spremembe ne v programskem kot tudi ne v pevskotehničnem pogledu. Da je temu tako, je v največji meri krivo pomanjkanje zborovodij, ki bi imeli vsaj osnovna znanja za vodenje pevskega zbora. Sedanji zborovodje, ki vodijo te zbore, bi morali dopolnjevati svoja glasbena znanja in se izobraževati v metodiki zborovodstva, dirigiranja in pevski tehniki, da bo postalo petje njihovih zborov lepše in prijetnejše, še posebno tisti zborovodje, ki imajo v svojih zborih mlajše pevce.
Druga skupina zborov (mešani zbor Mačkolje, Tržaški mešani zbor, Fantje izpod Grmade in mešani zbor Sv. Jernej z Opčin) teži k čimlepšemu in ubranemu petju in se skuša otresti zgolj
ljubiteljskega spontanega petja. Pri posameznih zborih so ta hotenja prišla do izraza predvsem v nekaterih pesmih njihovega programa.
Visoko umetniško glasbeno ustvarjalno raven pa so pokazali: dekliška skupina Vesela pomlad z Opčin, dekliški zbor Devin in mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Njihovo izvajanje programa, ki je po zahtevnosti izstopal od programa ostalih zborov, je bilo tako v pevskotehničnem kot tudi v interpretativnem pogledu nad povpreč-
jem primorskega zborovskega petja. Pevsko slavje je doseglo umetniški in vsebinski vrh s skladbo Ubalda Vrabca Zdravica, ki jo je za konec zapel zadnji nastopajoči zbor, mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj. Pevsko revijo je počastil s prisotnostjo tudi sam skladatelj Ubald Vrabec, njegove skladbe pojejo vsi primorski in zamejski pevski zbori. Na koncertnem listu nedeljske pevske revije je bilo tudi najpogosteje vtisnjeno njegovo ime.
MIRKO SLOSAR
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Razni avtorji: ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE (Mladinska knjiga)
2.	Matjaž Kmecl: SLOVENSKA POSTNA PREMIŠLJEVANJA (Cankarjeva založba)
3.	Irena Žerjal: LET MORSKE LASTOVICE (Založništvo tržaškega tiska)
4.	Milan Kundera: KNJIGA SMEHA IN POZABE (Državna založba Slovenije)
5.	Walt Disney: ZBIRKA (Mladinska knjiga)
Novo monografsko delo dr. Angelesa Baša o oblačilni kulturi na Slovenskem je v tematskem okviru obravnave oblačilne kulture meščanskega in plemiškega stanu v Prešernovem času, zasnovano zelo nadrobno in zaokroženo. Zajema takorekoč vse vidike oblačilne kulture na celotnem ozemlju Slovenije, ki sodi v meje današnje Jugoslavije. Tako se v knjigi srečujemo z oblačilnimi navadami meščanov in plemičev v Prešernovem času, z videzi njihovih oblačil, z materiali, z začetki konfekcije na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja, seveda pa tudi s higieno, kozmetiko in še z marsičem, kar je zaokrožalo podobo o oblačilni kulturi obravnavanega časa. Bralca Baševe monografije bo prav gotovo pritegnilo poglavje z naslovom Kako se je nosil Prešeren, bržkone pa tudi poglavje o modi v tistem času, posebej o oblačilni modi višjih slojev takratnega slovenskega prebivalstva.
Sodeč po dolgoletnih avtorjevih raziskavah, je bil oblačilni videz Slovencev večkrat v tesni zvezi z našim narodnim gibanjem. Zato Baš v knjigi Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času zlasti opozarja na dejstvo, da je že kmečki oblačilni videz neogibno moral priti v zvezo s slovenskim narodnim gibanjem. Po njegovih navedbah se je to zgodilo v štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja. Prvi podatek o tem izvira iz leta 1846. Februarja tega leta so v ljubljanskem gledališču dvakrat »ploskali prizoru v slovenskih nošah«. Šlo je za prizor iz igrice Poskušnje kranjskih pesem, v katerem je nemški igralec govoril slovensko in so recitirali Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca in Moj spomenik in peli Potočnikovo Dolenjsko in Prešernovo Od železne ceste.
Po avtorjevih zapisih so prav v tem prizoru »slovenske noše« dopolnjevale stvaritve slovenske besedne in glasbene umetnosti in skupaj z njimi služile tudi kot pripomoček za uveljavljanje slovenske narodne zavesti.
Prav tako avtor omenja, da je revolucija leta 1848 prinesla v slovenski oblačilni videz razen sark še nekatere druge prvine. Zanimiv je primer, da so privrženci revolucije, toda v meščanskih mejah, na Dunaju po Metternichovem padcu začeli nositi bele kokarde. Z Dunaja se je to oblačilno znamenje privrženosti revoluciji razširilo v druge avstrijske dežele, torej tudi v tiste, v katerih so živeli Slovenci.
Baševa monografija Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času obsega 360 strani velikega formata, je bogato ilustrirana (za knjižno opremo je poskrbel Cveto Jeraša), poleg vsebinskega povzetka v francoščini pa vsebuje tudi vse potrebne etnološke oznake, kazalo slik ter stvarno, krajevno in osebno kazalo. Iz posameznih opisov oblačilnega videza ljudi na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja ne nazadnje raste pred bralcem tudi zgodovinski razvoj slovenske etnološke znanosti, vede, ki jo danes zopet uvrščamo med prvenstvene nacionalne vede in ki se je sicer v znanstvenem svetu že močno uveljavila. Baševo delo pa ima še eno, nič manj pomembno vrednoto: ohranja bogato slovensko narodno dediščino, obenem pa opozarja širšo javnost na njeno pravo ceno in veljavo.
IVAN VIRNIK
Predstavnika koprske založbe Lipa in prof. S^lvator Žitko so v izolskem kulturnem domu v sredo, 25. novembra, predstavili že več let napovedovano monografsko zgodovinsko delo o Izoli, avtorja Janeza Kramarja. Knjiga je izšla v slovenskem izvirniku, z povzetkom v italijanščini, v skromni nakladi 1000 izvodov, opremil pa jo je Luciano Kleva.
Avtor knjige Janez Kramar je že med NOB v svoji raziskovalni vnemi začel zbirati spominsko gradivo borcev in aktivistov ter ga predal Znanstvenemu inštitutu pri SNOS. To delo je nadaljeval tudi po vojni, ko je začel sam dejavno preučevati zgodovino NOB in je objavil številne članke, razprave in zapise o tej tematiki. S posebno pozornostjo je preučeval NOB na Primorskem in v Slovenski Istri. Raziskave so ga popeljale k različnim temam iz zgodovine Slovenske Istre. Tako je pisal o zgodovini Kopra, o zdravstvu v Kopru pod Benečani, o Slovenski Istri pod Napoleonom, o narodni prebuji v Istri. Plod tega dela so obsežnejše publikacije: Prvi tabor v Istri, Marezige trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930 in pričujoča monografija o Izoli. Dokončana ali v sklepni dodelavi ima avtor še dva dela: Izola od Osvoboditve do leta 1975, Narodna prebuja v Slovenski Istri, Vsesplošna vstaja v Slovenski Istri po kapitulaciji Italije, Narodnoosvobodilni tisk Slovenske Istre z zgodovino osvobodilnega boja, Pomerij Kopra.
Kramar se je lotil pisanja zgodovine Izole že pred tremi desetletji. Na podlagi razpoložljivega arhivsko-knjižne-ga gradiva je na približno 80 straneh tedaj napisal zgodovino Izole. K delu ga je takrat kot sam omenja spodbudila zgodovina posameznih istrskih
Zgodovinska monografija o Izoli
mest. Podobne zgodovinske prikaze so tedaj začeli izdajati v Italiji. Delo je tako kar dve desetletji ležalo v predalu. Tako zgodovino, dopolnjeno z novimi izsledki svojega raziskovalnega dela, ter z zgodovino urbanističnega razvoja je avtor pred dobrimi desetimi leti oddal Zavodu za spomeniško varstvo Piran, ki se je tedaj ukvarjal z načrtom za prenovo historičnega jedra Izole.
