Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i „ Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden I Warocnlno »» oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlStvo ln ekspedicija v mesec 1 gld 40 kr. ^ „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. * , , , io m V "f™1"*81™5«* Prejeman velja: . Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemaio Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. t vprejemaio. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. I Vredništvo je v 8emenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74. Štev. 260. V Ljubljani, v soboto 12. novembra 1898. Letnilc XXVI. Državni zbor. Dunaj, 11. novenbra. Še vedno se listi pečajo z zadnjim govorom »nemškega voditelja v vzhodni marki«. Jurij Schonerer je s svojim nečuvenim cinizmom z gorečo bakljo osvetlil razmere v temnih kotih nemškc-nacijonalnih krogov. Da je sploh kedo mogel tako govoriti, to dokazuje vso slabost in onemoglost sedanjega parlamenta. In če ima Schonerer v istini za saboj širše kroge, potem ima Avstrija v svojih mejah najnevarnejšega sovražnika. Značilno je, da nobeno glasilo levičarskih strank odločno ne zavrača izdajalskih izbruhov samozavesti in predrznosti pijanega človeka. Še žalostneje je, da ostali nemški klubi molče, trdovratno molče. Sed qui tacet, consentire videtur. Sicer je grof Stiirgh v svojem in svojih ožjih tovarišev imenu medlo ugovarjal, da bi Schonerer mogel in smel govoriti v imenu avstrijskih Nemcev. A upokojeni dvorni svetnik je imel dvojen obraz. Z jednim je kazal globoko rodoljubno ogorčenje, z drugim je namežikaval Schčinererju, ko je trdil, da je vladni zistem rodil taka nasprotja, ki rode take posledice. Torej vladni zistem! Ali more grof Stiirgh ali katerikoli njegovih ožjih tovarišev navesti le jeden sam in najmanjši slučaj, ki bi dokazal, da vlada Nemce zatira? Vsi vladni koraki zadnjih 20 let značijo skropulozno boječnost, da ne bi kakega Nemca zaskelelo kurje oko. Sicer pa je Schonerer sam takoj grofa Stiirgha in vso javnost opozoril, da je že pred 20 leti jednako čutil, jednako govoril. V decembru 1. 1878 je isti Schonerer v javni seji vladi in vsem povedal v obraz: »Vedno in vedno se čuje v nemških pokrajinah (avstrijskih) klic: ,Ko bi le že bili združeni z nemško državo!' — Prosim, to je istina, je dejstvo«. In tedaj niso vladali grof Badeni, grof Thun in dr. Kaizl, temveč knez Auersperg in de Pretiš, torej možje nemškolibe-ralnega kova, ki so ves svoj vpliv uporabljali za nemško hegemonijo. »Žalostne posledice nemškega radikalizma« so so torej kazalo že v nemškolibe-ralni dobi, predno je zgodovina poznala grofa Badenija in njegovo jezikovno naredbo. Ali je morda knez Auersperg zatiral Nemce ter iz njihovih kož rezal jermena za Slovane? »Nazaj« kliče grof Stiirgh, nazaj k nemškemu centralizmu, ki je razkosal našo Avstrijo, razdrobil njeno moč, privedel državo skoraj do popolnega finančnega bankerota, ki se je branil Bosne in Hercegovine ter ponujal Poljakom popolno samostojnost v državi, samo da bi ostali na konju! Ne nazaj, temveč naprej, odločno in brezozirno naprej po poti pravičnosti in jednakopravnosti za vse rodove in vse stanove! Tako mora danes klicati in svariti vsak odkritosrčen avstrijski domoljub. Razni predlogi. Dela obilo, a veselja nobenega. Opozicija išče prilike, da napada, a desnica ima zbrane vse moči, da zavratne napade odbija. Tako je iznova več poslancev predlagalo, da bi se olajšala vojaška dolžnost kmečkemu stanu. Neštevilnokrat so kmečki zastopniki v zbornici dokazovali, da je vsled pomanjkanja kmečkih delavcev za mnoge posestnike večletna vojaška služba težko breme. To bi se vsaj nekoliko olajšalo z boljšo uravnavo postopanja pri naborih. — Tako pride na leto 60.000 mož v nadomestno re-servo, a polovica teh ne vsled manjše sposobnosti, temveč le slučajno. Ako ima župan srečno roko pri žrebanju, more potrjenega premestiti v nadomestno reservo, dočim drugi, tretji ostane v službi tri leta. To postopanje se nikakor ne strinja z razmerami, gospodarske razmere niso merodajne. Zato naj bi se zakon vsaj v toliko premenil, da bi se potrjevali jedini sinovi kmečkih posestnikov v nadomestno reservo. Dalje jo slovenski poslaneč vitez Berks predlagal, da bi se kuhinjska sol ceneje prodajala. Ta predlog je podpisalo 57 poslancev iz vseh klubov desnice. Sol je za najrevnejšega človeka prepotrebno živilo, a je primeroma najdražje. - kg Država ne plača niti 1 novčič za dobavo 1 „& soli, in vender se sol povprečno prodaje po 10 kr°, torej ima država skoro 900% dobička pri soli' dasi je Avstrija bogata v tem blagu. Poleg tega je cena soli raznotera, kakor jo določujejo prodajalci, dočim so smodke n. pr. povsod jednako drage. Toda pri tem vprašanju imajo govoriti tudi Ogri, ker morata pri carinski in trgovinski na-godbi obe državni polovici po jednakih zakonih urejevati dohodke od soli. Zato zahtevajo predlagatelji, naj so členu XII. carinske in trgovinske nagodbe dostavi, da naj bi se v prihodnjo kuhinjska sol povsod v celi državi prodajala po 7 kr, per kilogram. Včeraj so o tem predlogu obravnavali v pod-odseku za carinsko nagodbo. A vladni zastopnik se je odločno uprl temu, češ, da bi država na leto zgubila nad 2 milijona gld., ko bi se cena soli znižala samo za 1 k:. Dokler se ne najde nadomestilo, vlada ne more pritrditi predlogu. In odsek je v istini odklonil vse premembe, dasi so bile vse stranke za označeni predlog. Dalje je vlada zopet predložila načrt zakona, s katerim naj bi so odpravila s 1. januvarijem 1900 mitnina na državnih cestah. A kakor kaže, ta stvar skoro gotovo letos ne pride v razpravo. In tako poteka dragi čas, ker opozicija tako hoče, dokler se ne zgodi njena volja. A ta se no zgodi, dokler je desnica jedina in previdna s svojo taktiko. Konečno si bodo trkači obrusili rogove. LISTEK. Berila. Ravnokar poročali so listi, da namerava bavarska vojna uprava izdati za bavarsko armado berilo, kjer se bodo vojakom v bodrilo in vzgled opisavali razni junaški čini. Iz tega berila črpali naj bi vojaki ljubezen do domovine in vojaško zavest. Taka berila so res velike vrednosti in bi bila dobra tudi za druge sloje ljudstva. Politikom po poklicu in tudi takim brez poklica bi prav dobro služilo primerno berilo, katero bi pa ob jednem bilo tudi v poduk takim, ki se ne bavijo s politiko. Priporočali bi, da se v tako berilo sprejmejo s primernimi spremembami, ali tudi brez njih, sledeče točke: (Boji.) Balantinov Nace in Spelarjev Drejče sta se spoprijela v krčmi. Ruvala sta se tako dolgo in tako vztrajno, da je naposled barvala tla poleg rudečega cvička, ki sta ga pretepača razlila, še druga rudeča tekočina, o katerej trdi Me-listo v Faustu, da je »prav poseben sok«. Nace bil je ranjen na glavi, Drejče na roki. Oba sta morala čez nekaj časa v luknjo, da zadostita postavi, ki strogo prepoveduje taka dejanja. Poslanca Wolf in Gnievvosz sta se tudi pretepala. Držala sta v rokah bridki sablji in kmalu je steklo nekoliko tistega »posebnega soka«. Toda zakon velja tudi za ta dva in zato določa § 158. kazenskega zakona : »Kdor iz katerih koli vzrokov izzivlje koga na boj s smrtonosnim orožjem, in kdor se na tako izzivanje postavi v boj, zagreši hudodelstvo dvoboja.« In § 160. istega zakona zahteva: »Ako je bil v dvoboju kdo ranjen, potem bodi kazen ječa od jednega do petih let.