GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 29 Varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostora IZVLEČEK Mokrotni travniki presihajočih jezer, del Nature 2000, so ogroženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja. V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera smo z naravovarstvenim projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA na območjih Nature 2000 izvajali ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera. Obnovili smo travnike z odkupi zemljišč in vključili zasebna zemljišča v naravovarstveno prilagojeno rabo. Prispevek predstavlja aktivnosti za izboljšanje stanja habitatov ter dolgoročni model ohranjanja skupaj z lokalnimi kmeti. Ključne besede: presihajoča jezera, ekstenzivna kmetijska pokrajina, ohranjanje narave, projekt PIVKA.KRAS. PRESIHA, Natura 2000 ABSTRACT The wet grasslands of intermittent lakes, part of the Natura 2000, are threatened by the abandonment of agricultural use and overgrowth. In the Seasonal lakes of Pivka Nature park, through the nature conservation project PIVKA.KRAS.PRESIHA, we implemented measures to preserve the habitat type of intermittent lakes in Natura 2000 areas. We restored grasslands by purchasing land and integrating private lands into conservation- oriented agricultural use. This article presents activities aimed at improving the condition of these habitats and a long-term conservation model developed in cooperation with local farmers. Key words: intermittent lakes, extensive agricultural landscape, nature conservation, project PIVKA.KRAS. PRESIHA, Natura 2000 Pivška presihajoča jezera 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Avtorji besedila: EVA ŠABEC KORBAR, magistrica geografije Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: eva.korbar@pivka.si NINA DOLES, univerzitetna diplomirana biologinja Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: nina.doles@pivka.si TADEJ KOGOVŠEK, univerzitetni diplomiran gozdar Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: tadej.kogovsek@pivka.si Avtorji fotografij: MARJAN KREBELJ, KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA COBISS 1.04 strokovni članek P resihajoča jezera so značilen in pogost kraški pojav na Zgornji Pivki. Na razdalji 15 km je kar 17 presihajočih jezer, med katerimi jih je 11 na območju krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). V vseh jezerskih kotanjah, ki so različnega nastanka, njihov razvoj je natančno opisal Uroš Stepišnik v monografiji Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke (2017), se ob daljših padavinskih dogodkih zadržuje voda. Izmenično zastajanje vode na površini oziroma občasne ojezeritve je zaznamo- valo tudi kmetijsko rabo teh zemljišč. Raba se je med jezeri razlikovala, tako za- radi dolžine in pogostosti zadrževanja vode kot tudi zaradi debeline sloja prsti. Stepišnik (2017) je z analizo električne upornosti tal dokazal, da je v jezerih v južnem delu Zgornje Pivke debelejša plast prsti (in jih opredelil kot udornice), kar je omogočalo njivsko rabo. Plast prsti v jezerih v severnem delu Zgornje Pivke je plitvejša in primerna le za košnjo. Paše živine na območju jezer po pripovedovanju domačinov nikoli ni bilo in tako je tudi v sodobnosti. Zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer so lastniki v drugi polovi- ci 20. stoletja postopoma opuščali najprej njivsko rabo v jezerskih kotanjah, nato pa vse bolj zmanjševali območje košnje. Ta je bila na Petelinjskem in Pal- škem jezeru že prej otežena zaradi skalnatih predelov, ki so onemogočali strojno košnjo. Vladimir Klemenčič je v