Zgodovino občine Izola, to je zgodovino romansko-italijanskega mesta in slovanskega oziroma slovenskega zaledja, je Kramar začel pripravljati pred petimi leti. Delo je bilo naporno in oteženo zaradi pomanjkanja arhiva-lij. Prvo zgodovino mesta Izole je pred sto leti napisal Luigi Morteani, gimnazijski profesor v Trstu. Po Morteaniju nastane v zgodovinopisju Izole (izjeme so dela Attilia Degrassija in neobjavljeno delo izolskega učitelja Petra Dodiča) premor, ki traja še danes. Bistveni vzrok tega zastoja tiči v pomanjkanju arhivskega gradiva. Arhivske fonde z listinami od XV. stol. dalje je namreč uničil požar leta 1903. Poleg tega pa so nepremišljena škartiranja arhivskih fondov po 1. svetovni vojni obseg izolskega zgodovinskega gradiva še bolj skrčila. Razmeroma obsežna zgodovina občine Izola od začetkov do osvoboditve je plod večletnega napornega iskanja in preučevanja arhivskega in knjižnega gradiva, ki je v glavnem strnjeno v poglavju »Viri in literatura« in v poglavju »Opombe«. Delo je razdeljeno na naslednja zgodovin-
ska obdobja: 1. Od prazgodovine do ustanovitve komune, 2. Pod beneškim levom, 3. Izola v prehodnem revolucionarnem času, 4. V okviru habsburške monarhije, 5. Med obema vojnama, 6. Osvobodilni boj.
V vsakem poglavju so podani druž-beno-politični in gospodarski razvoj, prosveta, kultura, zdravstvo ter razvoj mestnega historičnega jedra. Veliko naporov je terjalo tudi pisanje novejše zgodovine, tj. zgodovine med obema vojnama (1918-1940) in osvobodilnega boja (1941-1945), ki o občini Izola do danes še ni napisana.
Kramarjevo delo pa ni pomembno samo za občane Izole, temveč za celostno zgodovino Slovenske Istre in njenega širšega območja. Avtor opisu-
je preteklost Izole tako, da bralec dobi temeljne in izčrpne podatke o minulih časih in delih, ki opisujejo to mesto. Spremlja splošni razvoj dogajanja v državah (Benetke, Avstrija itd.) in deželah ob severnem Jadranu, v podrobnostih pa slika življenje Izole, mesta s pretežno romanskim jedrom in hkrati občine, ki je zajemala tudi slovensko zaledje (npr. Korte, Vinica, Malija). Avtor kot rečeno široko in izredno natančno prikazuje vse pomembne panoge, ki so vplivale na razvoj mesta (politično življenje in nacionalni problemi, občinske zadeve in občinska politika, stranke in društva, davčne zadeve, gospodarski razvoj, kmetijstvo, ribištvo, industrija, promet, turizem, zdravstvo ter prosveto in kulturo).
Avtor se ne izogiba nadrobnega navajanja dogodkov, imen, krajev in opisov dogajanj. Vse to pa daje monografiji posebno plastičnost in verodostojnost. Podatki so zbrani z vso vestnostjo ob dolgoletnem delu, na podlagi preučevanja arhivskega gradiva v Kopru, Trstu, Benetkah, Ljubljani in Rimu. Pri preučevanju zgodovinskih del in množice razprav v zgodovinskih revijah in drugem arhivskem gradivu so avtorju nesebično pomagali številni arhivarji, bibliotekarji in muzealci brez katerih pomoči to obsežno delo (600 strani) niti ne bi moglo iziti v taki obliki kot je sedaj pred nami.
Za nasvete in pomoč se avtor prof. Janez Kramar še posebej zahvaljuje dr. Ferdu Gestrinu, dr. Vasiliju Meliku, drv Darji Miheličevi in prof. Salva-torju Žitku; za nasvete in gradivo pri pisanju NOB pa se zahvaljuje članom Zgodovinske komisije pri občinskem odboru ZB občine Izola.
SLAVKO GABERC
Nogomet: kvalifikacije za EP under 21
Italijani izvrstni
Italija - Portugalska 6:0 (1:0)
STRELCI: Benedetti v 3', Maldini v 5T, Rizzitelli v 54', Berti v 84', 86', 89'
ITALIJA: Gatta (Gregori v 66’), Brambati, Maldini, Zanoncelli, Benedetti, Pellegrini, Berti, Crippa, Rizzitelli, Notaristefano (Onorati v 61'), Scarafoni.
PIACENZA — Italija je imela kvalifikacijo na evropsko prvenstvo že predčasno zagotovljeno, zato je v včerajšnji zadnji tekmi te skupine igrala povsem sproščeno, kar ji je tudi prineslo visoko zmago. Vsekakor so ji sami Portugalci olajšali pot do zmage, saj so v drugem polčasu nerazumljivo povsem popustili.
Najboljša v vrstah »azzurrov« sta bila gotovo Maldini in Berti, strelec treh golov. Maldini je v prvem polčasu praktično igral na krilu, v drugem pa je skorajda prevzel mesto režiserja, saj Notaristefano, podobno kot proti Švedski v Perugii, res ni blestel.
Italiji v prvem polčasu nikakor ni šlo, čeprav bi ji gol, ki je padel že v 3. minuti, moral olajšati pot. Zato pa se je oddolžila v drugem polčasu, vendar,
kot smo dejali, je portugalska obramba povsem položila orožje. »Azzurri« bi lahko zmagali še z večjo razliko, saj so z Notaristefanom zgrešili enajstmetrovko, zapravili pa so si še nekaj ugodnih priložnosti.
Trener Maldini ni mogel skrivati zadovoljstva, vendar je ob splošnem veselju marsikdo spomnil na skromnost nasprotnika. Komentar portugalskega trenerja Oliveire pove vse: »Moji najboljši igralci so bili tisti na klopi.«
SKUPINA 2
DOSEDANJI IZIDI
Švedska - Švica 0:0, 0:0; Portugalska
-	Švedska 2:0, 2:4; Švica - Portugalska 3:1, 0:2; Italija - Švica 1:1, 3:0; Portugalska - Italija 1:2, 0:6; Švedska
-	Italija 2:2, 0:0.
KONČNA LESTVICA
Italija	6	3	3	0	14:4
Švedska	6	1	4	1	6:6
Švica	6	1	3	2	4:7
Portugalska	6	2	0	4	8:15
Nogomet: kvalifikacije za OI
Jugoslavija še upa
Jugoslavija - Belgija 4:0 (2:0)
JUGOSLAVIJA: Radača, Kasalo, Krivokapič, Katanec, Janevski, Jozič (Prosinecki), Jakovljevič, Savičevič, Jurič, Kajtaz (Brnovič), Smajič.
STRELCI: Savičevič v 23', Jozič v 26' in 67, Jurič v 59'.
PETRINJA — V 6. kvalifikacijski tekmi E skupine za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju v Seulu je Jugoslavija izbojevala prepričljivo in pomembno zmago, s katero si je ohranila upanje na končno zmago v skupini. Odločilna bo seveda naslednja tekma proti Češkoslovaški, ki ima iz istega števila srečanj točko več. Za sigurno uvrstitev na sklepni turnir pa bi bila potrebna še zmaga v zadnjem nastopu v gosteh proti Finski. Vsekakor imajo Toplakovi izbranci dotlej še precej časa na razpolago, saj bo prihodnja tekme šele aprila 1988.
Jugoslavija včeraj ni pričela najbolje. Vse do 20. minute je bila Belgija ne samo enakopravna, ampak tudi boljša in bi lahko v dveh priložnostih tudi povedla, če ne bi vratar Radačel-da odlično posegel. Tedaj je na sceno
stopil Savičevič in po njegovem zadetku je bila naloga »modrih« dosti lažja, tako da so do kraja stalno imeli pobudo v svojih rokah.
SKUPINA E
DOSEDANJI IZIDI
Finska - Belgija 0:2, ČSSR - Belgija 2:0, Belgija - Avstrija 2:3, Avstrija -ČSSR 2:0, Finska - Avstrija 2:1, Avstrija - Jugoslavija 0:1, Finska -ČSSR 0:2, Jugoslavija - Avstrija 2:1, Jugoslavija - Finska 5:0, ČSSR - Finska 2:0, Belgija - Jugoslavija 2:2, Belgija - ČSSR 0:2, ČSSR - Jugoslavija 1:0, Belgija - Finska 1:0, Avstrija -Belgija 0:1, Jugoslavija - Belgija 4:0.