« Zakon tudi določa, da se smejo poslanci ne glede na imuniteto takoj zapreti, ako se zasačijo pri kaznjivem dejanju in flagranti. Taka so določila zakona. Sedaj pa razni klubi čestitajo poslancema, dočim se za Balantinovega Načeta in Spelarjevega Drejca ne briga živa duša. Tudi o teh dveh ne poročajo listi, pač pa o poslancih žo naprej vedo, kje in kedaj se bodeta spopadla in kdo jima bode pomagal. Tako sedita Nace in Drejče v luknji iu še sanja se jima ne, kako imenitne in slavne posnemovalce imata. (Vprašanje in odgovor.) Kdo je izposloval, da »imamo občno volilno pravico v peti kuriji in postave glede bolniških blagajen, nadziranja tovarniškega dela, zavarovanja proti nezgodam in drugega zboljšanja gospodarskih razmer delavcev dotikajoče se postave«? Kdo drug, kot socijalni demokratje. To namreč zatrjuje »Rodoljub« ; potem mora gotovo biti resnično. (Kdaj smeš seči pobalinu prijazno v roko ?) Poslanec Gnievvosz imenoval je Wolfa »pouličnega pobalina«. Ko sta se pa nehala sabljali, segel mu je lepo prijazno v roko. Ako se torej po-balin s Taboj pretepa, potem je vreden, da mu prijazno podaš roko. Ali si s pretepom povzdignil pobalina na svojo stopinjo, ali si se morda po-nižal? Take in jednake točke bi sodilo v berilo. Toda bati se je, da se ta misel že radi toga ne bodo uresničila, ker bi tako berilo moralo biti zelo obširno. Kajti ako bi se v njem popisavale vse čudne in nedoumne reči, ki se gode v politiki, potem bi nobena tiskarna no bila zadosti velika, da bi dotiskala to berilo in papirnice bi neprenehoma morale izdelavati papir samo za to knjigo. In tako je ne dočakamo. Slovenstvo Trsta. Iz Trsta, 9. novembra. Da šteje Trst danes 40.000 prebivalcev slovenske narodnosti, torej dobro tretjino vsega prebivalstva, je statistično dokazano. Večina teh Slovencev je priseljenih v Trst iz notranjih krajev slovenske domovine, iz Kranjsko in Štajerske, največ pa iz suhega Primorja, od Tolmina, Bovca, Kanala, Kobarida, Krasa in iz dela Istre. Ti priseljenci sestavljajo »slovenski kontingent« tržaškega prebivalstva. Mnogo je takih priseljencev, ki so pred štiridesetimi leti prišli iskat v Trst bodisi kateregakoli poštenega zaslužka in so se potem tukaj vtaborili, kakor razni trgovci: z lesom, poljskimi pridelki itd., tudi je veliko krčmar-jev iz vrst teh slovenskih priseljencev, imena teh starih Slovencev še danes blišče raz pročelje mnogih krčem in prodajalnic tržaških. V prejšnji dobi so ti ljudje imeli srečo v Trstu, nekateri so celo obogateli in so še njihovi potomci v vrsti tržaških bogatašev. Bogastvo so si pridobili s pridnostjo, vztrajnostjo in varčevanjem. Delavni in pridni so ti ljudje vsikdar bili, zato so jih radi jemali v delo razni gospodarji in ker so bili pošteni, pridobili so si zaupanje, dobro ime in polagoma varni temelj obstanku. Vse to je že znana resnica in to priznavajo tudi naši politični nasprotniki, ki ne morejo pritajiti, da je Slovenec izvrsten delavec, boljši od tiste vrste Italijanov, ali celo Nemcev, ki tudi hodijo v Trst »iskat zaslužka«. Ako bi ne vladala v Trstu kuga iredente, reči smemo, da bi Slovenec še danes prvi dobival dober zaslužek v tržaških hišah. Toda, stvari so se zasukalo drugače : danes je vsled iredentistiške agitacije, pa tudi vsled bede v bližnji Italiji in pogodbe mej našo državo in Italijo glede mejsebojnega naseljenja prišlo do tega, da se dober in priden ter pošten slovenski delavec v Trstu odriva od pragov, na njegovo mesto pa se vsprejemlje podvojeno število Italijanov. Materijelne izgube pač pri tem ni na strani gospodarjev, kajti dva, pa tudi trije Italijani delajo skoro za isto ceno, kakor jeden Slovenec, kar je tem ložje, ker je način njihovega hranjenja drugačen, obstoji namreč od zore do mraka, od mraka do dne iz gole polente. Zato pa je tudi delo teh ljudij po tem in žalostno je opazovati te ljudi na delu, kjer se jih peha kopica, da opravijo delo dveh slovenskih rok. Toda, kaj je iredentistiški eri na tem, kateri velja smoter : Trst postani italijansko mesto! Se tem ljubše jim je, da jih pride več, ker jim gre za nadvladje v številu, zlasti ob prilikah volitev. In tako se dogaja v resnici, da je začel odločno prevladovati v Trstu italijanski element tudi Moji Marenki. (Češki spisal K. Kfen.) Oku daleko, Srdci blizko. Hfbitove, hfbitove, zahrado zelena, Co do tebe sejou ta drahd semena! Por&d je tam sejou a žadnš nevzchazi — Snad že je zahradnik hluboko zahS.zl! Blagodejna, tajna moč spomina! Kakor mehki mah zaceli razpočeno skalo, tako tudi ti zdraviš in Iečiš brazde nesreče in bolesti, nad glavo za-šumiš kakor sladka bajka iz pretočenih dnij, v očesu se posvetiš kot demantova solza, na ove-njenih ustnicah zagoriš kot vroč poljub in se dotakneš mladega lica z materinim blagoslovom . . Daleč so našemu očesu ti, na kojih grobu cvete skromna cvetlica, naše srce se ogreva vendar za nje samo v spominu, kakor bi še vedno z nami živeli, oklepa se jih z vso ljubeznijo, s katero jih je ljubilo popreje! Pri grobu svojih dragih stojimo. Glas nam obtiči v prsih, krčevito se nam tresejo ustnice in le srce govori in plaka . . . »Na libiškem pokopališču bi si želel počivati,« pravi mnogi iz libiške okolice, in ta želja res ni slaba. Libiško pokopališče ima najlepšo lego v celem kraju. Okoli in okoli, daleč in široko blažena Hana, čista in pestra in smehljajoča kakor njeni prebivalci, in v bližini poljubuje rečica Hana trav- mej delavstvom obojega spola in da izginja polagoma tudi iz teh vrst slovenstvo. Da, celo večje in večje število italijanskih družin si že jemljo mesto slovenskih ženskih poslov take iz Furlanijo, kar se že zlasti pozna na lizijonomiji »ceste« ob gotovih urah. Da nastaja vsled teh dejstev nujno vprašanje: kaj pa bode s časom s slovenstvom Trsta, ako se bode njega prebivalstvo tudi v delavskih sferah tako ziatematično poitalijančevalo ? V nekaterih letih so mora naš narodni značaj popolnoma izgubiti, ako ne bodemo pravočasno skrbeli za narastek. In to je naša sveta in nujna dolžnost. V prvi vrsti skrbimo, da slovenski priseljenec ni primoran vračati se nazaj, marveč da (lobodo gotovega zaslužka. Dosedaj še ne moremo tožiti, da bi se vračali že kar trumoma, ker tudi ne prihajajo več trumoma; naši ljudje tam zunaj so sami prišli do spoznanja, da v Trstu ni več dosti kruha za nje, zato so se jeli ga ogibati. A tega ne smemo dopuščati, ker moramo skrbeti za naraščaj, ako nočemo usodepolnih posledic za našo narodnost vsled brezbrižnosti za to stvar. Kakor delajo Italijani, tako moramo delati mi, to jo tudi naše hiše v Trstu, katerih je še dovolj, naj jemljo le slovenske ljudi v delo. Ali je morda pravično, da ima v Trstu jeden prvih slovenskih bogatašev kočijaža pristnega Italijana! Vtem moramo biti dosledni, da se ne bodemo kesali. Pa tudi drugi slovanski gospodarji naj bi sprejemali v delo le Slovence. Zakaj pa zahajajo naša dekleta na kriva pota? Ker jih izpodrivajo Furlanke in židolahonska klika jih zavaja v sramoto, kakor bi Slovenka bile dobre le za slabo! Nadejati se je, da bode zavod sv. Nikolaja v tem pogledu obilo pripomogel k dobremu. Skrbeti pa je treba še na drugo stran, da se slovensko naseljenje v Trstu ne zaustavi, marveč da se še pomnoži. Ne zavračajmo naših ljudij od Trsla, kakor bi tu ne bilo nobenega obstanka več za nas. Mi jim odprimo marveč pot v primorsko metropolo, a tu jim priskrbimo dobrega obstanka, katerega je že danes dovolj pri domačinih. Poleg tega pa se malo več gibajmo sami, da ustanovimo novih slovenskih podjetij kakor virov slovenskemu zaslužku. S tem bodemo storili svojo dolžnost, a ne z zavračanjem našega pristno slovenskega ljudstva. Skrbeti pa moramo seveda a priori, da naš naseljenec ne izgubi v Trstu svoje vere in svoje narodnosti. V tem, zlasti v pogledu verstva, so nekam premalo stori v Trstu, malo več pa za razkol. Slovenstvo Trsta je jedino odvisno od slovenske kolonizacije, in to je točka, katero moramo gojiti z vso vnemo pravih rodoljubov. nik, posejan z žoltimi cveti, da, večkrat v svoji dobrovoljnosti posrebri sključene vrbe, ki resno gledajo v njene mrzle vode, je li ta voda še Yedno taka, kakoršna je bila za njenih mladih let, če še ni zavonjala po tujini, če je to zdrava voda domača, hanaška, s katere se ti smehlja jasno, modro nebo hanaško, na katerem plava skupina belkastih oblačkov kakor jagnjet. Čudno drevo, ta vrba! Če presekaš celo, ji poškoduješ skorjo, olupiš, izžgeš znotraj deblo — yrba vendar vsako pomlad ozeleni, odene se z nežnim listjem, če bi se prav držala samo z jedno korenino. Res čudno, prečudno drevo in hanaš-kemu ljudstvu tako