Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale. - II Gruppo 70%
Katoliški'
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODURF.DNIŠTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	i
	m
Leto XXIV. - Štev. 11 (1193)
Gorica - četrtek, 16. marca 1972 - Trst
Posamezna številka L 80
Pavel VI. iuooslovanskemu poslaniku Nemška politika na rešetu
Ko je novi jugoslovanski poslanik pri Sv. Sedežu Stane Kolman 28. februarja izročil sv. očetu svoja poverilna pisma, je papež Pavel VI. na njegov pozdrav povedal v francoščini tele misli:
Gospod poslanik, zahvaljujem se vam za ljubeznive besede. Srečen sem, da vam morem izreči dobrodošlico v tem slovesnem trenutku, ko mi izročate poverilne listine kot poslanik in opolnomočni minister SFR Jugoslavije pri Svetem sedežu.
Poznam vaše dolgoletne izkušnje, ki ste si jih pridobili in potem uporabili v različnih diplomatskih službah, ki so vam bile zaupane. Sv. sedež, pri katerem boste sedaj delovali, ima posebno mesto med narodi. Vaše poslanstvo, ki mu želim najboljše uspehe, se začenja v ugodnih pogojih, ko se je po daljšem razdobju zaznamoval znaten razvoj v medsebojnih odno sih med vašo državo in Sv. sedežem.
Z zadovoljstvom sprejemam voščila, ki mi jih po vas pošilja vaš predsednik republike. Ne bom pozabil njegovega obiska in vas prosim, da mu sporočite moje odkritosrčne želje zanj, kakor tudi za blagor in srečo vseh jugoslovanskih narodov.
Vi veste, da so mi jugoslovanski narodi zelo dragi iz več razlogov. Zelo cenim njihovo zgodovino, ki je polna človeških, kulturnih in verskih vrednot. Dobro poznam tudi dogodke, ki usmerjajo sedanjo pot jugoslovanskih narodov. Ob tej priložnosti želim po vas izraziti svoje spoštovanje in dobrohotnost, ki jo gojim do jugoslovanskih narodov.
Zelo sem tudi pozoren na prizadevanja vaše vlade za mimo poravnavo sporov in za utrditev trajnega miru med narodi. Jasno je, da more biti tak mir zgrajen samo na pravičnosti, ob spoštovanju neodsvoj-ljivih človeških pravic in pravic manjšin, v prizadevanju, da se vskladijo koristi posameznikov s koristmi državne skupnosti, Evrope in celotne družine narodov.
Med temi pravicami in elementi, ki gradijo mir, je Cerkvi predvsem pri srcu spoštovanje vesti in verskih skupnosti. Prepričan sem in to izkušnjo imam, da predstavlja verski mir, ki izhaja iz takega spoštovanja, znamenje, vzpodbudo in važen dejavnik za vsak napredek, ker je vezan na najgloblji način na dostojanstvo, na svobodo in na notranje človeške sile.
Na enak način se Cerkev resnično zanima za vse, kar je dobro in veliko, kar je pošteno in pravično, za vse, kar je pospeševalo in pospešuje danes resnični človeški razvoj — gospodarski, socialni, kulturni, umetniški, moralni in duhovni.
Cerkev je pripravljena tak napredek braniti, ovrednotiti in pospeševati. V tem smislu vabi Cerkev vse vernike, naj lojalno sodelujejo z vsemi ljudmi dobre volje pri gradnji vedno boljšega sveta, ki bo bolj pravično in bratsko urejen. Pri graditvi takega sveta, v civilizaciji, ki je vredna tega imena, najdejo vsi ljudje in vsi sestavni deli naroda svoje mesto in svobodno doprinašajo svoj prispevek dela, odgovornosti, človečnosti, kulture, ver in so vključeni v skupno delovanje.
V	tem smislu izražam srčne želje za mir in napredek vsakega naroda, vsake mednarodne organizacije v pričakovanju, da bi videl, kako se je plodno sodelovanje razširilo in uresničilo po vsem svetu na vso človeško družino, kakor je Stvarnikov načrt.
Gospod poslanik, taka so stalna prizadevanja Sv. sedeža, taki nameni me vodijo pri stikih z ljudmi, ki imajo v rokah usodo narodov in z njihovimi predstavniki. Zato sem vesel razumevanja, ki sem ga že v preteklosti našel pri oblasteh vaše države. Ne dvomim, gospod poslanik, da bo vaše poslanstvo pomagalo ustvariti vedno plodnejše odnose, ki bodo koristni za SFR Jugoslavijo kakor tudi za katoliško Cerkev. Izražam vam najboljše želje in kličem blagoslov dobrega Boga na vas, na vse, ki so vam dragi hi na vse jugoslovanske narode.
KDO JE STANE KOLMAN?
Sveti oče se je nato s poslanikom zadržal še v privatnem razgovoru, nakar je poslanik Kolman obiskal državnega tajnika kardinala Villota.
Vatikanski list »L’Osservatore Romano« prinaša tudi kratek življenjepis novega poslanika. Rodil se je na Pivki pred 49 leti. Napravil je doktorat iz ekonomskih ved. Bil je član jugoslovanskega poslaništva v Parizu in v Ankari, poslanik v Mongoliji, tajnik v zunanjem ministrstvu in zadnja leta podtajnik pri slovenski vladi.
Zamejski Slovenci smo veseli, da zastopa jugoslovansko vlado pri Sv. sedežu Slovenec. Pričakujemo tudi, da se bodo uresničile želje jugoslovanskih škofov, da bi se namreč dobri odnosi med jugoslovansko vlado in Sv. sedežem razširili tudi na vsa krajevna področja v Jugoslaviji.
V Zahodni Nemčiji se govori o predčasnih državnozborskih volitvah, to seveda v primeru, da Erandtova levo-liberalna vlada ob razpravi v zveznem parlamentu v maju o politiki do Vzhoda ne bo prejela večine.
Ta večina je res majhna. Znaša komaj tri glasove. Dovolj, da še dva poslanca iz vladne koalicije stopita na stran demokrščanske opozicije in vlada bo padla. Rainer Barzel, predsednik nemške Krščanske demokracije s tem kar računa in že daje izjave, da je njegova stranka takoj pripravljena iti na volitve. Ljudstvo naj odloči, ali odobrava tako imenovano >'Ostpolitik«, tj. politiko kanclerja Willyja Brandta do vzhodnih so-
Hsmto omie s Metom svetu
Na seji deželnega sveta v četrtek 9. marca se je ozračje zelo razgrelo, ko je prišla na dnevni red peticija 10.000 izseljencev Furlanije-Julijske krajine. Pobudo za ta dokumen-t so dala razna društva izseljencev, med njimi je tudi Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ter v njem zahtevajo vrsito ukrepov za preprečevanje masovnega izseljevanja iz nerazvitih področij. V resoluciji je navedena tudi zahteva po reševanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, zato je razumljivo, da se je naš deželni svetovalec dr. Štoka zavzel za to peticijo in jo podprl v govoru, v katerem je prebral tudi del članka, ki ga je v zvezi s problemi Benečije objavil »Dota«, glasilo slovenskih beneških duhovnikov.
Stranke deželne vladne večine pa so hotele razpravo o -tem dokumentu povezati
z načrtom o razvoju in urbanistiki ter jo zato preložiti na poznejši čas. Komaj je poslanec Ginaldi (KD) dal predlog v tem smislu, je zašumelo v vrstah leve opozicije. Poslanec Baracetti (KPI) je demonstrativno zagnail pisalno mapo ter volilno žaro proti svetovalcem KD. V hipu je okrog pisalnih miz zapisnikarjev nastala zmešnjava in splošno prerivanje med vladnimi in opozicijskimi poslanci levice. Očividci pravijo, da so se med seboj tudi pestili.
Predsednik Ribezzi je brž prekinil sejo in -kmalu nato so se poslanci vrnili na svoja mesita. Po četrturnem premoru se je seja nadaljevala. Soglasno je bila čez čas sprejeta resolucija, ki jo je predložilo Furlansko gibanje. Ta resolucija sprejema omenjeno peticijo samo kot priporočilo.
V	četrtek 9. maja je bila v Trstu mogočna manifestacija neposrednih obdelovalcev, katere se je udeležilo 12.000 kmetov iz severne in srednje Italije. Pohod je organizirala najmočnejša kmečka sindikalna organizacija Zveza neposrednih obdelovalcev, ki ima včlanjenih 93 % vseh kmetov v državi.
S tem nastopom so kmetje hoteli izkazati hvaležnost deželnemu svetu, ki je nedavno že tretjič odobril zakon za ustanovitev pdklicnega seznama, dočim ga je osrednja vlada dvakrat odklonila; številne napisne table so pričale, da kmetje zahtevajo odobritev tega tako važnega zakona tudi v Rimu.
Poklicni seznam je za kmete zelo pomemben, ker bo pravzaprav določal, da prejmejo razne olajšave in prispevke le oni kmetje, ki se sami in pretežno bavijo s kmetijstvom, ne pa tisti lastniki zemljišč, ki s kmetijstvom nimajo nobenega opravka.
Sprevod, ki se je odvijal v dopoldanskih urah, se je kot mogočna roka pomikal od Velikega trga po korzu na Goldonijev tdg, kjer je bilo nekaj kratkih nagovorov in nato dalje po ulicah Carducci in Ghega spet do morske obale. Na čelu sprevoda so bile razne vodilne osebe. Napisi na številnih tablah so ostro napadali osebe in sedanje razmere v kmetijstvu. Ni manjkalo vzklikanja in streljanja s topičem za pla-šenje ptic. Sicer pa se je manifestacija odvijala v popolnem redu.
Sprevoda se je udeležila tudi močna skupina tržaških in goriških neposrednih obdelovalcev in tako izrazila stanovsko solidarnost z ostalimi kmeti. Pri zadnjem glasovanju v deželnem svetu, ko je šlo za kmečki poklicni seznam, ga je večina poslancev odobrila — med temi tudi Sloven-
ska skupnost —, dočim so se proti njemu izjavili socialisti, komunisti, liberalci in misovci. Komunistična Alleanza contadina (Kmečka zveza) je hotela sicer popraviti ponesrečeno potezo socialistične in 'komunistične partije ter je naslovila dobrodošlico neposrednim obdelovalcem. Edini tržaški dnevnik, tiskan v slovenščini, pa je označil nastop kmetovalcev kot navadno volilno kampanjo in jo na ta način hotel omalovaževati.
SLOVENSKE DEMOKRATIČNE SILE IN DRŽAVNE VOLITVE
Prejšnji teden so se sestali odgovorni predstavniki slovenskih političnih organizacij na Tržaškem in Goriškem, da se pogovorijo o pripravah -na bližjnje parlamentarne volitve. Slovenska skupnost v Trstu, Slovenska demokratska zveza v Gorici in Slovenska demokratska zveza v Trstu so sprejele skupno stališče, da bodo iskale v najbližnji 'prihodnosti politično osnovo za enotno nastopanje in po možnosti dosego identičnih stališč in sklepov. Predstavniki LfS iz Trsta, SDZ iz Gorice ter SDZ iz Trsta so mnenja, da mora priti še do ponovne izmenjave mnenj in tehtnega premisleka v tako važni zadevi kot so državnozborske volitve. Obenem bodo omenjene politične sile iskale primernih stikov z demokratičnimi strankami na deželni ravni.
Slovenski volivci bodo morali 7. in 8. maja iletos odločati o nadaljnjem razvoju demokracije v državnem merilu, obenem pa se tudi boriti za čim večji prodor v širše demokratične vrste naše temeljne zahteve — manjšinske zaščite v smislu 6. člena ustave in še posebej peticije, ki so jo zgoraj omenjene .politične organizacije lani predstavile 'parlamentu.
cialističnih držav. V čem je pravzaprav ta »Ostpolitik«?
BRANDTOV SMISEL ZA REALNOST
Ko je leta 1969 po jesenskih volitvah Brandt zamenjal na čelu vlade krščanskega demokrata Kis-singerja, se je odločil za politiko dialoga in pogajanj s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. K temu ga je vodilo več razlogov.
Prvič je postalo jasno, da ni več računati na bližnje združenje obeh Nemčij v eno samo državo kakor tudi ne v notranje zrušenje komunističnega režima v Vzh. Nemčiji.
Drugič je izgubila na moči trditev zahodnonemške vlade v Bonnu, da predstavlja ves nemški narod in da je ona edina zakonita vlada. Da temu ni tako, je pokazalo ravnanje številnih držav, ki so že priznale poleg Zahodne tudi Vzhodno Nemčijo.
Tretjič je postalo očito, da nima smisla vztrajati v neki mrzli vojni do Sovjetske zveze, ko ima ta mnogo interesa, da ostane v Zahodni Nemčiji vse tako kot je, zahodni Berlin pa naj ne bi več razdvajal zahodnih zaveznikov z Moskvo. Moskva se je zaradi rastočega spora s Kitajsko sprijaznila s sedanjimi mejami v Evropi: Zahodna Nemčija naj ostane del zahodnega sveta, kakor naj nihče ne sili v to, da bi se Vzhodna Nemčija združila z Zahodno.
Ob teli spoznanjih je začel W. Brandt potrpežljivo tkati svoj razgovor s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo do moskovskega in varšavskega sporazuma. V njih so bile potrjene sedanje povojne meje in povojna politična resničnost.
Nato je prišel na vrsto odnos Zahodnega Berlina do Vzhodnega. Zahodnoevropske države, ki so še vedno varuhi Zahodnega Berlina, so dosegle s Sovjetsko zvezo sporazum, ki je ugoden tudi za Zah. Nemčijo. Prebivalci Zah. Berlina bodo lahko potovali v Vzhodnega, vzpostavljene bodo avtomatske telefonske zveze, dostop iz Zvezne republike Nemčije v Zahodni Berlin bo postal lagodnejši.
Toda ta berlinski dogovor ima eno podržko: stopil bo v veljavo šele, ko bo zahodnonemški parlament v Bonnu odobril moskovski in varšavski sporazum. Zato imajo tudi ZDA velik interes, da v Bonnu sporazuma potrdijo. Ameriški zunanji minister Rogers je te dni
dejal, da je bil četverni dogovor (ZDA, SZ, V. Britanija in Francija) o Berlinu najpomembnejši dogodek zadnjega časa, pomembnejši kot bo Nixonov majski obisk v Moskvi. Z drugimi besedami bi to lahko pomenilo, da Nixonov obisk sploh ne bo uspešen brez berlinske rešitve.