ČSSR Jugoslavija Belgija Avstrija Finska
LESTVICA
0	1	9:2
1	1 14:4
1	4	8:13
0	5	7:9
0	5	2:13
PREOSTALI SPORED
10
9
7
4
2
ČSSR - Avstrija (12. 4. 1988), Jugoslavija - ČSSR (27. 4.), Finska - Jugoslavija (18. 5.), Avstrija - Finska (31. 5.).
Košarka: pri goriškem Segafredu
Tom Sheeney namesto Pešica?
GORICA — Vodstvo goriške ekipe Segafredo, ki nastopa v A-2 ligi, je včeraj objavilo novico, da je najelo 23-letnega ameriškega igralca Toma Scheeneya, ki je do še pred dvema tednoma nastopal s profesionalci Boston Celtica. Skoraj gotovo je, da bo iz Gorice odšel Pešič.
Odbojka: italijanska A-l liga
Vse po predvidevanjih
MILAN — Včerajšnje kolo italijanske odbojkarske A-l lige je potekalo v znamenju žalovanja, saj je prav te dni v prometni nesreči umrl tujec ekipe Eurostyle iz Montichiarija, Jimmy George iz Indije.
IZIDI 7. KOLA: Braglia - Vini di Puglia 3:1, Gallico - Mapier S. Lazzaro 3:2, Teodora - Visconti 3:2, Telcom -Cassa Rurale 3:0, Yoghi - Conad 3:2.
LESTVICA: Teodora 14, Braglia 12, Civ 10, Yoghi, Conad, Vini di Puglia in Telcom 8, Vosconti 6, Mapier 4, Cassa Rurale, Scott in Gallico 2.
Nogomet: v tekmi Jave - Cesena
Barbe prisodil zmago Ceseni
RIM — Športni sodnik italijanske nogometne zveze Barbe je sprejel priziv Cesene, kateri je z 2:0 prisodil zmago na tekmi z dne 22. novembra proti Juventusu. Slednji je tudi naložil 20 milijonov lir globe.
Juventus je tedaj zmagal z 2:1, vendar je zaradi petarde igralec Cesene Sanguin moral v bolnico. Takoj po tekmi je Cesena vložila priziv. Seveda se bo sedaj Juventus obrnila do višjih oblasti. Lestvica A lige je po včerajšnjem ukrepu naslednja: Napoli 17, Milan in Sampdoria 14, Roma 13, Juventus 12, Fiorentina, Verona in Inter 10, Torino in Cesena 9, Ascoli, Como, Piša in Pescara 8, Avellino 4, Empoli 1.
Caricoli (Genoa) kar sedem kol
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je ta teden razpravljala le o ukrepih, ki se nanašajo na B ligo (o A ligi bo beseda tekla prihodnjo sredo). Včerajšnji datum pa si bo igralec Genoe Caricola dolgo zapomnil, saj so ga izključili kar za sedem kol. Caricolo obtožujejo, da se je hudo spozabil nad Vincenzijem (Lecce), ki je moral zatem zapustiti igrišče. Poleg tega naj bi se grdo vedel do sodnika, ki ga je izključil, tako početje pa za Caricolo naj ne bi bilo nekaj izjemnega.
Ostre kazno so doletele tudi nekatere druge igralce. Monza (Bologna) in Di Gia (Parma) bosta počivala po tri kola, po eno kolo pa bodo na tribunah sedeli Corino (Catanzaro), Di Mommio (Messina), De Vitis (Taranto), Di Gio-vanni (Triestina), Enzo (Lecce), Gre-gucci (Lazio), Mazzaferro (Barletta) in Salvioni (Sambenedettese).
Napadli nogometne sodnike
PALERMO — Med tremi nedeljskimi nogometnimi srečanji v 1. amaterski ligi na Siciliji so igralci in navijači napadli in grozili sodnikom. V tekmi Stella Alpina - Lampedusa v Palermu so igralci in gledalci pretepli sodnika, potem ko je dosodil 11-metrovko v korist nasprotnikov) disciplinska komisija je Stello Azzurro izključila iz prvenstva/ vrsto igralcev pa do leta 1992). Med srečanjem Giammorese - Milazzo je navijač sodnika napadel kar v slačilnici. Tretjo tekmo (Cianciana - Milazzo) pa je sodnik moral prekiniti, ko so igralci gostujoče ekipe iz protesta, ker je dosodil najstrožjo kazen, zapustili igrišče.
Košarka: v prvih četrtfinalnih tekmah v raznih evropskih pokalih
Jugoslovanska moštva bolje startala kot italijanska
POKAL POKALNIH PRVAKOV
SKUPINA B
Scavolini - Hapoel Galil Elyon 96:81 (52:45)
SCAVOLINI: Minelli, Gracis 21, Magnifico 19, Petrovič 24, Ballard 21, Vecchiato 2, Zampolini, Costa 7, Nata-li 2.
PM: Scavolini 15:23, Hapoel 13:15; 3 TOČKE: Scavolini 5:11, Hapoel 3:7; PON: Martin (32), Magnifico (39), Fle-isher (40); GLEDALCEV: 2.000.
Juventud - Assubel	91:82
PRIHODNJE KOLO: Assubel - Hapoel in Juventud - Scavolini (8.12.). .
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Real Madrid - Dietor 76:62 (43:35)
REAL MADRID: Corbalan 5, F. Martin 11, Branson 5, Romay 8, Alexis 24, A. Martin 8, Lorente 5, Biriukov 8, Del Corral 2.
DIETOR: Brunamonti 9, Fantin 12, Stokes 8, Allen 18, Villalta 10, Binelli 3, Marcheselli 2.
PM: Real 7:10, Dietor 11:17; PON: nihče; 3 TOČKE: Real 1:5, Dietor 2:11; PON: nihče; GLEDALCEV: 2.500. Monaco - Elitzur	88:82
PRIHODNJE KOLO: Monaco - Dietor (9.12.), Elitzur - Real (8.12.).
SKUPINA B
Racing - Snaidero	91:81 (58:39)
SNAIDERO: Gentile 5, Esposito 8, DelLAgnello 12, Vitiello 2, Oscar 38, Generali 2, Donadoni 3 , Gloučkov 11.
PM: Racing 13:21, Snaidero 20:24; PON: Gentile in Jackson; GLEDALCEV: 2.000.
Gibona - Manchester 112:82 (47:40)
CIBONA: Sunara 22, Pavičevič 10, Bečič 1, Čutura 14, Anzulovič 6, Petrovič 24, Cvijetičanin 24, Vukičevič 6, Razič 3, Arapovič 2.
PRIHODNJE KOLO: Manchester -Snaidero (8.12.), Cibona - Racina (9.12.).
SKUPINA C
C. zvezda - Asvel	91:83 (41:43)
CRVENA ZVEZDA: Dabič 10, Ilič 18, Prelevič 12, Jankovič 12, Jovanovič
7, Bogosavljev 21, Petovič, Miličevič 7, Trifunovič in Avdija 4.
PAOK - Estudiantes 88:86 (48:41) PRIHODNJE KOLO: Estudiantes -Asvel (9.12.), PAOK - C. zvezda'"(8.12.).
SKUPINA D
Arexons - Hapoel Tel Aviv	94:78
(53:44)
AREXONS: Cappelletti 2, A. Gilar-di, Bosa 21, Rossini 2, Gay 11, Turner 16, Riva 32, Marzorati 10.
PM: Arexons 19:28, Hapoel 3:6; 3 TOČKE: Arexons 5:6, Hapoel 9:12; PON: Townes (26), Lassoff (39). Jugoplastika - Cai Zaragoza	87:83
(36:48)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 3, Pe-rasovič 4, Alanovič, Kukoč 18, Sobin 20, Poljak 4, Purič 11, Ivanovič 6, Rad-ja 11, Vučiča.
PRIHODNJE KOLO: Hapoel - Cai in Arexons - Jugoplastika (9.12.).