nepcdobno. In če zašume srebrnozeleni lističi in veje na teh starih glavah, čuješ toliko čudnih in drugih povestij o davnih, pretočenih dobah, zdi se ti, da čuješ tajnostne vzdihe, začudeno poslušaš in vidiš, kako vzdigajo za belini zidom pokopališča svoje dolge veje vrbe žalujke, da bi se mogle ohladiti na poigravajočih valovih Hane. S pokopališča vidiš precejšen kos liane in zato si želo mnogi, da bi mogli počivati na tem pokopališču in gledati kakor straža na ljubi rodni kraj in njega naravno krasoto. Le gledati na znani kraj, več si Ilanakovo srce ne želi, ker je za bližnjimi gorami zanj že popolnoma tuj svet, kamor ni prišel on celo svoje življenje. Hodi sicer potovat na »svaty IIostyn«, na »Velchrad«, v »Krtin« in drugam, toda ne, da Politični pregled. V Ljubljani, 12. novembra. Goriški slovenski deželni poslanci bodo šo nadalje vztrajali pri svoji abstinenčni politiki, ker vlada in drugi merodajni krogi še sedaj niso odpravili krivic, ki so prisilile slovenske zastopnike goriškega deželnega zbora do tega koraka. Praška »Politik« objavlja iz zanesljivega vira v tem oziru sledeče poročilo: V zadnjem času objavljeno vesli, da nameravajo slovenski poslanci goriškega deželnega zbora opustiti svojo dosedanjo abstinenčno politiko ter se udeleževati bližnjega zasedanja, so popolno neosnovane. Slovenski poslanci se o tej zadevi niso niti posvetovali, nikar da bi bili kaj tacega sklenili. Razmere v deželi se od zadnjega zasedanja niso prav nič spremenile, brez obveznih garancij od strani vlade pa slovenski zastopniki ne smejo opustiti abstinence. Jeden najvažnejih razlogov za tako postopanje je odločen upor Italijanov proti ustanovitvi deželnega šolskega zaklada, VBled česar bi so razbremenili okrajno šolski zakladi in zboljšal zelo neugoden gmoten položaj goriških učiteljev. — Kajpada je poleg tega še mnogo drugih jednako tehtnih razlogov, vsled katerih Slovenci ne marajo vstopiti v deželni zbor. Zgoraj omenjena vest je bila toraj najbrže le pobožna želja ondotne lokalne vlade. Izvrševalnl odbor desnice je imel te dni seje, katerim sta poleg članov izvrševalnega odbora prisostvovala tudi ministerski predsednik grof Thun in zbornični predsednik dr. pl. Fuchs. Posvetovanje se je vršilo o raznih aktuelnih vprašanjih, katera bo v kratkem morala reševati poslanska zbornica. Dunajski poloficijozni listi na-glašajo, da se je glede vseh točk doseglo sporazumljenje. Praška »Politik« poroča, da se je pri teh sejah razmotrivalo vprašafije o avstro-ogerski nagodbi. Dogovorili so se voditelji raznih strank o načinu, kako pospešiti razpravo v zbornici, poleg tega je bil pa tudi razgovor o raznih spre-minjevalnih predlogih in resolucijah, glede katerih se je tudi doseglo popolno sporazumljenje. S tem seveda še ni rečeno, da bodo vse desniške stranke glasovale za razne umestne in z ozirom na ljudske koristi nujne predloge in prav lahko je mogoče, da je večina glasovala za to, da se odklonijo vsi spreminjevalni predlogi, ki bi imeli namen nekoliko zboljšati za tostransko polovico zelo kvarljive vladne predloge. Iz razprav nagodbenih pododsekov je vsaj tako razvidno. Avstrijska kvotna deputacija ima s vojo prihodnjo sejo v sredo, dne 16. t. m. V tej seji bo predsedstvo objavilo že znani odgovor ogerske kvotne deputacije, v katerem se glasi, da je predlog naših zastopnikov popolno nevsprejemljiv in da se Mažari tudi ne strinjajo s spremenjenim načinom proračunavanja kvote. Mažari marveč zahtevajo, da ostane i nadalje v veljavi stari, za bi videl hiše in ljudi ter bi imel z vsakim dolge govorance, ampak da pomoli k Mariji in se zopet zdrav vrne domov. Taki so ti Hanaki, .seveda ti, kojim pravijo, da so še »iz starega zakona« in ki še niso odložili narodne noše in s ponosom zamorejo reči: »Mi smo mi!« Vsakemu, kdor pride na libiško pokopališče, obstane pogled začudeno na priprostem spomeniku. Malo dete gleda jokajoče proti zemlji, kakor bi tu nekoga opazovalo, in angelj gladi z levico njegove laske in z desnico kaže proti nebesom. Spodaj pa je izdolben iznenadljiv napis : »Moji Mafenki.« Samo dve besedi, in vendar govorita srcu tako ganljivo ! »Moji Mafenki!« Vsak dan prihaja na pokopališče sključen starček, skloni sivo glavo pri omenjenem grobu, pomoli nekoliko »Očenaškov« in se vsede na nizko klopico ter se zagleda na napis: »Moji Mafenki!« in pred njegovim duševnim vidom se pojavi kakor v pestri panorami slika za sliko . . . Videl sem onega starca pred tremi leti na libiškem pokopališču in še sedaj zahaja redno tja. Tedaj sem zvedel povest njegove Mafenke in kolikor mi je ostala v spominu, jo podajam ljubljenim čitateljem. nje seveda mnogo ugodnejši način in da se ogerska kvota prav nič ali pa vsaj zelo neznatno poviša. Kak odgovor bo odposlala naša deputacija v Budimpešto, je deloma že znano, kajti že preje se je zatrjevalo, da dobe Mažari popolno jednak renuncij, da se namreč tudi tostranska polovica ne more udati mažarskim zahtevam in vztraja neomajno pri svojem prvotnem predlogu. Navzlic takim razmeram ne bo preostajalo druzega, nego da se bodeta vladi sami pogajali glede določitve kvote in samo na avstrijski vladi je sedaj, kaka bremena se nalože avstrijskemu prebivalstvu. Ako se pa tudi vladi ne zjedinita glede tega perečega vprašanja, določila bo kvoto krona ali pa skleneta vladi z Mažari nekaj mesečni provizorij in se potem pogajanja z nova prično. Pruski princ Henrik, guverner na •JPllipinah? Zelo senzančno vest objavlja bero-linski »Localanzeiger« iz Pariza. Pripoveduje namreč, da je špansko-ameriški mirovni komisiji došel predlog, naj se izroči kulturelni razvoj filipinskih otokov posebni ovropsko-ameriški družbi, kateri naj se za začetek da na razpolago 400 milijonov dolarjev. Ta komisija naj prevzame vso upravo otokov in vso skrb za kulturni razvoj prebivalstva, za prospeh trgovine in obrta za dubo celih 99 let. Predsedniku te komisije, ki naj se izvoli najpreje za dobo treh let, ni potreba bivati na Filipinah, marveč ga lahko zastopa guverner. Kot prvi predsednik in toraj glavni guverner filipinskih otokov so pa imenuje pruski princ Henrik. Na tej vesti seveda dosedaj ni yič druzega resnično nego to, da se je res sprožila. Pred vsem pa je zelo neverjetno, da bi princ Henrik sploh hotel prevzeti to mesto. Govor angleškega ministerskega predsednika Salisburgja, katerega odlomek o razmerah mej Anglijo in Francijo smo že omenili, jo precej razburil politike v raznih evropskih državah. Lord Salisbury jo namreč mnogo govoril o stališču Anglije v Egiptu, razodel nekaj svojih mislij glede vzhodno - azijskega vprašanja ter omenjal tudi potrebo neke zveze mej Ameriko in Anglijo. Povedal je glede vseh točk zelo malo, toda angleški listi pravijo, da je že iz tega razvidno večinoma vse, kar je previdoma zamolčal. Najvažneja je tu pač misel, naj bi se Anglija zvezala z Nemčijo in Ameriko. S severoameriškimi zjedinjenimi državami jo Anglija že dalje časa precej intimna, kar se je posebno pokazalo za časa špansko-ameriške vojske. Ta zveza bi pa seveda niti v najmanjši meri ne pospeševala svetovnega miru, marveč bi le donašala obilo kori-stij industrijski Angliji. Se manj ugodna pa bi bila za chranjenje miru alijanca mej Nemčijo in Anglijo, ki bi bila precej nevarna ne samo z ozirom na politiko v Afriki in Aziji, marveč tudi Francija bi bila potem v vedni, opravičeni nevarnosti. Toliko povdarjan evropski mir bi izgubil potem še to bore malo veljave, kar se mu jo pripisuje sedaj in splošna evropska vojska bi potem tudi ne bila več daleč. S takimi, deloma res povsem opravičenimi razmišljevanji se pečajo sedaj razni listi, posebno pa rusko časopisje, ki uvideva v besedah, ki jih je Salisbury zamolčal, še večjo nevarnost svetovnemu miru, kakor pa odmeva ta iz izgovorjenih besedij. Volitve t> Ameriki in Španija. Akoravno se ni do cela znan vspeh volitev v repre-zentantsko zbornico, je vendar gotovo, da bo imel Mac Kinley v obeh zbornicah na razpolago potrebno večino. Zmagoval je