BO PRIŠLO DO PREDČASNIH VOLITEV?
Razne ankete javnega mnenja so pokazale, da 56 % ljudi v Zahodni Nemčiji odobrava Brandto-vo vzhodno politiko sporazumevanja s socialističnimi državami. Toda velik del prebivalstva ji nasprotuje. V tej politiki vidi popuščanje komunizmu in odpoved nemški enotnosti ter izgubljenim ozemljem na Vzhodu.
To negodovanje je zajelo tudi nekatere poslance v socialdemokratski in liberalni stranki, ki sedaj sestavljata vladno večino. Dva poslanca sta že izstopila iz vladnih vrst in najavila, da bosta meseca maja v zveznem parlamentu glasovala proti sklenjenim sporazumom. Opozicija je nepričakovani zaplet z veseljem pozdravila in začela govoriti o novih volitvah, ki da so neizbežne.
Kancler Willy Brandt pa se ni dal zbegati. Dejal je, da bo odstopil le, če doživi nezaupnico v parlamentu, kajti kljub vsemu ima levo-liberalna levica še vedno večino v zvezni skupščini.
Predsednik opozicije R. Barzel je oči vidno odločen izkoristiti to Brandtovo zadrego, zavrniti moskovski in varšavski sporazum in tako povzročiti padec vlade. Kaj pa potem? So sploh možne bistvene spremembe v nemški politiki?
Tudi Barzelova vlada bi se morala prej ali slej sprijazniti z normalizacijo z vzhodnimi državami pod pogoji, ki jih je že osvojila Brandtova vlada ali pa še pod slabšimi. Tudi v ZDA veje danes drugačen veter kot v časih Adenauerja in ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Nihče se več ne navdušuje za hladno vojno in skrajna stališča. Nova nemška vlada bi ostala osamljena v svojih pogledih. Zato je Barzlova igra z neodobritvijo sklenjenih sporazumov nevarna in za samo Krščansko demokracijo dvorezen meč. Priti na oblast z demagoškimi potezami in se postaviti v opreko s politično realnostjo, gotovo ni najbolj modro ravnanje.
MB
KTi'
Mmmm
88888888888888«
msmm
mhhm
Rainer Barzel, predsednik krščansko demokratske stranke je trdno odločen nasprotovati odobritvi nemško-sovjetskega sporazuma v nemškem parlamentu hi z nezaupnico povzročiti padec sedanje Brandtove levo-liberalne vlade
Koroška škofijska sinoda
m.
»Sinoda spoštuje kulturo in jezik našega naroda«. Pod tem naslovom je celovški list »Sinodalne informacije« v decembru lani podal kratko poročilo slovenskega sinodalnega krožka o poteku prvega sinodalnega zasedanja in o slovenskem prispevku k temu prvemu zasedanju. Iz tega poročila povzemam nekaj stavkov.
SPLOŠNI POTEK ZASEDANJA
»Po svečani škofovi sv. daritvi v celovški stolnici v četrtek 25. novembra se je parlament koroške škofije prvič sestal na zborovanju. Prati pričakovanju se je dobro začelo, sinodali so takoj zaslutili, da se s sinodo začenja novo poglavje koroške cerkvene zgodovine. Ves četrtkov dopoldan je bil posvečen predlogi o pridigi; njen uvod so sinodali zavrnili. Mnogo se jc razpravljalo o oblikah pokoncilske pridige, omenjala se je oblika razgovora in ocena koncilske pridige, omenjala se je oblika razgovora in ocena pridig pri vernikih. Iz predloge o cerkveni prosveti odraslih (izobraževanje odraslih) je bilo razbrati, da bo tukaj važno težišče posinodal-nega prizadevanja. Cerkveni otroški vrtci bodo odslej stremeli za enakopravnostjo s civilnimi. Petkove debate (26.11.) so bile stvarne in živahne, preveč pa je bilo govora o mašnih štipendijah in o štolnini. Cerkveno finančno poslovanje bo odslej javno, se je med drugim glasil sklep. Predloga o krstu poudarja pomen krstnega razgovora staršev z duhovnikom, v skrajnih primerih je možen tudi odlog krstnega obreda. Najbolj živahna je bila razprava v soboto (27.11.) ob predlogi o župnijskih svetih in njihovih izvolitvah. Jasneje je bilo čutiti, da gre za pokoncilske strukturne oblike Cerkve. Zaključna škofova maša v veliki dvorani Doma glasbe je bila dostojen zaključek prvega zasedanja.«
SLOVENSKI PRISPEVEK
K PRVEMU ZASEDANJU
»Premnogi izmed nas so čutili, da pričenjamo razdobje duhovne rasti in da bo odslej naša odgovornost za bodočnost Cerkve v dvojezičnem predelu škofije mnogo večja. Predstavniki koroške Cerkve in sinodalni odbori so pri izvedbi prvega zasedanja upoštevali našo kulturo in jezikovno samobitnost. Uvodna četrtkova sveta
daritev je v pesmi in molitvi poudarjala bratsko soglasje dveh narodov, nadpastir-jeva dvojezična beseda je soglasje še podčrtala. Dvojezični napis na ozadju otira sejne dvorane, slovenska beseda v parlamentarnih razpravah, slovenska pesem ob zaključnih liturgijah vseh treh dni, odlični prispevek naših sinodalov k poteku in uspehu zasedanja in ne nazadnje dokaz interesa za naše sinodalno delo po odličnih gostih iz Slovenije in Trsta podčrtavajo našo zavest odločilnega koraka našega naroda v lepšo duhovno in kulturno bodočnost.« (Opomba pisca:	Pričakoval
sem, da se bo apostolski nuncij, ki je pri otvoritvi zasedanja imel daljši govor v nemščini, spomnil tudi Slovencev.)
»Vzajemno z nemškimi brati,« pravijo dalje "Sinodalne informacije”, »smo nemško in slovensko molili vero in očenaš in dvojezičnost je dala ubrano harmonijo enega Duha. Skupno z nami so nemški bratje peli med sinodalno liturgijo tudi naše pesmi in mi smo se pridruževali njihovim spevom.
»Župnik Čebul je ob četrtkovem večernem obredu govoril o binkoštnem čudežu med sinodo in tako izpovedal občutje večine sinodalov.
»V Tinjah se je petkovo in sobotno jutro sešla družbica naših sinodalov k sveti daritvi, sodarovani z duhovnimi brati iz Slovenije in Trsta, in doživljala čudovito lepoto duhovne družine naroda v malem.
»Sinodalni sklep o čuvanju slovenske kulture in jezika v okviru cerkvene prosvete odraslih (izobraževanja) ima značaj ustavnega člena posinodalne naše škofije.
»Skrb Cerkve za dvojezičnost otroških vrtnaric našega predela škofije in dežele je dragocen prispevek za zdravo sožitje obeh narodov-sosedov.
»Častni gostje iz Slovenije in Trsta so v radiu in v časopisju v obeh jezikih izjavljali svoje zadovoljstvo nad potekom zborovanja in nad upoštevanjem naših kulturnih teženj v koroški Cerkvi in dodajali dragocene splošne vtise in nasvete k sinodi.«
To je poročilo, ki ga je pripravil slovenski sinodalni krožek. Upamo in želimo, da bo predloge in želje slovenskih sinodalov upoštevala tudi širša javnost na Koroškem pa tudi drugod v Avstriji.
Dr. LOJZE ŠKERL
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poslednja pot župnika V. Komaca
Vest o nepričakovani smrti sovodenjske-ga župnika Vladka Komaca se je po Goriškem in Tržaškem, pa tudi onstran meje hitro razširila, saj je bil rajni g. župnik znana osebnost in je imel dosti znancev, ki so cenili njegov kremeniti, čeprav včasih nekolilko ostri značaj ter njegovo predanost Cerkvi in duhovniški službi.
Njegovo krsto so iz Gradeža prenesli v Sovodnje, kjer naj bi iz župne cerkve sv. Martina nastopil svojo poslednjo pot na tamkajšnje pokopališče. Okoli 40 duhovnih sobratov in zelo veliko rojakov se je v petek 10. marca popoldne zbralo h pogrebni sv. maši, ki jo je opravil goriški nadškof msgr. Cocolin ob somaševanju dr. Rudolfa Klinca, msgr. dr. Franca Močnika in obeh slovenskih dekanov msgr. Ivana Kretiča in msgr. Jožeta Žorža. Po evangeliju se je goriški nadpastir v slovenskem jeziku poslovil od svojega duhovnika, se mu zahvalil za opravljeno delo v službi Cerkrve in zaželel, da bi iz večnosti poskr-bel za nov duhovniški naraščaj v slovenski goriški skupnosti. Po sv. maši je g. nadškof opravil tudi molitve nad krsto, nakar se je razvil sprevod na pokopališče, ki ga je vodil msgr. dr. R. Klinec.
Ob odprtem grobu se je poslovni od dragega pokojnika v imenu naših duhovnikov dekan msgr. Jože Žorž, v imenu faranov pa prof. dr. Silvan Kerševan.
Dekan msgr. 2orž je med drugim dejal: »V cvetu svoje mladosti si zaslišal Kristusovo vabilo. Odzval si se mu velikodušno in iskreno. Zapustil si učiteljsko službo in se odločil za duhovniško, da bi še po-
PRIPRAVE ZA KONGRES NARODNIH MANJŠIN »ALPE-ADRIA«
Pretekli teden so se v Trbižu srečali člani pripravljalnega odbora za kongres narodnih manjšin na področju »Alpe-Adria«, ki se bo vršili letošnjo jesen isto-tam. Pod vodstvom podpredsednika FUEM (Federalistične unije evropskih manjšin) dr. Reginalda Vospernika so člani odbora, predstavniki tržaških, goriških in kanalskih Slovencev obravnavali vrsto problemov organizacijskega značaja ter koordinacije dela. Na tem manjšinskem zborovanju naj bi po začrtanem programu sodelovali Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske, Italijani in Madžari iz Slovenije,
Gradiščanski Hrvati, Južni Tirolci, Furlani, Aostanci in Ladinci. Opazovalce naj bi poslale tudi ostale evropske manjšinske skupnosti.
lllllllll!lllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!ll!lllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillll!lllll!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllinlllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIMIII!lllimiMIII
NAŠA ODGOVORNOST
»Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl« (Jn 11, 21 in 32). Ta rahel očitek Lazarjevih sester tudi nam lahko velja kot pritožba zaradi naše pomanjkljive ljubezni do bližnjega.
1. - Koliko naših bratov umira po svetu od lakote in vojne, ker kristjani nismo znali vnesti v mednarodno sožitje Kristusa in njegovega nauka. Saj morda niti ne poznamo katoliškega družbenega nauka!
2. - Tudi okrog nas umirajo na dušah naši bratje in sestre, ker mi kristjani ne dajemo jasnega zgleda Kristusovih učencev. Duše umirajo ne samo ob pohujšanju v kinu, televiziji in tisku, ampak tudi zaradi naše apostolske brezbrižnosti in človeške mrzlote.
3. - Naša mladina ne bi padala v bivanjsko obupanost, versko mlačnost in narodno nezavednost, če bi v nas, starejših, videla več Kristusove doslednosti, značajnosti in požrtvovalnosti do bratov!
SODOBNOST KOMEDIJE ..POKOM
ff
polneje služil Bogu in narodu. Križ — simbol svoje službe, si vztrajno nosil po Tolminskem, po Krasu in po Goriškem. Ljubil in cenil si svoj poklic. Ostal si mu vedno zvest. Kot dobri pastir si se prizadevali, da bi ohranil v svojih faranih versko in narodno zavest. Odkrito in odločno si vedno povedal, kar si mislil. Ker so ti besede prihajale iz dobrega srca, ti tega ni nihče zameril, kdor te je od blizu poznal. Že več kot leto dni si se zavedal resnosti svoje ‘bolezni. Hotel s,i še delati, a istočasno si se pripravljal na srečanje z Gospodom. Kdo ve, kolikokrat si pri pobožnosti križevega pota molil: "Moje zadnje besede naj bodo: Jezus, Marija, Jožef.” Prav s temi besedami si se poslovil od tega sveta, potem ko si nekaj ur prej na večer opravil kot Jezus veliki Duhovnik svojo zadnjo daritev. Predno se pa od tebe poslovimo, imamo v srcu še eno prošnjo: izprosi nam pri Bogu novih duhovniških poklicev, kajti sicer bo naše ljudstvo kmalu ostailo 'brez pušnih pastirjev.«
Dr. Silvan Kerševan pa je dejal: »Sedemnajst let ste bili naš župnik. Dobro ste poznali svoje farane, vedeli za težave, ki tarejo našega človeka in se zavedali problemov naše skupnosti. Zato je bilo vaše delo večkrat težko, odločitve nelahke. čutili smo, da se za vašim gromkim glasom in strogim pogledom skriva dobro in skrbno srce. Bog naj vam vse stotero povrne! Nam pa izprosite milost, da se bomo zavedali svojih krščanskih dolžnosti in sledili Kristusu po njegovi poti.«
Zazvenela je nato otožna pesem slovesa. Domači pevski zbor se je poslovil od svojega dušnega pastirja, ki je (ljubil slovensko pesem, besedo in govorico kot malokdo med nami. Za njo je bil vedno pripravljen iti v boj, ker je bil prepričan, da poganjata zvestoba narodu in Cerkvi iz iste korenine. Kdor izpodseka eno, uniči tudi drugo. Ob svojem očetu, ki mu je posredoval življenje in ga vzgojil v zavednega Slovenca in gorečega božjega služabnika, bo pričakal vstajenja od mrtvih.
-jk
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je 12. in 13. marca dvakrat nastopilo v Katoliškem domu v Gorici s komedijo srbskega pisatelja Branislava Nušiča »Pokojnik«. Igra je eno izmed odrskih del, ki so bila vključena v seznam gledališke sezone SG iz Trsta za Goriško 1971-72.
Nušič se je rodil sicer pred več kot sto leti (1864) in je umrl leta 1938 mailo pred začetkom druge svetovne vojne, toda njegove komedije, 'ki večkrat prehajajo že v grotesko, so še vedno sodobne, kajti družba, ki jo Nušič tako mojstrsko smeši, se v bistvu ni spremenila. Spreminja se le zunanji videz.
Morda je komedija »Pokojnik« izmed Nušičevih del v tem pogledu najbolj sodobna. Saj najdemo vsepovsod primere, ki jih ta žgoča in jedka igra obravnava. Ugleden si, če imaš denar. Pri tem ni važno, kako si prišel do njega. Če ga pa nimaš, si vedno na tem, da te družba obsodi iin izloči. Zmaga ne tisti, ki ima na svoji strani pravico, ampak oni, ki si je ustvaril v družbi ugleden položaj in sii z dobrimi zvezami zagotovil svojo premoč.