POKAL LILIANE RONCHETTI
V 1. četrtfinalnem kolu A skupine je francoski Racing 76:56 (34:30) prema-
gale beograjskega Partizana, v skupini B je ljubljanska Iskra Delta Ježica doma z 89:80 (50:48) odpravila kijevski Dinamo. ,
Košarka: drevi v pokalu prvakov
Tracer - Partizan
MILAN — Drevišnja tekma (ob 20.30) 2. kola pokala prvakov je za Tracer že dokaj resna, morda že kar dramatična za njegovo nadaljno pot k potrditvi naslova prvaka. Po nerodnem porazu v Kblnu imajo Milančani le eno možnost: zmago, sicer se jim vse zelo zakomplicira.
Poleg tekme Tracer - Partizan bo danes še srečanje Barcelona - Aris.
VČERAJŠNJA IZIDA: Nashua Den Bosch - Makabi Tel Aviv 103:102 (61:53, 92:92); Orthez - Saturn Koln 105:95 (62:53).
V19. partiji dvoboja Kasparov - Karpov
Prekinitev v remi poziciji
SEVILLA — Devetnajsto partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta izzivalec Karpov in prvak Kasparov prekinila v jasni remi poziciji. Bele figure je vodil bivši prvak, Kasparov pa mu je odgovoril z mirnim Daminim gambitom. Slednji je naposled za solidno obrambo žrtvoval kmeta in prav slednjega ima prvak manj ob prekinitvi. Vendar pa ta ni odločilen. Izid je tako izenačen 9:9 (v zmagah 3:3) ob eni prekinjeni partiji. To bosta šahista nadaljevala danes, 20. partija, v kateri bo imel Kasparov bele figure, pa bo na sporedu jutri.
Dvoboj se že bliža h koncu, saj manjka le pet tekem. Trikrat bo imel bele figure prvak, dvakrat pa izzivalec. Kot znano, ob izenačenem končnem izidu ohrani naslov Kasparov. Zato se predvideva, da bodo preostale tekme zelo ostre in da bosta šahista presenetila s kako teoretično novostjo v otvoritvi. Oba šahista imata na razpolago le še en »time-out«.
KARPOV - KASPAROV (Damin gambit): 1. Sf3 d5; 2. d4 Sf6; 3. c4 e6; 4.. Sc3 Le7; 5. Lg5 0-0; 6. e3 h6; 7. Lh4 b6; 8. Le2 Lb7; 9. Lf6: Lf6:; 10. cd5 ed5; 11.
0-0 Sd7; 12. b4 c5; 13. bc5 bc5; 14. Db3 cd4; 15. Sd4: Ld4:; 16. ed4 Sb6; 17. a4 Tb8; 18. a5 Sc4; 19. Lc4: dc4; 20. Dc4: Dd6; 21. Dc5 Dc5:; 22. dc5 Tbc8; 23. a6 La8; 24. Sb5 Tc5:; 25. Sa7: Le4; 26. f3 Ta8; 27. fe4 Ta7: 28. Ta4 Tc6; 29. Tfal Kf8; 30. Kf2 Ke7; 31. Ke6 Ke3; 32. Ta5 Td6; 33. Tla2 Tc6; 34. h4 Td6; 35. Kf4 Tb6; 36. T2a3 Tc6; 37. Te5+ Kf6; 38. Tf5+ Ke6; 39. Tfa5 Tb6; 40. Te5+ Kf6 prekinjeno.
Smučanje: v Kranjski gori za SP
Vse je pripravljeno
KRANJSKA GORA — V tem slovenskem zimskem smučarskem središču je že vse pripravljeno za tekmovanje za »Pokal Vitranc«, ki je obenem veljaven za svetovni smučarski pokal. V soboto, 19. t. m., bo namreč na sporedu moški veleslalom, naslednjega dne pa bo slalom. Prva vožnja bo ob 10. uri, druga ob 13. uri. Tekmovalne proge so na Vitrancu, trenutno pa je sneg le na gornjem delu proge za veleslalom.
Drevi v Trstu predavanje z dvojezičnim prizvokom
Alpinist Serra o nedavnem podvigu na Pirenejih
Manj kot leto dni do OI
Bližina objektov velika prednost
Predavanje znanega tržaškega alpinista Sergia Serre z naslovom »Trac-ce« (Sledovi), ki bo drevi ob 21. uri v kinodvorani v Ul. Ananian v Trstu, ne bo samo prikaz diapozitiv o neki dogodivščini, temveč vse kaj več. V času, ko se v Trstu še niso polegle polemike o vstopu vodilnega italijanskega tržaškega planinskega društva v odbor za obrambo italijanstva Trsta, bo to predavanje v bistvu dvojezično, saj bo predstavitev slednjega in alpinista Serre potekalo v italijanščini in slovenščini, kar bo v takem okviru pravzaprav prvič v našem mestu.
Predavanje prirejajo športna trgovina pri Briščkih Papi Šport, društvo Club Alpinistico Triestino in obrtniška trgovina in laboratorij Carta da Zucchero, Serra pa bo v besedi in sliki prikazal svoj zadnji letošnji podvig, ko je kot prvi sam presmučal vse Pireneje, skupno 740 km, povzpel pa se je na 23 vrhov, visokih med 2017 in 3371 m. Njegov podvig je trajal od 5. marca do 24. aprila letos.
Prikaz bo prav gotovo atipičen, vendar pa novotarski, saj to ne bo klasično predavanje in opisovanje dogodka v časovnem zaporedju, temveč opisovanje po argumentih. In prav to noče Serra predstaviti: avanturo brez avanture, dogodivščino kot celovit in pol-
nopraven del življenja, in ne kot nekaj izrednega.
Serra je v tržaških alpinističnih, jamarskih in jadralnih krogih zelo znan, saj je v vseh teh dejavnosti pustil svojo sled. Kot plezalec ima za sabo vrsto prvenstvenih smeri od 4. do 7. stopnje, kot jamar je med drugim že raziskoval v Mehiki, z jadrnico pa je že preplul 9000 milj od Baltskega morja do Mehiškega zaliva. Kot smučar pa je med drugim kot prvi počez presmučal Tatre na Poljskem.
Uvod in predstavitev večera bo dvojezično opravil zamejski alpinist Dušan Jelinčič, kateremu je večji del italijanske tržaške alpinistične javnosti, seveda prav tiste, ki je sprožila gonjo proti dvojezičnosti, s težavo in razočaranjem priznala, da je prvi v deželi osvojil himalajskega osemtisoča-ka. In prav zato je bil slednji izbran kot najprimernejši za tako predstavitev.
Srce vseh olimpijskih dogajanj v Seulu bosta velika športna parka na jugovzhodnem delu velemesta. Olimpijski stadion je že sedaj v polnem obratovanju, saj je bil dokončan že pred tremi leti in je lani uspešno gostil azijske igre. Nogometno igrišče obkroža atletska steza z osmimi programi iz poliuretanske snovi. Tribune nudijo 100 tisoč sedežev, ki so v celoti pod streho. Seveda je stadion opremljen z velikim semaforom, ki posreduje gledalcem in tudi tekmovalcem slike in pisana sporočila.
Hiba stadiona je mikroklima, ki jo povzroča streha tribune. Ob manjši možnosti zračenja se zrak v areni segreje preko splošne temperature, kar ob znatni vlagi obtežuje napor tekmovalcev in manjša vrednost dosežkov.
Seul Sports Complex, v kateri je olimpijski stadion, leži v kraju Cham-shil in med svojimi športnimi napravami šteje še športno dvorano (za košarko) za 20 tisoč gledalcev, plavalni bazen (za vaterpolo) za 4500 gledalcev in drugo športno dvorano (za boks) za 7.500 gledalcev. V projekt spada tudi velik stadion za bezbol.
Ob azijskih igrah so ob tem parku imeli svoje naselje tudi udeleženci tekmovanj, olimpijsko naselje pa sedaj hitro raste ob drugem velikem športnem parku 01ympic Sports Complex. Najbolj prestižni objekt v tem okviru bo bazen (plavanje), v katerem bo prostora za 10 tisoč gledalcev. Ta park ima tudi kolesarsko dirkališče s progo, dolgo 333 m in s sedeži za 6 tisoč gle-
dalcev, dvorano, v kateri bodo tekmovali sabljači (7 tisoč gledalcev), športni dvorec za gimnastiko (15 tisoč gledalcev) in telovadnico za dviganje uteži (4 tisoč gledalcev). Del več sto tisoč kvadratnih metrov površine zavzemata tudi korejska šola za telesno vzgojo in športni muzej.