imperijalizem, navdušenje za nove pridobitve v inozemlju, s katerim je agitovala republikanska stranka, mej tem ko demokratje niso bili posebno navdušeni za to idejo in so le grajali napake in zlorabe povodom špansko - ameriške vojske. Vspeh zadnjih volitev je toraj zelo ugoden za Mac Kinleyevo politiko, nasprotno pa oropa Španijo vsake nade, da bi mogla še rešiti svojo posest. Uvideli so že v Madridu, da jim razun primere denarne odškodnine ni prav ničesar pričakovati. Tedenski koledar. Nedelja, 13. novembra: 24. pobink. evang.: Jezus očisti gobovega. Mat. 8. Stanislav K. sp. — Ponedeljek, 14. novembra: Mena m. Jozaiat m. — Torek, 15. novembra: Leopold vojv. — Sreda, 16. novembra: Otmar op, — Četrtek, 17. novembra: Gregor šk. — Petek, 18. novembra : Posv. baz. sv. Petra in Pavla. — So- bota, 19. novembra: Elizabeta kralj. — Solnce izide 14. novembra ob 7. uri 7 min., zaide pa ob 4. uri 23 min. — Lunin spremin: mlaj 14. novembra ob 1. uri 19 min. zjutraj. — Mu si ca saera v nedeljo 13. novembra: v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo zložil Robert Kravučke, graduale in ofertorij Brosigov. — V mestni cerkvi s v. Jakoba velika maša ob 9. uri: maso zložil Fr. Schopf, graduale Belarjev, ofertorij Brosigov. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. novembra. (Spremembe pri deželnih predsedstvih.) Listi poročajo, da pride v Gradec ces. namestnik grof Goess na mesto markija Bacquehem a, v Trst pa da pride baron H e i n. Koliko je na tej vesti resnice, nam ni znano. (»Za vseučilišče t Ljubljani«.) Spomenico, katero smo že objavili v našem listu, in katero je izročil vseučiliški odbor ministerskemu predsedniku ter naučnemu ministru, je izdal v posebni knjižici deželni poslanec g. dr. Majaron. Cena ji je 20 kr. izvod in se dobiva v »Katoliški Bukvami« ter v knjigotržnicah L. Sclnventnerja, J. Bonača in drugod. Izkupiček za to knjižico jo namenjen društvu »Naša straža«. Z ozirom na ta koristni namen se je nadjati, da bodo Slovenci marljivo segli po tej spomenici. (Popului postni spregled |dtspeusoj) podelil je sv. Oče, kakor poroča današnji tukajšnji uradni list, za petek, 2. decembra povodom cesarjevega jubileja in sicer za vse škofije avstro-ogerske monarhije. (Pozor!) V torek, 15. novembra, bo pred ustanovnim zborom »Naše straže« ob petih popoludne v »Katoliškem domu« prvo posvetovanje in konstituiranje odbora zoper pijančevanje. Gospode, ki se kaj zanimajo za to velevažno zadevo, opozarjamo na to in jih uljudno vabimo, da se posvetovanja udeleže. (Občinski svet ljubljanski) ima svojo izredno sejo v torek dno 15. novembra 1.1., ob petih popoludne v mestni dvorani. — Ko bi Be ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v sredo dno 16. novembra t. 1., ob petih popoludne. — Dnovni red: I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno pravnega in finančnega odseka poročilo o službenej pragmatiki za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske in pa o prevredbi dejalnostnih prejemkov mestnih uradnikov. IV. Stavbnega odseka poročila : 1. o zadevi razdelitve Fran Požlepovega sveta ob Dunajski cesti št. 45 na stavbišča; 2. o prizivu hišne po-sestnice Josipine Selanove proti magistratovemu naročilu, da ima napraviti odpadni kanal od greznice v svojej hiši na Starem trgu ; 3. o prošnji hišnega posestnika Ivana Beliča, da so mu dovoli napraviti v svojej hiši št. 10 na Dunajskej cesti kuhinjo v uličnem traktu; 4. o prošnji hišnega posestnika Matije Kunca, da se premeni regulačna črta ob njegovem posestvu na Tržaškej cesti. V. Policijskega odseka poročili: 1. o poročilu županovem v zadevi predkupovanja in o navodilu za tržnega nadzornika ; 2. o službenem navodilu za mestno policijsko stražo. VI. Stavbnega odseka poročilo o dovolitvi stavbne doklade mestnemu nadinženerju Janu Duffetu za stavbno vodstvo pri poslopju meščanske imovine. (Osebni vesti.) Deželnozborski mandat je odložil zastopnik kranjskega veleposestva, posl. grof Ervin Auersperg. — Okrožnim zdravnikom v Ribnici pri Mariboru je imenovan gosp. dr. V. G r e g o r i č. (ImeHovau) je dež. sodišča svetnik in vodja okrajnega sodišča v Ajdovščini, gosp. Mihael Ga-brijelčič deželnosodnim svetnikom v Gorici, čestitamo ! (Žalobni koncert »Glasbene Matice«) v spomin na Nje Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto se je z ozirom na soliste in na obiskovalce z dežele preložil na nedeljo 2 0. novembra, zvečer ob 5. uri. Pod vodstvom mojstra Mateja H ubada so bodeta proizvajala »Žalobna koračnica« iz Beethovnove simfonije »E oica« in Mozartov nevenljivi »Requiem«, v katerem nastopijo kot solisti: gdčni. S t r opni c k a in Radkievvicz od slovenske opere, gospod Fran Pacal, član dvorne opere in dvorne kapele na Dunaju (tenor) in g. Aleksander Nosalievvicz, operni pevec z Dunaja (bas). Glavna vloga v tej veličastni skladbi pa pripada, kakor znano, zboru, ki bo imel zopet priliko pokazati, kaj zamore pod Hubadovim vodstvom. Sedeži se dobivajo pri g. J. Lozarju na Mestnem trgu. (S Štajerskega) nam jo došlo naslednje poročilo : Državni poslanec Hochenburger je dne 10. t. m. interpeloval vlado, zakaj jo prestavila Slovenca dr. S. Hrašovca s Kranjskega k mariborskemu okrožnemu sodišču. Poslanec pravi, da je vlada s tem pokazala, da se ne ozira več na sposobnost, ampak na narodnost. Mi k temu odgovarjamo, da bi na Spodnjem Štajerskem ne imeli nobenega nemškega uradnika, ako bi se ozirala vlada dosedaj res na sposobnosti. Slovenski ju-risti znajo mnogo pripovedovati o sposobnosti nemških uradnikov. Ne znamo, na kak način se je dekretiral Slovenec k okrožnemu sodišču v Mariboru, ne znamo tudi, ali Be res ni od kom-petentnih sodnijskih oblastij zahteval navadni predlog, a to vemo, da so slovenski uradniki pri okrožnem sodišču v Mariboru potrebni. VeČina okrožno • sodnijskih uradnikov v Mariboru zna škandalozno slabo slovenski, tako da pri javnih obravnavah vzbujajo posmeh pri poslušalcih zaradi svojih jezikovnih kozlov. Najbolj pa so zaradi tega potrebni novi in slovenski uradniki v Mariboru, ker se mnogo sedanjih slovensko ljudstvo boji, ker nima pravega zaupanja do njih, kajti med slovenskim ljudstvom ni neznano, da so nekateri okrožni uradniki goreči nositelji nem-škonacijonalne, nam Slovencem sovražno ideje! Od kod pa ve poslanec, da se od nadsodišča niso zahtevali predlogi v tem slučaju ? — Ta uradna skrivnost ! (Komu se godi bolje?) Sestanka primorskih učiteljev, ki se je vršil prej minolo sredo v Trstu, se ni udeležil ni eden italijanski učitelj. Nasproti temu je prišlo slovenskih učiteljev ogromno iz vseh krajev Liburnije, s kvarnersktti otokov in iz Goriške, bili so sami Hrvatjo in Slovenci. Dogovarjali so so o zboljšanju svojega položaja, ki je po nekod tako resen, da gro glas, da jo boljše biti v Trstu vratar, kakor na Koprščini učitelj. A ne godi se tako slabo italijanskim učiteljem, nanje se že spomni, če drug ne, pa — »Lega na-zionale«, zato jim ni treba razmišljati s Slovenci in Hrvati o zboljšanju svojega stanja. (Imenovanja.) Pravosodni minister jc imenoval notarskega kandidata v Trstu, Blaža l^uaranotto provizoričnim notarjem v Tolminu. O tem gospodu gre dvom, da bi znal slovenski, in se je čuditi, da on prihaja v slovenski Tolmin ! Več o njem se utegne slišati, ko bode nekaj časa na svojem mestu. — Minister za nauk in bogoslovje je imenoval profesorja nautiške šole v Kotoru g. Stjepana Čubretovica profesorjem na trgovsko-nautiški akademiji v Trstu. — Minister za trgovino je imenoval c. kr. poštnega kontrolorja v Trstu, g. Antona Kratky-ja poštnim nadkontr. v Pulju. (Jubilejske svetinje) se bodo delile dne 2. dec. na dvoru veliker vojašnice v Trstu po svečani službi božji. Delitve deležni bodo vsi aktivni in upokojeni vojaki in vojaški uradniki, istotako duhovni. (Groza jih je), namreč krivonosih urednikov tržaškega »Piccola« in njegovih našemljenih pristašev, ako se le enkrat da primorskim Slovencem mrvico pravice na javnih oblastih, toraj ondi, kjer mora biti