To doživi tudi glavni junak v komediji Pavle Marič. Ker je uradno mrtev, so se njegove žene, njegovega znanstvenega dela in njegovega premoženja polastili drugi in to ne prav s poštenimi sredstvi. Seveda jim njegov povratek med žive ne hodi prav. Po mnogih spletkah vsem zainteresiranimi uspe, da ga odstranijo. Zgodi se tisto, kar se dogaja tudi danes tako v kapitalistični kot v socialistični družbi. »Pokojnika« se skuša proglasiti za umobolne-ga in se ga končno obdolži prevratnih ter protidržavnih dejanj. Da se reši aretacije, je »pokojnik« primoran poslužiti se lažnega potnega lista, ki so mu ga zainteresirani vsilili, a mu končno pride prav.
Gledalec je seveda na strani »pokojnika«. Do konca podzavestno pričakuje, da bo prišlo do preobrata in bo zmagala pravica. Toda do tega ne pride. Zmagajo tisti, ki imajo denar in nosilce oblasti na svoji strani. Nušič je imel prav: zakaj naj se igra konča v stilu pravljic, kjer so hudobni vedno kaznovani, ko pa je v življenju navadno prav obratno. Tako gledalec ob koncu skoro ne more ploskati. Priznanje igralci seveda zasilužijo, toda občutek, da je .krivica spet zmagala, pusti v njem grenak priokus. Zamišljen odhaja iz dvorane. In prav v tem je moč Nušičeve komedije. Ne zabava, ampak sili k razmišljanju. Zato tisti, ki so to delo uvrstili v repertoar letošnje gledališke sezone, gotovo niso pogrešili.
Igralci so zadovoljivo odigrali svoje vloge. Kot vedno je blestel Stane Leban v vlogi Spasoja Blagojeviča. On je predstavljal ves tisti krog zainteresiranih, ki skušajo svoj položaj rešiti za vsako ceno. Blagojeviča podpirajo Novakovič (Rajko Stupar), njegova legalna žena Rina (Jerica Mrzelova), 'bodoči Blagojevičev zet Ljubomir Protič (Iztok Jereb) in Anta (Ernest Zega). Njim nasproti stoji Pavle Marič (Matjaž Turk), ta nezaželeni od »mrtvih vstali« pokojnik. Njegov nastop je na mestih premalo samozavesten kot bi to moralo biti v primem človeka, ki ima vso pravico na svoji strani. Želeli bi si ga bolj odločnega, ognjevitega in pogumnega. Zdi se nam, da mu vloga ni prav »ležala«. Ostali igralci imajo bolj drugotne vloge, v katere pa so znali dati kar veliko mero svoje osebnosti kot npr. Ivo Barišič v vlogi Mileta ali Sergej Ferrari v vlogi publicista Mladena Djakoviča. Igro so popestrile s svojim dognanim nastopom tudi vse ostale štiri igralke: Blagojevičeva sestrična Agnija (Dragica Kokot Šolarjeva — zelo posrečena v vlogi neporočene stare »device«), Blagojevičeva hči Vukica (Teja Glažar) in obe služkinji (Metka Ferrari ter Beirta Ukmar).
Primorsko dramsko gledališče je s to
komedijo znova potrdilo sloves uigranega odrskega ansambla in bo z igro doživelo še veliko uspehov. K njim lahko prišteje, tudi zadnja nastopa v Katoliškem domu.
— e j
Bralci pišejo
Zadoščenje ob nabito polni dvorani
V Kulturni dom zahajam kar pogosto, toda tako nabite dvorane kot je bila za koncert Zveze tržaških cerkvenih zborov, za Gregorčičevo proslavo konec januarja, za skupno Prešernovo proslavo in za nastop otrok in mladine v nedeljo 5. marca pa že dolgo nisem videl. Srce mi ne da miru, da ne bi napisal predvsem ob Gregorčičevi proslavi in ob pesmi naših otrok nekaj skromnih vrstic.
Sem mlad delavec, zato mi pero teče bolj počasi. Toda rad bi povedal, kaj sem občutil, ko sem gledal več kot 300 mladih nastopati posamezno in skupaj na velikem odru Kulturnega doma. Premagovati sem moral solze, da mi niso planile na dan. Posebno pa sem bil ganjen, ko je toliko naših slovenskih malčkov zapelo Gregorčičevo Mojo srčno kri škropite. Prevzelo me je resnično veselje, saj bodo ti malčki nekoč odrasli in toliko jih je, da ne bo naš rod na Tržaškem še izumrl. To, kar se učijo kot otroci, jim bo gotovo za vedno estalo v srcu.
Prav tako ne morem pozabiti enkratne Gregorčičeve proslave, ki so jo izvedli Ko-baridčani pod vodstvom kaplana Avgusta Ipavca. Kakšna mojstrovina, kakšna izvedba! Gregorčič pa je znova dokazal, kako je njegova poezija še vedno živa, sodobna, vsa slovenska. Včasih se mi zdi, da kar pozabljamo na tega velikega sina slovenske zemlje, pa res ne vem, zakaj, saj je on med našimi pesniki gotovo velikan. Predvsem pa je vedno ves v ljudstvu.
Oprostite tem mojim besedam, toda napisal sem jih zato, ker vem, da gredo »kanconete« in slične pesmi v pozabo v nekaj mesecih, naše narodne pesmi pa žive v vseh globinah med našimi ljudmi, pa naj bodo starejši, mlajši ali še otroci. Hvala vsem, ki se trudijo, da ne bi naša pesem in naša beseda zašla v pozabo ali frate-lančni objem.
Tržaški slovenski delavec
Duhovna obnova v Sv. Križu pri Trstu.
V Sv. Križu pri Trstu obhajajo letos desetletnico zadnjega misijona. Ob tej priložnosti bo enotedenska duhovna obnova, ki jo bo vodil lazarist p. Andrej Lukan. Tako se bodo svetokriški župljani lahko spet duhovno obnovili in okrepili ter primerno pripravili na praznovanje Gospodovega vstajenja.
Umrl je Ivan Avsenek
V torek 29. februarja zjutraj je na svojem domu v Clevelandu v ZDA umrl Ivan Avsenak, zelo znan in sposoben slovenski gospodarski strokovnjak iz časov po prvi svetovni vojni. Čez dober mesec, namreč v aprilu bi bil dočakal 83 let. Lani v decembru je prestal hudo operacijo. Počutil se je kar dobro. Še tisti večer, preden je umrl, se je veseio razgovarjal s hčerkami in prijatelji. Zjutraj pa so ga našli mrtvega. Zadela ga je bila kap.
Ivan Avsenek je prišel v ZDA po koncu zadnje vojne. Delal je v uredništvu »Ameriške domovine«. Pisal je zlasti uvodnike dn politične preglede. Njegovi članki so se vedno odlikovali po trezni, razumsko utemeljeni analizi in sodbi. Za zdomsko slovensko organizacijo pomeni njegova smrt hudo izgubo.
Ledene rože
XIII.
Vsi smo upali, tudi jaz sem upal, da bo ledenih rož konec. Toda v noči od nedelje na ponedeljek je z Nanosa in Čavna privr-šala burja preko Krasa, Vipavske doline in goriških Brd, da je vsa dežela čez noč bila zopet v ledenih rožah. Zato jih še zmeraj ni težko trgati, posebno ker je naša ljuba republika Italija z ledenimi rožami stopila v volilno kampanjo. Vse kaže namreč, da bodo še zelo »hecne« stvari Z našimi volitvami.
Začelo se je z volitvami predsednika republike. Vsi vemo, kako so volitve potekale. To, kar bi moralo biti eden najbolj tesnih aktov italijanske demokracije, je postalo farsa. Poznam deklico, šest let ji je, ki je tiste dni, kadar se je pokazal na ekranu televizorja on. Pertini, začela skandirati: Martino, Fanfani, Fanfani, Martino... in zaključila: »Saj delajo tako, kot bi se igrali križ-mož.« Potem vemo, da ni zmagal ne križ ne mož, temveč Leone, in ima najbrž pri tem zasluge tudi desnica, saj bi se sicer »veliki volivci« še danes igrali križ-mož, oziroma Martino-Fanfani, kot je razumela tista deklica.
Potem je šlo za novo vlado. Štirje mušketirji, ki so skupaj držali nekaj let, kadar se niso kregali, so se to pot zares skregali. Vlada on. Andreottija ni dobila zaupnice. Zato je predsednik Leone na predlog nove vlade razpustil parlament in razpisal nove volitve, ki bodo 7. in 8. maja.
Začel se je drugi del farse, ki utegne postati tudi tragedija. Farsa sedanjih volitev je že v tem, da se poteguje za vstop v parlament 82 strank in strančic. Seveda od teh strank in strančic ne bodo vse dospele do parlamenta, ker ne bodo zbrale dovolj glasov za poslanca oziroma senatorja. Vendar že njih število priča o mozaiku italijanskega strankarskega življenja.
Se bolj porazno je, kdo vse se poganja za vstop v parlament. Med njimi je 38-let-na nudistka Elena Brini, ki bo zagovarjala legalizacijo nudizma, če pride v parlament. Lep Spektakel bo, če ta ženska pride v parlament in bo tam, zvesta svojim načelom, prva pokazala, za kaj se bo borila.
A morda najbolj ponižujoča stvar za italijanski parlamentarizem je kandidatura anarhista Valprede, ki ga kandidira skupina II Manifesto. Valpreda je že dve leti v zaporu, ker ga sumijo, da je sokriv znanih atentatov v Milanu in Rimu v decembru 1969. V Milanu je pri enem takem atentatu bilo 16 smrtnih žrtev. Mož, ki na njem visi utemeljen sum, da je to zakrivil, je možno, da bo izvoljen in da bo postal zakonodajalec nam vsem. Sodišče Valpre-di ni še sodilo, vendar že sam sum, da je morda kriv, bi moral zadostovati, da ga nihče ne bi smel staviti med voditelje ljudstvu, kar bi morali biti kandidati z.a parlament. Manjka še samo to, da bi prišel v parlament kak zastopnik mafije, čudno, da ta ni nikogar kandidirala.
To so »hecne« plati prihodnjih volitev. Utegnejo pa postati tragične, kot se je pokazalo preteklo soboto v Milanu. Tam je tako imenovana »izvenparlamentarna opozicija«, ki k njej spada tudi Valpreda, organizirala prvi vojaško pripravljen in strateško izveden spopad s policijo. To pot je bila policija močnejša. Toda do volitev je še dva meseca. Kaj se lahko zgodi v tem času, ko bodo politične strasti zmeraj bolj ognjene? Saj vemo, da niso organizirani in oboroženi samo na levi, da se prav tako oborožujejo in pripravljajo na desni. Ali bo uspelo vladi obdržati red in s tem demokracijo?
To niso retorična vprašanja, to so stvarna vprašanja iz sedanje in prihodnje notranje politike v Italiji.	(r+r)
Širite »Katoliški glas"
DESETI OBČNI ZBOR
Zveze slovenske katoliške prosvete
Predsednik Zveze dr. Kazimir Humar je odprl njen 10. občni zbor in povedal nato vrsto programatičnih misli. Ob predsedniški mizi mu delata družbo: na levi zvezni tajnik Marijan Terpin, na desni zvezni blagajnik Jože Jurak, ki na zadnjih občnih
zborih skrbi tudi za zapisnik
Zvesti svojemu programu
ENOTNI NASTOPI SO KORISTNI
V	življenju naše narodne manjšine je pomenil določen uspeh obisk, ki ga je bila slovenska delegacija napravila lani meseca decembra pri ministrskem predsedniku Colombu. Spomenico, ki so jo podpisali zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij, je podpisala tudi ZSKP in v delegaciji je bil tudi njen podpredsednik dr. Damijan Paulin.
Kot so nekateri ob tem obisku pravilno ugotovili, drži, da s samim obiskom nismo kaj dosti dosegli, zlasti zato ne, ker so se splošne politične razmere v državi med tem časom zapletle in je bil dialog med vlado in našo manjšino za sedaj prekinjen.
Vendar smo s složnim nastopom izpričali pred samimi seboj in pred italijansko
Pozdrave bratske Slovenske prosvete iz Trsta je prinesel prof. Marij Maver, ki je tudi odgovorni urednik »Mladike«
javnostjo, da smo vendarle edini, kadar gre za prvobitne pravice slovenske narodne manjšine. Mnenja sem, da bi bil tak enoten nastop potreben in koristen tudi pri drugih temeljnih vprašanjih naše manjšine, posebno kadar gre za šolske zadeve.
BOLJ ODPRTA POLITIKA DO NAŠE MANJŠINE
Preti kakimi osmimi leti sem na nekem srečanju s Krščansko prosvetno zvezo na Koroškem pri pozdravu rekel, da smo narodna manjšina kakor nezakonski otrok: država, v kateri živimo, nas ne mara, a tudi mati domovina se nas sramuje; mi pa hočemo živeti.
Če je to še pred osmimi leti držalo, so se danes razmere le premaknile nekoliko na boljše. Država, v kateri živimo, je polagoma začela uvidevali, da kot narodna manjšina nismo breme in stalna nevarnost za celovitost države, temveč pomenimo kulturno bogastvo in pot za mednarodno sporazumevanje. Do takega bolj odprtega in bolj človeškega gledanja na narodno manjšino je pomagalo več dejavnikov v državni in mednarodni politiki.
Eden glavnih je, po mojem mnenju, ustanovitev avtononme dežele Furlanija-Julljska Benečija. Z ustanovitvijo dežele je bila namreč dana tudi narodni manjšini možnost, da spregovori o svojih problemih in da jo poslušajo na višji ravni. Pri tem so bili glasniki njenih potreb in zahtev izvoljeni slovenski zastopniki, posebno še dr. Drago Štoka, ki zvesto zasleduje dogajanje med našimi ljudmi in se zanje pogumno zavzema pred deželnimi in tudi vsedržavivimi forumi.
Znak take bolj odprte politike do slovenske manjšine na deželni ravni je bil tudi obisk deželnega odbornika Stopperja, ki sl je v preteklem letu osebno ogledal
naše kulturne domove in dvorane. Tak znak vidim tudi v deželnih podporah, ki jih sedaj dobivajo glavne slovenske ustanove.
