Poštnina plačana v gotovini L6tO LIV.
V Ljubljani, v sredo, dne 14. julija 1926
St. 156. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedCIska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I »tolp. peltl-VTSta mali oglasi po 130 ln 2 D, večji oglasf nad 43 mm vttlne po Din 2-SO. veliki po 3 In 4 Din, t uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vežjem o naroČilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6IIII Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. 50, upravnlStva Stev. 328
Političen list sza slovenslci narod
Uprava Je v Kopitarjevi al.St.O* Čekovni račun: Ctubljana Stev. 10.ti.50 ln 10.349 za lnserate, Sarajevošt.7563, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Bunal SC 24.797
Koalicija RR ostane do jeseni.
Belgrad, 13 jul. (Izv.) Pavle Radič je danes po vrnitvi iz Zagreba obiskal skupno s poštnim ministrom Šuperino predsednika vlade Uzunoviča. Kljub Uzunovičevi izjavi, da se je na tem sestanku govorilo samo o delovanju odbora za pomoč poplavljencem in da je g. Šuperina poročal o mogočnih vtisih z vsesokolskega kongresa iz Prage, zatrjujejo dobro poučeni krogi, da je bil sestanek popolnoma političnega značaja. Trdijo, da je Pavle Radič na tem sestanku Uzunoviča obvestil o * sporazumu«, oziroma o novih navodilih, ki jih je dal Stjepan Radič. Glasom informacij so Radičevci razplet sedanje krize, tudi v kolikor se tiče spora med njihovo ofi-cielno stranko in Nikičevimi disidenti, prepustili veliki UzunovičeVi državniški sposobnosti, ki naj tudi ta spor reši.
Na ta način ima Uzunovič težko nalogo, da poleg splošne krize v radikalni stranki rešuje še krizo v Radičevi stranki. To novo Radičevo stališče se smatra kot ponoven umik, ker je uvidel, da sam borbe proti Ni-kiču ne more izvojevati. Zato je poskusil po Uzunoviču prisiliti Nikiča na demisijo. Niki-
čevi pristaši pa zatrjujejo, da se to Stjepanu Radiču ne bo posrečilo. Nikič se sedaj nahaja na Bledu. Čim se bo vrnil v Belgrad, mislijo njegovi pristaši pričeti z organiziranjem lastnega parlamentarnega kluba, nato pa pričeti energično borbo proti Radiču med ljudstvom.
Belgrajsko časopisje ponovno naglaša važnost bivanja Ninčiča na Bledu, kljub nekaterim drugačnim vestem, ki jih smatrajo kot razne kombinacije nepoučenih krogov. Belgrajsko časopisje trdi, da je Ninčičeva misija na Bledu čisto političnega značaja in da ima Ninčič nalogo, pripraviti teren za novo reševanje sedanje krize. Zato se z njegovo vrnitvijo v Belgrad pričakujejo novi živahni momenti v razpletu krize.
Belgrad. 13. jul. (Izv.) Radikalni klub je dobil od Pašiča pismo, v katerem ga poziva, da vzdrži sedanje stanje do jeseni, zlasti pa koalicijo z Radičevci. Z ozirom na to pismo bo Uzunovič napel vse sile, da sc z Radičevci pomiri, tako da jc skoro gotovo pričakovati, da se položaj v vladi in v koaliciji do jeseni ne bo spremenil.
Korupcija prihaja čedalje bolj na dan.
Belgrad, 13. julija. (Izv.) Anketni odbor je danes dopoldne nadaljeval preiskavo v zadevi tvrdke v Adamovu. Od Jugosl. kluba je prisostvoval poslanec dr. H o d ž a r. Prvi je bil zaslišan načelnik železniškega ministrstva T r e b i n j a c , ki je navajal, da je postal na-I čelnik šele januarja 1926. V času pa, ko se | je sklenila, izvrševala iti likvidirala pogodba | Z adamovsko tvrdko, se je večinoma nahajal f v Budimpešti. Zadevo pozna iz spisov in iz tega, kar se je v strojnem oddelku govorilo. Znano mu je, da je ravnatelj tvrdke v Adamovu g. Gut ponujal 30 odstotkov popusta za vsako fakturo brez kakršnegakoli pregleda računov. Ponavlja, da isto omenja Mla-denovič, ki jc bil uradno poslan v Adamov, v svojem poročilu. Ko se je priči to poročilo predočilo, je izjavil, da je Mladenovič podal šs drugo podrobno poročilo. Zanimivo je, da tega poročila ni v spisih, ki jih je anketni odbor dobil na razpolago od raznih ministrstev. Trebinjac daje na razpolago odboru prepise omenjenih Mladenovičevih poročil.