merjeno jednako za vse. Tako so zgraža »Piccolo« nad slučajem, da je minole dni zastopnik državnega pravdništva plaidiral slovenski na razpravi proti slovenskemu obtožencu, in pa dalje nad slučaji, da se tudi na okrožnem sodišču v Rovinju po malem tolmači v hrvatskem jeziku hrvatskim obtožencem, in konečno nad slučajem, da je pred nekaterimi dnevi dobila slovenska stranka od sodišča v Tržiču slovenski prestavljeni odlok. »Piccolo« — o izvrševanju svoje ščuvalne judovske dolžnosti — kar plat zvona bije, češ, da se more zgoditi »vnebovpijoča krivica« iredenti, da se samo še izpregovori slovanska beseda na avstrijskih sodiščih Primorske! »Piccolo« ob tem v eni sapi povdarjh čist j italijanski značaj (!) primorskih pokrajin in v eni sapi zaklinja vse »italijanski misleče« velmože v Primorju, naj zastavijo vse sile v to, da se v prihodnje ne bo več »slaviziralo« na sodnijah Pri morja. Harlekina z lesnega trga poznamo, vender pa bi bilo interesantno znati, ali jo več ležečo j u d o m na tem, da bodi naša Primorska italijanska, ali pa morda Wolfovoem, ki zidajo most do Adrije. — Italijani, pošteni Italijani o tem toliko vedo, kakor tisti »tržaški meščani o slovenskih napadih, ki so v vsaki drugi številki »Piccola« od Slovencev — tepeni. (Javita morala Trsta.) Te dni bo na nekom prehodu ulic v zunanjem mestu našli zopet mrtvo truplo novorojenca, ki je bilo tija položeno od lahkomiselne ali tudi morda nesrečne žensko. Take stvari se pa prav pogosto dogajajo v Trstu. In ni čudo! Vera v ta 6rca nima nobenega pristopa in novodobna šola zavaja mladino le na kriva pota. Na tržaSki mladeži se to prav očito vidi. Ah bode kedaj drugače ? Koliko, koliko dela bi tu našel — krščanski nauk! (Nesreča ua morju.) Minolo nedeljo se je podala četvorica mladih ljudij, treh mladeničev in jedne deklice iz tržaškega pobrežja na morje za zabavo. Ker je kmalo jelo postajati vreme slabše, sta deklica in eden mladenič takoj zapustila čoln in se takoj peš podala v Barkovlje, kjer sta bila doma. Ostala dva mladeniča pa sta hotela na vsak način voziti po morju in s čolnom pripeljati se pred Barkovlje. Toda od tega časa jih ni bilo več videti; najbrže je zanesel močnejši veter čoln na široko morje, kjer sta se skoro gotovo ponesrečila, ako se ni zgodil celo kak zločin, kar ja prav mogoče, ako se pomisli, kaki elementi se brez vsacega nadzorstva zdaj klatijo tudi po morju v tržaškem zalivu. Jeden od mladeničev je Slovenec in se piše Leop. Čenčur, drugi se piše Galle. Mladina pač ni nikoli dosti previdna ! (Morilec Luccheni obsojen.) V četrtek zvečer izreklo je porotno sodišče v Genevi, kot smo že sporočili mej brzojavnimi vestmi, obsodbo nad nečloveškim činom anarhista Lucchenija ter mu prisodilo največjo kazen, ki jo določa švicarski kazenski zakonik, namreč dosmrtno poostreno ječo. Na predvečer porotne obravnavo apeloval je oficijelni zagovornik Moriaud na tega nečloveka, naj vsaj tekom razprave opusti dosedanje cinično vedenje. Toda Luccheni mu je, glasno krohotajoč ee odgovoril: »Meni je to popolno vsejedno. Poskusil bom sicer vesti se dostojneje, toda obljubiti ne morem ničesar«. Zjutraj pred deveto uro, ko se je pričela obravnava, prinesli so morilcu novo obleko, da bi lepše opravljen stopil pred porotnike, a Luccheni je kratkomalo ni hotel vsprejeti rekoč: »Stopil bom pred svoje sodnike v obleki, v kateri sem umoril cesarico«. Porotna obravnava pričela se je z zelo obširno obtožnico glavnega prokuratorja Navazze, ki popisuje večinoma že znane podrobnosti o osebi morilčevi, bivanju cesarice Elizabete v Švici, o umoru, o izjavah morilčevih in nadaljnih preiskavah. Iz zatožnice je razvidno, da je Luccheni namenoma ravnal in se v dosego zlobnega namena poslužil zvijače. Posebno pa taji Luccheni, da bi bil s tem umorom v zvezi še kak drug anarhist. — Nato se je pričelo zaslišavanje prič. Na zahtevo Lucchenijevo je sodišče poskrbelo za laščine veščega tolmača. Skupno je bilo povabljenih 49 prič, dvornice gro-finje Sztaray sodišče ni povabilo in se je njena izjava le prebrala. Najvažneje so bile izpovedi elektrika Chambertina, ki je pri padcu ujel umorjeno cesarico, nadalje čuvaja Rouge, ki je prijel bežečega morilca, ter voznikov Villemina in Fiauxa, ki sta mu pri tem poslu pomagala. Ko je glavni prokurator vprašal neko pričo, se je li morilec kaj ustavljal pri aretovanju, je ta vzkliknil: »Nič nisem rekel, nič storil, le cesarico sem umorili Ako me priča ni razumela, je to njena stvar!« Nadalje je izpovedal Luccheni, da bi bil, ko bi bil v posesti 50 frankov, potoval v Italijo in raje umoril kralja Umberta. »Sicer je pa to popolno vsejedno ; to nalogo izvrši že nekdo drugi«. Luccheni potrdi besede policaja Ecuyera, da se je izjavil, da so dnovi orleanskega vojvode sošteti in da bo v teku jednega leta dobil svoj delež. Na vprašanje, ali je vedel, čemu bo rabil pilo, je odgovoril : »O seveda sem to že vedel!« Sploh je pritrdil samozavestno in z vidnim ponosom skoro vse izjave, ki se nanašajo na umor. Na vprašanje, k»j ga Je dovedlo do tega zlobnega čina, je odgovoril Luccheni: »Beda. Že ob rojstvu me je zatajila mati«, in na vprašanje, česa je pričakoval od svojega zločina, je odgovoril: »Ničesar, zase le smrtno kazen !« Na vprašanje, ali želi, da pride njegovo ime v javnost, pravi morilec: »To mi je popolno vse jedno ; prav nič se ne kesam«. Po raznih drugih izjavah, kakor da bi še koga umoril in dr., pričel je govoriti dtžavni pravdnik, katerega pa je Luccheni često motil z roejklici. Deloma mu je glasno pritrjeval, pa tudi ugovarjal. Za njim je nad jedno uro govoril oficijelni zagovornik Lucchenijev, ki je rotil porotnike pri spominu na blago cesarico, ki je vedno prosila milosti za obsojence, naj ga ne obsodijo prestrogo, ker je upanje, da postane v 20 letih popolno drug človek. Govoril je toraj za 201etno ječo. Takoj nato sošli so se porotniki, 20 po številu^ v posvet, ki so potrdili znana vprašanja, na kar je sodišče izreklo svojo sodbo nad Lucohenijem. Morilec pokoril se bode toraj celo svojo življenje za svoje nečloveško dejanje v genevski. ječi. Prvih šest mesecev bo moral prebiti v temni podzemski ječi. V celici ni razun malo slame prav ničesar druzega. Navadno hrano za kaznence bo dobival le tri ah štiri dni v tednu, sioer se bo pa moral dva dni zaporedoma postiti ob kruhu in vodi. Na svitlo bo prišel le vsakih štirinajst dnij jedenkrat in še tedaj samo za jedno uro. Najhuje poleg druzega bo pa to, da mu ne bodo dali nikakega opravila. Šele po preteku šestih mesecev mu bo odkazana navadna kaznenska oelica ter bo dobil primerno delo. Vendar mu bodo tudi tukaj po-grenili življenje z raznimi pooetrenji. (Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. novembra.) Na Kranjskem: 14. v Bistrici na Notr., St. Martinu pri Litiji in v Radečah; 16. v Metliki; 16. v Idriji; 19. na Raki. —Na slov. Štajerskem: 14. v Gomilici; 15. v Poljčanah, na Vranskem in v Radgoni; 19. v Podsredi. — Na Koroškem: 18. v Starem Dvoru. — Na Primorskem: 14. v Palmi in v Kuvedi. Društva. (Martinovvečerpevskega dr us t v a »Slavec«), ki se vrši jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri v gostilni »pri Virantu« na sv. Jakoba trgu, obeta biti jako zabaven. Poleg pevskih točk bode na vsporedu nekaj kvartetov ter običajna Martin nova goska. Vstopnine ni ter imajo pristop člani ter prijatelji društva. K obilni udeležbi se naj-uljudneje vabi. (Pevsko društvo »Ljubljja moški zbor. 9. Parma: »Pozdrav Gorenjskej«, valček 10. D. Jenko: »Što čutiš, Srbine tužni?«, moški zbor. 11. M. Mayer : »Hrvatsko kolo«. 12. H. Vo-larič: »V zvečer«, moški zbor, bariton-solo poje gospod Avgust Polašek. 13. Iv. pl. Zaje M. plem. Farkaš: »U boj!« — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. za osebo. — K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabita odbora (Družba sv. Cirila i.a Metoda) opeto-vano opozarja slavnostnih knjižic Hubad-ove »Franc Jožef I.« in Tomo Zupanove »Naš ce sar Fran Josip I.