9 FOR ■Ju&oc’om Vivace... NO. 20 mm:''.-'-- sm- /* l%» B ■» I ® ^ IK 11H \ AFRICAN 1M SPIRIT FOR6IGN EH LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAH MORNING N€W5PAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 29, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI V Kambodži so vladne sile prešle na področju glavnega mesta v napad na rdeče, ki že nekaj tednov oblegajo Phnom Penh. PLINOM PENH, Kamb. — V nedeljo so vladne sile prešle v napad proti rdečim južno od mesta in jih potisnile nazaj. Cilj tega nastopa jev pregnati rdeče iz bližine mesta, od koder streljajo nanj že od 23. decembra. Najprej so pošiljali na glavno mesto rakete in mine, zadnji teden pa so streljali s topovi, ki so jih vzeli vladnim četam. Ti napadi na glavno mesto so ubili doslej 145 ljudi, preko 350 pa jih ranili. V glavnem so bile žrtve napadov civilisti, nagneteni v mestu, kamor so pribežali iz okolice pred rdečimi. Vladne sile po pregnale rdeče iz vasi Prek Ha in napredovale vzdolž reke Prek Thnot, ki predstavlja južno obrambno področje mesta. Rdeči naj bi imeli na tem področju vsaj dve havbici 105 mm. Rdeča glavnina naj bi se bila umaknila preko reke na, jug, ob njej pa pustila le šibkejše sile, ki naj bi zadrževale napredovanje vladnih vojaških enot. Zahodno od glavnega mesta so bili precej živahni boji, v katerih naj bi imele vladne sile v nedeljo 5 mrtvih in ,17 ranjenih, vendar je bilo v zadnjih dneh in je še vedno glavno bojišče na jugu Phnom Penha. Novi grobovi Katherine Shimits Na domu svoje hčere na Major Drive, Euclid, Ohio, je umr-in 98 let stara Katherine Shimits roj. Delisimunovic v Petročkem selu, pošta Kalje v Žumberku, od koder je prišla v ZDA 1. 1894, vdova po 1. 1951 umrlem možu Johnu, preje živeča v Rahdailu, Ohio, mati Mrs. Michael Medic, pri kateri je v nedeljo popoldne umrla, Mrs. Catherine Adamec, Mrs. John (Ann) Adamec, pok. Josepha Shimits, Johna Shimits, Mrs. Emil (Helen) Matko, Mrs. Thomas (Faye) Adams in Franka Shimits, 7-krat stara mati, 14-krat prastara mati, sestra Charlesa in pok. Helen Marku-sic. Pogreb bo v četrtek iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 10. dopoldne, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh. P«iia za povprem 31% DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija je v zastoju, saj je prodaja domačih avtomobilov v sredi januarja bila za 31% manjša kot . lani v istem času. Posebno so prizadeti veliki in srednji avtomobili z veliko rabo gasolina. General Motors in Ford sta odpustila za stalno °koli 65,000 delavcev, še več kot toliko pa jih je na začasnem dopustu”. Pri prodajalcih je bj-i° zadnji teden okoli 1.6 milijona novih neprodanih avtomobilov, veliko več kot kdajkoli v zadnjih letih. Ko je zastoj pri velikih ^in srednjih avtomobilih tolikšen. Je porastla predaja malih. To se Pozna posebno pri American Motors, kjer je prodaja za 35%. VeOa> kot je bila pred enim le-*om: Kc druge avtomobilske ^ružbe delavstvo odpuščajo, ga merican Motors najemajo. logarska ribiška !adja zasežena prsi ebaio IM NEW YORK, N.Y. — Bolgarska ribiška ladja Limoza s 79 možmi posadke in s 182 tonami nalovljenih makarel (skuš) je bila zasežena v mednarodnih vodah nedaleč od obale New Jerseyja zadnjo soboto zjutraj. Bolgarsko ribiško ladjo so odkrili, ko je lovila ribe znotraj 12 milj širokega obalnega pasu. Ladja Obalne straže Unimak je bolgarsko ladjo zasledovala, ko je bežala iz obalnega področja, jo ujela in zasegla, nato pa jo odpeljala v glavni stan tretjega okrožja Obalne straže pri Governors Islandu. Obalna straža je obvestila državno tajništvo, to pa bolgarski konzulat v Washingtonu. Državno tajništvo' pravi, da je to prva •bolgarska ladja, ki je bila kdaj prijeta od ZDA. Limoza ni le ribiška ladja, ampak je istočasno tudi predelovalnica rib. Te na njej očistijo in spravijo. Ladja ostane na lovu po več mesecev skupaj. O njeni usodi, oziroma kazni bodo odločala zdaj ameriška sodišča. WATEGATE JE PUSTIL SLEDI — Predsednik ZDA Richard Nixon se je vidno postaral v zadnjem letu. Watergate zadeve so mu gube poglobile. SAIGON, J. Viet. — Vlada je poslala večje število svojih vojnih ladij v bližino Paracelskih otokov, s katerih se je morala pred dobrim tednom umakniti pred oboroženimi silami rdeče Kitajske. Obe državi smatrata to otočje za svoje, vendar Kitajska dc tega meseca ni poskušala svojih pravic uveljaviti z orožjem. Sredi januarja je uradno po- Prvi trden dokaz razkriva, da kajenje marijuane škoduje odpornosti telesa proti virusom. WASHINGTON, D.C. — Skupina zdravnikov Columbia University J e objavila pretekli petek, ua je prišla do prvega trdnega dekaza o škodljivosti kajenja marijuane. Študija je razkrila, da so bela krvna telesca kadilcev m a r i j u a ne za 40% manj učinkovita v boju z virusi kot bela telesca onih, ki marijuane ne kade. Dognanje zdravnikov bo objavljeno v časopisu Science 1. februarja, pa sc zdravniki, ki so študijo izvedli, to objavili na posebni tiskovni konferenci zadnji petek v New Yorku. Doslej ni bilo mogoče ugoto^ viti nebenega škodljivega učinka kajenja marijuane, kot je to objavilo zvezno tajništvo za zdravje, vzgojo in socialno skrbstvo. Do sličnega zaključka je prišla Narodna komisija za ma-rijano, ko je objavila, da ne more ugotoviti nobene škodljivosti pri zmernem kajenju marijuane. Obe ti objavi sta bili sedaj spremljani s svarili, da je vprašanje še premalo preiskano, da bi bilo mogoče podati dobro u-.temeljeno sodbo. Dr. G. Nahas s Columbia Iz Clevelanda in okolice Zadnjo nedeljo je minilo eno leto po podpisu sporazuma o končanju vojne v Vietnamu. Kljub temu divjajo boji; dalje, le da je njihov obse? nekaj manjši. Po podatkih Saigona je v tem letu padlo v bojih skoraj 60,000 Vietnamcev, od tega 45,000 rdečih. SAIGON, J. Viet. — V nede- Nov odbor— Slovenska narodna čitalnica, poslujoča v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, je preteklo nedeljo izvolila na seji sledeči odbor za leto 1974: predsednik Alojz Merhar, podpred-= [sednik Frank Jazbc, tajnik-Ijo je bila prva obletnica podpi- boLh med vladnimi silai™ in j blagajnik Josip Šircel, zapisni-sa sporazuma o končanju voj- rdečimi padlo blizu 60,GOO %iat-.kar Frank Kovačič; nadzorni od-skovanja v Indokini, predvsem namcev> cd tega kakih 4d,0001 bor; Anton Wapotich, Anton v Vietnamu. V okviru tega spo- rdecih- Kljub temu ne more no-j Ipavec, Josip Kodrič; kniižni- Združene države u- bena stran trditi, da je dosegla čarja Josip Šircel in Frank Kovačič; odbor za nabavo novih knjig: Josip Šircel, Frank Kovačič in Alojz Merhar. Zgubljeno— Pretekli petek je bila v okolici od E. 185 ceste do Shoregate nakupovalnega centra zgubljena živo rdeča listnica z denarjem in s čeki, izstavljenimi na Ameriško Domovino. Pošten najdi- maknile iz Južnega Vietnama kak° ''“J» razširila svo- sveje oborožene sile in dobile jo »remije ali okrepila svoj po- domov iz Severnega Vietnama svoje vojne ujetnike. Vojna je za Združene države bila res končana, kar zadeva moštvo, nosijo pa še vedno breme vzdrže- iazuma- . v vanja in opremljanja južnoviet- J*"* namskih oboroženih sil. Vojsko- . Proizvodnje lasten vanje v Južnem Vietnamu nam- gospodarski razvoj. Sestoji iz rež ni končano, vladna in rdeča; slabit™ K®™««"', zadajanja Itelj ,e prosen, da zgubljeno od- loža j. Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je dejal v Can Tho ob prvi obletnici pariškega spo-“Resničen mir je oze- stran sta si neprestano v laseh, boji se vrše povsod, kjer si so i porazov njihovim silam, uniče- da v Ameriški Domovini ali po-’! vanju njihovih pobiralcev dav- kliče urad: 431-0628. Jv % ’ “ p- rv i kov tn uničevanju njihovih mo- Fantiča niso našli— vrazne .si e s oje naspro i. o | rilskih desetin » Nato je svojim V Mentorju so včeraj nada- strani skušata-jv. položaje i ; naronaj rajge napadejo rde- Ijevali z iskanjem od petka po-bo.jsati, povecai m z izvajali pre_ gtudira na Harvard je zajele- ------O------ I Vietnam0IP- stalno napoveduje- strageValne napade in moritve bil v javnosti zadnjič, ko ga je čeprav se je bal vode in ni verjetno, da bi silil v njeno bližino. Možno je tudi, da je bil deček Mnenje R. F. Kennedyja o Allendejevi vladi BOSTON, Mass. — Robert F. zlasti na področju delte Mekon- sodnik kaznoval pogojno, ker so ga in ob obali srednjega dela dobili v njegovi posesti mariju- V Saigonu so priznali svoj po- Vodilni uradniki S6 ijo tudi novc> ^liko rdeČ0 ofen- doTatSsSroS ne menijo za varčevanje tuji opazo- ^ ™ Sedaj se izgleda pripravljajo za * SaSOi-nom , valci položaja se strmjajo s Sai- ske nast0pe. Posebno uspešni so Lani jeseni je odšel v Čile in morebitni nov spopad za nje. V WASHINGTON,'D. C. — W. genom v pogledu ciljev Hanoia,1 bm na osrednjem višavju, pre- bil tam tri mesece. Ko se je nota namen so poslali na letališče E. Simon je cb nastopu reševa- dvomijo pa v kako večjo rdečo ko katerega gradijo na jug cest- davno vrnil, je napisal razpravo pri Ds. I\icingu. tudi svojo naj- njs krizo onor^ijo nspovodcil, cionzivo v sodsnjom trenutku. ^ sistem, ki jim nnj zs^otovi boljše enote letslstvs, d.3 bodo dn bodo vsi vodilni zvezni urfld- Tsks. efenzivs ne ^re v rscun ne Rgdno in zanesljivo povezsvo s pri roki, ce bi se pokciZcdci po- niki in sodelsvci predsedniks v Sovjetski zvezi in ne Kitsjski, Severnim Vietnamom. treba. Beli hiši do 1. januarja 1974 o- glavnima podpornikoma Hanoia. -----_o------ pustili vožnje z velikimi urad- v vojskovanju v preteklosti, ko ^ClOfijs VCSt* ZDA vodijo v ostrigah V vodovju ob obalah ZDA je največ ostrig na vsem svetu, tu jih tudi največ nalove. Pomanjkljiva družine nimi avtomobili. | spet med seboj nočeta poslab- NEW YORK, N.Y. — V ZDA čeprav gre januar že h kraju, sati svojih odnosov z Združeni-je po podatkih ljudskega štetja Simonu še ni uspelo izvesti ob- mi državami. Da bi Hanoi začel bilo leta 1970 okoli 4,654,000 ljube, ker se po vsem sodeč vod- splošni napad na Južni Vietnam družin, oziroma gospodinjstev, niki zvezne vlade in Bele hiše brez podpore Moskve ali Pekin-na katerih čelu so samo žene. ne menijo dosti za “krizo ener- ga, ni verjetno, in okoli 1,320,000 takih, ki ima- gije” in za dober vzgled, ki bi Blizu 60,€00 mrtvih jo samo može. Glavni vzrok za ga naj ,v tem pogledu dajali v bojih tako stanje so ločitve zakonov. javnosti. Po saigonskih podatkih je v WASHINGTON, D.C. — Dnevni ali letni čas, ki smo ga uvedli 6. januarja letos na temelju sklepa Kongresa, se ni obnesel kot sredstvo za varčevanje z energijo, povzročil pa je dosti nesreč in težav šolarjem, o položaju v Čilu. V njej trdi, da je socialistična vlada S. Al-lendeja precej pomagala revnim ljudem in jim storila dosti dobrega, da pa je dopustila popoln polom gospodarstva in javne uprave, kar je končno privedle do njenega nasilnega konca lani septembra. Kennedyjev sestavek o Čilu bo objavljen v februarski številki časopisa “Atlantic”. Kraljica Elizabeta II. odpotovala v Oceanijo LONDON, Vel. Brit. — Kra--J'Ca Elizabeta II. je v nedeljo o potovala proti južnemu Pacifiku, kjer bo prvič obiskala otočji1 Cook, Norfolk, Nove Hebride m Salomone. Ustavila se bo tudi v Avstra-'K Ind°neziji in v Novi Zelan-]1: kjer se princ Filip udeležu-Je iger britanske Skupnosti narodov. Vi unwnski prerok z verjet- Pretežno oblačno 05 jo dežja. Naj višja temperatura okoli 38 F (4 C) Eden najuglednejših dnevnikov v Zah. Nemčiji “Frankfurter Allgemeine Zeitung” j s 4. decembra 1973 objavil peročilo o Jugoslaviji in posebej še o Sloveniji, ki je še danes zanimivo, zato ga tu prinašamo našim čitateljem. * Menda je pred nekaj leti grozilo v južnovzhodni Evropi tole: za last naj bi manjkalo, da bi se republika Slovenija ločila od Titove zvezne države in se priključila Zahodu, s tem bi pa postala tabor ‘imperializma’ v južnovzhodni Evropi — kot Izrael na Bližnjem vzhodu in podobnimi posledicami. To srhljivo podobo je pre-'tekli teden naslikal na steno Mitja Ribičič, eden tistih jugoslovanskih politikov, ki so zmogli doslej prestati vse čistke s popolno vdanostjo Titu in se celo stanovitno vzpenjati. Kaj je dalo temu možu po- vod, da je s tako grozljivo pravljico preplašil jugoslovanske narode, ki jih muči že dovolj .ujm — od zagalopira-nega razvrednotenja denarja in na odnose v sovjetskem bloku spominjajcče trde notranje politike pa do zunanje politike, ki neodvisnosti Jugoslavije ni koristna? Mogle bi biti v igri osebne zadeve. Ribičič je naprtil o-menjeno separatistično politiko v Sloveniji predvsem ministrskemu predsedniku Stanetu Kavčiču, ki so ga konec leta 1972 vrgli Tito in konservativni komunisti okrog njega. Z njim je prišel Ribičič kot šef zvezne vlade od 1969 do 1971 v politični spor. Vendar si ni mogel Ribičič vzeti samo iz neporavnanega računa s Kavčičem pravice, da bi ga sedaj tako obtožil. Njegovo besedo je možno laže pojasniti tako, da je del kampanje hvaličenja Tita, ki je bila pritrkavanje k držav- nemu prazniku 29. in 30. novembra. Kajti kdo je, po Ribičičevem, odvrnil tračno nevarnost, ki je tedaj grozila Sloveniji, Jugoslaviji sploh, in — če človek prav premisli — Evropi? To je til Tito s svojim “revolucionarnim instinktom”. Namen je jasen: politiko, ki jo od leninistično-stalini--stične rakove usmeritve decembra 1971 v Beogradu ženejo in ki je notranjo enotnost jugoslovanske države o-slabila ne dosti manj kot med obema vojnama petletna diktatura kralja Aleksandra, bi radi ljudem prikazali vsaj kot nujno zlo za ohranitev enotnosti Jugoslavije. Ali pa je to sploh možno? Cas, ko je bil Stane Kavčič ministrski predsednik in najvplivnejši partijski voditelj v Sloveniji, je premalo oddaljen, da bi ga mogli Jugoslovanom očrniti; že itak je njihova pripravljenost, da bi vedstvu verjeli, od 1971 upadla. ZUsti Slovenci, katerim je Ribičičeva trditev predvsem namenjena, bodo videli v njej le nadaljevanje bojnega pohoda, le s še večjimi sredstvi. Stane Kavčič je bil zagovornikom p o 1 s talinističnega socalizma v Jugoslaviji trn v očeh najkasneje od leta 1958. Kritično je preiskal, kam je privedel do preko šestdesetih let v SFRJ gnani prisilni komunizem ekonomsko in civi-zacijsko visoko razvito Slovenijo, in je spoznal težke po-mankljivosti sistema: pomanjkanje