Kot drugi je bil zaslišan načelnik istega ministrstva R i s t i č. Ponovno je izjavil, da je bil ravnatelj adamovske tvrdke g. Gut večkrat v Belgradu in da je čestokrat, tako 1922. in 1923. in kratko pred končno likvidacijo spora izjavljal, da pristaja na popust 30 odstotkov od vseh dolžnik zneskov brez pre-
gleda računa. Tako je izjavil tudi v ministrstvu v navzočnosti imenovane priče in v navzočnosti Mladenoviča, Gjuriča in dveh bel-grajskih odvetnikov. Vsem tem sc je obvestil tudi glavni ravnatelj, kakor tudi dotični mir nistri. Zanimivo je, da še je spor z adamovsko tvrdko likvidiral koncem 1. 1923. s tem, da se je tvrdka v celoti plačala, kljub temu da je ravnatelj tvrdke skoraj dve leti ponujal 30 odstotni popust in kljub temu, da se je ravno ta čas mudil v Adamovu uradnik ministrstva g. Mladenovič v svrho revizije.
Zanimivo je, da se je tvrdki vse plačalo in da se ni čakalo na uspeh revizije, niti se ni sprejel ponujani 30 odstotni popust. Tudi je zanimivo, da datira Mladenovičevo poročilo o reviziji iz časa konec januarja 1924, med tem ko je ministrski svet spor žc koncem leta 1923. popolnoma likvidiral. Poročilo o reviziji, kakor tudi sama komisija, katero so poslali v Adamov, vse je bilo post festum, Vrhu tega manjka revizijsko poročilo v spisih, ki jih je dobil anketni odbor na razpolago, kakor tudi ni v spisih ničesar o po-nujanem 30 odstotnem popustu.
Anketni odbor jc sklenil od ministrstva ponovno zahtevati spise, ki sc nanašajo na adamovsko tvrdko. Jutri dopoldne bo anketni odbor zaslišal Mladenoviča.
—o—
Davčni zakon.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Popoldne je imel sejo odsek za razpravo o neposrednih davkih. Na seji je odsek z malimi spremembami sprejel čl. 20., ki govori o spremembah kronskih enot v dinarske. Živahna debata se jc vnela o čl. 21., ki govori o povečanju čistega katastrskega donosa s tem, da se namerava dosedanji čisti donos zamenjati tako, da bo odgovarjal cenam 1. 1925. in 1926.
Poslanec H o d ž a r je zahteval pojasnila, kolik bo v bodoče najmanjši in največji čisti katastrski donos, ker se da samo tedaj ugotoviti, če se ve, ali bo zemljiški davek po tem zakonskem načrtu večji ali ne. Dalje jc predlagal, da se naj vzame za podlago zemljiškemu davku dosedanji čisti katastrski donos. Izpreminjevalne predloge so stavili zastopniki skoro vseh strank. Končno je fin. minister pristal na to, da se določitev končno-veljavnega besedila tega člena odloži do prihodnje seje, da se more on odločiti glede posameznih predlogov.
NIKIČEVCI.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Nikičevi pristaši zatrjujejo, da bodo skoro osnovali svoj klub, ki bo takoj štel 7 članov. Pozneje bodo pristopili še poslanci Zimmer, Znidarič in Kra-ljič. Na ta naičn bi klub štel 10 članov. 0 dr. Šuperini sc pravi, da bo tudi on šel z Nikičem.