Z objekti takih zmogljivosti bodo organizatorji v prvi vrsti zadostili zelo velikemu povpraševanju po vstopnicah, zaradi bližine teh objektov pa bodo gledalci lahko obiskali več prireditev v istem dnevu.
Seulski športni park in olimpijski park ležita kakih 5 kilometrov drug od drugega. Ob slednjem je tudi olimpijsko naselje. Tekmovalci bodo imeli arene v zelo kratkih razdaljah.
Nekatera prizorišča bodo seveda nekoliko bolj oddaljena. Umetni bazen za veslanje je bil zagrajen kakih 30 km vzhodno od Seula. Vodo dobiva iz reke Han, ki teče skozi mesto samo. Izven mesta bodo tudi tekmovanja v jahalnih športih, v modernem peteroboju, v lokostrelstvu, rokometu, odbojki in še nekaterih športih manjše odzivnosti.
Za jadranje so zgradili novo marino v Rušanu, 480 km jugovzhodno od glavnega mesta.
Ob priliki olimpijskih iger naj bi Korejo obiskalo približno 230 tisoč tujih gostov.
Na sliki: atletsko naselje in naselje za tisk, ki sta blizu olimpijskega parka, bodo dokončali maja 1988.
BRUNO KRIŽMAN (Se nadaljuje)
__________l
	
Verona prelomnica za naše?
Dvoje razlogov za zadovoljstvo
Odbojkarice Farca Mebla so izgubile četrto zaporedno prvenstveno tekmo, a iz prelepe športne palače v Veroni so odšle z dvignjeno glavo. Vsi statistični pokazatelji nedvomno kažejo, da so odigrale letošnjo daleč najboljšo tekmo in to kljub temu da so •	imele na drugi strani mreže
/	moštvoCepellarija, ki vodi
na lestvici in povrhu je še nepremagano. Le škoda, da so naše igralke na začetku četrtega niza napravile nekaj nedopustnih napak in to predvsem pri servisu (bilo jih je pet zapored zgrešenih), da so domačinke »pobegnile«. Kot zanimivost naj povemo še to, da Farco Meblo samo v tem nizu ni dosegel nobene točke neposredno s servisom, ker po začetnih napakah ni bil več »forsiran« in s tem nevaren, saj je bilo potrebno žogo enostavno spraviti brez napake na nasprotno igrišče.
Kljub izdatnemu vodstvu domačnik smo videli v nadaljevanju tega niza naše odbojkarice v novi izdaji. Borile so se kot levinje za vsako žogo in nekajkrat bile nagrajene s spontanim aplavzom ne preveč številnih domačih navijačev na prostranih tribunah. V Veroni je bil izjemno zanesljiv sprejem servisa (igralni element, ki je delal Farcu Meblu na preteklih nastopih največ težav), dobra je bila tudi obramba,
tako da je lahko Mira Grgič uspešno zalagala napad. Domačinke so bile v izenačeni končnici niza dobesedno na kolenih, če sodnika ne bi napravila napaki, potem pa še eno naše igralke, tako da so domačinke z veliko težavo izbojevale četrti niz in s tem tudi končno zmago.
Tudi odbojkarska produktivnost Farca Mebla v Veroni je bila nadpovprečno dobra v primerjavi s štirimi prejšnjimi prvenstvenimi nastopi. Nasprotnice so dosegle s servisom 12 točk na 57, kolikor so jih osvojile na koncu srečanja, gostje pa so bile s servisom uspešne 9-krat na 49 osvojenih točk, kar pomeni, da sta bili ekipi pri tem dokaj izenačeni. Ob izredno dobrem sprejemu servisa je bil učinkovit tudi napad in samo 31-krat od 109 so imele naše igralke nekaj težav, da so spravile žogo preko mreže. Za vsako točko je bil potreben izenačen boj, saj je žoga velikokrat letela preko mreže na obe igrišči, preden je ena od ekip napravila napako. Z igro so naše odbojkarice izbojevale v Veroni 28 točk in nasprotnice so napravile samo 21 napak.
Dobro igro v Veroni bo potrebno na prihodnjih dveh domačih nastopih konkretizirati. V soboto prihaja v goste Torrione iz Ravene, ki ima enako točk ter teden dni kasneje še Volpe Cor-nuda iz Roviga, ki je zadnji na lestvici.
Pred novoletnimi prazniki pa čaka Farco Mebo še gostovanje v Trentu pri domačem Gai-erhofu, ki sodi, vsaj kar je doslej pokazal, med slabše nasprotnike v tej ligi.
S sobotno zmago proti tržaškemu Interju sem povsem zadovoljen in to iz dveh razlogov. Prvič, ker smo s tem zbrali dve izredno pomembni točki za lestvico; drugič, ker smo v igri pokazali določen napredek.
Naši igralci so na igrišče stopili rahlo demotivirani, verjetno prepričani, da bo naloga proti Tržačanom lažja, kot se je sicer pokazalo. K temu bi povedal, da smo imeli tudi kanček sreče, saj so bili domačini zares šibka ekipa, tako da smo začetno podrejeno vlogo utegnili premostiti in zmagovito nadaljevali do konca.
Sam potek prvega niza pa nas mora podučiti, da si med igro ne smemo privoščiti nobenih premorov, ne glede na kakovost nasprotnika ali na trenutno stanje v rezultatu. To pravilo si bodo morali fantje dobro zapomniti in ga jemati dokaj resno, da ne bomo med prvenstvom doživeli nepričakovanih spodrsljajev.
Če odpravimo težave iz prvega seta, potem lahko rečem, da smo v nadaljevanju zaigrali dokaj zbrano in učinkovito. Z razliko od prejšnjih srečanj, tokrat smo opravili zelo malo napak pri serviranju in malo je bilo tudi slabo sprejetih prvih žog. Očitno so igralci prišli v klimo prvenstva, kar je bilo tudi pričakovati, da se bo zgodilo komaj po štirih-petih kolih.
Kar zadeva igralce, moram pohvaliti Palina, ki je tudi tokrat pokazal, da razpolaga z ogromnim potencialom, ki ga še sami ne znamo povsem uporabljati. Če primerjam njegovo igro iz predprvenstvenih srečanj z ono iz zadnjih tekem, lahko rečem, da je opravil velik napredek. Ima pa v sebi še toliko potenciala, da če ga bo znal pravilno uporabiti, bo zares postal med vodilnimi igralci prvenstva. Trenutno pa pod svojimi sposobnostimi igra Franco Allesch. Res je, da se mu pozna, da zaradi poškodbe poldrugi mesec ni sodeloval na pripravah. Ob tem pa velja tudi dejstvo, da je včasih na igrišču premalo motiviran, tako da slabo izkorišča svoje veliko odbojkarsko znanje. Dejstvo pa je, da ekipa ne more računati le na njegov polovični prispevek, saj gre za nosilca naše igre. V soboto sem njegovo trenutno slabšo formo reševal z zamenjavami, ko sta mlada Damjan Lutman in Valter Prinčič dobro opravila nalogo, čeprav je razumljivo, da pred drugimi zaostajata v izkušenosti in prisebnosti v ključnih in živčnih trenutkih.
Naš naslednji nasprotnik je šesterka Volley Balla iz Cessalta. Kar sem poučen, lahko rečem, da je ta ekipa trenutno za malo boljša od naše, čeravno spada skupaj z nami v isti kakovostni krog ekip. Vsako predvidevanje je težko, toda na naši strani je prednost, ki jo predstavlja štan-dreško občinstvo. To je za naše fante v veliko spodbudo, kot se je izkazalo že na srečanju proti šesterki ASFJR iz Čedada.
V soboto zaključek šahovskega turnirja ŠŠTs
V soboto se bo na stadionu »1. maj« zaključil šahovski turnir Športne šole Trst, ki poteka v okviru osnovnošolske olimpiade. Turnirja se udeležuje preko 60 mladih šahistov, kar je vsekakor izreden uspeh. SŠTs namreč že vrsto let prireja tak šahovski turnir, kar je vsekakor dalo pozitivno spodbudo za organiziranje šahovskih tečajev za najmlajše v mestnih šolah

:::::::::::::::
ui icunu	nuumu - ^
_____________ ..
mvu nvsvmu	\
Zima je prinesla s seboj dobro in,
Prišla je zima in tudi na košarkarska igrišča prinesla s sabo veliko dobrega in tudi nekaj slabega...