Zaradi tega, ko jemljemo na znanje, da dežela daje podporo slovenskim manjšinskim ustanovam, pričakujemo, da bodo te podpore stalne in tako učinkovite, da bodo Slovenci v Italiji, ki niso samo jezikovna manjšina, temveč istočasno del slovenskega naroda, mogli uspešno in avtonomno razvijati svoje kulturno življenje ter ohranjati svojo narodnost. V tem oziru smo pa še daleč od naših želja in od naših potreb, pa tudi daleč od tistega, kar že uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji.
Naj omenim npr. poročilo zadnje številke tiskovne agencije »Italia« z dne 29. februarja tega leta. Tam piše med drugim: »Italijanska manjšina ima že eno leto na razpolago svoj barvni televizijski program...« Zato pričakujemo, da deželna uprava, zvesta deželnim zakonom, ne bo samo nadaljevala s podporo slovenskim ustanovam in tudi naši ZSKP, temveč da bo podpore povečala.
Prav tako imamo pravico zahtevati od državnih oblasti, da priskočijo na pomoč našim kulturnim potrebam z novimi pobudami na deželni in na državni ravni; npr. tudi s stalnimi televizijskimi oddajami za Slovence v Italiji. Pri tem ne mislim samo na Slovence v tržaški in goriški pokrajini, ampak tudi na tiste, ki bivajo v Benečiji in v Kanalski dolini. Ker smo vsi državljani ene in iste države, imamo do nje enake dolžnosti, pa tudi enake pravice, in država do nas prav tako.
NOV ODNOS MATIČNE DOMOVINE DO NARODNIH MANJŠIN
Ko že govorim o odjugi in odprlju, moram omeniti tudi politiko matične domovine do narodnih manjšin. SR Slovenija je v zadnjih časih začela voditi bolj odprto in dinamično politiko do slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji. To z veseljem jemljemo na znanje. Prvi tak skromen stik z uradnimi krogi v Ljubljani smo pri vodstvu ZKPO napravili pred tremi leti ob razstavi slovenske nabožne umetnosti v Katoliškem domu. Tega ni bilo mogoče pripraviti brez vednosti in odobritve nekaterih odgovornih ljudi v Ljubljani.
V	teh letih in tudi že prej so se oglašali v raznih revijah in tudi v dnevnih časopisih v Sloveniji ter v zamejstvu številni
V	imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico zveznemu odboru Ciril Koršič. Obenem je izrekel vso pohvalo za nesebično delovanje predsedniku Zveze dr. Humarju in ostalim članom odbora. Občni zbor je kasneje na volitvah potrdil dosedanji nadzorni odbor, ki ga bodo še naprej sestavljali Ciril Koršič, Alojz Maraž in Bernard Antonič
kulturniki, ki so zahtevali, naj se Slovenija v svojem odnosu do narodne manjšine ne ravna po merilih politične in ideološke pripadnosti, temveč naj upošteva politični in ideološki pluralizem držav, v katerih manjšine živijo in delajo, češ vsi smo Slovenci in vsi spadamo v isti kulturni prostor.
Taki in slični argumenti kulturnikov so si le s težavo utrli pot v glave politično odgovornih ljudi v Sloveniji in tudi v zamejstvu. Toda danes je pot zasekana in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij (ZKPO) je navezala uradne stike tudi z našo Zvezo. V preteklem letu so bili naši zastopniki ponovno na razgovorih v Ljubljani in mi smo njih vodstvo povabili na prijateljski obisk na Goriško. Bodočnost bo pokazala, kako se bodo naši medsebojni odnosi razvijali in kakšne sadove bodo obrodili.
Vsekakor smo z ZKPO v Novi Gorici že prej navezali stike in tudi sodelovanje. Tako je prišlo do kulturnih izmenjav, gostovanj, obiskov in posvetov tostran in onstran meje. Z Novo Gorico smo si torej že dobri znanci in sodelavci.
STIKI S SORODNIMI ORGANIZACIJAMI
V	ZAMEJSTVU
Kar se tiče sodelovanja in stikov s kulturnimi organizacijami v zamejstvu, smo v preteklem letu dalje pletli stike z vsemi sorodnimi organizacijami, tako katoliškimi kot laičnimi. Prišlo je do srečanj, razgovorov, izmenjave mnenj tako s Slovensko prosveto v Trstu kot s Slovensko prosvetno zvezo v Gorici.
S to slednjo smo poleg skupne gledališke sezone obravnavali tudi vprašanje na šega zamejskega šolstva, posebno vpisovanje otrok v osnovne šole in otroške vrtce.
V	tem oziru smo pred začetkom šolskega leta 1972/72 skupno pripravili akcijo za vpis otrok v slovenske šole v oočinah Ronke, Tržič in v Ločniku. Uspeh ni bil tak kot smo pričakovali, toda spoznali smo, da se da na eni strani marsikaj do seči, na drugi pa da bi taka akcija morala biti trajna in bi jo moral voditi kak poseben organ, samo za to postavljen.
Srečanja in izmenjavo misli smo imeli tudi s Krščansko kulturno zvezo na Koroškem. Do kakih večjih konkretnih po bud z njimi pa ni prišlo, če izvzamemo nekaj gostovanj, ki so jih opravila posamezna društva in skupine.
Ostane še problem Slovenske Benečije in Kanalske doline. Iskali smo možnosti za večje kulturne stike in pobude tako z enimi kot z drugimi, vendar konkretnih uresničitev ni bilo veliko. Zbor »Mirko Filej« je sodeloval pri skupni proslavi v vasi Matajur lani v mesecu avgustu, zbor iz Ukev pa je sodeloval na »Cecilijanki 1971« v Gorici; drugega stvarnega ni bilo. Zavedam se, da smo storili premalo in da bo treba storiti v tem oziru več.
ODNOS DO ITALIJANSKE VEČINE
Končno naj omenim še stike z italijansko večino. Tu zopet nimamo beležiti kaj posebnega. A zdi se mi, da so vzroki objektivnega značaja in ne morda v pomanjkanju posluha ali dobre volje. Pri naših sosedih Furlanih in Italijanih namreč kulturnega in prosvetnega življenja na ravni amaterstva skoro ni ali vsaj ni tako razvejano kot pri nas Slovencih. Zato je težko priti do medsebojne izmenjave kulturnih vrednot.
Nekaj pa smo tudi v tem oziru storili in sicer je zbor »M. Filej« nastopil s koncertom v župniji sv. Ane v Gorici, zbor »L. Bratuž« pa v Ogleju ob slovesnosti v čast sv. Mohorju in Fortunatu, dramska skupina iz župnije Marcelliana iz Tržiča je uspešno gostovala z neko komedijo v Doberdobu.
Po tem splošnem pregledu prehajam na kratek pregled kulturno prosvetnega dela, ki so ga članice naše Zveze in Zveza sama opravile med nami. Bom kratek, ker bodo več povedali zastopniki organizacij samih.
KRATEK PREGLED DEJAVNOSTI ZVEZE
Predvsem moram omeniti gostovanje pri slovenskih delavcih in izseljencih v Švici ter v Avstriji. To je bila izredna pobuda, ki smo jo prvič izvedli. Bilo je precej stroškov, tudi truda ni manjkalo, toda bilo je tudi dosti zadoščenja pri udeležencih in pri naših rojakih, ki smo jim po-
sredovali slovensko pesem in slovensko gledališko besedo.
V	ostalem je potekalo življenje in delo po že izvoženih kolesnicah in stalnih shemah. Bili so to kulturni večeri, dramski nastopi, koncerti in zborovsko petje, saj ima vsako društvo tudi svoj pevski zbor. Vse to delovanje hočem strniti v nekaj preglednih številk, kot so jih posredovale posamezne organizacije:
Kulturnih večerov je bilo 26 in udeležencev 2.100; koncertov smo imeli 9 in udeležencev na njih je bilo 3.200; dramskih nastopov je bilo 50, udeležencev pa 10.500; drugih nastopov (akademije, miklavževa-nja, pustovanja in podobno) je bilo 18 s 3.300 udeleženci.
Ce seštejemo vse kulturne akcije, od kulturnih večerov do dramskih nastopov, dobimo, da jih je bilo nad sto, udeležencev pa blizu dvajset tisoč. Pri tem niso vključena gostovanja Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v Kato), domu.
Ob teh številkah velja zlasti poudariti, da gre pri nastopanjih pri zborih povečini za delavce in za mladino; prav tako so tudi udeleženci v največji meri iz delavskega in kmečkega stanu.
Zaključujem to svoje poročilo z ugoto-
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je velik prijatelj našega prosvetnega dela in se rad udeležuje kulturno-prosvetnih prireditev kjerkoli jih Slovenci v zamejstvu prirejajo
vitvijo, da ostaja Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem zvesta svojemu programu, ki je med našo mladino in med preprostim ljudstvom širiti slovensko kulturo, kakor izhaja iz tisočletne tradicije slovenskega naroda, in s tem tudi držati živo narodno zavest na tem koščku slovenske zemlje.
// delmnis društva
##
V	okviru SKPD »F. B. Sedej« delujejo štiri skupine: glasbeni ansambel »Lojze Hlede«, dramska družina, mešani zbor in uredniški odbor »Števerjanskega vestnika«.
Glasbeni ansambel »Lojze Hlede« je v zadnji poslovni dobi nastopil petnajstkrat. Sodeloval je tudi na festivalu narodno-za-bavne glasbe v Ptuju, na katerem je prejel nagrado za najboljše besedilo.
Ob tej priložnosti se je članom ansambla porodila misel, da bi tudi v Štever-
Dr. Helena Knez je tudi imela povedati marsikaj vzpodbudnega iz življenja društva »F. B. Sedej«, ki ga je zastopala na občnem zboru
janu organizirali podoben festival. Res so to zamisel lani 2. maja skupaj z odborom društva že prvikrat izvedli in pripravili
I.	zamejski festival narodno-zabavne glasbe. Letos naj bi se vršil 27. in 28. maja.
Dramska skupina je naštudirala dve igri: Bevkovo dramo »Materin greh« ter Medvedovo šaloigro »Rendez-vous«. S slednjo je nastopila samo enkrat in sicer v Štandrežu, s prvo pa na več krajih: doma, v Gorici, Štandrežu in v Češnjici v Bohinju.
Mešani pevski zbor je nastopil na »Cecilijanki 1971« in na božičnici v Števerjanu.
Bilo je tudi več gostovanj: igralci iz štandreža so prišli dvakrat in enako tudi Slovensko gledališče iz Trsta. Iz Slovenije so prišli člani gasilskega društva iz Češnjice ter s tem vrnili obisk. Kulturni večeri ob predvajanju skioptičnih slik so bili štirje.
Naj ob koncu poročila opozorimo, da je treba v bodoče pri vseh kulturnih nastopih dati več poudarka kvaliteti uprizoritev. živimo v dobi neprestanega napredka; tudi preprosti ljudje niso več zadovoljni s kakršnim koli izvajanjem. Ko nastopa v števerjanu npr. Slovensko gledališče iz Trsta, je gledalcev do 200, ko pa pridejo na oder amaterske skupine, pade udeležba na sto ali še manj. To znači, da je treba vsako igro, tudi preprosto, kvalitetno podati.
Nadaljnji problem je tudi naša dorašča-joča mladina. Naša društva naj bd bila občutljiva za njene probleme in ji nudila oporo v vzgoji, v izobraževanju in v športu, saj je prav od nje odvisen naš narodni obstoj.
10. občnega zbora ZSKP so se udeležili kot gostje tudi (od leve na desno) zastopnik Zveze kulturno-prosvetnih društev v Sloveniji prof. Darij Bratuž iz Nove Gorice, prof. Edmund Košuta iz Gorice in Igor Orel iz Trsta. Slednja sta zastopala Slovensko prosvetno zvezo v Italiji. Ob prof. Bratužu je zapisnikarica Zveze Mirijam Obljubek, za njo predsednik goriškega društva »Mirko Filej« Viktor Prašnik. Med gosti naj bi bil tudi povabljeni zastopnik Slovenskega gledališča iz Trsta. Zaradi zadržanosti je vodstvo SG poslalo sledeči brzojav: »žal se ne moremo udeležiti občnega zbora zaradi predpremiere. želimo vam mnogo uspehov in čim plodnejšega sodelovanja z našo ustanovo «
VIDNI SADOVI ORGANIZIRANEGA DELA Poročila predstavnikov društev
Zvezni tajnik Marijan Terpin je iznesel več zelo tehtnih misli ob branju svojega poročila
Tudi v zadnji poslovni dobi, ki je trajala od 2. marca lani do 4. marca letos so se člani zveznega odbora redno sestajali na seje in sicer vsaki prvi ponedeljek v mesecu. Vsega je bilo deset rednih sej. Kadar je šlo za razne nujne probleme, so se predsednik, tajnik, podpredsednik in blagajnik še posebej sestajali. Poudariti moram tudi pozitivno dejstvo, da so bile seje večinoma zelo plodne, ker je bila udeležba predstavnikov društev in drugih včlanjenih organizacij nadpovprečno zadovoljiva.
Vsaka akcija in prireditev Zveze je bila predmet predhodnega dogovora predstavnikov in delegatov društev ter organizacij, da so lahko prišle do izraza težnje posameznih društev in je bilo torej opravljeno delo res v duhu medsebojne vzajemnosti, povezanosti in sodelovanja.
Čeprav je Zveza priredila več širših manifestacij, ki bi jih posamezna društva ne zmogla ali bi jih vsaj ne zmogla v taki širini, je zvezni odbor prvenstveno težil po vsklajevanju delovanja posameznih društev in je nudil vso pomoč, ne samo materialno, svojim društvom, kar je brez dvoma temeljno poslanstvo naše krovne ot ganizadje.
Ne bi hotel naštevati podrobno vseh akcij, ki smo jih izvedli. Nekatere, važnejše, je že omenil predsednik Zveze, ostala pa bodo dobila mesto v poročilih včlanjenih organizacij, ki so jih materialno izvedle. Vsekakor pa je treba omeniti organiziranje vsakoletne »Cecilijanke«, pustne prireditve v Katoliškem domu, dogovarjanja z raznimi predavatelji za kulturne večere po naših društvenih sedežih in trud, da bi rešili problem dramskih skupin, ki pogrešajo sposobnih režijskih kadrov in podobno.