REORGANIZACIJA ZDRUŽENJA INVALIDOV.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je pozvalo Invalidsko Združenje, da sc vsa dosedanja mestna združenja
vojnih invalidov reorganizirajo po novem invalidskem zakonu. V krajih, kjer je 100 invalidov in invalidskih rodbin, se bodo osnovala nova krajevna invalidska združenja. Kjer ni toliko invalidov, se bo za dvoje ali troje krajev osnovalo eno društvo, toda samo po odobritvi oblastnega odbora. To organiziranje se mora izvršiti tekom dveh mesecev. Noben invalid, ki ne bo organiziran, ne bo užival dobrot zakona.
Ureditev francosko-ang?eških dolgov.
London, 13. julija. (Izv.) Finančni minister Churchill je izjavil, da se včerajšnji razgovor s Caillauxom ni nanašal samo na ureditev vojnih dolgov, temveč na ureditev vseh medsebojnih terjatev. Odplačevanje se bo pričelo z letno vsoto 4 milijonov funtov in se bo stopnjevalo na 6, 8, 10 milijonov, tako da bo znašala odplačilna vsota leta 1930. 12 in pol milijona funtov. Od leta 1930. do 1956. bo odplačevala Francija letno 12 in pol milijona, tekom zadnjili 31 let pa 14 milijonov funtov. Pogodba ne vsebuje nikakih varnostnih klavzul za slučaj, da Nemčija ne bo redno plačevala svojih rcparacijskih obveznosti.
Nov vojaški upor na Portugalskem.
Lizbona, 13. julija. (Izv.) Kakor je razvi-deti iz še ne potrjenih vesti, se je moštvo na križarki, ki je imela prepeljati generala Go-mez da Costa na kraj njegovega prognanstva uprlo in pri Porlo postavilo generala na suho. Tudi pet divizij vojaštva v severnem delu države se je tem upornikom pridružilo in se izjavilo za generala da Costa.
Ogromna eksplozija v Ameriki.
Včeraj smo kratko javili o grozni eksploziji v Ameriki. Podrobnejša poročila povedo, da je to ena največjih eksplozij zgodovine in doslej največja v Ameriki.
Največje municijsko skladišče ameriške vojne mornarice.
Katastrofa se je dogodila v municijskem skladišču ameriške vojne mornarice v Lake Denmark pri mestu Dover in se je razširila tudi na vojno skladišče v Piccadilly. Mesto Dover je oddaljeno približno 40 milj od New Yorka. Sam municijski depo ima nad 200 skladišč. Približno 300 poslopij je zletelo v zrak. Vojno skladišče v Picadilly je tretje največje municijsko skladišče na svetu. Tam so deponirane predvsem granate največjih kalibrov. Lake Denmark je največje skladišče ameriške vojne mornarice.
Kako se jc zgodila nesreča.
Med viharjem in nevihto je udarila strela v eno izmed skladiščnih poslopij. V trenutku je sledila ogromna eksplozija. Veter je raz-našal ogenj v sosedna skladišča, ki so eksplodirala drugo za drugim, tako, da so se ekplo-zije vrstile v soboto popoldne in v nedeljo ves dan s tako silovitostjo, da so ljudje v okoliških krajih mislili, da je hud potres. Sreča v nesreči je, da je strela udarila na prazničen dan, ko so bile tovarne prazne in je doletela nenadna smrt samo vojaško stražo.
Dve mesti porušeni.
Prebivalstvo okoliških vasi in mest je v mrzličnem begu zapustilo stanovanja. Dve manjši mesti, Moiuit Hope in Hibernija, sta se deloma vsled potresa, deloma neposredno vsled strelov, ki so padali iz skladišč popolnoma porušili. Tudi v Rockavav so se vsled zračnega pritiska odtrgale vse strehe in so posamezni kosi padali zopet na zemljo, tako, tla tudi tu vse prebivalstvo prebiva na prostem. V krogu 50 kilometrov so strta vsa okna.
Stomiljonska Skoda.