Naš drugoligaš Jadran je v nedeljo osvojil svojo četrto zaporedno zmago in se povzpel prav na vrh prvenstvene lestvice. Znamenje, da je Brumnova ekipa v tem trenutku (ko za trenutek mislimo na nekoliko daljše obdobje) v odličnf formi, je priložnostni gledalec lahko opazil že mnogo pred začetkom tekme.
Dovolj je bilo pogledati na stotine avtomobilov in na trume ljudi, ki so vstopale v tržaški »športni hram«. Zdelo se je, da so se vrnili nekdanji časi, ko so bile tribune vsakič natrpane z gledalci. Za vse tiste, ki bolj ali manj redno spremljajo našo združeno košarkarsko ekipo, je številna prisotnost publike potrditev dejstva, da so jadra-novci spet uspešni in da navdušujejo svoje privržence. Slednji pa uravnavajo svoje zanimanje s konstantnostjo enih samih parametrov: Jadranova popularnost narašča premosorazmerno s
Jadranov trener Peter Brumen je s svojimi fanti uprvičeno zadovoljen
številom zmag in bo padla, če bo »zmanjkalo« zmag in prvih mest.
Blagodejne vplive zgodnje zime so občutili tudi košarkarji Bora Radenske, ki so kar precej popravili svoj po-
ložaj na lestvici, za katerega je marsikdo menil, da je že izgubil.
Naš četrtoligaš je delno nadoknadil začetni handikap in se tudi povzpel nekoliko višje na razpredelnici. Če so dosedanje zmage poleg točk prinesle s sabo tudi kanček samozavesti, potem se borovcem ni treba bati za nadaljnji potek prvenstva. Menimo, da so se fantje sedaj prilagodili na nove igralne razmere, hkrati pa izpopolnili taktiko in izboljšali stopnjo uigranosti.. Odslej bi moralo biti bolje v vseh pogledih, rahko rečemo, da Bor Radenska tudi začenja svojo prvenstvo.
Zima pa je s svojo hladno sapo presenetila vsa slovenska moštva v promocijskem prvenstvu.
Brez zmage so ostali prav vsi slovenski predstavniki in za vsakega od treh gre neuspeh pripisati dokajšnji meri smole. Za Bregove košarkarje lahko še govorimo o spodrsljaju, Kon-tovel in Polet pa morata čimprej poskrbeti za uspehe, sicer se jima obeta ničkaj prijetna prihodnost.
(Cancia)
šport na primorskem
Ta teden zatišje na športnih igriščih
Zaradi praznikov je vladalo tudi na primorskih športnih igriščih minuli konec tedna v glavnem zatišje. Sicer pa so za nogometaši sklenili jesenski del temovanj tudi rokometaši in rokometašice. Poleg članske ekipe ajdovskega Mlinotesta, ki je osvojila 2. mesto, so se izkazale tudi kadetinje. Na turnirju v Hadžičih v BiH so med 10 najboljšimi jugoslovanskimi ekipami osvojile 1. mesto. To je bil že njihov drugi zaporedni uspeh.
Odbojkarji Salonita so v Kanalu praznovali 40-letnico kluba. Ob tej priložnosti so pripravili pisan spored odbojkarskih tekmovanj. Med pionirji so zmagali predstavniki domače osnovne šole, pri kadetih odbojkarji 01ympie iz Gorice, veteranski turnir pa je osvojila prva ekipa Salonita. Člani so odigrali srečanje z drugoliga-šem Rijeko in zmagali s 3:1. Nogometaši se še niso povsem umaknili z igrišč, odigrali so namreč prve tekme za jugoslovanski pokal.(dk)
Dirka v ciklokrosu v Lonjerju povsem uspela
Nedeljska dirka v ciklokrosu za 11. trofejo Agraria Silvano Močilnik je odlično uspela tako zaradi številne udeležbe kot zaradi brezhibne organizacije. Kljub slabemu vremenu je bil tudi odziv gledalcev dokajšen. Na slikah: trenutek s
starta v Lonjerju (levo) in med dirko (desno)
Odbojka: under 16 moški
Poraz naših
SAN LUIGI - VAL BELCA	3:1
(15:4, 2:15, 15:7, 15:9)
VAL BELCA: Sošol, Makuc, Volčič, Šuligoj, Určič, Juretič, Komic.
Tokrat so se morali valovci predati močnejšemu nasprotniku. Naši fantje so začeli zelo slabo, tako da so igralci San Luigija osvojili prvi niz brez večjih težav. Drugi set so naši začeli bolje. Z dobrim servisom so si priigrali vodstvo z 11:0 in so osvojili set. Igro so nato naši igrali še kar borbeno, a ni bilo dovolj, da bi nasprotnika premagali. (M. R.)
»hvcMiti
ŠD BREG
organizira ZIMOVANJE od 23. do 29. decembra na Cerknem. Ostale informacije po telefonu — št. 228001 od 17. do 19. ure.
TPK SIRENA
sporoča urnik zimskih treningov za kategorije: optimist, europa in laser — celodnevni nedeljski treningi od 10. ure dalje, medtedenski treningi ob sredah od 17. ure dalje. Treningi so na društvenem sedežu.
Tristota tekma I. Grgiča (Zarja)
Ivo-Boris Grgič ne potrebuje predstavitve, ker je v nogometnem okolju precej poznan, saj že vrsto let igra vlogo branilca v članski ekipi Zarje.
Rodil se je 5. 5. 1958 in že od mladih nog mu je bil nogomejt najpriljubljenejša športna panoga. Že mlad je pristopil k domačemu društvu Zarja in ko so na vzhodnokraškem področju sestavili naraščajniško ekipo pod okriljem Gaje, ki se je takrat izključno ukvarjala z mladinskim nogometom, je Ivo igral nekaj časa v »zeleno-rume-nem« dresu. Nato se je ponovno vrnil k matičnemu klubu Zarja, kjer je igral v mladinskih vrstah.
V sezoni 1975/76, prav v zadnji tekmi prvenstva 2. AL, ga je takratni trener Dario Scavuzzo prvič vključil v člansko ekipo. Krstni nastop je opravil 17. 6. 1976 v Bazovici proti Libertasu. Tekmo, ki se je končala z izidom 4:4, so igrali kot vse ostale tekme tega kola že v četrtek, ker v nedeljo (20. 6.) so bile parlamentarne volitve. Naslednjo sezono (1976/77), ko je člansko ekipo vodil Šalih Softič, je Ivo že po-
stal standardni igralec članske ekipe, saj je od 30 igral kar 29 tekem. Dosegel je tudi svoj prvi zadetek 24. 4. 77 na tekmi Pro Farra-Zarja (1:4), obenem pa zakrivil tudi prvi avtogol, in sicer v derbiju Zarja-Vesna 1:1: (6. 2. 1977).
V	sezoni 1977/78 je igral 25 tekem in dosegel 4 gole. V sezoni 1979/80 je bil v 25 tekmah prvič izključen, in sicer 30. 9. 79 (Zarja-Rosandra 0:0).
Naslednja sezona (1980/81) je bila precej razgibana. Igral je 28 tekem, dal dva gola, bil izključen 22. 2. 81 (Libertas-Zarja 1:0) in 5. 4. 81 (Zarja-S. Marco 0:3). Obenem je uspešno izvedel tudi 11-metrovko (18. 1. 81, CGS-Zarja 3:1).
V	sezoni 1981/82 je v 25 tekmah dosegel 5 golov, od katerih enega iz 11-metrovke 4. 4. 81 Zarja-CGS 1:0. Naslednjo sezono je v 26 tekmah dosegel 3 gole. Čeprav v sezoni 1983/84 ni dosegel golov, pa je v 25 tekmah kar dvakrat zatresel lastno mrežo z dvema avtogoloma (5. 2. 84, Zarja - Vermegli-ano 0:1 in 8. 4. 84, Giarizzole - Zarja
1:0). Obenem je bil izključen 2. 10. 83 (Vermegliano - Zarja 1:1:).
V	sezoni 1984/85 je v 27 tekmah dosegel edini gol iz 11-metrovke (10. 2. 85, Čampi Flisi - Zarja 2:2). Naslednjo sezono je igral 24 tekem in dosegel tri gole.