resničnega — socialističnega — tržnega gospodarstva; diktatorsko partijsko oblast, ki ni režimu pustila, da bi si pridobil ljudstvo; osebnostno politiko, ki je mnogo važnih položajev v državi in gospodarstvu naklonila nesposobnim koristolovcem; in končno bizantinski o-brednik, ki je politiko in politike ljudstvom zakril. (Konec prihodnjič) ki morajo v jutranji temi na . ^ pot v šole. Tako so včeraj v izdslals več jekla Senatu predložili ukinitev laos kot Sovjetska zveza dnevnega časa do aprila, kot BRUXELLES. Belg. — Medje bilo običajno. Pričakujejo, narodni jeklarskc-železarski in-da bo predlog naglo odobren stitut je objavil, da so ZDA iz-v obeh zbornicah. delale lani 136.6 milijonov ton NEW YORK, N.Y. — Namestnik jekla, Sovjetska zveza pa le 131 sovjetskega ministra za zima- milijonov ton. njo trgovino Vladimir S. Alk- V letu 1972 so ZDA zaostale himov je včeraj tu ponudil za ZSSR, ker so izdelale le 120.7 ZDA pšenico, da jim pomaga milijonov ton jekla, ZSSR pa ga preko težav do prihodnje žet- je 126 milijonov, ve. ker so preveč domače pro- Na vsem svetu so lani izdelali dale. Za ZSSR ne bo “noben 695.8 milijonov ton jekla napram problem” zaradi obilne lanske 629.8 v letu 1972. žetve pomagati ZDA, je dejal ----Jiznru:---- Rus, ki pa ni nič povedal po WASHINGTON, D.C.______Obram- bno tajništvo je objavilo, da kakšni ceni bi taka pomoč bila. Zvezna vlada izjavlja, da so domače zaloge zadostne, četudi so najmanjše v zadnjih 25 letih. WASHINGTON, D.C. — Leonid Brežnjev je včeraj, ko je letel na obisk h Castru na Kubo, poslal iz letala pozdrav predsedniku ZDA Nixonu z najboljšimi željami in z izrazom upanja, da se bodo odnosi med ZSSR in ZDA še dalje izboljševali. ST. MORITZ, Šv. — Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau je prišel sem na en teden smučarskih počitnic. je ZSSR preskusila zadnji petek in soboto dve medcelinski raketi vrste SS-19 z večbomb-nimi glavami MIRV. J. W. Friedheim, tiskovni tajnik Pentagona, je dejal, da ta ne pričakuje, da bi ZSSR imela nove večbombne glave v redni rabi pred letom 1976. ATLANTA, Ga. — Državna zakonodaja je odklonila sprejem ustavnega dopolnila o enakih pravicah za oba spola. Doslej je dopolnilo potrdilo 32 držav, za njegovo vključitev v zvezno ustavo je potrebno potrdilo 38 držav. Ameriška Domovina Ml /%• IVI' E- WI e/jl; m— MOfVIE tmt&fSšlaf'* se kdo sklicuje na družbo, je treba sprevideti dejstvo, da sestavljajo verniki velik del te družbe. (Dalje sledi) 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: * Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. xmmmmmmsmmmmmmmmmmmamm BESEDA IZ NARODA | % Veliko hiš je še v dobrem stanju, samo prebarvati bi jih morali. Lastniki teh hiš so povečini starejši ljudje, ki žive na skromni pokojnini in ne morejo najeti pleskarje, da bi jim hišo Lepo bi bilo, če bi Noviee iz SenkSerskega naselja SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 20 Tuesday, January 29, 1974 CLEVELAND, O. — Povprečni opazovalec ne bo videl veliko sprememb v naši naselbini, če-1 prebarvali, prav je bilo vloženega za izbolj-j takim ljudem priskočili na po-šanje okraja veliko dela. Mestni | moč sosedje in jim v prostem svetnik R. A. Novak se s pomoč- času prebarvali hišo. Ne samo, jo ljudi, ki hočejo našo naselbi- | da bi s tem dvignili vso okolico, no izboljšati, trudi iz dneva v j delo usmiljenja jim bo tudi Bog dan, da bi ohranil in izboljšal enkrat poplačal, naš 23. okraj; da bi bili v njem| Nekaj prostovoljcev in R. A. mujejo klicati njegovo pisarno. Vsak izmed nas prej ali slej potrebuje pomoči v tem življenju. Nekateri so tako srečni, da imajo otroke ali sorodnike, da jim pomagajo. Nekateri pa so sami in dolžnost družbe je, moja in tvoja, da jim pomagamo, saj smo po božji zamisli vsi bratje in sestre. Zato prosi g. Novak vse pomoči potrebne, naj mu razlože svoj problem, da jim bo po svoji moči pomagal. Ob priliki se bom spet oglasil in napisal, kako poteka življenje v našem okraju. Rado laiMiall scs ga PATERSON, N.J. — Že dolgo nisem bil tako slabe volje kot, ko sem prelistal knjigo Božidar-, ja T e n s u n d erna “Westfalski živeči ljudje lahko ponosni na ^ Novak so v tesnih stikih s poli-1 slovenci”; j0 je lani izdala ce- svojo naselbino. cijo, da bi obvarovali ljudi na-; lovška Mohorjeva družba. Zani- Ko so mestni svet reorganizi-' šeŠa okraia pred napadi ropar- mivo je .Opisano delovanje slo-rali, je bil R. A. Novak imeno- iev- V decembrski izdaji “Perry venskih izseljencev na Westfal-van za podpredsednika “Pub- News” sem bral javno zabvaJ° skem in prelata Tensunderna lic Development and Service” Se- J- Homovec ker je R. A. dušno pastirstvo md njimi, obisk odbora ter člana “Public Utili-!Novak dosegel, da je mesto po- škofov jegliča in Tomažiča, ni ties”, “City Planning” in “Avia-; Sltav;10 v .ibb2;iniv n]e”e ihlSe pa v njej besedice o škofu Rož-tion-Airport-Lakefront Develop-; stražo’ker je blla veckrat na' manu, ki je vendar 1. 1957 pri ment” odborov. Tako bo lahko padena. Prav tako pazijo na Tensude,rnu obhajal svojo zlato bolje služil potrebam našega 23. mladino, ki se vdaja mamilom, mašo in ge je y Kevealerju Odprto pismo jugoslovanskih škofov o nekaterih pomembnih vprašanjih Ko so jugoslovanski škofje v preteklem oktobru objavili svoje odprto pismo in v njem povedali “svoje mnenje o nekaterih pomembnih vprašanjih”, smo o tem poročali le na kratko. Ko se je zaradi tega pisma razvila javna razprava, ki je posebno na komunistični strani dobila včasih ne samo grobo, ampak naravnost surovo obliko z grožnjami bolje sluzil potrebam našega 23. „olg obiestnosti ™as° ^ ‘se Jq1 v cerkvenim vodnikom, se nam zdi potrebno, da škofovsko 1 okraja- Seveda je zelo zaposlen,: ^ * okolici :Zib,ra!Q tollko. °vencev v bodo naši čitatelji; ker se mora vsak dan poleg od-! belaJ°hska“ P° 'nasi ---- “ P” pismo naknadno objavimo v celoti, da bodo naši čitatelji; ker se mora vsak dan poleg od-1če bi starš^malo= vedeli, za kaj prav za prav gre, in imeli priložnost, da si iz ! borovih sej udeleževati tudi se- na svoje otroke. Ce neposrednih izjav in stališč obeh strani ustvarijo lastno sli- Stankov mestnega sveta. Čeprav moirejo r^iti prablema, nit- naj poiščejo strokovno pomoč. Iz domneve, da je vera nekaj slabega, škodljivega in zaostalega in da so verni ljudje na nek način nujno škod- za sestanke — doslej še ni , , v , enega zamudil _ še vedno naj- 0tvroci Jim bod° zato nekoc hva' de čas za osebne probleme in ležni. Da bi preprečil zbiranje neza- 1. Propadanje hiš lici. Ijivi člani družbe, kar je zelo lahko spremeniti v “sovraž-1 ^ 02 e. jU, L ^ ro em°v Je ž nih elementov v nagem 0. nike”, se v skupnosti ustvarja škodljivo in zastrupljajoče o-j .lka aj •]lh samo neka] naste' kraju se R A Novak odločno zračje medsebojne razdeljenosti in nezaupanja. Pri verni- j36™’ bori proti izdajanju novih dovo- naši oko- ijenj za točenje alkoholnih pi-1 | jač. Gostiln imamo že zadosti, Varnost ljudi pred napadi. | ne potrebujemo še novih. Do se-Gostilne, kjer se zbirajo ne- daj je preprečil izdajo dveh ta-zaželjeni elementi. ! kih dovoljenj. V