Deseti del vse ameriške municije je zle-tel v zrak. Nad sto železniških vagonov dina-mita je uničenega. Granate, ki so eksplodirale, so metale kosce železa milje daleč na-
okoli in ranile veliko potnikov, avtomobilov in tamošnjih prebivalcev. Nesreče v celoti šf ni mogoče preceniti. Vendar vse časopisje primerja katastrofo z zadnjim groznim potresom na Japonskom. Samo dve največji skladišči sta imeli shranjenih 00.000 funtov črnega smodnika in 50.000 funtov drugih eksplozivnih snovi. V nadaljnih 200 skladiščili so bile granate, šrapneli, torpeda, liombe in drugi municijski materija!. Da so vse brzojavne in telefonske naprave v okolišu nesreč popolnoma uničene, se razume samo po sebi.
Vojno skladišče Picadilly je eksplodiralo šele v nedeljo dopoldne. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo eksplozije še nadaljevale in ni upanja, da bi bilo mogoče kako skladiščno poslopje oteti. Sam depot Picadilly predstavlja vrednost 40 milijonov dolarjev.
Škode, ki jo je utrpelo civilno prebivalstvo ni mogoče niti približno oceniti. Samo stvarna škoda v municijskem skladišču Lake Denmark se ceni na 80 milijonov dolarjev.
Varnostne odredbe.
Vojaštvo in policija jc zastražila vse ozemlje v okolišu nesreče in ukazala izprazniti vse naselbine, tudi tam, kjer sc stavbe doslej šc niso poškodovale, ker sc pričakuje, da bodo sledile šc težke eksplozije.
Samo aeroplani morejo ogledovati in fotografirati pogorišče. Dve milji dolgo in miljo široko ozemlje izgleda kot francosko-ncmška bojišča v svetovni vojni. Vse je razdejano. Opustošenja ni mogoče popisati. Vsi gozdovi v okolici so zgoreli. Prizadeta jc samo južna in vzhodna stran, dočim na sever nesreča ni segla.
★
Dover, 13. julija. (Izv.) Po ogledu mornariškega skladišča, kjer so nastale velike eksplozije, jc izjavil mornariški minister Wilbur, da je iz mest kjer so ležali mrtvi vojaki, razvidno, da so vsi vztrajali na svojih mestih, ko jc bil dan signal o ognju. Poročila, da skladišče ni bilo urejeno po vseh predpisih, so popolnoma neresnična. Med eksplozijami je nastalo tudi mnogo tatvin na lastnini tamkajšnjega uradništva, ker so tatovi ne meneč sc za veliko nevarnost preiskali vse uradne prostore.
Pršmo de Rivera v Parizu.
Pariz, 13. julija. (Izv.) Socialistično društvo za seinski departement je na svojem včerajšnjem sestanku protestiralo proti prihodu Primo de Rivera v Pariz, ker njegov prihod pomeni žalitev za francosko delavstvo. Na delavce so izdali poziv, da sc ne udeleže nika-kega sprejema, ki bodo prirejeni ob njegovem prihodu.
Pariz, 13. julija. (Izv.) General Primo de Rivera je snoči prispel v spremstvu pariškega poslanika Quinones de Levu v Pariz. K sprejemu na kolodvor so prišli predsednik Briand, vojni minister Petain in cela vrsta odličnih francoskih in španskih osebnosti. Ob njegovem prihodu jc bilo čuti med množico več protestnih vzklikov in žvižganje, vsled česar jc policija aretirala 17 oseb. Pri nastalem pretepu je bil v gnječi ranjen en policijski stražnik. Med aretovanci je tudi nek Španec Tricoire, kateri je bil pridržan v zaporu. Najbrže bo izročen španskemu vojnemu sodišču. Primo de Rivera bo za časa svojega bivanja v Parizu stanoval pri španskem poslaniku.
Ameriški kredit evropskim državam.
Pariz, 13. julija (Izv.) Prvih pet mesecev letošnjega leta so ameriške banke dale ev. ropskim državam in raznim društvom v Evropi posojil v znesku 439 milijonov dolarjev. Največ je dobila Nemčija, kateri so ameriške banke posodile 150 milj. dolarjev.
Antlfašcstovska internacionala.