« za 2. december t. 1. — Zunanjih slavnosti takrat ne bo. Žalost je v Avstriji prevelika. A toliko bolj praznujmo tihoma cesarjevo 501etnico. Obdarujte torej šolske otroke ta dan s knjižicami, da bodo brali. Vsak otrok naj knjižico dobi, to bo pravo praznovanje. Iz omenjenih knjižic bodo otroci natančno spoznali našega cesarja in našo umrlo cesarico, tudi v slikah ju bodo videli pred saboj. A knjige morate imeti o pravem času v rokah in da jih ne zmanjka. Zato pohitite z naročevanjem. Naročajte ali »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, ali pa »Bukvovez Ivan Bonač v Ljubljani«. Oboje je prav, kakor Vam bolj godi in Vam je ložje. (Vabilo) k občnemu zboru pevskega društva »Planinski glas« v Rovtah, kateri bode v nedeljo 13. dan t. m. popoludne ob B. uri v šoli. Vzpored : 1. Volitev novega predsednika. 2. Nasveti in slučajnosti. Odbor. (Pevsko druStvo »Zarja« v Rojanu.) Vabilo na veselico s petjem, tamburanjem, gledališko predstavo in plesom, katero priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojanu v nedeljo dne 13. novembra 1898. v prostorih gostilne »Konsumnega društva« v Rojanu. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina na veselico za osebo 30 nvč., sedeži 10 nvč., na ples 30 nvč. Odbor. Utorovl. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Ant. Jamnik, župnik v Sorici, 3 gld. — G. J. Sušnik, kanonik v Ljubljani, 10 gld. — Krajni šolski svet v Loškem Potoku 3 gld. — G. J. Seigerschmied, župnik v Zaplani, 5 gld. — G. duhovni svetnik Fr. lludovemik, župnik v Lescah, 5 gl. — A. P. 2 gld. — G. Avg. Šinkovec, župni upravitelj na Jesenicah, 10 gl. — G. Fr. Pešec, župnik v Robu, 2 gld. — B. B. iz B. 2 gld. — Pri pogrebu g. župnika Puca zložili gg. duhovni 25 gld. Za družbo sv. (D i rila in Metoda: Podružnica sv. Cirila in Mieioda t Rečici po gosp. Melh. Zorku 20 gld. Za pripravniški dom: G. Fr. Pešec, župnik v Robu, 2 gld. Bog plačaj blagim dobrotnikom ! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. novembra. Najvišje sodišče je ugodilo pritožbii slovenskih advokatov proti postopanju graškega deželnega nadsodišča, katero je v prihodnje dolžno reševati slovenske vloge slovenski in dovoliti; dasestranke v slovenskem jeziku nagovarjajo. Dunaj, 12. novembra. Budgetni odsek je danes nadaljeval nadrobno razpravo o vladni predlogi glede regulacije plač državnih služabnikov. Po daljši debati je vsprejel prvi paragraf nespremenjen* kakor ga je določil pododsek, ter odklonil vse spreminje-valne predloge. Načelni predlog posl. Ver-kaufa, naj bi se sprejeli v ta zakon tudi začasni služabniki, je odsek odklonil s 23 proti 15 glasovom. Nato se- je razprava prekinila in seja zaključila. Dunaj, 12. novembra. Pbdodsek za banko najbrže že danes reši' svoje predloge. Spre-minjevalni predlogi, stavljteni od poslancev desnice se opuste, ter se v zbornici predlagajo kot resolucije. Izmed teh je posebno, važna resolucija ona, ki aah.eva podaljšanje in pomnožitev narodno - gospodarskega kredita in druga, ki govori o polajšavah za pridobivanje soli. Združeni pododsek prične svoje seje v četrtek. Dunaj, 12. novembra. Nemška liberalna stranka skliče me3.. decembra shod stranke v Brno. — Katoliška ljudska stranka sklene v svoji prihodnji seji protest zoper dvoboj/ \Yolf-Gniewosz. Dunaj, 12:. novembra. Vsi člani kurato-rija avstrijskega muaeja za umetnosti in industrijo sklenili, so odložiti svoja častna mesta vsled tega, ker je odložil pokroviteljstvo nadvojvoda Rainer. Dunaj, 1:2. novembra. Poljedelski minister je izdali ukaz glede praznovanja oesatN jeve petdesetletnice na kmetijskih in- gozdarskih šolah, podoben ukazu naučnega ministerstva. Dunaja 12- novembra. Mestni zastop je podelil po¥odom zadnje kužne nevarnosti dr. Poechu in kongregaciji usmiljenih, sesira veliko Sulvatorjevo svetinjo ter jima iarekel posebno priznanje. Odlikoval je budi vse drugo bolniško, osobje ter mu- dovolii 620' gld. nagrade, postrežnici Hochegger pa naklonil častno darilo 20 zlatov. Dunaj. 12. novembra. Danes so se v auli na vseučilišču stepli židovski in nemško-nacijonalni dijaki. Sprijeli so se dvakrat, prvič so jih pomirili in razločili, pri drugem pretepu pa so morali židovski dijaki bežati iz aule. Rektor vseučilišča je nedavno svaril židovske dijake, naj ne nosijo svojih čepic na vseučilišču ali pa naj se ne udeležujejo bu-melna. Petrograd, 12. novembra. V Ansobu pri Samarkandu je od 857 umrlo za kugo do 15. oktobra 219 oseb, do 1. novembra jih je umrlo 19 in je ostalo še 14 za kugo bolnih oseb. Da svoje čltatelje ln prijatelje obvarujemo škode, moramo jih opozoriti, da se zopet poskuSa ponarediti priljubljena Kathreiner-Kneippova sladna kava. Ponujajo jo to pot zlasti manj skušenim ljudem na deželi. Resno opominjamo, da nihče ne vsprejme druge sladne kave, kakor pravo, v modro-belih izvirnih zavojčkih s podobo župnika Kneippa in imenom »Kathreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le ta sladua kava ima duh in okus prave kave. (790 3-1) Važno naznanilo. V vsaki hiši naj hi imeli najboljše domače zdravilo dr. Rose-jev balzam za želodec in praško domače mazilo. Oboje je dobiti tudi v tukajšnjih lekarnah. Cisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Lenstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog mediclnskog rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim Učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 5 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklanloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Bazpoillja vsak dan z obratno poito deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani, BtalJeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta. Umrli »o: 10. novembra. Ivan Ižanc, mestne straže vodja, 42 let, Frančiškanske ulice 16. Diabetes malitus in otrpnjenje srca. — Pavla Martinak, dež. sodnije svetnikova lena, 53 let, Poljanska cesta 7, pljučnica. — Terezija Jaklič, paznikova vdova, 60 let, se je v Gradašici utopila. 12. novembra. Viktor Černič, agentov sin, 11 mesecev, Vodmat 87, Bronchitis. V bolnišnici: 10. novembra. Marija Škof, gostija, 62 let, pljučnica. — Jera Vrenik, delavka, 43 let, črevesni katar. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 3uti'2 m. S Q čas opa-»ovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« 115 * . t * > 11 9 zvečer 740-8 ^10 ar sl. jug oblačno 12 7. zjutraj 2. popol. 740-2 739 2 90 12-5 »1. jug n oblačno pol oblačno 00 Srednji včerajšnja temperatura 10 3'', za 5-7° nad normalom. Sklepa zdravniške zbornice kranjske: I. Zbornica sklene v spomin 501etne jubilejne vladarske slavnosti Njega Veličanstva vsako leto dne 2. decembra svoto, s katero tisti čas more razpolagati, razdeliti med potrebne zbornične člane. Za letos določil se je znesek 200 gld. Dotične prošnje poslati je zborničnemu predstojništvu do 35. t. m. II. Pripetilo se je zadnji čas večkrat, da so se zahvaljevali v časopisih bolniki svojim zdravnikom za uspeSno zdravljenje. Taka izjava je neprijetna za dotičnega zdravnika, ker ga spravi v konflikt s sklepi zbornice. Da se temu ogne, blagovole nai p n. stranke take izjave, čeravno imajo dober namen, v prihodnje opustiti. Za zdravniško zbornico kranjsko: Dr. Karol vitez Bleitveis-Trsteniiki, 787 1—1 t. e. predsednik. Zgubljena je VVatinJa za pri url, v katero so gravirane besede >zur Treundllchen Errinnerung, 11. Aug. 1898«. Dva goldinarja darila dobf, kdor jo vrne gosp vežbeniku ljubljanske požarne hrambe. 791 1—1 —— 100 00 300 £10. na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pijma. Ponudbe na Ludovika OMUrroioher, Budapest VIII. Dtutschegasse 8. 684 10 10 353 10 baSESH5H5HS^. Uradne C in trgovske C I0VBRTE i s firmo priporoča [} KAT. TISKARNA C v Ljubljani. [} zidarski mojster T Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini flfg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 2g opeko vseh vrst hči poštene kmečke rodovine, vajena vsakovrstnega gospodinjskega in kuhinjskega opravila, želi z novim letom nastopiti primerno službo. 