bodoče bo sku- i 4. Problem mladine, ki uživa šal preprečiti tudi obnovitev ta-mamila in dela škodo po oko- kih dovoljenj za gostilne, kjer lici. I mladini prodajajo alkoholne pi- Pomoč revnim in invalidom. ■ j ače. kih to spodbuja občutek nezadovoljstva, ponižanja, nego tovosti, pa tudi strahu; zlasti ako bi se ustvaril vtis, da takšne domneve podpirajo nosilci javne oblasti. Nujno prihaja j 9 do dušečega ozračja med ljudmi in do zapiranja vase. To j ' sili vernike k molku; v političnih organizacijah in na se- j ‘ Stankih se boje govoriti po svoji vesti v obrambo svojih pravic. Tudi pri uslužbencih izvršne oblasti na raznih ravneh ; more to povzročiti, da — morda niti ne popolnoma zavestno — oblikujejo v sebi družbeno zelo škodljivo stališče do vere in verskih skupnosti, da na mnoge upravičene prošnje verskih skupnosti, čeprav zasnovane po zakonu in po sploš-1 nih pravicah, odgovarjajo samo z dolgim molkom, da (prošenj) kratko in malo ne rešujejo, ali pa na koncu odgovorijo negativno. To opravičujejo z razlogi, katerih neprepričljivost in ničevost je očitna. Dogaja se tudi, da si odgo-1 Najbolj važno se zdi R. A. No-vorni uslužbenci ne upajo podpisati ugodne rešitve, ker se vaku očistiti okraj propadlih Zelo pereč problem je odloči- tev Trust Go., da bo zaprla svo- Slaibe ceste in pločniki. Opuščeni avtomobili ob ce-1 „ stah. j jo poslovalnico na Superior Ave. Snaga in odpadki po različnih delih okraja. Tako bodo morali ljudje hoditi v pisarno na St. Clair Ave. S tem se bodo izpostavili nevarnosti, da jih kdo napade in oro- boje posledic, zaradi^“premajhne budnosti do družbeno hiš, zato posveča temu proble-: MueherTe ^2^1?A. škodljivih elementov”. mu največ svojega časa. Večino | vakomj da bi prepričala Trust Mislimo torej, da je zdaj čas, da se javno razvrednoti teh hiš lastuje FHA ali ljudje, !Co naj ne re svoje podruž_ napačna trditev o družbeni škodljivosti krščanstva, ker je ki žive v predmestju in jim slu-!nicg na superior Ave. Trust Co. to potrebno za krepitev duha ustavnosti in gotovosti, da se žijo hiše v našem naselju samo: waine dolžnosti bodo mogle v naši družbi pravice do verske svobode ures- za vir dohodkov, za popravilo | titi poslovalnico odprto, ima ničevati vedno in povsod. j pa ne žrtvujejo niti centa. Zato pa gotovo moraino dolžnost do 5. Ob tem ne moremo spregledati tolikokrat ponovlje- je silno težko prepričati mesto/ ]judi ki žive v njeni okoiici m ne trditve, da verni učitelji nimajo mesta v prosvetni služ-;da tako hišo proglasi za neupo-| vlagaj0 svoj denar; 0d katerega bi. S rabno in jo podre. Federalna jma jirugj; ,q0- dobiček, saj je Izhajamo iz dejstva, da je v vsaki človeški skupnosti, ; vlada raje potroši ogromne VSO-1 poslovainica odprta že okoli 65 v vsaki človeški družbi pluralizem prepričanj. Vsak človek!te denarja za popravilo teh hiš, let mora imeti pravico do lastnega prepričanja. Če hočemo, da i ki popravila sploh niso vredne, se v družbi počuti resnično priznanega in svobodnega, mo- 'Lastniki se borijo, da jih ohra- ra biti priznan in svoboden skupaj s svojim prepričanjem. Splošna misel — do katere je povedel napredek sveta — je, da ne smemo nikogar s silo odvračati od življenja po lastnem prepričanju, če s svojim ravnanjem ne povzroča skupnosti nobene škode, nikakršne krivice, nobenega nasilja, če s svojimi nastopi ne noben način ne preprečuje pozitivnih družbenih razmerij in pozitivnih pogojev za življenje vseh in vsakogar. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da se v naši državni skupnosti vernim kratko in malo zapro vrata na določeno področje delovanja. Ne moremo izjave o neprimernosti vernih ljudi za učiteljsko službo imeti za premišljeno in res odločno stališče odgovornih dejavnikov našega političnega življenja. Bojimo se, da bi moglo imeti takšno stališče, če se korenito ne spremeni, hude posledice v zavesti nijo, ker jim donašajo lepe denarce. Župnik č. g. Mueller namerava sklicati sestanek, na katerega bo povabil tudi zastopnike mesta. in Trust Co., da se bodo lah-Zelo tragično je dejstvo, da ko sami prepričali, da ljudje že-nekateri mestni organi, ki so za le, naj poslovalnica ostane od-to odgovorni, večkrat ne poka- prta. Vsak izmed vlagateljev žejo dovolj razumevanja za naj odločno pove uradnikom, da problem propadlih hiš. Zato mo- svojega denarja ne bo prenesel ra mestni odbornik Novak naj-1 v njihovo pisarno na St. Clair prej prepričati mestno upravo o Ave., temveč ga bo vložil v dru-potrebi odstranitve ' propadlih go banko. To bo najmočnejši hiš. Nato se mora boriti s fede-! pritisk, ki ga zmorejo ljudje, ki ralnimi uradniki in nazadnje še uporabljajo Superior Ave. poslo-z lastniki. Zato sta on in njego- valnico. va tajnica ga. Mary-Jo Zamlen prebila nešteto ur na sodišču, R. A. Novak prosi vse upokojence, ki dobivajo pokojninske čeke, naj čeka ne neso takoj v banko, temveč naj počakajo dan ah dva, predno ček zamenjajo. Menjajo naj dan, čas in tudi naših vernih občanov. .Spomnimo se samo na globoke rane, ki bi jih povzro-1 Jer ^ R- A; Novak enkrat tudi čilo v ljudeh uresničevanje takšnega stališča. Človek na-1 ®arn nast°Pil kot priča, kar se vadno izbira svoj poklic, sledeč svojim globokim nagnje-;dcseda^ y zgodovini mesta Členjeni. Tako izbran poklic postaja za vsakega človeka vir o-! yelanda še ni zgodilo, ker se no-sebnega in Življenjskega zadovoljstva, in to za njegovo ce nobeden mestnih svetnikov P°t do banke, ker jih roparji družino, posredno pa tudi za vso skupnost, če mora Člo- zameriti uiti federalni niti mest-1 sfalno opazujejo in natančno ve- vek menjati poklic samo zato, ker je veren, ali če se mora ni uPravi> še manj pa lastnikom | do, kdaj menjajo ček in po ka- odreči možnosti, da bi razvijal svoje sposobnosti na pod- PUPadlih hiš. Kljub vsem za-j teri poti se vračajo iz banke do- ročju, za katerega čuti nagnjenje, samo zato, ker je vernik, Prekam le mesto v zadnjih me-notem se mu ne le kratijo njegove osnovne pravice, temveč secih podldo v naše«i okolju o-ga s tem oropamo tudi enega temeljnih življenjskih zado- ko11 20 bl:š’ kar -i6 Prav leP u-voljstev, na neki način smisla življenja, ker ga na ta način syeb' .