Dunaj, 13. julija. (Izv.) Včeraj sc jc vršilo na Dunaju mednarodno zborovanje protifaši-stovskih organizacij. Sprejeli so sklep, da sc osnuje na Dunaju mednarodni odbor protifaši-stovskih organizacij. Sedež odbora bo na Dunaju. Tajništvo bo opravljala republikanska brambna zveza. Predsednik bo Deutsch. Na predlog belgijskega zastopnika se priporoča temu mednarodnemu odboru, da se mora nova internacionala priključiti drugim delavskim ' intcrnacionalam.
Afe"a generala Gajde.
Praga, 13. julija. (I zv.) »Bohemia« poroča, da general Gajda nc bo odstavljen samo kot šef generalnega štaba, temveč tudi kot član štaba. Višji častniki zahtevajo, da sc sploh izključi iz armade. Povelje za nastop dopusta jc prejel žc 2. julija. »Večer« poroča, da njegov dopust ni v zvezi s političnimi akcijami češkega fašizma. Iz dobro poučenih krogov se izve, da je general obdolžen, da jc za časa svojega bivanja na Francoskcm izvrševal špi-jonažo za Sovjetsko Rusijo. List sc čudi, da sc more general kljub temu popolnoma svobodno kretati,
Angleški rudarski štrajk se krha.
London, 13. julija. (Izv.) Tajnik premo-garskih organizacij Cook je imel v Notting-hamu govor, v katerem jc izjavil: »Upam, da nam bo mogoče v prihodnjem tednu sklicati konferenco naših rudarjev in da.se bodo udeležili zastopniki vseh okrajev. Razvoj stavke jc stopil v novo fazo.
London, 13. julija. (Izv.) Čeravno stavkovno vodstvo šc vedno zatrjuje, da sc šc v nobenem premogovniku ni pričelo z delom, ugotavljajo oblasti, da so že v 400 rovih deloma ali popolnoma obnovili obrat. Število delavoljnih raste stalno sleherni dan. Vsi pričakujejo, da sc bo rudarska stavka v kratkem končala.
Kolera v vzhodni Indiji.
Pariz, 12. julija. (Izvirno.) »Pctit Journal« javlja, da sc jc pojavila v Indiji, na Filipinih, v Indokini in Siamu epidemija kolere. V Indiji jc žc 64.253 slučajev obolelosti in 43.556 ljudem jc grozna morilka zadnji čas vzela življenje. To ozemlje ima silno nezdravo podnebje in skoro nobenih sanitetnih naprav. Zlasti nekateri deli Indije so pravcata gnezdišča kužnih bolezni, ki tam nikdar ne prenehajo.
Pari*, 13. julija. (Izv.) Uradno se objavlja, da Abd-el-Krim ne bo poslan >ia Madagaskar, temveč na otočje Reunion.
Odstopite!
Kar btv, bo, jc rekel neki dobrovoljček, ko *el tjavendan v Ameriko. Ko pa jc prišel nazaj z denarjem, katerega so mu poslali od doma za pot nazaj, se je bohemsko potolažil: kar jc, jc!
Mi smo že opetovano poudarili, da jc fedro stalne krize našega državnega, političnega življenja skrajna okostenelost sedanjega režima, ki upravlja državo samo s stališča strankarske oblastiželjnosti, ki mora ostati na vladi, pa naj je to v splošni blagor ali ne. Tn tako sc »upravlja« država že osmo leto. Sadovi? Ni jc menda organizacije v naši državi, ki ima količkaj gospodarskega, kulturnega političnega pomena, da nc bi poslala viadi ali dragim oblastem protestov. In ni ga v državi količkaj pomembnega kraja, ki ne bi od obla-sli aR terjal pravicc, ali protestiral proti krivicam, ali zahteval, stavil predloge in načrte, naj »c vendar kdo zgane, da sc kraju pomaga, j Ali vse zastonj! Ljudje, ki so od ljudstva tako doleč kot noč od dneva, brez volje in sposobnosti do dela, krčevito podaljšujejo življenje sebi in režimu, otvarjajo, krpajo in rešujejo krize, določajo in izterjujejo miljardske davke, »upravljajo« brez načrta in k danim posledicam, bedi in trpljenju, nezgodam in nesrečam, gospodarskim polomom in splošnemu nezadovoljstvu pristavljajo svoj edini državniški komentar: kar je, jc in kar bo, bo!