Kot sem že poudaril, je bilo sodelovanje predstavnikov društev v zveznem odboru zelo pozitivno. In tudi posamezna društva, mislim zlasti na društva v Doberdobu, štandrežu, Gorici in Števerjanu, delujejo kar dosti smotrno. Priča smo tudi novim vzpodbudnim naporom mladine v Podgori, ki je ustanovila svoje društvo in se priključila Zvezi. Tudi v Rupi, kjer že veliko let z uspehom deluje mešani pevski zbor, so se v zadnjem času odločili, da se organizirajo in priključijo krovni organizaciji. Ostanejo pa še vprašanja nekaterih naših krajev in vasi, ki so preveč brezbrižni do vsakega kulturnega dela, čeprav so na voljo posamezniki, pripravljeni za tako delo.
Seveda zavisi mnogo organizacijskih uspehov in dosežkov od razpoložljive delovne sile. Marsičesa ne moremo izvesti, ker smo vsi od predsednika do zadnjega odbornika obremenjeni z vsakdanjim delom in težavami ter nam ni mnogokrat na voljo potrebni čas. Zato tu vnovič poudarjam potrebo po stalnem zveznem uradu in usposobljeni osebi, ki bi tak urad vodila.
Problem zase je poročanje o našem delu. Vsa poročila zavise od občasnega zanimanja in dobre volje posameznikov, ki napišejo kaj za »Katoliški glas«, »Mladiko« ali kak priložnostni časopis. Slovenski edini zamejski dnevnik, ki bi bit tudi poklican, da bi poročal o kulturnem delu celo molči ali omenja naše prireditve le v bežnih zapiskih. To je sicer lahko v korist nekim političnim skupinam, vendar pa mislimo, da je tako ravnanje izredno škodljivo za našo celokupno manjšino, ker je na dlani, da bo velik del naše javnosti na ta način zvedel le za del kulturnih naporov slovenske manjšine na Goriškem.
Prav tako kljub raznim premikom, ki jim prisostvujemo v zvezi Z našim delo-
vanjem v matični domovini, še vedno opažamo premajhen odziv tako v slovenskem tisku kot na koprskem in ljubljanskem radiu, da slovenske televizije sploh ne omenim. Ni to kritika, temveč le ugotovitev stvarnih dejstev, ki jih lahko vsakdo preveri. Res ne moremo doumeli, zakaj vidijo domovinski krogi v našem delu predvsem sredstvo v službi določenega svetovnega nazora, namesto da bi to naše delo jemali kot napor krščansko usmerjenih ljudi, ki želijo za vsako ceno ohraniti slovenstvo na tem občutljivem koščku ogroženega enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Če že ne najdemo pravega razumevanja v sredstvih javnega obveščanja, pa se mi zdi primerno, opozoriti na pomen ciklosti-tiranih glasil, ki jih izdajata že vrsto let prosvetni društvi iz Štandreža in štever-jana. Morda se bo kak kulturnik pomilovalno nasmehnil ob listanju in prebiranju teh dveh vestnikov, toda za naše ljudi pomenita mnogo. Dovolj je iti mednje in opazovati, s koliko toplino in preprostim veseljem sprejemajo mesec za mesecem svoje glasilo in s koliko pozornostjo prebirajo vsak mesec novice, ki so vzete iz njih življenja.
Naj se na koncu poročila dotaknem še enega spornega problema, ki je zadnje čase večkrat razdvajal duhove tako v zveznem odboru kot med raznimi organizacijami in če hočete, med mestom in deželo.
V	»Katoliškem glasu« smo 25. novembra 1971 v štev. 46 brali v poročilu o občnem zboru SKAD-a tudi naslednje misli:
»Ni težko napovedati, kakšne bodo oblike kulturnega udejstvovanja v bodočih letih. Dovolj je, da pogledamo, kako je danes v velikih centrih civiliziranega Zapa-da. Kultura ostaja potreba človeka, a zlasti v visokih oblikah, to se pravi v obliki nastopov profesionalnih skupin, ki jim je to poklic. Diletantski zbori in dramske skupine obstajajo te kot kratkotrajne in zastarele tvorbe. Kot je danes tam, tako bo gotovo v nekaj letih tudi v Gorici. Država bo razumela potrebo po kulturnih prireditvah in jih bo izdatno podprla. Takrat bodo potrebni ljudje, ki bodo znali sredstva porabiti za organiziranje takih predstav, ki bodo skupnosti koristne in zanjo primerne. Prav je, da se že zdaj nekateri pripravljajo za to delo, da se ne bo nekoč naša skupnost znašla brez zmožnih voditeljev.«
Čeprav sem prepričan, da teh vrstic ni vzeti dobesedno in da so izraz koga, ki živi v zaprtem krogu višje kulture ter se ne bavi s prosvetnim delom v korist naših preprostih ljudi, pa moram kljub temu dvigniti alarm, kajti tako mišljenje bi povzročilo smrt naših zborov, društev in prosvetnih organizacij na sploh.
Priznavam, da potrebujemo tudi višje kulture, visoko umetniških poklicnih ansamblov, da ne bomo ostali le neka uboga raja. Toda naj bi imeli še toliko poklicnih kulturnih skupin, če našemu delavcu in kmetu, ki prihajata triulna in z žuljavimi rokami zvečer k vajam za petje ali igro, ne bomo dali možnosti, da se kulturno udejstvujeta, bo med nami prosvete kmalu konec, mi pa se bomo narodno izgubili.
Naše preproste fante in dekleta, delavce in delavke, kmečkega človeka na sploh pa vabim, naj vztrajajo v naših zborih, dramskih skupinah, krožkih in društvih. Naj tudi v bodoče ohranjajo svetla izročila naših dedov, ki so kljub vsemu nasprotovanju uspeli ohraniti jih našemu narodu! Kol doslej bodo tudi vnaprej prav oni najbolj zvesti, pristni in požrtvovalni tvorci naše kulture.
„ Hrast “ iz Doberdoba
Stanko Ferfolja iz Doberdoba je orisal plodovito delovanje katol. kulturnega društva »Hrast«
Katoliško kulturno društvo »Hrast« v Doberdobu je v svojih treh letih obstoja že izkazalo veliko dejavnost, čeprav seveda ni manjkalo raznih težav. Društvo ima štiri odseke: dramskega, pevskega, športnega in filmskega.
Zlasti za dramske nastope je društvo pokazalo veliko zanimanja. Samo je pripravilo dve igri: »Priče« in »Godi se v nebesih«. S prvo je nastopilo za misijonsko nedeljo najprej v domači dvorani, kasneje pa še v Štandrežu, Podgori in v Katol. domu, druga je bila povezana s prihodom sv. Miklavža in uprizorjena tudi v Katoliškem domu.
Gostovali so koroški študentje z dramo »Ana Frank«, dramska družina iz Štandre-ža s štirimi igrami, člani SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana z Bevkovo dramo »Materin greh« in v sodelovanju z domačim društvom »Jezero« Slovensko gledališče iz Trsta trikrat (Kaj bodo rekli ljudje, Raffaele in Trije tički). Veseloigra »Trije tički« je doživela v Doberdobu na odru Župnijskega doma celo svojo krstno izvedbo. Prvič je v isti dvorani nastopila tudi italijanska dramska skupina iz Mar-celliane z veseloigro »če je tašča v hiši«.
Največja prireditev je bil »Praznik pomladi« 12. aprila 1971 na velikonočni ponedeljek. To je bil včasih tradicionalni doberdobski praznik. Društvo »Hrast« ga je sklenilo obnoviti. To mu je tudi uspelo, saj se je lani praznik vršil že tretjič. Na programu so bile kulturne in zabavne točke.
8., 9. in 10. marca 1971 so bili v Doberdobu trije vzgojni večeri. Mladini in staršem sta predavala zdravnika zakonca dr. Pertlova. Imeli smo tudi srečanje goriške mladine in sicer 7. marca 1971. Goričani so podali igro »Mister X«, domača mladina pa je pripravila prizor iz skavtskega življenja. Lepo je uspel tudi družabni večer, ki so se ga udeležili člani vseh štirih odsekov društva, sredi poletja pa je društvo priredilo še dvodnevni izlet po Jugoslaviji ob udeležbi 46 članov. Kadar v dvorani ni bilo drugega programa, so pa bili predvajani razni filmi. Udeležba je bila vedno zadovoljiva.
Oživelo je skavtsko gibanje. Dosedanjim skavtom in volčičem so se pridružile še bodoče skavtinje in veverice. Zelo so navdušene. Upajmo, da bodo take tudi ostale.
Tudi športni odsek je zelo aktiven. V njem je 12 članov, ki so nastopili na raznih tekmovanjih s slovenskimi in italijanskimi ekipami. Med drugim se je do-berdobsko moštvo udeležilo mladinskih iger 1971, memoriala »Mirko File j« in slo-
Podgora
21. junija 1971 je bil na željo članov cerkvenega pevskega zbora v Podgori sklican občni zbor, na katerem je bilo ustanovljeno slovensko prosvetno društvo »Podgora«. Novo društvo se je takoj včlanilo v Zvezo.
V	času svojega obstoja je imelo tri redne seje, pripravilo dva izleta v Slovenijo (Breginj in Postojna) ter oskrbelo tri uspele kulturne večere (dr. J. Andlovič: Svet ob Soči; misijonarka D. Hočevar: Indonezija; Andrej Košič: Blagoslovitev slovenske kapele v Washingtonu).
Društvo je organiziralo tudi miklavže-vanje, pustni večer in alegorični voz za pu9tno nedeljo. Prav posrečena je bila prireditev na prostem 13. junija 1971, ki je pritegnila mnogo ljudi.
Cerkveni pevski zbor se je udeležil Cecilijanke 1971, mladinski zbor, ki ga vodi gdč. Mariza Perat pa je nastopil na prazniku mladine v Katoliškem domu dne 8. decembra.
venskih športnih iger v septembru 1971.
Pohvalno je delovanje pevskega zbora, ki šteje 27 pevcev in pevk. Večino sestavljajo mlada dekleta. Glavna skrb zbora je cerkveno petje, a ne zanemarja tudi narodne pesmi. Zbor se je udeležil tudi »Cecilijanke 1971« v Gorici. Škoda, da so mladi fantje v zboru tako maloštevilni. Tudi zborček malih, ki nastopa v Doberdobu ob raznih priložnostih ter se je predstavil tudi v Gorici na mladinski akademiji 8. decembra 1971 bi žel večje uspehe, če bi imel nekoga, ki bi ga požrtvovalno vodil z veščo in vztrajno roko.
Zbor „M. Filej“
Standrež
Kazimira Blažič iz Podgore poroča o dejavnosti društva »Podgora«, ki je bilo ustanovljeno lansko leto
Gdč. Majda Zavadlav je podala poročilo o delovanju društva v Štandrežu«, ki je bilo eno najbolj delavnih v okviru Zveze
V letu 1971 je prosvetno društvo »štan-drež« priredilo samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi organizacijami 48 raznih kulturnih prireditev, kar je približno ena predstava tedensko. V sklopu društva deluje dramski odsek, mladinski dramski odsek, mešani pevski zbor, mladinski pevski zbor, rekreacijski odsek ter uredniški odbor »štandreškega zvona«.
Dramski odsek je v tem letu naštudiral Gogoljevo komedijo »Ženitev«, Levstikove ga »Junteza« in veseloigro N. Manzarija »Mrtvi ne plačujejo davkov«. S temi deli je dramski odsek nastopil 21 krat. Štan-dreški igralci so nastopili tudi v Švici, Avstriji in na Koroškem. Tudi mladinski dramski odsek je večkrat nastopil s krajšimi prizori na štandreškem in goriškem odru.
Mešani pevski zbor je v tem letu dobil novega pevovodjo Ivana Bolčino ter se okrepil z mladimi pevci. Nastopil je na Cecilijanki, ob Prazniku špargljev v Štandrežu ter na Koroškem. Prav tako napreduje tudi mladinski pevski zbor pod skrbnim vodstvom Elvire Chiabai. V tem letu je zabeležil več uspelih nastopov: o božičnici, miklavževanju, materinski proslavi, ob prazniku špargljev in ob prazniku mladine 8. decembra 1971 v Katoliškem domu v Gorici.
V štandreški župnijski dvorani so bili v gosteh Slovensko gledališče iz Trsta, štever j anski dramski odsek z Bevkovo »Materin greh«, doberdobski igralci z igro »Priče«, v januarju pa so nastopili koroški dijaki z dramo »Ana Frank«.
Za kulturno razgledanost so poskrbeli dobro pripravljeni kulturni večeri, ki so jih imeli zakonca Pertl, Vinko Zaletel, misijonarka Dcodata Hočevar, prof. Slavko Bratina in dr. Tone Požar. V teku sezone je prosvetno društvo »Štandrež« priredilo tudi priložnostne družabne večere kot sta npr. martinovanje in pustovanje. V okviru rekreacijskega odseka je bil organiziran v februarju 1971 kuhinjski tečaj, ki se je zaključil z bogato razstavo kuharskih izdelkov.
Sedež društva so dvakrat obiskali operaterji Radia Trst A; prvič so posneli razgovore s člani društva o delovanju in bodočem programu, drugič pa nekaj mladinskih pesmi v izvedbi mladinskega pevskega zbora.
Tudi v poletnem času je bilo kulturno delovanje zelo razgibano. Poleg izletov v Slovenijo in na Koroško se je v štandrežu vršil konec maja in v začetku junija tradicionalni kulturni praznik pod naslovom »Praznik špargljev«. Organizirala so ga domača društva: prosvetno društvo »štandrež, Kmečko društvo ter prosvetno društvo »Oton Županči&<.
Uredniški odbor društva »štandrež« izdaja mesečno tudi »štandreški zvon«, ki je glasnik vaškega življenja in delovanja. List izhaja že tretje leto in ga dobivajo vsi vaščani brezplačno.
Mirko Špacapan govori o vsestranski prisotnosti moškega zbora »Mirko Filej« na raznih prireditvah
Tudi v letu 1971 se je moški zbor »Mirko Filej« udejstvoval in pomagal, kadarkoli in kjerkoli je bilo treba ter tako na stvaren način doprinesel svoj delež k rasti in razvoju naše kulture na Goriškem.
V februarju 1971 je zbor registriral vrsto narodnih pesmi na tržaškem radiu.
V marcu je na povabilo farne skupnosti pri Sv. Ani v Gorici imel samostojen koncert v prostorih tamkajšnjega oratorija.
Dne 3. marca 1971 je zbor sodeloval na tekmovanju »Primorska poje« najprej v Bukovici, nato pa 9. maja na zaključnem koncertu v Ajdovščini.