° stanju vseh neuporab-družba nasilno trga iz njegovega poslanstva; kaznuje ga v .mb biš vodi Novakova pisarna nečem, kar mu je zelo blizu (intimno), sam pa ne more vi- a pomočjo prostovoljcev natan-deti, v čem je njegova krivda. Ljudi tako potiskamo v ne- čen seznam. Rabili bi še več prestane tesnobo in nezadovoljstvo. Težko bi bilo zagovar-1 Prosto volj cev, ki bi žrtvovali jati, da je takšno ravnanje združljivo z resničnim huma- vs£d nekaj časa za svoj okraj, nizmom, da bi ljudi delili in razločevali zaradi njihovih naj- Nai omenim, da bodo v krat-globljih prepričanj? ; kem podrli hišo, ki je nedavno Ne vidimo, kako bi takšno ravnanje in takšno stališče pogorela na vogalu St. Clair ne delilo ljudi na privilegirane in na zapostavljene, če pa Ave- in,E- 7lst st. ■ mo v. Tako postanejo lahka tarčama napade, če ne morejo čakati zaradi finančnih težav, svetuje R. A. Novak, naj se obrnejo za nasvet in pomoč na njega in jim bo poskušal pomagati iz zadrege. Decembrska izdaja Perry News ima natisnjeno zahvalo ge. Anne Steiner za pomoč, ki jo je dobila s pomočjo' g. Nova-| ka. Prav tako poziva vse, ki so i potrebni pomoči, naj se ne sra- nikoli prej. Sv. oče papež Pij XII. mu je tja poslal brzojavno svoj blagoslov in čestitke. Med pontifikalno mašo je pridigal prelat Tensundern slovensko in nemško. V cerkvi sv. Vida v Clevelandu še zdaj dan in noč gori pred brezjansko Marijo v lurški kapelici “knapovska lam-pa”, ki so jo škofu Rožmanu takrat podarili westfalski Slovenci. V Tensundernovi knjigi je pa vse to zamolčano, zastonj iščete v njej ime škofa dr. Rožmana; kot da ni živel in da se za izseljence ni zanimal. Hudo me je ta opustitev zabolela. “Ne, tako okrnjene knjige bi Mohorjeva ne bila smela izdati!”, sem si rekel, “škofa Rožmana je naravnost zatajila.” Sklenil sem napisati članek in Mohorjevo pošteno ošteti, pa sem se spomnil, da je vendar ona izdala že dve knjigi življenjepisa škofa dr. Rožmana in bo tudi tretjo, kakor hitro jo dr. Kolarič napiše. Veliko krivico bi ji naredil, če bi za to opustitev metal krivdo na njo. Na naslovni strani knjige stoji, da jo je “priredil dr. Jože Premrov” in na koncu so tri strani pripisa izpod njegovega peresa. Ta gospod živi v Ljubljani. Sumil sem, da so zaradi njega škofa Rožmana v knjigi zamolčali. Da ne bi na nikogar metal kamenja kar izza plota, sem pisal Mohorjevi v Celovec in dr. Premrovu v Ljubljano. Obema sem izrazil svoje obžalovanje, da je knjiga izšla tako okrnjena. Od ravnatelja Mohorjeve msgr. dr. Horniboecka sem takoj dobil odgovor, ki ga tu podajam: “Vsi se zavedamo pomanjkljivosti knjige. Tudi msgr. dr. Jagodic se je pritožil. G. prelat Tensundern sam je vedel za težave. Takole mi je pisal: “Od 2. novembra 1968 sem v pokoju in izpolnil sem 82 let. Prosijo me, naj napišem spomine o svojem delovanju med Slovenci. Kje bi se pa tiskali? V Ljubljani ali v Celovcu? Se bojim, da ne smem vsega napisati, kar bi želel. Za Ljubljano gotovo ne o zlati maši škofa Rožmana, katerega tam smatrajo za sovražnika št. 1. V Celovcu bi bilo za mene bolj u-godno. Napisal bi spomine iz srca in haležnosti do slovenskega naroda.” Pozneje je še pisal in prosil, naj bi spomini izšli v okviru Mohorjevih knjig. Da je rokopis tak, kakršen je, je gotovo tudi vpliv prof. dr. Premrova, ki je prelata obiskal in mu ob njegovi navzočnosti rokopis priredil. Mohorjeva je ska, ni je pa več doživel, umrl je 21. junija 1972. Mohorjevi je bilo dobro znano, da je škof dr. Rožman zamolčan. Nihče pa ne more Mohorjevi kaj očitati, ker je le resnica, da je veliko finančno žrtvovanje, da sta izšli že dve knjigi Rožmanovega življenjepisa brez vsake finančne podpore cd katere koli strani. Tretja knjiga je v pripravi. Tensun-dernova knjiga je pa izšla taka, kakršna je, ker je pokojni prelat tako želel. Odkloniti mu zadnje želje nismo mogli. Preveč je storil za Slovence. Mohorjeva je do zdaj največ storila in bo še storila, da škof dr. Rožman ne bo pozabljen. Kar ni v knjigi “Westfalski Slovenci”, bo v njegovem življenjepisu. Lepo' Vas prosim, da še drugim pojasnite resnico, da nam nihče ne bo zameril.” Jaz po tem pojasnilu nisem več hud na Mohorjevo. Nesreča je v tem, da je bil g. prelat Tensundern že v letih in je potreboval nekoga, da bi mu rokopis priredil za tisk, ta je pa prišel iz Ljubljane. Da je njegovo ime na naslovni strani in v pripisu, je moralo izpasti ime škofa dr. Rožmana. Tako se je pokojnemu škofu lepo izpolnila želja, ki jo je izrazil v svoji duhovni oporoki: “Naj umrjem v zaničevanju in pozabljenju, naj bo moj grob neznan, naj me zgodovina še tako črno in krivično slika, ali pa naj moje ime čisto izgine, da se nikjer in nikdar ne omenja več — samo da bi kraljestvo božje rastlo, se utrjevalo v dušah, samo da bi se čim več duš zveličalo, samo da bi božja čast rast-la in se večala.” Da pa bo “kraljestvo božje rastlo in se utrjevalo v dušah in se božja čast večala”, Mohorjevi tega spodrsljaja ne smem zameriti, marveč jo še naprej zvesto podpirati, da bo mogla svoj apostolat čim bolje vršiti. Rojake prosim, naj ji še naprej ostanejo zvesti. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. lasssašk® drobtinice 1. Cvet na grob Jožeta Grdine Z njegovo smrtjo smo izgubili enega močnih stebrov katoliške ameriške Slovenije. Žalujemo za njim, a mu tudi privoščimo, da je dokončal svoj tek in že u-živa plačilo za svoj trud. Presv. Srce je gotovo izpolnilo svojo obljubo: “Jaz bom njihovo za- vetje v življenju, posebno pa v smrtni uri.” Jože Grdina je bil goreč častilec presv. Srca. Rad je povedal, da se je navzel ljubezni do Od-rešenikovega Srca ob kolenih svoje matere. Veliko je pisal o tem Srcu in opozarjal v časopisih, ko' se je bližal praznik presv. Srca, naj prejmemo za-dostilno sv. obhajilo. Občudovali smo ga češ, lajik je, a je goreč kakor kak misijonar. Ko je pred dvemi leti pisal, kako je ustanavljal Društvo Presv. Srca Jezusovega v Clevelandu, je dodal celo- zgodovino češčenja božjega Srca. Meni je poslal veliko teh knjižic zastonj, da sem jih razdelila med naše Slovence. Ni se zbal stroškov za tisk, samo da je mogel povedati, naj ljubimo presv. Srce. Naj v miru počiva! Spomnimo se ga v molitvi. Njegovi družini pa naše sožalje. 2. Garcia Moreno Za čast presv. Srca je ves gorel tudi predsednik južnoameriške države Ekvador Garcia Moreno. Živel je v prejšnjem stoletju. L. 1975 bodo doli obhajali stoletnico njegove smrti. Bil je zelo pobožen mož. Vsak dan je molil sveto uro v katedrali. L. 1873 je naročil umetniku Salgueru, naj naslika presv. Srce. Ker se je mudilo, je moral slikar hiteti, vendar je lepo naslikal Jezusa, ki drži v levi rokopis izdala iz spoštovanja do roki žezlo, v desni pa zemsko prelata, ki je za Slovence toliko ‘ oblo. Na nji je narisal Južno A-storil. Izpolnili smo mu zadnjo meriko. Žarki, ki obkrožajo željo. Vedel je, da se knjiga ti- presv. Srce, padajo na njo. E- den od njih se dotika Ecuador-ja. Lepa zamisel umetnika. Pred to sliko je nekega prvega petka 1, 1873 Moreno posvetil svojo državo presv. Srcu. Bile so velike slovesnosti, ki so jim prisostvovale tudi druge visoke državne osebnosti. Sovražniki sv. vere so mu že talerat zaprisegli pogin. Nekega prvega petka 1. 