V	lanski sezoni 1986/87 je bil 27-krat na igrišču in ponovno dosegel tri gole. Predčasno pa je moral z igrišča zaradi izključitve v derbiju z Vesno (1:1:) 2. 11. 1986.
V	letošnji sezoni je Ivo igral osem tekem. Doslej je torej opravil kar 299 prvenstvenih nastopov, in to vse v okrivu 2. AL. Skupno je dosegel 20 golov, od katerih tri iz 11-metrovke. Zakrivil pa je tudi tri avtogole. Za šest izključitev v 12 sezonah pa je delno opravičilo v tem, da je Ivo zelo navezan na domače društvo in zato zelo »čuti« vsako tekmo.
Zarja bo v prihodnjem kolu igrala v Miljah proti Muggesani in Ivo bo svoje prvenstvene nastope »zaokrožil« na zavidljivo številko 300, kar je res lep
rekord za tega marljivega, vestnega in vztrajnega nogometaša Zarje.
Za konec naj omenimo, da je Ivo že vrsto let tudi naš zvesti dopisnik, ki poroča o srečanjih Zarje. Prvi njegov članek smo posredovali 20. decembra 1977, in sicer o derbiju Zarja - Breg (2:2).
Ob zavidljivem športnem dosežku
našemu zvestemu dopisniku in nogometašu čestitamo. (B. Rupel)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 3. AL izključila za dve koli Daria Salvija (Gaja), za eno kolo pa v prvenstvu under 18 Krasova igralca Paula Pisanija in Rudija Puriča.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
Ml	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD • Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdail žh	ZTT	Član Italljanaka
In liaka^'' ^ Trat	IHI3Q zvaze ča.opl.nit,
T	1	'mjS' založnikov FIEG
3. decembra 1987
Ko se je zjutraj z bratom peljala v šolo
V bližini Grosseta ugrabili 15-letno Ester Anne Ricca
GROSSETO —- Včeraj zjutraj je skupina štirih oseb ugrabila 15-letno Ester Anne Ricca, ko se je vozila v šolo po cesti, ki pelje iz Pietratonda Paganico proti Grossetu.
Okoli sedme ure se je mlada Riccova kot vsak dan peljala v šolo v družbi 17-letnega brata Le-andreja. Avto je upravljal šofer družine Leandra Oslo, ki je ded ugrabljenega dekleta. Ko so dospeli v bližino glavne ceste Grosseto - Siena jih je nenadoma prehitel avto lancia thema ter jih primoral, da so se ustavili, kot sta kasneje povedala karabinjerjem šofer Oliviero Barberini in brat Leandre. Iz avtomobila je skočila četverica mož, ki je v hipu izvedla ugrabitev. Šoferja so zvezali kar ob bližnje drevo, brata Riccove pa so •zvezali ter mu zamašili usta. Med napadom je mlada Ester skušala pobegniti, toda ugrabitelji so jo pomirili z udarcem puškinega kopita po glavi.
Po pričevanju šoferja in brata ugrabljenega dekleta sta dva ugrabitelja nosila uniformo finančnih stražnikov, druga dva pa sta imela le zakrit obraz, bila pa sta oborožena. Preden so se
ugrabitelji odpeljali neznano kam, so še skrili ugrabljenkin avto v bližnji jarek.
Alarm je sprožil domačin, ki se je kasneje naključno pripeljal mimo ter je zaslišal klic na pomoč mladega Leandreja. Na kraj ugrabitve so prihiteli agenti cestne policije, finančne straže, letečega oddelka iz Grosseta ter karabinjerjev iz bližnjega Arcidossa. Takoj so zastražili vso bližnjo okolico, toda o ugrabiteljih ni bilo več ne duha ne sluha. Posebne ekipe policije in karabinjerjev so ves dan s psi prerešetavale okolico, toda brezuspešno. Na pomoč so jim prileteli tudi trije helikopterji, a niti tem sreča ni bila naklonjena. Zelo možno je, da so se ugrabitelji poskrili v bližnjem goratem predelu Amiate.
Policija meni, da je ugrabitev izvedla organizirana tolpa ugrabiteljev, ki jo sestavljajo sami Sardinci in ki je že večkrat izvedla svoje podvige prav v Toskani. Pred slabim mesecem, in sicer 11. novembra, so člani iste skupine ugrabili Cristiano Bessi. Včerajšnja ugrabitev je bila v Toskani že 29. zapovrstjo, prva je bila namreč že leta 1975.
Materinski čut
Psici na sliki so »podtaknili« tigrčka, pa se je kot mama kar dobro odrezala in posinovljenčka primerno vzgojila (AP)
Na Haitiju množične aretacije
PORT AU PRINCE — Položaj na Haitiju je še vedno silno napet, čeprav se je že delno umiril. Eskadroni smrti, ki so v nedeljo zverinsko ubili 34 oseb, so se zaenkrat umaknili v varno anonimnost, glavnega mesta več ne pustošijo požigi, nehalo je tudi nočno streljanje.
Vladne sile od včeraj, nasilno preiskujejo domove in zapirajo tiste, ki so se organizirano branili (notranji minister trdi, da so tako ravnali v nasprotju z zakonom) pred napadi privržencev odstranjenega diktatorja Duvaliera. Vojaki aretirane naložijo na tovornjake brez evidenčne tablice in jih odpeljejo neznano kam.
V tem ozračju se stranke pripravljajo na spopad z generalom Henrijem Namphyjem, predsednikom vojaške hunte, ki namerava razpustiti volilni odbor in bi rad na to mesto imenoval svoje pristaše. Vse večje politične-stranke, tiste, ki imajo objektivno največ možnosti, da na volitvah zmagajo, pa vztrajno zahtevajo odstop generala Namphyja in volitve pod mednarodnim nadzorstvom.
Nocoj nastop v razprodani hali Tivoli
Glasbena skupina Laibach napoveduje nastop v Trstu
LJUBLJANA — Nocoj ob pol desetih bo v hali Tivoli koncert glasbene skupine Laibach. Tako bo podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti v Trbovljah, in ki je leta zaradi uporabe germanskega imena Ljubljane in za čas vznemirjajočega nastopa v javnosti, zbujalo proteste, potrdilo svoj status najpomembnejše slovenske glasbene skupine. Kot je posebej za Primorski dnevnik povedal Igor Vidmar, predstavnik organizatorjev koncerta (Škuc Ropot) in sodelavec Laibacha, to ne bo prvi koncert Laibacha v Ljubljani: diskretno so že muzicirali februarja v razprodani Festivalni dvorani. Današnji koncert pa ima predvsem statusni pomen. Sledi uspešnim nastopom po skoraj celi Evropi (od Zahodne Evrope
manjkata le še Italija in Španija) in izdaji prvih dveh plošč v Ljubljani. Po ljubljanskem koncertu pripravlja Laibach še prvi prodor v Italijo (menda v Trstu) in krajšo turnejo po Nemčiji.
Pred nocojšnjim koncertom Slovenija ni doživela protestov, ki običajno spremljajo ime Laibach. Reklamo za dogodek sta objavila osrednji slovenski dnevnik Delo in ljubljanski Radio. In tudi sicer je mogoče Lai-bachovo glasbo slišati na radijskih sporedih. Na koncert bo skupina priletela iz Hamburga, kjer je stalno angažirana v osrednjem gledališču.
D. V.
^ Odločen glas proti jedrskim elektrarnam
Černobilska nesreča bo terjala v Italiji 5.000 smrtnih žetev
RIM — »Nesreče, ki jih Atomska agencija na Dunaju označuje kot "hude", so se zgodile v vseh elektrarnah in ne le jedrskih, kjer zdajšnje varnostne sjtopnje tudi ni več mogoče zboljšati. Če pojdemo tako naprej, bomo imeli vsakih 10 ali 15 let katastrofo po vzoru černobilske.« To je izjavil vodja službe za obdelavo podatkov pri Višjem inštitutu za zdravstvo Gior-gio Cortelessa na včerajšnjem zasedanju o »učinkih jedrskega žarčenja na zdravje delovnih ljudi«.
Devetnajst mesecev po tragediji v Ukrajini so se njeni učinki sicer občutno ublažili, še vedno pa je nevarnost okuženja s cezijem 134 in 137, ki sta lahko prisotna v osnovnih hranilih, kot so, denimo, mleko, sir, meso in
žito. Pa tudi gobe: južnotirolska deželna uprava je te dni spet prepovedala njihovo prodajo, ker so izmerili v njih precejšnjo količino cezija.