delu Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom (1959) opisal, da so te v preteklosti vzdrževali celo s srpi, kar je bilo praviloma žensko opravilo. Posamezni deli so se postopoma zarasli, s čimer se je začelo krčenje mokrotnih travnikov in izgubljanje evropsko pomembnega travniškega življenjskega okolja (habitatnega tipa) presihajoča jezera varstvenega omrežja Evropske unije - Nature 2000 (Program upravljanja z … 2014). Presihajoča jezera so zaradi različnih reliefnih posebnosti in hidrološke dinami- ke izjemen kraški pojav. So tudi življenjski prostor različnih rastlinskih in ži- valskih vrst, s pomočjo katerih varujemo to izjemno geomorfološko posebnost našega prostora. V KP PPJ smo v zadnjih letih s ciljem izboljšanja in ohranjanja omenjenega habitatnega tipa presihajoča jezera začeli izvajati različne ukrepe. Namen prispevka je predstaviti posamezne ukrepe za varovanje habitatnega tipa presihajoča jezera in aktivno vključevanje lastnikov zemljišč ter kmetov, ki bodo ta zemljišča vzdrževali v ugodnem stanju in preprečevali njihovo zaraščanje. Značilnosti habitatnega tipa presihajoča jezera na primeru Pivških presihajočih jezer Habitatni tip presihajoča jezera sodi med najredkejše habitatne tipe, saj je vezan na kraška območja. V Evropi je prisoten na Irskem in v južnem delu Evrope, od Slovenije do Črne Gore, povsod v dinarskokraških pokrajinah. V GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 31 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Na območju Pivških presihajočih jezerih kot posebne rastlinske pred- stavnike izpostavljamo ilirski meček (Gladiolus illyricus), celolistni srobot (Clematis integrifolia), sibirsko peru- niko (Iris sibirica), usnjati silj (Peuce- danum coriaceum), robati luk (Allium angulosum) in modro stožko (Molinia caerulea). Veljajo tudi za značilnice združbe, ki poseljuje ta habitatni tip. Med živalmi pa je tu dom nekaterih metuljev, na primer strašničinega mravljiščarja (Maculinea teleius), raz- ličnih ptic, še posebej talnih gnez- dilk, Petelinjsko jezero pa tudi rakca kraškega škrgonožca (Chirocephalus croaticus), ki velja za endemita, njegov življenjski cikel pa je močno vezan ritev Petelinjskega in Palškega jezera avgusta 2023). Na območju Pivških presihajočih jezer doslej še niso izvedli hidromorfoloških posegov (na primer regulacije), s katerimi bi načrtno po- segli v vodno dinamiko, kar poznamo v nekaterih drugih primerih presiha- jočih jezer, na primer Cerkniškega. Presihajoča jezera ne izstopajo le po svojih geomorfoloških in hidroloških posebnostih, ampak tudi po rastlin- skem in živalskem svetu. Ravno zara- di vodne dinamike in kraškega razvo- ja površja so nastale ugodne rastiščne razmere za rast posebnih in redkih rastlin ter nanje navezanih nekaterih živalskih vrst. Sloveniji nastopa v dinarskem delu, večinoma v porečju Ljubljanice. Pre- sihajoča jezera so si med seboj različ- na, nekatera imajo reke ponikalnice z dotočno in odtočno stranjo. V primeru presihajočih jezer na Zgor- nji Pivki pa ob močnejših deževnih obdobjih na območju plitvega krasa v jezerskih kotanjah zastaja podtalni- ca (Podrobnejši načrt upravljanja … 2007; Stepišnik 2017). Značilna je ciklična izmenjava vodne in suhe faze. Vodna faza traja od enega meseca do dveh pa tudi do 6 mesecev letno, z jesenskim in spomladanskim viškom, kratkotrajna zalitja pa so mogoča tudi poleti (na primer ojeze- Slika 1: Zemljevid presihajočih jezer na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR sta ga sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, je Ob- čina Pivka (kot vodilni partner) so- delovala s strokovnimi ustanovami