784 3—2 Ponudbe vsprejems iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. gospodarsko društvo v Ratečah na Gorenjskem i ft fi c zanesljivo prodajalko, izvežbano v navadnem računstvu in veščo v šivanju. Prosto stanovanje s prosto kurjavo in svečavo. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi. 753 3—3 Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 46 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi iiua tudi kahljloe za itedilnlke, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Ovinjene (weingrtlne) sode riizlhvMi<', mnjlino in veliko, stare in nove prodaja J. Buggenig, sodarski mojster, 776 3-2 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! "-ILi i iki polom. V Novem Yorku in Londonu čutijo tudi [evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgo-! vino s srebrnino, da odda vso svojo zalogo proti mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6*60, naslednje predmete: 6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vilic iz amerik. patent-srebra, 6 Jedilnih žilo iz amerik. patent-srebra, 12 žlloio za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje Juhe iz amcrikan- skega patent-srebra, 1 zajemalk za Juho iz amer. patent-srebra, 1 zajemnik za mleko iz amerik. patent-srebra. 2 posodici za Jajoa iz amerik. patent-srebra, 6 angl Vlktorija-skledic, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 fine kleiloe za sladkor. 44 kosov za le gld. 660, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo je bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat ni slepnrij«, je to. ker izjavljam, da slehrnemu vrnem denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za krasno božično in novoletno darilo n sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti je e v 893 5-3 A. Hirschber^-a glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na Dunaji, II., Rembrandstrasse 19 9. Telefon št. 7114. V provincijo pošiljam proti povzetji ali gotovemu denarju. Štupa za snaženje 10 kr. V Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko. ^ ;T Nekatera priznanja: Pošiljatev sem prejela, zelo zadovoljna, prosim blaga še za 6 gld. 60 kr. Kalosvar. Baronica B;inffy. Prejela sem poslano in sem zelo zadovoljna. Gaad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C. Cliotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vas bom svojim znancem. Kuttenplan. Karol Janisth, predstojnik postaje. Trljerl (čistilni roji za žito v natančpi izvršitvi. Bašll-nloe za sadje >n zelenjavo. — Skropiluloe proti peronosperl, zbolišnni sestav Vermolerov. — Mlatllnloe, milni za žito, stiskalnice (preAe) za vino ln saOJ* različnih sestav (te »tiskalni«-« imajo akoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katerj se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stl-skalnloe za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, H/, Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-16 Njega svetost sporočili so po svojem zdravniku prof dr. Lapponi ju n lekarnarju G Piccoli-Ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 580 12 tinkture za želodec in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov „dvornl založnik Njihove svetosti" s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Ploooll Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, v P"ve,;uie slast>. pospešuje VK prebavljenje in telesno " J s in 1 A W Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Piccoli, lekarnar pri ,Angelu' v Ljubljani na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škat-ljah po 12 stekleničic za gld. 1'26 a. vr., po 24 ste-5 kleničie za gld. 2 40. po 36 stekl. za gld. 3'50, po š 70 stekl. za gld. 650 (poštni paket ne črez 5 kil J ^ težak), po 110 za gld. 1030. ^ Poštnino mora plačati p. 11. naročnik. Janez Schindler privilegijev c. kr 342 6 na Dunaju, III., 1., Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem jeziku (528) z več ko 300 podobami (10-8) . raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje ko povsod druge}. 1 Za blago jamčim, dajem na poskušnjo, olajšujem plačevanje I Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohindlerja, Dunaj, III., 1., Erdbsrgstrasse 12. ■■iiiinininMiflnmi Razprodaja! ! Samo kratek čas! Zaradi opustitve te trgovine se razproda vse mamifakturno, kramarsko in drobno blago pod svojo ceno, tako tudi raznovrstne umetne ovetlice, šopki in venci za ženitovanja in pogrebe, vsake vrste cvetlice iu perje za izdelovanje umetnih šopkov in vencev itd. Razprodaja je v Ljubljani v Spitalskili ulicah štev. u, zraven kavarne. 789 1-1 Na najvišje povelje Njih c. in k. apost. Veličanstva XXXII. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene avstrijskih dežel. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSiena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. (vlavni dobitek znaša: kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne 15. decembra 1898. Jedua Mre^ku Mtane 4 krone. Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I. Riemcrgasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd Načrti za kupovalce srečk zastonj. 891 10—3 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 340 3 C. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek z.a državne loterije. Dr. Ise-jfif tata za ielodeo Iz lekarne K. FllAGfVIJt v Pragi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodcevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je staro najprej v 1'ragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine 1 a j S a in hladi. V pušlcah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. olavna lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" y Pragi, vogaf^la strana' zaloga: Spornerjeve ulice. Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 187 26 -15 H!- Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe Izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reži. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštranc, kelihov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodani 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 302 20—15 pasar- srebrar. Sv. Petra cesta štev. 27. J5 «rl! ae«T» Liniment. Capsici compos. 231 25 lz lekarne Klohter-jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vsek lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—4 Richter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z inauo varstveno marko „sidro" kot pristM. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. m msmmm Podpisana ima v zalogi nairaznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim »poštovanjain se priporoča 81 52-42 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulice 4. St. 3S260. Razglas. 781 2-2 , St. 828. m. š. sv. Razpis. 770 3-3 Na I. mestni deški 5razredni ljudski šoli v Ljubljani je stalno popolniti novo ustanovljeno deseto učno mesto, s katerim so združeni službeni prejemki, kakor jih določuje zakon z dne 18. maja 1898, dež zak. st. 25. Prošnje je po predpisanem potu vlagati do 30. novembra 1898 pri podpisanem šolskem oblastvu. Izrecno se pristavlja, da se bodo jemale v razpravo samo take prošnje, ki so opremljene z vsemi potrebnimi listinami. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 30. oktobra 1898. V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih ln troških za leto 1899: 1. mestnega zaklada. 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. ustanovnega zaklada, 4. mestnega loterijskega posojila, 5. mestnega vodovoda, 0. mestne klavnice in 7. meščansko-bolnlškega zaklada že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, in sicer od 4. do 18. novembra 1898 občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. novembra 1898. •'• » W-'V: je najboljši in najčistejši primeseh h kavi ! Pestite gospodinje! 