1875 so ga morilci pričakali pred katedralo, ko se je ravno vračal od svoje enourne adoracije in ga ustrelili. Tako je Bog poplačal častilca presv. Srca z mučeniško krono. To ni bil navadni politični umor — bila je res smrt za vero. Sliko presv. Srca je družina Moreno izročila v varstvo nekega duhovnika Družbe presv. Srca Jezusovega in Marije. Naj nam bo ta mučenec vzor, kako treba živeti in delati za Kristusa. Ne smemo se ozirati na to, kaj svet misli o tem in onem, kaj bodo pa ljudje rekli itd. Treba je izpričati našo vero pred ljudmi, živeti po nji in če treba, tudi umreti za njo, kot je živel in umrl Moreno. Tudi Slovenija ima tisoče takih Mo-renov. Saj ste bili sami priče njih mučeništva. Smemo upati, da vera v naši domovini ne bo izumrla, saj še vedno velja: “Kri mučencev je seme novih kristjanov.” Naj nakloni presv. Srce Sloveniji bogato žetev duš. 3. Kaj je družina? Odgovor temu vprašanju da pater Mateo, apostol presv. Srca. Videli ste slike porušenih, požganih cerkva. Vaša katoliška duša se je zgražala. Vendar ne smemo pozabiti, da je uničenje družine še večje zlo. Družina je tempelj templjev. Cerkve, zidane iz kamenja, ne bodo rešile sveta. To bo delo krščanske družine, Nazareta. Družina je vir življenja. Če je vir narodnega življenja zastrupljen, bo narod uničen. Da rešimo družino, ji moramo vcepiti božje zapovedi in ljubezen do presv. Srca. Če vcepimo korenine Kristusa, bo celo drevo zraslo v Njega.” Slovenske družine, vir našega narodnega življenja, posvetite svoje domove presv. Srcu. Če bo Kristus kraljeval v njih, bo vsa družina blagoslovljena. S presv. Srcem bo prišla sreča v vaš dom. Mir. Soglasje. Ljubezen. Vsakdo želi biti srečen. Kaka škoda, da je mnogi ne iščejo v Bogu, zato tudi sreče ne najdejo. Peta obljuba presv. Srca se glasi: “Blagoslovil bom vse njihove podvige.” Kaj hočemo še več? če Gospodovo Srce blagoslavlja vse, brez izjeme vse, kar storimo, si bomo nagrmadili kar cele zaklade dobrih del, s katerimi bomo upali priti v nebesa. Posvetimo svoje domove presv. Srcu, da bo vedno blagoslavljalo in osrečevalo naše družine. 4. Iz Slovenije sem dobila poročilo, da v naši novi cerkvi sv. Jožefa v Ljubečni vsak dan pred sv. mašo' molijo za dobrotnike rožni venec. Otroci pridno hodijo k verouku in šoli odrasla mladina ima verska predavanja vsakih 14 dni. In stari ljudje so srečni, da imajo cerkev tako blizu. Hvala vam vsem, ki ste prispevali. Bog povrni! s. M. Lavoslava —-----o------ Mačja nadloga na otoku Prebivalci japonskega otoka Šikoku so veljali zaradi ribolova, ki miri živce, za umirjene ljudi. Zdaj pa so v zadregi zaradi mačk. Mačke so namreč uničile podgane, zdaj pa podivjane napadajo tudi ljudi. Začelo se je pred dvanajstimi leti. Na otoku Šikoku je takrat mrgolelo podgan. Ribiči so sklenili pripeljati na otok nekaj ducatov mačk. Te so obračunale s podganami, hkrati so se razmnožile in podivjale. Zdaj napadajo gospodinje ter vdirajo v shrambe in v prodajalne živil. Ribiči na otoku razmišljajo, kako bi obračunali s pobesnelimi domačimi načkami. Iz slovenskega Toronta di Krekova mladina vedno bolj mostojnega mišljenja. In tudi to letos nov in sicer kot osnova je odmikala od trdne krščanske dvoje mu je pomagalo, ko se mu . smeri in od pravega J. Ev. Kre- je približal dan velike odločitve. Če bi hotel katerega koli jub1-; k-oveiga duha. Zaloški komunisti O tem pa drugič. P. M. Zbornik Pred menoj na mizi leži veli-1 lanta prikazati v pravi luči, bi, sedaj gami priznavaj0; da je p0 *a knjiga, ki nosi naslov:! moral temeljito poznati in opi-j ZBORNIK 19i71-1972. Brez dvo-ttia je ta knjiga nekaj posebne-§a) tako1 po velikosti, po številu strani (440) po vsebini, po iz- j° dosegel svoj jubilej. To še v redno lepem papirju in tisku, po; posebni meri velja za jubilanta dualnosti in po programu, ki !vana. Taka analiza krajev, ča-ga zajema. 50v rn razmer nam je pa V na- . knjiga je že 30. izdanje, ki je šem primeru skoraj nemogoča. S lzšlo v založbi “Svobodne Slove- tem Pa ni rečeno, da naj jubilej . letu 1930 začel prodirati v vrste sati okolje, v katerem je rasteh Krekove mladine marksistični in zorel, ter razmere, skozi kate-, nazor j.n lC}a je prišlo do tesnej-re se je moral prebijati, preden gega sodelovanja med vodstvom Krekove mladine in komunisti, kar pove njihov Zbornik za ob- v Buenos Airesu. Zbornik Ivana Marna gre mimo nas, ne sanr je že 23. po številu, a poj da bi ° niem Pisalh se razgovar-^ogočnosti presega vse druge. 1 Jali in mu čestitali. On namreč Ta zadnji ZBORNIK je kot1 zasluži> da se tudi drugi pridru-Vsi drugi zopet ogledalo sloven-1 žimo njegovim najbližjim, mu stva, slovenskega bitja in slo-jizrazimo Javno zahvalo in mu Venskih stremljenj izven matič-1 Povemo> da ;smo ponosni nanj. Slovenije. Bralcu najprej prinese pred oči boj slovenske ^anjšine na Koroškem in nada-JTJe z opisom boja primorskih 0iVencev. Temu delu sledijo razprave, dokumenti in pričeva-^a’ bralca popeljejo v oseb-da obzorja, v dogajanja po Slo-'niJi pod komunistično upra-v simbole slovenske narod-csti in državnosti ter v svetovja cbzorj- Želimo mu še mnogo let sreče v njegovi veliki družini, še mnogo let življenja in dela med nami. On torej zasluži, da pišemo o njem. Na drugi strani smo pa tudi potrebni takih zgledov. Živimo namreč v časih, ko tako mnogi za skledo leče prodajajo svoje prepričanje. Ivan Marn pa stoji trdno in ponosno zre na svojo preteklost. Jubilantovo življenjsko pot bi Temu delu sledijo “Naši g0r- lahko razdelili na tri dele: Piki” nato Slovenci, ki so naro- tci 7 Pon°l3- Lani je pre- I ch ° odkar se je ro- ^r' Anton Korošec, zato je v po 0RVNIKU oO strani gradiva vecenih njegovemu spominu, njegovemu delu in njegovi ose- 2a' bo dobil v roke to ^Mn0 knjigo, ne bo mogel mi-gj° Ar°nike, kjer je opisano delo deiVenCev z izselienstvu. V tem iz Tr imai° svola mesta Slovenci in anade> iz ZDA, iz Brazilije §1 rgentine. Tudi kratek po-ea na Primorsko in na Koro-ko je tukaj. ^ Zadnji del ZBORNIKA izpol-del'*^0 Borodila o tistih, ki so Pa ^ mec^ svojimi in za svoje, ealv ^ BoS zadnja leta Pokli-bih ' S?bi ^>0 Pobilo. 19 pozna-ter. I^0z> delavcev, garačev je v elu omenjenih in naštetih. čino Moste-Polje 1985. Krščanski socialisti, komunisti in delno Sokoli so vedno bolj obvladovali javno mnenje in ga, razkrajali. Nekdanji Krekov duh, tako živ in močan pri vevških papirničarjih pred prvo svetovno vojno, je po vojni hitro plahnel. V takem duhovnem okolju je torej rastel mladi Ivan Marn. U-dejstvoval se je pri Krekovi Še besedo iz sveta hvaležnosti . “Iskren Bog lonaj! — za pismo, za molitev v njem in za ček, ki me je tako iznenadil in razveselil, da se mi še sedaj lepo zdi pri srcu. Tako lahko vidite, kako žrtve, ki so povzročile teh sto dolarjev, rodijo sad: nesebično veselje, čut prijateljstva, možnost pomoči najpotrebnejšim. Hvala vam in vsem aktivnim članom Baragovega misijonskega žarišča (ki zveni bolje kot skoraj statičen vdušen pevec. Za zadnje slovo trdem nadzoru in ostrih kaznih so mu pri pogrebni sv. maši tudi za politična nasilja. Predsedni-lepo zapeli. Doma je bil iz Ra- ku Peronu je dal vsa zahtevana kitne pri Borovnici. Sem je pri- polnomočja za trd nastop proti šel iz Avstrije, kot mnogi drugi gverilcem. Zakon je bil izglaso-pred 25 leti. Ves čas je živel v van s 128:62. Sudbury-ju in bil ves čas tudi : Osem peronističnih poslancev zvest naročnik Ameriške Domo- je zaradi nasprotovanja novemu kredit 1% osebne oprostitve vine in vseh ostalih slovenskih zakonu stopilo iz Peronove (personal exemption). knjig in revij. | stranke. KREDIT ZA ONTARIJSKE Malo za njim je umrl Frank! Juan Peron je gverilske sku-UPOKOJENCE je tudi novost Kužnik st., brat pokojnega An- pine, dokler je bil v tujini, sam in sicer ga dobi skoraj vsak pre-, tona Kužnika iz Clevelanda, do- podpiral. Odkar je na čelu Ar-bivalec (ne turist) Ontaria, ki' ma iz Dolenjske, star 74 let. Za-; gentine, se je pokazal veliko pustil je ženo, sina in hčerko z družinama. Ravno te zadnje dni pa nas je konservativnejši. Množeča se nasilja so ga pripravila do odločnega nastopa proti levičar- za vselej zapustil Matija Rom, skim teroristom in gverilcem. je star preko 65 let, in sicer $100! Gornji krediti, odnosno izplačilo denarja veljajo in pridejo do polne veljave največ pri lju- star 74 let, doma iz-' Kočevja. Za- j -----—o------- deh, ki imajo malo ali nobene- pušča ženo in hčerko z družino.!]