s področij varstva narave, kmetijstva in biologije oziroma Zavodom Republi- ke Slovenije za varstvo narave – ob- močna enota Nova Gorica, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica – območna enota Postojna (KGZ NG OE Postojna) ter Fakulteto za mate- matiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Širši namen projekta je bil ohranjan- je ekstenzivne kmetijske pokrajine v krajinskem parku, ki leži na območ- jih Natura 2000 Javorniki‒Snežnik in Snežnik‒Pivka. To je privedlo do šte- vilnih aktivnosti, namenjenih ohran- janju ekstenzivne kmetijske pokrajine oziroma kompleksnemu področju, ki ga pokriva več ustanov, zakonov, poli- tik, idej in prizadevanj. ment vseh članic Evropske unije in je skupaj z Direktivo o pticah podlaga za določanje območij Nature 2000. Na območju Evropske unije države člani- ce ohranjajo habitatne tipe z oprede- ljevanjem tako imenovanih posebnih ohranitvenih območij (POO). Slove- nija je habitatni tip presihajoča jezera opredelila kot kvalifikacijski habitatni tip na štirih območjih Nature 2000, med drugim tudi na območju Javor- niki‒Snežnik. Naravovarstvene aktivnosti za izboljšanje in ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera Naravovarstvene oziroma varstve- ne ukrepe s ciljem izboljšanja in ohranjanja omenjenega habitatnega tipa smo v KP PPJ začeli usmerjeno izvajati leta 2021 s projektom »PIV- KA.KRAS.PRESIHA«. Pri izvajanju triletnega projekta (2021–2023), ki na vodno dinamiko jezer. Omenjene rastlinske in živalske vrste so na ravni Evropske unije redke in ogrožene, ne- katere tudi na seznamu Nature 2000, zato smo jih kot člani Evropske uni- je dolžni ohranjati oziroma izboljšati njihovo stanje (Direktiva o habitatih 1992). Glavna grožnja za izgubo habitatne- ga tipa je postopno opuščanje tradi- cionalne rabe teh zemljišč. S tem se srečujemo tudi v KP PPJ, kar nasla- vljamo z izvajanjem naravovarstvenih ukrepov prek pogodbenih in skrbni- ških varstev ter s spodbujanjem pri- mernih ukrepov skupne kmetijske politike. Habitatni tip presihajoča jezera je uvr- ščen na seznam Direktive o habitatih, ki je podlaga za varovanje izjemnih življenjskih okolij na ravni Evropske unije. Ta direktiva je zavezujoči doku- Sliki 2: Grafična predstavitev odkupljenih zemljišč po območjih posameznih jezer (levo) in zasebnih zemljišč (desno) v prilagojenem upravljanju po posameznih jezerih (površina je podana v hektarjih). 18,8 6,1 0,1 0,05 0,5 1,8 0,2 Palško jezero Petelinjsko jezero Malo Zagorsko jezero Veliko Zagorsko jezero Malo Drskovško jezero Veliko Drskovško jezero Parsko jezero 19,1 7,7 3,3 0,2 1,6 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 33 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR okvir po Odloku o KP PPJ (2014) še krajši, saj je strojno krčenje grmovja in drevja (z mulčenjem) na varstve- nem območju jezer po njegovem 12. členu prepovedano. Izjemoma je med 30. septembrom in 1. marcem ob za- dostni sušnosti tal dovoljena vnovična vzpostavitev ali sanacija ekstenzivnih travnikov s primerno mehanizacijo. Kratko obdobje krčenja zarasti lahko dodatno otežuje tudi dinamika jezer. Odstranjevanje zarasti je potekalo skladno s pripravljenimi načrti (kom- binacija ročnega in strojnega odstra- njevanja), v sodelovanju s sodelavci krajinskega parka, predvsem pa s sprotnim prilagajanjem izkušnjam med izvedbo del. Na kamnitih rob- nih površinah jezer je bilo opravlje- nega veliko ročnega dela, kar je imelo manjši vpliv na sestavo tal. Pri delu smo sledili usmeritvi Zavoda Republi- ke Slovenije za varstvo narave in želji po minimalnem poseganju v kamnin- sko podlago. Z deli smo se