Zaradi naravne radioaktivnosti, ki povzroča raka, umre v Italiji letno 5.000 oseb. Ravno toliko žrtev pa bo po Cortelessovem mnenju povzročil tudi radioaktivni oblak, ki se je razgrnil nad Italijo po 25. aprilu 1986, le da bodo nesrečniki podlegli v 30 letih, kolikor traja pač inkubacija bolezni. »Nobenega tehtnega razloga ni za to, da imamo jedrske elektrarne,« je naglasil govornik s pripombo, da je energetska kriza izmišljotina, energetski problem pa politično in ne znanstveno vprašanje, kajti na voljo so nam drugi viri energije.
Od 15. novembra so naprodaj delnice za predor pod Rokovskim prelivom
Kupčija stoletja ali finančni polom?
Tako bo izgledala končna postaja predora pod Rokavskim prelivom na angleški strani	(Telefoto AP)
LONDON — >:Eurotunnel« je naprodaj. Vsakdo ga lahko kupi, oziroma lahko ga kupi majhen delček. Tako piše na velikih lepakih v Londonu in v vseh drugih večjih mestih v Veliki Britaniji. Predor, ki naj bi združil Veliko Britanijo z evropsko celino, je torej na razpolago vsakomur, ki želi investirati v to gospodarsko pobudo.
Da so Angleži domiselni, ni nobena novost. Prav tako ni nobena novost dejstvo, da je železna dama, kot pravijo gospe Thacherjevi razprodala vse, kar je bilo moč prodati: letalsko družbo, železnice, pošto, telefon in še kaj. Sedaj so vse te storitve v rokah delniških družb, delničarji pa so raztepeni po vsej Veliki Britaniji. Družbe delujejo na strogo ekonomski bazi in vlada z njimi nima nobenega dobička, pa tudi seveda ne nobene izgube. Isto politiko je Thacherjeva ubrala v zvezi s finansiranjem predora pod Rokavskim prelivom. Mednarodna družba Eurotunnel je namreč objavila razpis za delnice tako v Veliki Britaniji kot tudi v Franciji in v drugih državah.
Na razpolago je 220 milijonov delnic v vrednosti približno 80 tisoč lir vsaka. Na prostem tržišču želi torej družba Eurotunnel zbrati 17.600 milijard lir, kar je vsekakor pomembna vsota, še zlasti glede na dejstvo, da
do leta 1992 za te delnice niso predvideni dividendi. V tem je pravzaprav veliko tveganje operacije, kajti družba Eurotunnel ponuja visoke zaslužke, vendar šele po odprtju predora. Vse dotlej pa bo investicija, ki jo bodo vložili zasebni varčevalci praktično brezobrestno posojilo.
Ponudba pa daje podpisnikomAudi nekatere druge ugodnosti. Cena vožnje pod Rokavskim prelivom (oziroma, šlo ne bo za vožnjo ampak za prevoz avtomobila in potnikov s posebnim vlakom) bo znašala za osebno vozilo predvidoma deset funtov, to je 22 tisoč lir. Delničarji družbe Eurotunnel bodo imeli pri tem velike ugodnosti, ki bodo pač odvisne od števila delnic, s katerimi bodo razpolagali. Tako bodo lastniki 100 delnic (mimogrede, sto delnic je minimalno število in torej 800 tisoč lir je najnižja možna investicija) lahko enkrat potovali skozi predor in nazaj za en funt, to je za 2.200 lir. Lastniki najmanj petsto delnic bodo imeli pravico do enega potovanja letno za prvih deset let, prav tako za ceno enega funta. Lastniki najmanj tisoč delnic bodo imeli pravico za dve povratni potovanji letno do zapadlosti koncesije družbi Eurotunnel, to je do leta 2042, lastniki najmanj 1.500 delnic pa bodo imeli pra-
vico do neomejenega števila potovanj do leta 2042 v obeh primerih za ceno enega lunta.
To so torej osnovni pogoji, ki jih družba ponuja britanskim varčevalcem. Reklama za to je zelo nazorna, saj prikazuje londonski Big Ben, to je znani zvonik londonskega parlamentu, v povezavi z Eifflovim stolpom. Ti dve značilnosti obeh velemest se pojavljata tudi na televizijskih spotih in v časopisih, saj je družba porabila ogromno denarja za reklamo z namenom, da si zagotovi ves potreben denar za gradnjo tega predora. In katero je besedilo te reklame: »Julij Cezar, Leonardo Da Vinci in Ferdinand de Lesseps so sanjali, da bodo spremenili svet. Mi delamo prav to. Mi gradimo predor pod Rokavskim prelivom, trdno povezavo med Veliko Britanijo in Evropo. Eurotunnel: velikanski korak.« Ta reklama se ponavlja tudi v Franciji, kjer pa je slika drugačna, saj je namesto Big Bena in Eifflovega stolpa francoska reklama osredotočena na zemljepisni prikaz, televizijski spoti pa prikazujejo kovanec, ki se spremeni v predor.
Če pa je bilo v Franciji dokaj lahko, saj so Francozi v bistvu soglasno sprejeli pobudo o predoru, je za Angleže drugače. Samo tretjina se jih je izrekla za predor, tretjina jih je bila proti, tretjina pa ni zavzela stališč. Premostiti so morali torej hud odpor, poleg tega pa tudi brodarske družbe, ki zagotavljajo povezave med Veliko Britanijo in Evropo. Te družbe so se povezale v zvezo Flexilink, ki si je prav tako kot Eurotunnel zagotovila velik prostor v časopisih in na televiziji. Namen te reklame je, da odbijajo Angleže od te investicije.
Reklama, ki si jo je omislil Flexi-link, je zelo učinkovita. Začenja se z vprašanjem, ali je pet milijard funtov res stvarna vsota za gradnjo predora. Iz številnih podatkov, ki se nanašajo na velika javna dela opravljena v Britaniji v zadnjih letih in pri katerih so cene od projekta pa do izvedbe narasle tudi za desetkrat izhaja mnenje, da je treba »skeptično gledati na trditev, da bo za gradnjo predora zadostovalo pet milijard funtov šterlingov.«
Drugo vprašanje, na katerega odgovarja Flexilink je povezano s prometom, ki ga bo lahko prenesel predor
in tu FIexilink ugotavlja, da ni nikjer rečeno, da bodo leta 2000 skozi predor prepeljali 35 milijonov potnikov in 17 milijonov ton blaga. Če se te številke, tudi glede na dejstvo, da se bo ladijski prevoz pocenil, ne bodo uresničile, ni mogoče računati na nobene dividende vse do začetka 21. stoletja.
Tretje vprašanje je lakonično: »Kako je lahko Eurotunnel tako gotov, da bo delo dokončal pravočasno?« Tudi odgovor je zelo kratek: »Ne more biti. In tudi vi ne morete biti gotovi.« In končno še zadnje vprašanje o tem, kaj se bo v takem primeru zgodilo z investicijo posameznika: če se karkoli pripeti, tako v zvezi z dodatnimi stroški kot tudi v zvezi z rokom dograditve predora, investitorji ne morejo računati na nobene delnice, skratka svoj denar bodo izgubili. In končno še zadnji poziv: pozanimajte se,
preden investirate, ter še obrazec, s katerim lahko zahtevate dodatha pojasnila.
Delnice so naprodaj od 15. novembra in bitka je torej odprta, tako kot se na britanskem tržišču pogosto dogaja. Eurotunnel je velika investicija, lahko postane velika kupčija. Investicija je seveda tveganje, obljubljeni so visoki zaslužki, vendar samo v primeru da predor dogradijo in pravočasno odprejo.prometu. V tem je torej tveganje, dokaj tipično za angleškega varčevalca, vendar sedanji trenutek baje ni najprimernejši, kajti po zadnjih dogajanjih na borznem tržišču je zanimanje za delnice upadlo. Nekateri pa prav zaradi tega domnevajo, da bo več denarja na razpolago za kupčijo, ki bi lahko postala kupčija stoletja, lahko pa tudi največja finančna polo-mijada vseh časov.
BOJAN BREZIGAR
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergoni
pelletterie