Strašne povodnji v naši državi v zadnjem fesu so v to sterilnost režima, ki ne pusti ljudski inicijativi do izraza, absolutno dclane-rmožnost in brezprogramnost butnile z elementarno silo. Čc smo mi ta svojstva režima in vlade bičali žc leta in leta in doprinašali dokaze teoretskega in praktičnega značaja, je odgovarjal demonski duh, da smo protidržavni, protinarodni in protidinastični. Ali zdaj se je ta duh moral vjeti v lastno laž in dejstva danes nc govore več, ampak vpijejo!
Režim je trobil o svojem ljudskem delovanju. Mi smo mu zabrusili v obraz, da laže! Ljudsko življenje ga jc postavilo na laž! Vladne stranke so govorile o gospodarskih načrtih. Mi smo jim morali odvrniti, da so brezprogramne! Regulacija dalmatinskih rek — demagogija za volivce! Rcgulacija in nasipi savskega porečja — mamilo za volivce ob stalnih vladnih krizah! Pospeševanje prometnih sredstev, vozil in občil — kvečjemu objekt bajnega zaslužka posredovalcev, vladnih prijateljev!
Na našem ozemlju je vse tako kot smo dobili ob rojstvu. Kaj vzgledi drugih držav, da je treba preventivnih sredstev! Kaj zapo-četo delo prejšnjih dežel in avtonomnih mest! Kaj desetletja stari načrti o regulacijskih delih naših rek in kanalov v Vojvodini, kaj prošnje in zahteve Slovencev in Hrvatov, kaj predlogi Zagreba! In da bi bila ironija »ljudskega« delovanja vlade tembolj žgoča, je »seljačka« vlada določila ob trinajst milijardnem proračunu 2 milijona in pol za zavarovanje nasipov! In da bi bil dokaz neinicijativnosti in okoste-nelosti tem jasnejši, je vlada tudi sklenila, da sedaj odpotujejo štirje ministri v Bačko in Baranjo! In da bi bila skrb in ljubezen vlade do ljudsiva in njegove usode označena na posebno vidljiv način, so se razšli ministri, ko so grozile doma katastrofe, na vse štiri vetrove: v Prago, letoviščni Bled, Bosno in Dalmacijo! In da bi vlada izbila vsak dvom, kako je ona gospodar dnevnega položaja, ki dela samo ▼ interesu ljudstva, skrbno in napredno, sc vršijo konference, ali naj se belgrajski Bobič izključi iz stranke, kaj bodo rekli Pašičevci m Pašič, kaj naj stori z Nikičcm in Radičcm, zaradi katere osebe se naj otvori vladna kriza itd. In da ni kontrole tega »koristnega« dela, >c ljudska« vlada ob največjem pomanjkanju in nezgodah ljudstva pognala narodno skupščino na počitnice!
Pustite, da delajo drugi, ki imajo voljo m sposobnost do dela! To jc enodušen klic jugoslovanske javnosti! Naše občine, naše vodne zadruge, naša ljudska zastopstva so s svojim delom dokazala, da imajo načrte! Dajte jim njihov 3cnar, dajte svobodnega razmaha posameznikom, korporacijam, občinam, avtonomnim mestom in pokrajinam, pa bo država iz oknstenelosti planila v pisano življenje! Kandidirajte v bančne upravne svete, a javno delo prepustile onim, ki so s krvjo, srcem, voljo in mišljenjem zvezani z ljudstvom, ki hočejo njegovega blagra!
Ali hočete tirati narode in državo res do vsesplošne katastrofe po vašem edinem geslu: Kar bo, bo in kar jc — jc?!
Naraščanje draginje v Franciji.
Pariz, 13. julija.
Uradi so objavili indeksne številke uradne francoske statistike, ki potrjujejo pojav, ki se jc ponavljal žc v drugih deželah, da namreč s stalnim padanjem valute rastejo cc-nc, nc samo sorazmerno, ampak jc dvig cen veliko večji kot padec franka.