izogibali tudi površinskim strugam in izvirom, estavelam. Tako nismo posegali v ge- omorfološke in hidrološke lastnosti območja, kar je bilo ugodnejše tudi za habitatni tip, ki je zelo občutljiv in ima majhno nosilnost. Z odstranjevanjem zarasti smo pove- čali površine ekstenzivnih travnikov in oblikovali prehodna sukcesijska stanja, s čimer smo vsaj deloma zau- stavili zaraščanje in tako prispevali k ohranitvi mokrotnih travnikov. Vzdrževanje zemljišč za dolgotrajno upravljanje presihajočih jezer Dolgotrajno vzdrževanje travnikov in ohranjanje habitatnega tipa lahko Obnova travnikov z odstranitvijo za- rasti na območju habitatnega tipa presihajoča jezera Jezerski travniki so bili med prvimi zemljišči, ki so jih kmetje postopno opuščali. V to so jih prisilile naravne danosti, kot so poplavna dinamika, slaba kakovost pridelane krme in skal- natost v posameznih jezerih, zaradi česar je strojna košnja tehnično zah- tevna oziroma ponekod neizvedljiva. Zaradi naraščajočega trenda zarašča- nja zemljišč smo se odločili za ukrep obnove travnikov z odstranitvijo lesne in grmovne zarasti. S pomočjo izbra- nih zunanjih izvajalcev del in kme- tov smo z deloma ročno in strojno tehniko odstranili zarast na 18,2 ha zemljiščih (11,6 ha na odkupljenih zemljiščih in 6,6 ha na zasebnih ze- mljiščih). Ob tem je treba opozoriti, da je odstranjevanje zarasti proces, za katerega sta potrebna načrt njenega odstranjevanja in pridobitev različnih dovoljenj. Ker so nekatere jezerske kotanje ali presihajoča jezera po Za- konu o vodah (2002) uvrščene med vodna zemljišča, smo pridobili tudi vodna soglasja, ki jih izdaja Direkcija Republike Slovenije za vode. Zaradi lege zemljišč v krajinskem parku in na območju Nature 2000 je za tovr- stne posege treba pridobiti tudi Do- voljenje za poseg v naravo (izda ga pristojna upravna enota). Ob tem pa je treba upoštevati tudi časovni okvir izvajanja tovrstnih posegov, ki je opre- deljen z Zakonom o divjadi in lovstvu (2004) in traja od 1. avgusta do 1. marca s ciljem varovanja gnezd ptic. Odstopanje od tega časovnega okvira določajo posamezni pravni akti za- varovanih območjih. Tako je časovni Odkup naravovarstveno pomembnih zemljišč na območju habitatnega tipa presihajoča jezera Odkupe naravovarstveno pomemb- nih zemljišč smo načrtovali s ciljem, da bodo trajno namenjena dejavnosti ohranjanja narave. Odkup je potekal prek javno objavljene namere o od- kupih in pozneje, zaradi slabšega od- ziva, tudi z individualnimi pogovori z lastniki. Za odkup smo izbirali za kmetijsko rabo manj primerna, a na- ravovarstveno pomembna zemljišča, bodisi zaradi slabe kakovosti tamkaj pridelane krme bodisi zaradi zarašče- nosti ali skalnatosti zemljišča. Lastnikom, v večini neaktivnim kme- tom, smo predstavili, čemu bodo od- kupljena zemljišča namenjena, kar je večino spodbudilo k prodaji. Ceno od- kupov smo določali z uradnimi cenitva- mi, ki so sledile tržnim vrednostim in so bile odvisne od kakovosti posameznega zemljišča. Z odkupi nismo želeli kon- kurirati tržno usmerjenemu kmetijstvu Pivške kotline, zato smo si prizadevali odkupiti manj kakovostna zemljišča na območjih presihajočih jezer. V projektu je Občina Pivka, sicer upravljavec KP PPJ, odkupila 22,3 ha zemljišč (od načrtovanih 20 ha), ki so na območjih sedmih (Petelinjsko, Pal- ško, Parsko, Malo Drskovško, Veliko Drskovško, Malo Zagorsko in Veliko Zagorsko jezero) izmed enajstih presi- hajočih jezer krajinskega parka. Odkupljena zemljišča so temeljno jedro varovanih zemljišč, na katerih lokalni kmetje skladno s smernicami krajinskega parka izvajajo prilagojene kmetijske prakse. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Prilagojene kmetijske prakse smo fi- nancirali s projektnimi sredstvi v času izvajanja projekta. Ker smo želeli za- gotoviti trajno upravljanje zemljišč, smo obveznosti podpisnikov povezali z veljavnimi ukrepi Strateškega načr- ta skupne kmetijske politike (MKGP 2023). Med pogodbenimi zahtevami smo tako navedli tudi vpis zemljišč(- -a) za primerne operacije (glede na habitatni tip ali vrsto) v okviru inter- vencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje petih let po izteku projekta. Gre za zahtevnejše, nadstan- dardne sonaravne kmetijske prakse, ki prispevajo k blaženju podnebnih spre- memb in prilagajanju nanje ter k varo- vanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti. Na prime- ru presihajočih jezer so se vključeni kmetje dolžni vključiti v operacijo členu (pogodbeno varstvo) in 48. členu (skrbniško varstvo) Zakona o ohranjanju narave (1999). S temi pogodbami določimo območje in ak- tivnosti skrbnika, s katerimi se doseže varstvo in opredelijo višina sredstev za aktivnosti skrbnika, njihovo trajanje in druga določila. Smernice oziroma aktivnosti za izva- jalca pogodbe smo določili skupaj s projektnimi partnerji, strokovnjaki s področja varstva narave, poznava- nja rastlinskih in živalskih vrst ter kmetijstva. V njih smo na primer opredelili čas in način košnje, način spravila sena in podobno. V zameno za prilagojeno košnjo omenjenih trav- nikov so bili pogodbeniki upravičeni do plačila nadomestila za prilagojene aktivnosti v okviru projekta. zagotovimo le v tesnem sodelovanju z lokalnimi kmeti. Zato smo še po- sebno pozornost namenili vključeva- nju in sodelovanju kmetov. Posebne oblike varstva smo izvajali tako na odkupljenih kot na zasebnih zemlji- ščih ali zemljiščih v lasti agrarnih sku- pnosti. Z namenom uvajanja prila- gojenega upravljanja naravovarstveno pomembnih zemljišč smo kmete na območju krajinskega parka povabili k sklenitvi pogodbenih ali skrbniških varstev. Gre za posebno obliko po- godbenega razmerja med upravljav- ci zemljišč ali lastniki in upravljavci zavarovanih območij z namenom iz- vajanja naravovarstveno prilagojene kmetijske prakse s ciljem ohranjanja in izboljšanja stanja posameznega habitatnega tipa ali vrste. Omenjena modela varstva sta opredeljena v 47. Slika 3: Krčenje zarasti na območju Velikega Drskovškega jezera (vir: Krajinski park Pivška presihajoča jezera). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 35 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR evropsko pomembne habitatne tipe in vrste ter, da se območje Pivških presihajočih jezer ne zarašča. Z eks- tenzivnim upravljanjem ne ogrožamo geomorfoloških in hidroloških last- nosti območja, zaradi katerih so neka- tera tamkajšnja jezera opredeljena kot naravne vrednote. S tem nadgrajujemo Odlok o zava- rovanju krajinskega parka (12. člen), ki na varstvenem območju jezer (območje jezera in njegovo vplivno območje) prepoveduje izvajanje ak- tivnosti, s katerimi bi lahko bistveno vplivali na geomorfološke in hidrolo- ške lastnosti jezer (na primer prepo- ved hidromelioracij, agromelioracij, zasipavanja in odkopavanja zemljišča, čiščenja ponorov, gradnje prometnic ali kakršnihkoli drugih objektov). S sodelovanjem lahko učinkovito varujemo Uvajanje navedenih naravovarstvenih ukrepov in prilagojenih kmetijskih praks za upravljanje travnikov na ob- močju presihajočih jezer kot suhih travišč smo podkrepili s številnimi komunikacijskimi aktivnostmi, tako s kmeti kot predstavniki lokalnih in vaških skupnosti. Z različnimi komunikacijskimi ak- tivnostmi, kot so redna poljudna predavanja, delavnice