? SfUpgjfi J|3 S^iŽGIHCiitd ga zaslužka, tako da niso nor- Zadnja dva sta bila staronase- « . .... . .. . . malno niti obdavčeni. Tako je, Ijenca, pa vedno zelo dobra do,e il8%j®kljl nSSs8iJ£!J8J9 recimo, možno, da upokojenec, nas novonoseljencev. Vse tri po-; MOSKVA, ZSSR. — Tass, u-ki ima do $2,700 dohodkov in kojne bomo zelo pogrešali in jih1 radna poročevalska služba, je torej ni podvržen davkom, dobi ohranili v lepem spominu. Naj | objavil, da nedavne izjave Soldo $226. Torej, četudi ni dolžan jim bo Bog obilen plačnik zaiženicina predstavnikom tujega napraviti davčne prijave, je se- vse dobro, žalujočim družinam časopisja kažejo, “kako globoko ‘krožek”1'' da-i ^ak položaj, da jo bo napra- pa naše sožalje! moralno je padel ta v svoji pro- T , . T _ °Ze /’ vil, ker se mu pač to izplača.! V našem kraju imamo več tisovjetski dejavnosti”. ^ j-- ^rfz^nera^ž^vo^z aSaCU' 1 j Mnogi naši rojaki imajo na skr-| starejših, pa tudi bolehnih Slo-j Zahodni tisk je Tass istočasno mladini, kjer je bil član tambu-j a^rQTH+p | beh starše, ki so stari preko 65 j vencev. Ker nas je malo tu, se obdolžil, da z objavo Solženici- let, pa nimajo nobenega dohod- še toliko bolj pozna, če nas kdo novih izjav in del organizira Zorenje v iskanju neodvisnega, svobodnega jaza s krščan-sko-slovenskim obrazom. Odločitev. raškega zbora. Pristopil je tudi k poljski godbi, ki je bila prvotno orlovska godba, a se je vedno bolj odmikala in je nazadnje igrala vsakemu, ki jo je najel in plačal. Kapelnika te godbe so komunisti po vojni nagradili. Ivan je bil tudi član Jugoslovanske strokovne zveze, o kateri tudi povedo komunisti, da je sodelovala s komunistično strokovno organizacijo. Toda Ivan je kljub vsemu ostal tak, kot ga že vsa leta poznamo v Torontu. Skoraj pol čudeža je, da je to Kako resnično1 je, kar pravite in kar skoraj dnevno doživljam „a P— tokijsJdpo- stojanki: reševanje socialnih h . . __ J problemov je le del nošnje Kristusa k človeku; in naj večja socialna pomoč je veselo oznanilo o Jezusu Bogu-človeku. A včasih je človek misijonov tako strašno zmrcvarjen od bede medčloveških odnosov, da more verjeti le človeku-misjonarju, ki se skloni k njegovim ranam — skloni v imenu Jezusove ljubezni. ske upokojence. Vse gornje postavke se nanašajo na provinco Ontario, vendar po dogovoru s federalno vlado je postopek preko normalne davčne prijave. REGISTRIRANI PENZIJSKI PLAN (Registered Saving Plan) postaja vsak dan bolj zanimiv, seveda v glavnem za davkoplačevalce z visokim dohodkom. Največja dovoljena vsota je zapusti na en ali drug način. Mlade družine se rade odselijo bolj na jug naše province, ker je tam malo topleje in morda “ideološki podtalni odpor” proti sovjetskemu režimu. Pri vsem tem Tass niti ne poskuša odgovoriti na zahtevo boljši pogoji za zaposlitev. Tu je! Solženicina, naj pokaže na stav- *3* novi ZBORNIK ^koliko da-ia Aktivno vztrajanje v odločit- zmogel, ko so vsi faktorji raz-vk krajah krščansko mišljenje in Kjer ni zmešnjav, tam navad- hotenje v javnem življenju, kot no ni iskanja. Kadar je zorenje bi tekmovali med seboj, v boroi, je Sad trden in odporen. Ivanu so pri njegovem zadr-To velja tudi za našega Jubi- ^ žanju pomagali: krščanska, har-lanta. . ; monjčno urejena družina, iz ka- Rojen je bil pred prvo svetov- j ^ere je izbajal. Njegova mati je no vojno v Zalogu, ki je danes kda mise}no zei0 prožna in do-del velike Ljubljane^ v ožjem j bra opazovalka razmer v doma-smislu pa dei občine Moste- xem pametno je ocenje- Polje. Po osnovni šoli se je izu-j va^a dogajanja. Druga opora mu čil ključavničarstva. Ker pa v je bil !brat Jože, ki je hodil v tem poklicu ni mogel dobiti za-j ljubljansko gimnazijo in prišel poslitve, je leta 1932 stopil v pj-Q-jj koncu v KA prof. Tomca, službo v papirnici v Vevčah.j Dalje je k Marnovim !Večkrat Tam je bil zaposlen tudi njegov, prišel Polde Grum iz Sp. Kašlja, oče. V tovarni je ostal vse do včasih pa tudi Poldetov brat dne, ko je padla velika odloči-j ta način je bil Ivan tev. Zadnja leta je bil prideljen j kjarn posredno deležen vpliva I Vesel sem vaših molitev in u-! f400® n\leto’ kl se. vloziJ° Ipam, da jih bom smel biti dele-ik° Tmst zavaroval- žen tudi včasih med letom 1974. ene banke' Na ta denar’ Ne veste, kako molitev daje pra-1 Za katereša fe dobi potrdilo, ki vi zvok misijonarjevim bese- f6 em ° 3‘,e ° vašega dodam, ki jim morda slovnično nič h°dka za davek’ Placai° druzbe ’ J od 6-9% obresti na leto. Tako je sicer kemičnemu inženirju v labora-l dražji, kot so bili dose- toriju. Iz tega se vidi, da je vodstvo tovarne videlo v njem za- ji> a je zaradi svojega obsega prof. Tomca. Tako je bilo pri Marnovih vedno dosti razgovora in pretresanja razmer ožje in širše okolice. V razgovoru s temi ni Ivan nikdar kar slepo pritrjeval. Hotel je do dna doume- ne manjka. Ne morete si predstavljati, kako molitev uglasi misijonarjeve besede na harpo srca, da more najti čisto osebni odmev — odgovor na božje povabilo. Ko bi morali plačevati za vsako molitev za misijone, bi polovico darovanega čeka takoj poslal nazaj — za iskreno, zaupno, potrpežljivo molitev za našo ubogo Japonsko. Vaš vdani Vladimir Kos.” Rojakom ¥ i TORONTO, Ont. - Pred časom sem razposlal nekaterim rojakom vprašalne pole, anketo. Rezultat bo dal zanimiv odgovor na sociološki položaj Slovencev v Ontariu in izgleda, da bo tudi prvič v suhih številkah pokazal naš odnos do nekaterih kanadskih in slovenskih proble- pc3. zaradi inflacije še vedno nesljivega in razumnega mlade-v g^11 knjiga. Stane $8. Dobi se £a delavca, bjjjg ^nski pisarni na 618 Man- ; Okolje njegove rasti je bilo Iva^u m '’ Toronto’ 0nt-’ Pri & toreJ delavsko, tovarniško. Ra-; ti, v čem imajo krščanski socia- ^■aUser'IarnU in Pri S’ 0tmariu zumljivo, da se je mladi Marn listi vedno manj prav. Tako se s^služiT’ Knji§a brez dvoma udejstoval tudi v prosvetnem je s poslušanjem in razpravlja- jena * 0Tl0 priporočilo. V njej delu in zlasti v strokovni, unij- njem izvežbal, da je bil kos de/mov. kko miJr dene^a tobko dela, to- ski organizaciji, ki je bila tedaj lavcem v tovarni in sogodbeni-; Število odgovorov in kvalite- gledanosti m Znan;|a’ toliko raz-| Jugoslovanska strokovna zveza kom, ki so drugače mislili. V o-' ta teh me navdajata z upanjem, s i, da ta rtoa™ (jsz). • poro mu je bil tudi France Ste- da bo rezultat silno poučen, da Kmalu po prvi svetovni vojni le, mlinar in tesarski polir. Tudi pa bi ta anketa pridobila na vese je začela velika prosvetna in njega je Krekova mladina ved- Ijavi, prosim dotične rojake, ki politična delavnost tudi v