Omeniti je treba tudi sodelovanje tega zbora na domačem prazniku v Rupi (25. aprila), na Prazniku špargljev v Štandrežu (6. junija) in v Podgori (13. junija).
V juniju so pevci šli v Ljubljano, kjer so opravili registracijo za tamkajšnji radio, ki je oddajal ta spored 1. marca letos.
Tudi sredi poletja je naš zbor pokazal mnogo dobre volje in požrtvovalnosti, ko je nastopil na Matajurju v Slovenski Benečiji 8. avgusta.
V jeseni naj zabeležimo nastop na »Ce-cilijanki 1971«. Letos v januarju pa je odpel vrsto pesmi na božičnicah v goriški in koprski stolnici ter pripravil predavanje z diapozitivi »S Slovenskim oktetom po Japonski«.
SKAD iz Gorice
Prav zanimivo poročilo o kulturni dejavnosti SKAD-a je podala njegova predsednica Metka Klanjšček
Tudi v zadnji poslovni dobi se je Slov. katol. akademsko društvo v Gorici (SKAD) trudilo, da bi nudilo čim več tehtnih predavanj, povezovalo dijake in visokošolce ter gojilo zdravo družabnost med slovensko goriško mladino.
Poleg predavanj (dr. Avčin in škof dr. Grmič) je društvo organiziralo v Katoliškem domu razstavo Grupe U, gostovanje rimskih študentov s komedijo »Scapinove zvijače«, sobotna srečanja med člani SKAD-a in srednješolci (predavali so Marija češout, Zdenko Hvala, Bernard Špacapan in starešina SKAD-a dr. K. Humar) ter študijske dneve v žabnicah.
13. novembra 1971 je imelo društvo svoj občni zbor. O božičnih praznikih se je odbor spomnil vseh slovenskih kulturnikov, prijateljev in simpatizerjev SKAD-a z voščili. Pri Hmeljaku v Sovodnjah je bilo že dvanajsto štefanovanje. Udeležencev je bilo 55 tako s Tržaške kot iz Gorice. Večer je dobro uspel.
SKAD-u je tudi uspelo, da je prišel do novega sedeža, ki je v pritličju stavbe ob Katoliškem domu zraven skavtske sobe. Seveda bo treba prostor še urediti.
Društvi ..NI. f itei" in zbor „1. Bratuž"
Ker je bil tajnik SKPD »Mirko Filej« iz Gorice Jože Jurak že zaposlen na občnem zboru s pisanjem zapisnika, je namesto njega prebrala tajniško poročilo Zora Pi-ščamc, ki ima v omenjenem društvu funkcijo blagajnika
Od zadnjega občnega zbora Zveze je imelo SKPD »Mirko Filej« pel sej, ki so se jih odborniki polnoštevilno udeleževali.
Odbor društva je izvedel več pomembnih in uspelih prireditev, tako nastop solistov ljubljanskega baleta v Katol. domu 9. oktobra 1971, orgelski koncert prof. H. Berganta v goriški stolnici 20. decembra ter koncert zbora »J. Gallus« iz Trsta 16. januarja 1972. Društvo je tudi priredilo miklavževanje za otroke v Katoliškem domu 4. decembra 1971 in v ta namen povabilo igralce katoliškega kulturnega društva »Hrast« iz Doberdoba.
Poleg tega je pripravilo društvo štiri kulturne večere, ki so bili vsi dobro obiskani: 14. marca 1971 je imel Vinko Zaletel skioptično predavanje o Filipinih in Tai-wanu; 7. novembra je kazal slike Andrej Košič o blagoslovitvi slovenske kapele v Washingtonu; 19. decembra je prof. Tone Požar predaval o svojem obisku Moskve in Leningrada; 23. januarja 1972 pa je bilo na sporedu misijonsko predavanje p. Jožeta Cukaleta o Bengaliji.
6.	novembra 1971 je posnel Miro Opelt za radio Trst A razgovor o ciljih in dejavnosti društva, ki so se ga udeležili predsednik Viktor Prašnik, tajnik Jože Jurak in odbornika Jože Vižintin ter Mirijam Obljubek.
Naj še omenimo, da je skupina odbornikov društva tudi letos na praznik Vseh svetih obiskala grobove naših zaslužnih glasbenikov Lojzeta Bratuža in Mirka Fileja ter položila rože na njun zadnji dom.
Ker deluje mešani zbor »Lojze Bratuž« v okviru društva, naj sledi poročilo tudi o njegovi dejavnosti.
Zbor je nastopil lani dvakrat na reviji »Primorska poje« in sicer 21. marca v Kopru in 9. maja v Ajdovščini. V Kopru je dosegel prvo mesto, v Ajdovščini pa tretje v prvi skupini zborov.
Zbor »Lojze Bratuž« je tudi sodeloval pri vstaj enjski procesiji na veliko noč 1971 v goriški stolnici, na Prazniku šparg-ljev 6. junija v Štandrežu, 13. junija na prireditvi v Podgori, 11. julija je nastopil v sodelovanju z zborom »Fantje izpod Grmade« v Ogleju, 21. novembra se je udeležil »Cecilij anke«, 2. januarja 1972 je sodeloval pri božičnici v goriški stolnici, kjer je izvedel tudi izvirno skladbo svojega člana Andreja Bratuža. 9. januarja je zbor z istim sporedom nastopil tudi v koprski stolnici.
Zelo uspešen je bil nastop zbora ob gostovanju v Švici in na Predarlskem, ko ie Zveza pripravila srečanje z ondotnimi slovenskimi izseljenci. V Einsiedelnu je na koncertu odpel 9 pesmi, v Rankweilu na Predarlskem pa šest. Tudi je v baziliki v Einsiedelnu pri slovenski službi božji prvič zapel nekaj odlomkov iz maše sedaj že pokojnega glasbenika Štefana Kovača.
Upajmo, da bo zbor tudi v bodoče nosilec slovenske pesmi in tako eden od stebrov slovenstva v zamejstvu. Tako dirigent kot člani zbora lahko v tej smeri veliko dobrega storijo.
,Katoliški glas'* v vsako slovensko družino I
Z
Prenovljena Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu
V nedeljo 12. marca 1.1. je Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu imela svoj redni občnd zbor. Udeležilo se ga je kot vedno veliko število članov. Občni zbor je najprej sprejel spremembo pravil, ki med drugim vsebuje določilo o dvojezičnosti. Zbor je dosiledno potekal v slovenščini in italijanščini.
Dnevni red je bil zelo obširen. Med najvažnejšimi zadevami naj omenimo le nekaj glavnih: ustanovitev takih zadružnih oblik, ki bodo znižale proizvodne stroške, omogočile prodajo na zadružni podlagi in izključile posredništvo; zagotoviti kmetijstvu vodo v zadostni količini in po znižani ceni; zgraditi poljske poti in ceste; razlastitve se morajo omejiti le na nujno potrebne površine, odškodnina pa mora biti pravična; rešiti je treba vprašanje vojaških služnosti in jusarskih pravic, (ki ovirajo razvoj kmetijstva; domačim živinorejcem mora biti dovoljena prosta prodaja mleka po hišah kot je bila doslej v navadi; ustvariti je treba pogoje, da se pridelovanje po rastlinjakih še bolj razvije; doseči je treba brezplačna zdravila za vse neposredne obdelovalce in ne samo za upokojence; določi naj se začasna odškodnina za primer nezgode pri delu kot je že vpeljana za ostale delavce.
Zborovanja so se udeležili zastopniki deželnih in krajevnih oblasti ter predstavniki raznih ‘kmetijskih organizacij. Z ozirom na notranje spremembe organizacije je bilo slišati pomembne besede, češ da je ta občni zbor zgodovinski dogodek zaradi odločitev, ki jih je sprejel glede kmečkega prebivalstva slovenske narodnosti. Pomemben je bil tudi govor dr. Štoke, ki je poudaril, da je v Zvezi neposrednih obdelovalcev včlanjeno zelo mnogo somišljenikov Slovenske skupnosti, ki so v prenovljeni Zvezi dobili polno veljavo.
llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!llllll|i|llllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII!lll!lllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII
„Pesetn mladih“ je navdušila občinstvo
Revija otroških ter mladinskih pevskih zborov in ansamblov, ki je bila v nedeljo
5.	marca v Kulturnem domu v Trstu, ko so mladi peli, igrali na razna 'glasbila in plesali, je bila res prireditev z veliko množico otrok in mladostnikov na odru — našteli smo jih 336 — in veliko množico poslušalcev, da so mnoigi morali stati. A vse ■točke sporeda so si sledile tako hitro in sproščeno, da so prisotni pozabili na utrujenost.
Gotovo pa je bila njihova potrpežljiva vztrajnost bogato poplačana ob veličastni zadnji skupni pesmi Mojo srčno kri škropite, ko je poln oder mladih pevcev ob spremljavi tridesetorice instrumentalistov navdušeno zapel Vodopivčevo koračnico. Bil je to vznemirljiv in obenem navdušujoč višdk prireditve, da je ganil tudi najbolj utrjene glasbenike in razvajene obiskovalce kulturnih prireditev. Zdelo se je, da so se z njo mladi Tržačani povezali s primorskim pesni koin-prerokom Simonom Gregorčičem, čigar besedilo je Vinko Vodopivec uporabil za svojo koračnico, sprejeli njegovo duhovno sporočilo in uresničili njegovo napoved: »Deve zorne, dečki zali brali bodo rože te. V kite bodo jih spravljali, devali jih na srce.«
Res praznik naše glasbene mladine, ki se je zbrala v Kulturnem domu z ozemlja od Mačkovelj do Devina. Da ta glasbena prireditev dobiva velik ugled, dokazuje dejstvo, da so letos pristopile štiri nove skupine: dekliški zbor iz Devina, otroški in mladinski zbor s Katinare ter otroški zbor z Opčin.
Bil je ta mladinski festival odraz zanimanja za glasbo, ki zajema široke plasti našega narodnega občestva, odraz glasbe, ki živi sredi ljudstva in za ljudstvo; ki ni omejena na redke privilegirane posameznike, temveč je vsem dostopna; izraz glasbe kot kulturnoumetniške pa tudi socialne in narodne sestavine. Seveda je bilo čutiti na prireditvi delo, ki ga opravljajo naše župnijske glasbene šole, kjer se naša mladina umetniško in narodno vzgaja, kamor lahko pride vsakdo, da le ima zanimanje in dobro voljo. Morda so prav te šole, tihe in skromne, ki pa opravljajo važno poslanstvo, povzročile, da je letošnja revija mladih zadobila tako razsežnost.
Toplo pozdravljamo ta pojav v njegovih izhodiščih, v glasbenih šolah, v krajevnih zborih in ansamblih in v zaključnih manifestacijah, ker menimo, da glasba pozitivno vpliva na človekovo osebnost; posameznika plemeniti, očiščuje in dviga ter po njem zboljšuje vso človeško družbo. Posebno občuten je njen vpliv na mlade ljudi, ki se odpirajo svetu, dobremu in slabemu v njem, .ki so glavni naš up in naše realno jamstvo za bodočnost. Družbeno funkcijo glasbe in njen vzgojni pomen so spoznale že starodavne prosvetljene države in ju priznava večina sodobnih držav, ki uvršča glasbo med obvezne šolske predmete.
Prireditev je bila, 'kakor smo že napisali, pestra in razgibana: nastopilo je dvajset zborov in ansamblov, tako da je vsakemu drugemu zboru sledil ansambel; tem je
4
}
Občni zbor je odobril važno resolucijo glede volitev za kmečko bolniško blagajno, izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja komisarske uprave in zahteval, da pristojno ministrstvo odredi volitve v prihodnjem mesecu aprilu.
Sledile so volitve za novi odbor, na katerih so bili izvoljeni: v upravni odbor: Bortolin Luigi (Lazaret), Giovanni Guido (Sv. Rok), Križmančič Vincenc (Bazovica), Lukaš Rudolf (Spodnja S.M.M.), Olenich Ermenegildo (Trst), Radovič Mirko {Nabrežina), Regent Ivan (Prosek), Terzon Alojz (Gornja S.M.M.), Zahar Mario (Za-brežec); nadzorni odbor: dr. Drago Legi-ša (Devin), Milič Karel (Repentabor), To-nel Ruigino (čampore), Legiša Venceslav (Mavhinje), Lupine Alojz (Praprot); razsodišče: Terčon An tek (Sesljan), Jercog Valentin (Dolina), 2igon Miroslav (Zgonik). Upravnemu odboru sta dodeljena tudi Milič Jožef (Zagradec) in Košir Lilijana (Sesljan).
Zaradi obširnega dnevnega reda in živahne diskusije je zborovanje trajalo skoraj pet ur. Zaključilo se je z zakusko, pri kateri je bilo slišati nenehne pohvale in priznanja o novih spremembah in o delu, ki si ga je začrtala nova uprava.
Inž. Janko Košir
treba dodati še dva baleta in skupno sklepno pesem.
Za kroniko beležimo, da je bila revija razdeljena na dve časovni enoti. V prvi so nastopili: otroški zbor »Slomšek (dirigent Elijana Zajec), mladinska skupina Finžgar-jevega doma (Stane Malič), mladinski cerkveni zbor iz Trebč (Lojze Rozman), ansambel »Naši mladi« (Franc Pohajač), mladinski cerkveni zbor iz Sv. Križa (Celina Kontelj), otroški zbor s Katinare (Albert Miklavec), plesna skupina Krekovega doma (Romana Zajec), mladinski cerkveni zbor iz Ricmanj (Marija Šturman), otroški zbor z Opčin (Branko Lupine) in ansambel »Kondor (pripravil G. Rodolfi).
V	drugem polčasu pa so stopili na oder plesna skupina Slomškovega doma (Romana Zajec), zbor mladinskega doma »Bolju-nec« (Imelda Štor), otroški zbor iz Mačkovelj (Ljuba Smatlak), trio »Kraški cvet«, otroški zbor »Ognjišče« (Alfonz Valič), mladinski oktet Marijanišča (Jože Hozjan), ansambel »Taims (Franc Pohajač), mladinski zbor s Katinare (Albert Miklavec), dekliški zbor iz Devina (Herman Antonič), ansambel Krekovega doma (Nadja Udovič) ter pri sklepni pesmi »Mojo srčno kri škropite« vsi pevci in igravci. Pesem je za mladinski zbor dn orkester priredila in vodila Elijana Zajec.