za lokalno pre- bivalstvo in podobno, si v krajinskem parku že od njegove ustanovitve leta 2014 med lokalnim prebivalstvom prizadevamo okrepiti poznavanje de- lovanja kraškega sveta ob reki Pivki. Prizadevamo si predstaviti izjemne ra- stlinske in živalske predstavnike, ki so se tudi zaradi vzdrževanja prednamcev hajočih jezer izvaja naravovarstveni ukrep prilagojene košnje in rabe ze- mljišč. Sedem jih upravlja zemljišča v lasti občine Pivka, 13 pa se jih je odločilo, da tudi zemljišča v njihovem upravljanju upravljajo prilagojeno, skladno z zahtevami VTR (5 kmetov prilagojeno upravlja tako občinska kot lastna zemljišča). Predstavljen model vzdrževanja in obnove ter izboljšanja stanja vrst in habitatnih tipov Nature 2000 s košnjo ali pašo izvajamo tudi na območju suhih travišč s skupno površino okrog 105 ha. Tako smo na več kot 150 ha travnikov uspeli vzpo- staviti njihovo varstvo pred trajno iz- gubo vrstne pestrosti območja. Pri tem je treba poudariti, da so za vzdrževanje podobe pokrajine kra- jinskega parka pomembni vsi upravl- javci, lastniki in kmetje, ki redno vzdržujejo travnike in tako skrbijo za Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) ali operacijo Travišč- ni habitati metuljev (MET). K temu spodbujamo tudi druge kmete, ki po- godbeno še ne sodelujejo s KP PPJ. Analiza kmetijstva (2022), ki jo je pri- pravil projektni partner KGZ NG OE Postojna kaže na porast vpisov obeh omenjenih operacij med letoma 2015 in 2022. Več o tem je prikazano na sliki 4. Tako s kombinacijo ukrepov kra- jinskega parka in navezavo na uvel- javljene naravovarstvene kmetijske ukrepe Skupne kmetijske politike zagotavljamo dolgotrajno vzdrževanje teh evropsko pomembnih mokrotnih travnikov, ki jim je do sedaj grozilo opuščanje in zaraščanje. Zdaj 15 kmetov na več kot 50 ha zemljišč na območju Pivških presi- 1,3 3,0 49,3 7,4 0 10 20 30 40 50 60 po vr ši ne v h a 2015 2022 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) Slika 4: Grafična predstavitev naraščanja vpisa operacij Traviščni habitati metuljev in Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov intervencije Kmetijsko- okoljska-podnebna plačila (KOPOP) na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (vir: Analiza kmetijstva … 2022). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Sklep V prispevku smo predstavili prizade- vanja KP PPJ za ohranjanje eksten- zivne kmetijske pokrajine na Pivškem ter ohranjanje in izboljšanje stanja mokrotnih travnikov na območju habitatnega tipa presihajoča jezera. Doseganje zastavljenih ciljev skupaj z lastniki zemljišč, kmeti in upravljavci zagotavljamo z izvajanjem naravovar- stvenih ukrepov, kot so odkup nara- vovarstveno pomembnih zemljišč, odstranjevanje zarasti in izvajanje pri- lagojene košnje. S predstavljenimi naravovarstvenimi ukrepi smo začrtali smer naravovar- stvenega prizadevanja krajinskega parka. V prihodnje želimo tovrstne pretehtali možnosti vpisa določenih operacij in ukrepov skupne kmetijske politike oziroma morebitno sodelo- vanje v projektnih aktivnostih. Vsem vključenim kmetom smo nudili po- moč pri pripravi in urejanju potrebne dokumentacije. S tovrstnimi dogodki in aktivnim so- delovanjem smo spletli medsebojno zaupanje in vzpostavili aktivno sode- lovanje s 34 kmeti na območju kra- jinskega parka. Prav velik poudarek na vključevanju in izvajanju različnih dogodkov za domačine, kmete in druge interesne skupine je ključnega pomena za uspešnost naravovarstvene službe, ki je osrednja aktivnost v KP PPJ. ohranila v ugodnem stanju. Z doda- tno celostno predstavitvijo teh poseb- nih življenjskih okolij