krajih no bolj zadovoljevala. Pravilno še niso vrnili izpisane pole, da Ivanove mladosti. Krščanski so- je ocenjeval delo levičarjev. Isto to čimpreje napravijo, nikakor cialisti so ustanovili “Krekovo velja za Feliksa Pogačnika, ki je pa naj ne odlašajo preko 5. feb- mladino”, ki so se ji pridružili bil tudi član Krekove mladine ruarja. in delavec v papirnici in se je Kdor ni naročen na Ameri-nato javno ločil od krščanskih ško Domovino, pa želi imeti toč- proti Uct -i6 osem dolarjev kost VSernu temu prava malen- etniku Ivanu Marnu tl,ho ie šel mimo nas 60- .P. M. §04 . cisto letuj tuivi • ta jubde^ Ivana Marna. Na | mladi fantje in dekleta. Liberal-sp0ln . / so nas prisrčno lepo ni učitelji so ustanovili svojo či-s° pov u n?e^ov^ naj dražji. Oni talnico. Social-demokrati, ki pa ig stari" 3 ^ nPbov ati so bili od vsega početka udarni ba smo ata T°meni- Ivana Mar-; komunisti, so ustanovili svoje SR j.ako V na®I delavni skupno- kulturno društvo ‘‘Svoboda”, ki bio na navaJeni, da pozablja- je s kulturnim delom krilo svo-z§leda PCmen nie,g0vega dela in je prevratne cilje. Že pred le-i^žarev ^ °boie ze nad 20 let torn 1930 se je zgodilo, da je rde--1 a zarke ustvari a Im ns+i ča nami. ustvarjalnosti ča “Svoboda” zrušila liberalno čitalnico. V tistem Času se je tu- tea alwsHska pstsiiška agenolp Vse mednarodne avionske karte še posebej cenena grupna potovanja za leto 1974 ' in iz Jugoslavije. Zahtevajte podrobnosti, iei Pravočasna prijava za leto 1974 je obvezna. Najem Avtomobilov Davčne prijave, prevodi, razne prošnje. ; n,, Menjalnica, nakazila )p \ Karel Žužek e er Urbanc, notar 635 A Bloor St. W. (Euclid & Bloor!) Toronto M6G 1K8 tel 534 8891 socialistov. Dobili pa so Ivan Marn in ostali veliko opero v nastopu kaplana Sladiča v Polju, ki je začel versko-idejno obnovo. Njegovo delo sta nadaljevala kaplana Lamovšek in Vukšinič. Je pa tudi res, da so ti duhovniki dobili v teh fantih veliko oporo. Ne zadnjo in ne najmanjšo 0-poro pa je imel Ivan v svoji ženi ge. Silvi, ki jo je vzgojila kongregacija. Ona ga je pri zavzemanju pravih stališč vedno podpirala. Ivan Marn se je vedno trudil, da bi samostojno mislil. Zato ne preseneča, da se je sam dokopal do prepričanja, da je bilo nemogoče odobravati krščansko-socia-liptično smer, da pa je na drugi strani treba priznati, da obstoje socialni problemi in potrebe, ki jih krščanski socialisti obravnavajo. Da se delavec sam dokop- ! no analizo odgovorov, jo bo lah-' ko dobil cd podpisanega brezplačno. Peter Urbanc glavnica kot obresti ostanejo pri družbi, lahko pa jih dvigneš, kadar hočeš, vendar, ko jih dvigneš, plačaš na tisto leto davek. Na ta način imaš možnost zbrati leto, ko je zaslužek majhen in torej plačaš davka mnogo manj. Običajno se čaka pri teh planih na 65. leto in takrat se to spremeni v penzijski plan in dobivaš potem vsako leto primerno vsoto. V slučaju smrti seveda ni nič izgubljenega, vse skupaj, odnosno, kar je ostalo, pride v dediščinsko maso. Vzemimo za primer osebo, ki ima za obdavčiti .$20,000 na leto. Vloži, recimo, $4,000 v tak plan. Davek na teh $4,000 bi bil $1,677, torej je njegov polog prav za prav samo $2,323! Ker dobi obresti na vseh $4,000, recimo po 7%, je to $280. Obrestna mera je grobo vzeto 12% in to še ni vse, ker bo namreč nazaj dobil vseh $4,000, razdelimo torej $1,677 na 15 delov, to je nadaljnih $110 na leto, kar da zopet grobih 5%, torej skoraj 17% na leto. Ko bo ta denar dobil zopet v roke, bo treba nekaj davka plačati, toda davčna stopnja bo verjetno neprimerno nižja kot zdaj. V današnjih časih inflacije 9.10% je gornji način prihrankov mogoče še edino siguren, ker pokriva inflacijo in še nekaj doda. Peter Urbanc Kompas Express bolj v glavnem rudarsko mesto. Pa še nekaj veselih novic, da ne bodo samo žalostne. Te novice so o naših šolarjih in študentih, ki so po večini vsi med “ta boljšimi” v šoli. Precej jih je na univerzah po raznih krajih, nekateri so pa že po službah. Vseh teh smo zelo veseli in tudi ponosni smo na nje. Želimo jim veliko sreče in uspeha v privatnem in poklicnem življenju! U-pam, da bo kaj več o njih napisal kdo od “Društva Slovencev”. Prav bi bilo! Z Ameriško Domovino smo zadovoljn., samo včasih dolgo hodi in to je ista pesem povsod. Pogrešam pa “Žensko košarico”. Prosim Maro L., da bi jo nadaljevala, ali pa če bi se našla katera druga gospa, da bi jo pisala. In Kotičkov stric je tudi u-tihnil! Mislim, da so otroci u-molknili in se revež nima s kom pogovarjati. Otroci dragi, zakaj pa ste Strička samega pustili v njegovi starosti in osamljenosti? Gotovo j e še med živimi, saj ni! nič pisalo, da je umrl. Prav bi nam tudi prišli kaki zdravstveni nasveti. Zelo zanimivi so bili od dr. Valentina1 ke in strani v njegovi knjigi “Otočje Gulag”, ki naj bi sramotili in obrekovali Sovjetsko zvezo. Ponavlja le trditve ‘Pravde’, da so Solženicinove izjave “znak bolnega sovraštva za deželo Sovjetov in njeno ljudstvo”. CLEVELAND. O. MALI OGLASI RESORT — Freemont,' Wis. Hotel and bar, on famous Wolf River. Priced for immediate sale by owner. — (414) 446-2402. NAPRODAJ hiša za dve družine, štiri sobe spodaj, tri sobe zgoraj, dvojna garaža. Na E. 168 St. in Grove-wood Ave. — Kličite 761-6362. (20) V najem Apartment z dvema spalnicama, rajši odrasle. Kličite po 5. uri 731-9431 (22) Naprodaj ________ Proda se poceni malo rabljena Meršola. Pa tudi Ambrožičeve- mošSa °bleka, mere 40, in zim-ga ata ni več, ki so nam sveto- ska sukna. Kličite 361-6254. vali, naj kupimo peč na drva. (2U II! Sudbury, Ont. — Že dolgo se ni nihče oglasil iz Sudbury-ja. Mnm prijave za L 1073 §iiij© rama gigodaosfi TORONTO, Ont. — Pri izpolnjevanju letošnjih davčnih pri- Naša skromna slovenska skup-jav je nekaj zanimivih možno- nost se kar manjša. Letošnjega leta se je začelo kar na začetku. Lanskega leta, na praznik sv. Štefana, 26. decembra, je za zavratno boleznijo umrl blagi rojak Janez Kranjc, star šele 45 let. Zapustil je žalujočo ženo in tri otroke. Pogrešali ga bomo sti, na katere naj bi rojaki pazili, da dobijo čim več kredita, odnosno vrnjenega denarja. ONTARIJSKI LASTNINSKI KREDIT (Property Tax credit) ostane v glavnem tako, kot je bil 1. 1972, to se pravi zahtevo Ali so že takrat previdevali, da bo nastopila kriza energije? Ali se ne bi kdo od Ambrožičevih začel oglašati v Ameriški Domovini, da bi ata nadomestil? Vsakega, ki odide, pogrešamo — zelo, zelo! Včasih sem imela priliko pogledati v “Prosveto”. V njej se je več takih “navadnih” pisateljev oglašalo. Isto bi bilo želeti za Ameriško Domovino. Potrebno bi bilo malo več dobre volje. Saj je dosti mladih, ki bi lahko kaj napisali za list in poročali domače, osebne novice, saj se gotovo v vsakem kraju, kjer so Slovenci, zgodi vedno kaj zanimivega in novega. Z najboljšimi željami, Vam g. urednik in vsemu osobju, pa zdravja, sreče, uspeha in korajže želi Marija Rovanšek in družina — V najem 4-sobno stanovanje spodaj, v bližini Sv. Vida se odda zaposleni ženski. Kličite vsakčas: 881-5873 Help Wanted Male PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St _________________________