Uvodno 'besedo je imel prof. Humbert Mamolo. Spored in izvajalce sta predstavljala Marinka Theuerschuh in Li vij Valenčič. Revijo je pripravila in organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Slovenska skupnost v škedenjski konzulti
Na povabilo krajevne konzulte Škedenj-čarbola je prišel na zadnjo sejo občinski odbornik za urbanizem de L.uca.
Krajevni svetovalec LSS B. Rutar je pred začetkom odbornikovega poročila o gradnji oz. predelavi šolskih poslopij ponovno protestiral zaradi odlašanja tržaške občinske uprave, ki od 26. oktobra 1971 — datum, ko je slovenski krajevni svetovalec LSS vložil zahtevo po slovenskem tolmaču — ni še poskrbela, da bi bil uradni tolmač prisoten na sejah krajevnih kon-zult. Ta ponovna zahteva je šla na zapisnik in je upati, da ji bo sledil konkreten odgovor tržaške občine.
Škof Santin bo obiskal Rojan
Tržaški škof msgr. Santin se udeležuje v postnem času ob nedeljah postnih pobožnosti v tržaških župnijah. Za nedeljo 19. marca je napovedana postna pobožnost ob škofovi prisotnosti v Rojanu.
Višek prireditve »Pesem mladih« je bila sklepna pesem Simona Gregorčiča »Mojo srčno kri škropite«, ki jo je navdušeno zapel
poln oder mladih pevcev ob spremljavi tridesetih instrumentalistov
Odbojka. Trdno smo bili prepričani, da bc 01ympia dosegla v drugem (povratnem) delu vsaj tri zmage. Zgleda pa, da se je vse zarotilo proti društvu in ekipi. Tekma proti »Marzotto« v soboto 4. marca v Gorici je bila izgubljena s tesnim rezultatom 1 : 4 (12 : 15, 13 : 15, 16 : 14, 10 : 15). Za to tekmo se lahko reče, -da so na po raz odločilno vplivale sodnikove odločitve, ki so precej oškodovale Goričane. Dejstvo pa je tudi, da ni bila preveč posrečena začetna postava dn menjave niso bile pravočasno napravljene.
Dramatična je bila preteklo soboto 11. marca tekma v Ballunu proti ekipi Gasilcev, ki je trenutno na prvem mestu. S tem moštvom je 01ympia izgubila v prvem delu 0:3. Goričani so prišli na igrišče prepozno in se niso mogli zadostno ogreti. Zato so prvi set izgubili z 9 : 15 (nasprotnik je že vodil z 8:2). Zgrešena sta bila dva servisa; napad je mnogokrat tolkel v mrežo ali izven igrišča; blok skoraj ni deloval; šibka pa je bila zlasti obramba v polju.
V drugem setu, ki so ga Goričani izgubili z 12: 15, je šlo že bolje. Vendar še vedno ni prišel do izraza igralec Lojze, ki je prvič igral v moštvu: premalo so mu dvigali; zadovoljil je v obrambi, .tako v polju kot ob mreži. Poznalo se je tudi, da je bil predolgo brez treninga Marko: je sicer še kar blokiral, toda v dviganju ni preveč zadovoljil in premalo je držal pravilno pozicijo. Ena izmed menjav ni bila posrečena, druga pa je bila napravljena prepozno. Zgrešena sta bila dva servisa.
Gasilci so računali na zmago, toda v tretjem setu so jih naši nadkrilili s 15: 6. Dviganje je bilo boljše. Napad je postal mirnejši in predrznejši. Posamezen blok je še kar deloval; šepalo pa je vedno kritje napada in bloka ter obramba v polju. Zgrešen je bil en servis. Tudi v četrtem setu so Goričani zmagali s 15 : 12.
V odločilnem petem setu je 01ympia povedla 6 ; 0; nato se je pustila ujeti in prehiteti do 8:6. Toda spet je prehitela nasprotnika pri 10:8, 11:9, 13:11. Takrat pa je popustila (igralce je začela prevzemati živčnost), nasprotnik je izenačil na 13 : 13. Toda spet so prešli naši v vodstvo 14: 13. Tedaj pa se je zataknilo. Napad je zgrešil žogo (ki je bila sioer lepo dvignjena in brez nasprotnikovega bloka). Pri 14: 14 napravi kapetan menjavo (škoda, da je bila prepozno napravljena), nasprotnik povede na 15 : 14. Kapetan spet kliče menjavo, hoteč postaviti na igrišče prejšnjega igralca (tega bi ne bilo treba napraviti!); pri tem se zmoti in imenuje napačno številko, v igrišče pa stopi pravi igralec; zapisnikar ustavi igro, da uredi zadevo, prvi sodnik pa odloči »tehnično napako«, češ da je preteklo že pet sekund in da točko nasprotniku. Tako je zmagal nasprotnik, ne da bi mignil s prstom 16 : 14.
Igrali so: Antonič (Valentinčič), Blažič, Černič, Komjanc (Tommasi), Kranner (kapetan), Špacapan.
K. M.
Z GORIŠKEGA
Priprave za II. zamejski festival v Števerjanu
Odbor prosvetnega društva »F. B. Sedej« iz Števerjana se je v zadnjem času večkrat sestal, da pripravi vse potrebno za II. zamejski festival narodno zabavne glasbe, ki bo v dneh 27. in 28. maja v Števerjanu.
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je do danes prijavilo kar 16 ansamblov. Eden je iz Avstrije, dva sta iz Trsta, eden z Goriškega, ostalih 12 pa je iz Slovenije.
Vsak ansambel bo nastopil z izvirno skladbo, ki jo bo takrat prvič izivajal. Slišali bomo torej calo vrsto novih melodij iin besedil.
Izbrana je že bila strokovna komisija, v teku pa so razgovori z vodstvom radia Trst A, da bi snemal festivalske pesmi, nagrajene pa naj bi se posnele na posebno ploščo, ki jo bo organizator kasneje dzdal. Na programu je še več zanimivih pobud, ki naj bi se izvedle in o katerih bomo sproti obveščali naše občinstvo.
Vsekakor smemo že sedaj upati, da bo to res izredno zanimiv festival, posebno še za naše zamejstvo.
Nabirka za katoliški tisk na Goriškem
Goriška stolnica	....	Lir	100.000
Sv. Ivan v Gorici	....	»	79.100
Sv. Ignacij (Travnik) ...	»	74.800
Doberdob....................»	60.000
Rupa-Peč....................»	50.200
Podgora....................»	45.000
Sestre čudod. svet. Gorica .	»	43.000
štandrež...................»	32.000
Sovodnje...................»	31.050
Nabrežina..................»	30.000
Placuta.....................»	26.800
Mavhinje...................»	26.500
Števerjan..................»	'25.000
Jamlje.....................»	15.000
Zgonik ..............................»	15.000
Zavod sv. Družine ....	»	10.100
Devin......................»	7.000
Jazbine....................»	3.000
Skupaj....................Lir	673.550
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 19. do 25. marca 1972
Nedelja: 9.40 Po domače s Fanti treh dolin. 11.00 Otroška matineja. 11.55 Mestece Peyton. 16.30 Košarka Radnički: Rabot-nički. 18.00 Šest žena Henrika VIII. 21.20 Pred festivalom »Pesem Evrovizije 72«.
Ponedeljek: 17.45 O. Wilde: Srečni princ.
20.35 K. Simonov: Doktor Janja. 21.35 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Mala Marjetica in zlata pomlad. 18.30 Mošiki zbor iz Ptuja. 19.05 Revolucija računalnikov. 19.30 Mikroekono-mika: Kontejnerji. 20.35 Uročen - ameriški film. 22.25 S. Osterc: Mouvement sim-phonique.
Sreda:	17-25 Nogomet Železničar: Fe-
renezvaros (Budapest). 19.15 Na sedmi stezi. 20.35 Romantičnost in realizem. 21.25 Glasb, oddaja. 21.40 Po sledeh napredka.
Četrtek: 17.50 Dan Kihot. 18.30 Boj za obstanek. 19.00 Bernstein predstavlja. 20.35 četrtkovi razgledi. 22.00 Jazz na ekranu.
Petek: 9.25 in 15.40 Smučarski poleti v Planici. 17.40 Veliki in majhni. 18.45 Gospodinjski pripomočki. 19.00 Mestece Pey-ton. 20.30 Kviz 72. 21.40 Smučarski poleti v Planici.
Sobota: 10.00 in 15.00 Smučarski paleti v Planici. 16.30 Košarka Lokomotiva : Cr-vena zvezda. 18.20 štirje tankisti in pes.
20.35 Smučarski poleti v Planici. 21.30 Edinbourgh: Pesem Evrovizije 72. 23.25 Hokej Jugoslavija: Romunija.
Razstava kuharskih izdelkov v Štandrežu
Zadnji teden v januarju se je začel kuharski tečaj, kateri se je zaključil v nedeljo 12. marca z bogato razstavo kuharskih izdelkov, ki so jih pripravile udeleženke tega tečaja. Tečaj, ki je že drugi po vrsti, se je vršil v prostorih župnijskega doma v Štandrežu in so ga vodile šolske sestre iz Gorice in Trsta.
Otvoritev razstave je 'bila v nedeljo zjutraj. Takoj ob odprtju se je nabrailo veliko ljudi, ki so si razstavo ogledali in nakupili sladkih dobrot. Najbolj so pritegovale lepo okrašene torte, šarklji, potice, ovčke in zajčki, sadni ovitki, masleni kolači, krofi in najrazličnejše oblike piškotov.
Za skrben potek tečaja in za lepo pripravljeno razstavo imajo predvsem zaslugo šolske sestre, ki so s spretno roko in z izredno potrpežljivostjo ter izkušenostjo vodile mlade kuharice.
Doberdob
II. tekmovanje iz verouka za ljudsko šolo je bilo v nedeljo 12. marca v župnijski dvorani. Poleg otrok so bili prisotni številni starši, sorodniki in znanci; seveda tudi radovednežev ni manjkalo. Razsodišče so sestavljali: g. Ožbot, župnik iz Mar-tinščine, ga. Prinčič, učiteljica iz Tržiča ter domači učitelj g. Korošec. Izpraševanje se je vršilo s pomočjo izžrebanih vprašalnih listkov, smelo pa se je staviti tudi dodatna vprašanja. Prva mesta so zasedli:
Četrto v vrsti predavanj, ki jih je za letošnji postni čas pripravil SKAD v Golici, je številne poslušalce zelo zadovoljilo. Bilo je v sredo 8. marca v mali dvorani Katoliškega doma, kjer je jezuitski pater dr. Marijan Šef, profesor za pastoralno medicino v mariborskem bogoslovju, podal nekaj zanimivih pogledov na človekovo telesnost, kakor se sedaj odražajo v novi teologiji.
Teologija jemlje človeka vedno v njegovi celoti, tj. sestavljenega iz duše in telesa. Ni mogoče govoriti o telesu brez upoštevanja duše; telo s svoje strani pa je javljanje duše navzven. Zlasti obraz in oči so odraz duše. Telo je sredstvo medsebojnih odnosov ter omogoča stik z naravo in ljudmi. Telo je v službi duha, duh pa v službi Boga. Tedo mu pri tam lahko učinkovito pomaga. Skuipna molitev združena z obredi je visoka pesem naših teles Bogu.
Toda kakor je svetloba neločljivo povezana s senco, tako je telo poleg svoje veličine deležno tudi bede. Zlahka postane duši ovira v njenem delovanju. Kakor hitro ga prevzame huda bolečina, duša postane nekako hroma. Poleg tega je teilo dostikrat duši v veliko nadlego, ker se ji zoperstavi in se poveže z nagoni. Tako pride do pretiranega češčenja telesa (uziva-njaželjnost, spolnost, brezdelje). Telo postane pravi tiran in predmet oboževanja (nudizem, športno pretiravanje, češčanje »čistih« ras). Na vse to krščanstvo odgovarja: telo ne -sme nikdar postati cilj ali \ sebina našega življenja. V sebi nosi veličino materije, a tudi njeno krhkost.
Vse stvari, tako tudi telo, prejmejo svoj smisel v odnosu do Kristusa. Kristus ga je neizmerno poveličal s svojim učlovečen njem. Kar je po njem dosegel on, lahko doseže tudi vsak ud njegovega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev.
Nekaj velikega postane kristjanovo telo po delovanju zakramentov. Sv. krst ga spremeni v svetišče Sv. Duha, po birmi postane Kristusova priča med ljudmi, po sv. Evharistiji se Kristus z njim združi, po siv. zakonu postane orodje -božje stvariteljske moči, sveto maziljenje pa ga pripravi na pokop, ki pa je le prehod v dokočno poveličanje ob vstajenju od mrtvih.
Tudi v odnosu do sočloveka je telo lahko nekaj velikega. Če se da voditi od čistosti, postanejo medsebojni odnosi vzvišeni in poduhovljeni; če se oklene Kristusovega križa, ga bolečina usposobi za odrešeniško ljubezen, po kateri se sreča s sočlovekom, ki trpi in mu pomaga trpeti.
Ko enkrat telo izpolni svoje poslanstvo, k; mu ga je Bog zaupal, nastopi trenutek smrti. Prvi hip se zdi ta ločitev duše od telesa nekaj poniževalnega, toda ko ga
Marija Roža Gergolet (5. razred), Robert Germ (4. razred), Katja Lavrenčič (3. razred) in Gianna Battisti (5. ital. razred). Na koncu je bila razdelitev nagrad zmagovalcem, vsi otroci so bili deležni čokolade in nazadnje je prišel na vrsto še zabaven film. Podobno tekmovanje bi si želeli za konec leta tudi za srednješolce.
Poročila sta se v farni cerkvi v soboto 11. marca cerkvena pevka Neva Gerin in Loris Asquini iz Tržiča. Želimo jima obilo božjega blagoslova in sreče v zakonskem življenju.
Za velikonočni ponedeljek 3. aprila pripravlja domače katol. prosvetno društvo »Hrast« tradicionalni »Praznik pomladi«. Obeta se bogat program: športna tekma, dobro založeni kioski, srečolov, vrtiljak, šaljive tekme, folklorni plesi in razstava umetniških slik. Ker je na velikonočni ponedeljek že stara navada, da se »roma v Emavs«, vabimo vse rojake z Goriškega, pa tudi s Tržaškega, da si ta dan rezervirajo za »romanje« v Doberdob.