221 50-34 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljak. K sezoni K sezoni x»< o n! E Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru- w f^ štvom, občinam in župniščem za nabavo vsakojakih W brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi fe kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno & podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. & W Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi w -- pogoji tudi na obroke ^ Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem coi 12-9 podružnica It. A. ftmekal. priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in mtinicije, posebno pa opozarjam na katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker setn na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno iu najceneje. — Z velespoštovanjem FRAN SEVOIli '564 20-13 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. Sr Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 338 26-14 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseh vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobro do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 1 Dno 25. septembra t. 1. nastal je v samostanu Mehrerau na Predarlskem ogenj, ki je popolnoma uničil nekatera gospodarska poslopja, tako da je bila velika škoda samostanu povzročena. K sreči so bila ta poslopja in mali del poljskih pridelkov zavarovana in Bicer pri „Unio catholica", katera je prav kulantno škodo cenila in odmerjeno odškodnino v znesku 12.389 gld. 42 kr. takoj izplačala — Ravnateljstvu tega društva izrekam zato svojo najprisrčnejšo zahvalo ter si štejem v dolžnost, to katoliško društvo vsestransko najtopleje priporočati. Mehrerau, dno 2. novembra 1898. P. Magnus Wooher, 792 1—1 sedaj upravitelj samost. gospod, in kletarstva. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 785 10-1 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan. Poštnega hraiiilničiiega urada štev. 828.406. Telefon štev. S7. Pozor kolesarjem - novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Pucll, Styria / vsakovrstnih. NajveCja zaloga koles z vsemi novostmi. Po znano najboljša in pre-skušena kolesa proti garanciji po najnižjih cenah. Mehanična delavnica za vsa popravila nahaja se v lastni hiši na Poljanski oestl it. 31, isto tam lep prostor na vrtu za vežbanje na kolesu. (najboljša) Columbia Helieal-Premier Svetov noznana angleška 210 20 kolesa šivalnih strojev po najnižjih cenah. Ceniki šivalnih strojev ter koles se pošiljajo po pošti zastonj in lranko. iz orožne tovarne B. S. A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. Fran Čuden, urar v Ljubljani. * * Najlepšo luč daje uporaba 700 6-5 tržaškega ouiriko-Mtgi kristalnega olja (varnostnega petroleja). Prednosti : čist. bel plamen brez neprijetnega duha, in se ne razpoči. V konvicah po 15 klgr. a klgr. 26 kr. franko na (lom. Za konvico ni treba nadatja. — Naročila po pošti izvršujejo po povzetju v zabojih po dve konvici lranko nastopno tvrdke v Ljubljani: Jeglič 4 Leskovie, Perdan Ivan, Kastner Mihael, Schiffer Viktor. Kordin Josip, Konsumno društvo, J. Jebaein. K * * K K K K R * K * &XXXXXHXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ^ Prva največja kranjska tvnlka, £ X K n n n n x X & X X X Od 1. novembra nadalje: Dunajska cesta št. 6, poleg lekarne Piecoli. II ust ravan c cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno. Fran Primožič, 8 jermenar in sedlar X Sv.Petracesta34 g lijiibljana, X priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov, katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo X ln Jeio itd — Izdelovanje Jermen za stroje, mline in zvonove. y Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—37 Zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI Telelon št. 90. Telefon St. 90. £ Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil generalno zastopstvo meščanske pivovarne i Plznn ustanovljene leta 1842 za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd. ter da bodo točili ! originalno plznsko pivo! iz te pivovarne, ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto, naslednji gospodje: Kil i na & Kascli, „Pri roži", Tj. JFantlni, Gradišče, U. Frolilicli, ,.Pri slonu", Karol Koisser, „Pri Maliou", Ivan Mayr, „Narodni, dom" ; v steklenicah ga bodo prodajali gg: M. Avanzo, Wolfove ulice, Ivan Buzzolini,v Špitalske ulice, M. Uinbergar, Židovske ulice, Fr. Krapeš, »Narodna kavarna". Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih vzprejemam v svoji pisarni v Šelenburgovih ulicah št. 1. Z velespoštovanjem 743 10-7 Ivan Grorup generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu, ustanovljene leta 1S42. SEgr Naročila z dežele izvršujem točno. 563 13 P n š li ti r Franc Kaiser, Šelenburgove ulice št. 6, Ljubljana, so uljudno priporoča ob priliki lovsfie sezone. Vnanja naročila izvršuje najtoeneje. Posojilnica y Radovljici obrestuje hranilne vloge po 41!« odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama iz svojega plačuje. 468 6-5 Zarezano strešno opeko mmmftm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. 227 33 Krojaška tvrdka v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 Jos. Rojina se priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje modernih in finih oblek po najnovejšem francoskem in angleškem kroju iz modnega, trpežnega blaga, katerega ima v veliki izberi v zalogi. Cene delu in blagu primerno nizke. Izvrstna desetletna praksa, kojo sem si pridobil v Parizu in Londonu, omogoča mi, da zadovoljim vsestransko tako ozir elegance in vkusa, kakor glede točnosti in solidne izvršitve. Priporočam se prav uljudno v znatna naročila ter beležim velespoštovanjem' 727 (6-5) Jon. Itojina, krojaški mojster cMilnuaz £Ju6lJana> WU/» w VI illiti/v v novozgrajeni palači meščanski 7in//uii7'/)«/i v/tlj+l/til/i /riVii/i/i/inViii/i ./w. : ii 11 a J s lt a l> o i* z a. g® Dne 11. novembra. Dne 11. novembra. Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 200 gld. 50 kr. 170 » — » Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. — kr. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 165 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » — » 100 » 80 > 5°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . 158 » 75 > Rudolfove srečke, 10 gld....... 24 > 50 » Avstrijska zlata renta 4°/„...... 119 » 70 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 196 > _ > 82 > 50 » Avstrijska kronska renfa 4°/0, 200 kron 101 > 36 » 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 20 > St. Genois srečke, 40 gld....... 80 > 20 » Ogerska zlata renta 4"/„....... 119 > 60 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 138 » 25 > VValdsteinove srečke, 20 gld...... 60 > — » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 80 * Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » — > Ljubljanske srečke......... 23 > 50 > Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 914 » — > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » — > Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. 154 > — > Kreditne delnice, 160 gld....... 353 » 75 » Posojilo goriškega mesta....... 112 > — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3465 > — » London vista........... 120 > 60 > 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... 98 » 50 > Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. 418 > — » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 92 V Zastavna pisma av. osr.zem, kred.banke 4°/„ 98 » 10 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 > 25 > 20 mark............ 11 > 78 > Prijoritetne obveznice državne železnico . . — » — > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 > — > SO frankov (napolcondor)...... » 55 > » » južne železnice 3°/0 . 179 > 70 > Montanska družba avstr. plan..... 177 » 65 » Italijanski bankovci........ 43 > 85 » » » južne železnice 6°/0 . 126 > 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 > — » » 68 » > » dolenjskih železnic 4°/„ 99 > 50 > Papirnih rubljev 100........ 127 > 75 > 1. oktobrom sc prične novo celoletno naročevanje! ?? MERCUR" XXXVII, letnik. Avti Slf !