v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer smo ves čas krepili zavedanje, da je vredno skrbeti za ta zemljišča in na njih izvajati prila- gojene prakse. V projektu smo v sodelovanju s kme- tijskimi svetovalkami iz KGZ NG OE Postojna krepili predvsem aktiv- no delo s kmeti. Z njimi smo imeli tudi individualne sestanke. Še posebej dobro pa so bili med kmeti sprejeti »informativni dnevi«. Na njih smo skupaj s strokovnjaki za kmetijstvo obravnavali posamezne kmetije in kmete tako z naravovarstvenega kot kmetijskega vidika. Z njimi smo Slika 5: Košnja mokrotnih travnikov na območju Palškega jezera (vir: Krajinski park Pivška presihajoča jezera). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 37 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR šča vzdržujejo in ob tem ne ogrozijo ekonomike posamezne kmetije. Predstavljeni model širimo tako na območju krajinskega parka kot tudi na sosednjih zavarovanih območjih. S prizadevanji za ohranitev tukaj- šnjih travnikov in njihove vrstne pestrosti prispevamo k ohranjanju kulturne pokrajine, ki so nam jo v razmeroma dobrem stanju zapustili naši predniki. Poleg pridelave hrane imajo naši kmetje tudi pomembno vlogo ohra- njanja posebnih traviščnih habitatnih tipov, ki so na ravni Evropske unije vse redkejši, saj jih ogrožata bodisi zaraščanje bodisi/in intenzifikacija kmetijstva. S predstavljenimi ukrepi prilagojene košnje, spodbudami sku- pne kmetijske politike ter prizadeva- nji krajinskega parka in kmetijskih svetovalk kmetom omogočimo, da naravovarstveno pomembna zemlji- ukrepe širiti tudi na območje drugih jezer znotraj parka. Še posebej si pri- zadevamo, da k sodelovanju pristopi- jo upravljavci zemljišč z lastnimi ali najetimi zemljišči, ki s finančnimi spodbudami skupne kmetijske poli- tike prispevajo k nadaljnjemu vzdr- ževanju kulturne pokrajine. Zaveda- mo se, da je zaradi reliefnih omejitev kmetovanje na Pivškem težavno in zato nekonkurenčno drugim obmo- čjem v Sloveniji in Evropski uniji. Viri in literatura 1. Analiza kmetijstva na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Območna enota Postojna. Postojna, 2022. 2. Direktiva o habitatih 1992. Svet Evropske unije. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992L0043: 20070101:SL:PDF (1. 8. 2023). 3. Klemenčič, V. 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija. Ljubljana. 4. MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]: Zbirna vloga 2023 - navodila za uveljavljanje intervencij iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Ljubljana, 2023. 5. Občina Pivka. Projektna naloga PIVKA.KRAS.PRESIHA. Pivka, 2020. 6. Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Uradni list RS 43/14. Ljubljana, 2014. 7. Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Snežnik. Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistemi. Ljubljana, 2007. 8. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Uradni list RS 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11. Ljubljana, 2004. 9. Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014–2020. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2014. Medmrežje: https:// natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Life_Upravljanje/PUN__ProgramNatura.pdf (25. 9. 2024). 10. Stepišnik, U. 2017: Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. GeograFF 10. Ljubljana. 11. Zakon o divjadi in lovstvu. Uradni list RS 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22. Ljubljana. 12. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O. Ljubljana. 13. Zakon o vodah. Uradni list RS 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US. Ljubljana.