Devinsko-nabrežinska občina postavila povsod dvojezične napise
Uprava devinsko-nabrežinske občine, ki jo vodi župan dr. Drago Legiša (LSS), je postavila na vsem svojem ozemlju dvojezične napise. To se je zgodilo tudi v Devinu, Sesljanu in Štivanu, kar je res razveseljivo dejstvo, saj se je to zgodilo prvič v povoj nem času.
položijo v zemljo, znova oživi. Postane seme, iz katerega bo vzklilo novo življenje. Zemlja ni več pokopališče, temveč postane vrt. Kristusovo vstajenje je jamstvo našega vstajenja in naše vstajenje že ni več samo milost, temveč tudi plačilo telesu, ki je znalo z dušo sodelovati in jo podpirati. V luči tega spoznanja in v moči tega gledanja na človekovo telesnost dobi naše telo nova, neslutena obzorja, ki jih krščanska teologija odkriva in oznanja na za človeka najbolj vreden način.
- jk
MLADIKA 1-2
Letošnja »Mladika«, ki je stopila v 16. leto izhajanja, je že dvakrat izšla. Predstavila se je v novi, modemi in okusni zunanji opremi, ki jo je oskrbel Edvard Žerjal.
V obeh številkah je uvodno besedo prispeval dr. Zorko Harej. »Pesem nas povezuje« in »Kakor drevo zakoreninjen v slo* venski zemilji«, se nanašata na božične nastope Zveze cerkvenih pevskih zborov in ra lik pesnika Franceta Prešerna. Pripovedno povest »Zgodba o materi Zefi« je za obe številki napisala Zora Tavčarjeva. Prav tako je v obeh številkah zgodba Anice Gartner »Koledniki«.
Novost je mladinska priloga v sredi revije na rožnatem papirju. Veliko pridobitev za revijo pomeni letos tudi sodelovanje dr. Antona Kacina. V zaglavju »Spominski zapisi iz naše bližnje preteklosti« predstavi duhovnika Venceslava Beleta in humorista Damirja Fcigila. Novost je tudi zaglavje »Iz starih časov«, ki bo imelo gotovo veliko število bralcev. Prof. Alojzij Tul je že prispeval dva zanimiva spisa za to rubriko: Spomini na železnico Trst-Po-reč in Kako smo praznovali pusta. Tudi Josip Kravos je navzoč v prvih dveh številkah z zgodbo »Frnce Klefudra drugi« v njemu lastnem šaljivem slogu.
Prof. Martin Jevnikar nadaljuje s pregledom zamejske in zdomske literature. To pot so prišli na vrsto Alojz Rebula, Vinko Beličič, Miroslav Košuta in Pavla Hočevar. Isti avtor oceni tudi knjigo Jožeta Javorška »Hvalnica zemlji«.
V reviji najdemo tudi več ocen gledaliških in glasbenih uprizoritev ter razstav, pa kritični zapisek k »Dragi 1971«, omenjene so letošnje Prešernove nagrade, govora je o slovenskih kulturnikih v Argentini pod naslovom »Slovensko ime na južni pohiti«, izraženi so pomisleki glede primernosti, da je predaval na seminarju za slovenske šolnike v Trstu partijsko usmerjeni prof. dr. Vladimir Schmidt iz Ljubljane, na platnicah pa nas spet razveseli s svojo duhovitostjo »čuk na obelisku«.
— e j
RADIO
i trst a
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 19. do 25. marca 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Cambini: Godalni kvartet v g-molu. 11.15 C. De Mattia: »Mali dudar«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.30 V. Vukmirovič: »Kradljivec časa«. Radijska igra. 16.20 Revija zborovskega petja. 17.00 šport in glasba.
18.00	Miniaturni koncert. 18.45 Sanremo 1972. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor »Co-stanza e Concordia« iz Rude. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 Kulturni odmevi.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 18.40 Veliki mojstri jazza. 19.10 »Anton Leskovec«, pripr. V. Baličič. 19.20 Otroci pojo.
19.30 Nekoč je 'bilo... 19.45 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta, vodi U. Vrabec. 20.35 Charpentier: »Luiza«, glasbeni roman.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Enriquez in njegovi »Eleotranic Men«. 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Zahodnonemški pihalni sekstet. 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 P. R. Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Pesmi ameriških priseljencev.
20.35	Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pod farnim zvonom cerkve v Št. Lenartu v Slov. Benečiji. 17.00 Duo Lavren-čič-Pucci. 17.20 Za milade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Gor in dol po sred’ vasi.
19.10 F. Catalano: Zgodovina ital. političnih strank. 19.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 N. Erdman: »Samomorilec«. Komedija.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti (19). 19.40 Poje Slovenski oktet. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.30 Folkl. plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 15.55 Avtoradio. 16.10 Glasbeno popoldne. 16.50 Jazzovski koncert. 17.20 Za milade poslušavce. 18.15 Umetnost... 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Zbor »E. Adamič« iz Ljublja-Ijane. 20.35 Teden v Italiji.
★
ZA KMETOVALCE
Študijske štipendije za kmetijske tehnike
Deželni odbor FurlanijeJullijske krajine je sklenil ustanoviti nekaj študijskih štipendij za akademsko leto 1972-73, namenjenih živinorejskim tehnikom. V ta namen je odbor nakazal 4.800.000 lir za štiri štipendije, dve za diplomirance v agrarnih vedah ali živinozdravilstvu in dve za kmetijske tehnike, štipendija za diplomirance bo znašala 1.400.000 lir. Služila bo za izpopolnjevanje na inštitutu za zootehniko Katoliške univerze v Piacenzi. Diplomiranci v agrarnih vedah bodo lahko uporabili štipendijo za študij na zavodu za mikrobiologijo mlečnih proizvodov iste univerze. Štipendiji za kmetijske tehnike bosta znašali vsaka po pol milijona lir. Služili bosta za študij na državnem zavodu Zanelli v mestu Reggio Evnilia.
Zanimivi podatki iz popisa vinogradov
V	skladu z evropskimi predpisi so izvedli popis vinogradov v vseh državah članicah. V Italiji so ztarali potrebne podatke v času splošnega popisa 'kmetijstva v mesecu oktobru 1970 in našli, da se bavi z vinogradništvom skoraj 2 milijona kmetij tj. več kot polovica vseh kmetijskih ustanov. Na površini 1.200.000 ha predstavlja trta glavno kulturo, dočim nastopa na ostalih 700.000 ha le kot drugotna gospodarska rastlina. Največ površine pretežno zasajene s trtami so ugotovili v Pugli, nato v Siciliji, Toskani, Beneškem .in Laziu. Na površinah, kjer je trta le drugotna kultura pa prednjači Emilia-Romagna. Te dežele so istočasno najmočnejši pridelovalci vina v tukajšnji državi.
OBVESTILA
Tridnevnica kot priprava na veliko noč
bo za slovenske vernike v goriškem mestu od 16. do 19. marca. V četrtek 16. marca ob 19.30 sv. maša v cerkvi sv. Ivana, nato pridiga; v petek 17. marca ob
19.30 sv. maša pri Sv. Ignaciju, nato običajna postna pridiga; v soboto 18. marca kot v četrtek. V nedeljo 19. marca ob 4” popoldne zaključek tridnevnice v goriški stolnici.
V	Podgori bo v farni dvorani v soboto 18. maroa predaval dr. J. Andlovič o gorski odpravi na Mont Blanc (Monte Bianco) in Grossglockner. Predavanje bodo spremljali krasni diapozitivi. — Vljudno vabljeni.
Sv. maša ob petnajstem dnevu smrti za pok. župnikom Vladkom Komacem bo v sredo 22. marca ob 19.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Prihodnje predavanje v ciklusu kulturnih večerov, ki jih letos prireja SKAD v Gorici, bo prihodnjo sredo 22. marca ob
20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo prof. Oskar Simčič, župnik v Števerjanu, o temi »Kristjanova navzočnost svetu«. Na sporedu je še eno predavanje po veliki noči.
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo Verčevo igro »Ko luna škili...« v Kulturnem domu v nedeljo 19. marca ob 16. uri (abonma red F - okoliški) ter v ponedeljek 20. marca ob 16. in 20. uri. V torek 21. marca ob 15.30 pa bo istotam uprizoritev mladinske igre Trnuljčica.
Planica vabi... Če ti ugajajo svež zrak, sneg in seveda vesela družba, pridi dne 26. marca 1972 z nami na izlet na svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Javi se še ta teden pri odbornikih SKAD-a ali na sedežu društva. Cena vožnje in vstopnic, ki so že rezervirane, je 2.000 lir. Za hrano poskrbi vsak sam. Vrnemo se proti večeru preko Bleda, Kranja, Šmarne gore in Ljubljane.
Priporočamo. Izšla je nova knjižica založbe »Naše Tromostovje«, ki je izdala že vrsto zanimivih in nadvse uspelih predavanj v Ljubljani. To pot vsebuje knjižica predavanje pisatelja prof. Alojza Rebule »Lik Sinu človekovega«. Dobi se v slovenskih knjigarnah.
Izšla je nova številka idrijskih »Kapelj«. Nekateri članki so za nas še posebej zanimivi, ker obravnavajo zamejsko problematiko.
Za slovenske misijonarje: N. N., Štever-jan, 15.000 lir.
Za ogrevanje cerkvice na Banah: B. A.
1.000	lir.
Ferluge:	Caviochioli Emilija namesto
cvetja na grob pok. Franca Vončina in Ivana Živic 1.000 lir.
DAROVI
V	spomin na pok. župnika V. Komaca
namesto cvetja daruje družina Vranič, Gorica po 2.500 lir za Zavod sv. Družin? in Alojzijevišče; v .isti namen Jože Vižintin, Gorica, po 5.000 lir za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine; učitelji osnovne šole v Sovodnjah prav tako za Zavod sv. Družine 5.000 lir.
Ob osmi obletnici smrti Benedikta Košič daruje družina Košič po 15.000 lir za Katoliški dom in Zavod sv. Družine.
Za Katoliški dom: N. N. v spomin glo-bokovernih staršev in prednikov ob desetletnici Katoliškega doma 10.000; N. N. 5.000; I. P. 10.000; N. N. 10.000; V. Š. 2.000; Marijina družba 10.000; U. Z. 3.000; N. N. 12.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N.
I.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. družina 5.000; N. N. 2.000; F. B., Gorica, 5.000; E. J. Gorkič namesto cvetja na grob pok. župnika Vladka Komaca 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Gabrijela Miku-luž. Gorica, namesto cvetja na grob pok. Karmele Cink 2.500; Marija Perko v isti namen 2.000; Marija Orel 10.000; ga. Dilena 2.000; družina Štefan Viatori namesto cvetja na grob pok. Alfonza Cossi 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: Somišljeniki Slovenske demokratske zveze iz Sovodenj namesto cvetja na grob domačega župnika Vladka Komaca 7.500; N. N., Peč, 2.000; Gabrijela Mikuluž namesto cvetja na grob pokojne Karmele Cink 2.500 'lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
prof. Jože Seražin ob pogrebu očetov dveh duhovnikov 6.000; svetoivanski cerkveni pevski zbor namesto cvetja na grob pok. Ivana Živca 5.000; ob isti priložnosti Alenka in Pino Rudež 3.500 lir.
Za cerkev na Opčinah: sorodniki v spomin Marije Hrovatin-Brambilla 1.000; Dragica Škerlavaj 1.000; Francka Peršič v spomin pok. Karla Sosič 6.000; družina Brarn-billa v spomin matere Marije 1.000; Etgisa Ballaminut v spomin moža pok. Karla Mersini 1.000; N. N. 1.000; Lidija Starc 2.000; družina Tavčar 500; Ana Škerlavaj 5.000; N. N. za ogrevanje 2.000; Vladko Škerlavaj v spomin ljubljene mame Dragice 20.000; N. N. mesečni prispevek 1.500; Z. H. ob bridki izgubi Dragice Hrovatin p. Škerlavaj 10.000; v cerkvi nabranih
II.370 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza priredita zborovsko revijo
PRIMORSKA POJE 1972
TRST, sobota, 18. marca ob 21. uri v Kulturnem domu:
Nastopajo .pevski zbori: 1. Otroški zbor Glasbene Matice - Trst; 2. Briški oktet; 3. Moški zbor »Lijak« - Vogrsko; 4. Moški zbor »Kras« - Opatje selo; 5. Moški zbor »Divača«; 6. Mešani zbor »Primorec« - Trebče; 7. Oktet iz Pod-bonesca - Benečija; 8. Otroški pevski zbor Glasbene Matice »Kraški slavček« -Devin-iNabrežina; 9. Komorni moški zbor Idrija; 10. 'Mešani zbor Dornberk; 11. Moški zbor »Franc Zgonik« - Branik; 12. Komorni mešani zbor Nova Gorica; 13. Moški zbor »Vasilij Mirk« - Prosek-Kontovel; 15. Mešani zbor »Jacobus Gallus« - Trst.
TOLMIN, nedelja, 19. marca ob 16. uri
Nastopajo pevski zbori: 1. »Sovodenjski nonet« - Sovodnje; 2. Moški zbor »Srečko Kumar« - Veliki Rapen; 3. Moški zbor »France Bevk« - Prvačina; 4. Mešani zbor Bukovica; 5. Mešani zbor .»Slovenec« - Boršt; 6. Moški zbor »Igo Gruden« - Nabrežina; 7. Moški zbor »Valentin Vodnik« - Dolina; 8. Moški komorni zbor Postojna; 9. Moški zbor »Tabor« - Opčine; 10. P.A.Z. »Vinko Vodopivec« - Ljubljana; 11. Mešani zbor »Lojze Bratuž« - Gorica; 12. Moški zbor »Srečko Kosovel« - Ajdovščina.
ZAHVALA
Ob težki izgubi brata in duhovnika
VLADKA KOMACA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so dragemu pokojniku stali ob strani v zadnjih urah njegovega življenja in mu izkazali posmrtno čast. Posebno se zahvaljujemo g. .nadškofu msgr. Cocolinu za pogrebno sv. mašo in občutene besede ob krsti, dr. K. Humarju in msgr. J. Žoržu za vso skrb ob pogrebu, vsem sobratom, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, učiteljskemu zboru in šolskim otrokom za številno prisotnost, vsem vaščanom, prijateljem iz Devina in ostalim rojakom, ki so prišli na pogreb, .pevcem za lepo petje v cerkvi in na grobu, obema govornikoma za poslovilne besede, vsem darovaloem cvetja in vsem ostalim, ki so nam na ta ali drugi način izkazali svoje sočutje.
Sv. maša na osmi dan pogreba bo v Sovodnjah ta petek 17. marca ob 19. uri.
Družina Komac
Gorica, 14. marca 1972
Telesnost v luči teologije