Indeks cen v veletrgovini, ki je znašal koncem aprila 644 točk, se jc dvignil v maju na 702 in v juniju na 754 točk. To znaša v dveh mesccih zvišanje za 90 točk. Najbolj so sc dvignile cenc rastlinski hrani. Od 583 točk v aprilu so narastle na 731 točk v juniju, Cenc industrijskih surovin so sc dvignile od 753 na 843 točk, tekstilnega blaga od 876 na 971, cenc kovia na £2.2. v maju na i»54 'očk v juniju.
Svetozar Pribičevič v novi podobi.
Svetozar Pribičevič jc v opoziciji, katero zelo težko prenaša. Medtem pa skuša okrepiti svoj položaj na račun grehov, ki jih delajo njegovi bivši zavezniki radikali. Njegova kritika je ostra, toda popolnoma upravičena. Ne more sc niti reči, da pretirava, kajti, kar uganja RR vlada, jc višek nemarnosti in propadanja. Kljub temu pa so filipike, ki jih spušča Svetozar Pribičevič na svojih shodih proti sedanjemu režimu, gola demagogija. Kajti vse, kar zdaj opozicijonalni Svetozar Pribičevič očita radikalno - radičevski vladi, vse to je delala bivša njegova PP vlada, in obsodba, ki jo zdaj Pribičevič izreka nad sedanjim režimom, zadene v enaki meri njega, oziroma režim, ki ga jc on v Jugoslavijo uvedel.
Pribičevič jc, kakor nam poroča Jutro- , dejal v Kosovski Mitrovici, da namerava on uvesti novega duha v našo državo, da hoče odpraviti srednji vek in otvoriti v jugoslovanski politiki novo dobo. Sedanji državni aparat da služi samo partiji, gir.i vse. moralne in državne zakone, izkorišča, izsiljuje in zlorablja siromašne, tako da njega, Pribičeviča, postaja groza! Ta sistem da služi za najuspešnejšo propagando proti Eclgradu, dela sramoto državi pred cclim kulturnim svetom.
To jc resnica, ki pa v prvi vrsta velja bivšemu PP režimu, s katerim sc jc naravnost inavgurirala tista politika, ki jo zdaj Pribičevič očita sedanjim vlastodržcem. Mar ni ravno režim, v katerem je igral g. Pribičevič tako odlično vlogo, dobil imena batinaškega režima, ki jc delal naši državi sramoto pred celim fvetom? Ali ni ravno PP režim vsega državnega aparata vprcgel v službo partije, radikalne v Srbiji, samostojnodemokratske v prečan-skih krajih? Pod katerim režimom jc bilo toliko persekucij uradništva, profesorjev in učiteljev kakor pod Pribičcvičem? PP režim je bil naravnost označen po nasiljih, preganjanjih in strankarskem terorju. In še danes zagovarjata tako »Riječ« kakor »Jutro« teror pod pretvezo nacionalizma kot najuspešnejše politično sredstvo! Kako more potem g. Pribičevič očitati komu, da gazi vse moralne in državne zakone? Nihče ni bolj gazil ustavnih, demokratičnih in zakonitih principov kot PP režim, ki sc je posluževal najkrutejše sile, da uveljavi svoje strankarske principe v državi, ki jc vse državljane, kateri niso pripadali SDS,-proglasil za protidržavne elemente in njihovo preganjanje označil kot državotvorno delo! Ir politik, ki jc v tem režimu igral toliko vlogo, pač nima pravice se zgražati nad radikali,rki s pasivno asistenco radičevccv vozijo državno upravo dalje po tem čisto strankarskem kolovozu. In tudi ne bo nihče verjel temu politiku, ko obljublja, da bo uvedel novega duha v jugoslovansko politiko. Duh Svctozarja Pribičeviča jc, kakor je dokazal po vsem svojem političnem delovanju, duh skrajne reakcijc, nasilja in strankarskega absolutizma, ki jc našo državo privedel do današnje ga žalostnega stanja.
In državni organizem bo ozdravel šele, ko sc popolnoma iznebi duha in metod politike, s katero ga je v popolnem soglasju s Pašičem inficiral g. Svetozar Pribičevič. In Svetozarju Pribičeviču bomo verjeli šele, ko bo dejansko dokazal, da jc starega človeka slckel in oblekel novega.
Občinske volitve v Cmigori.
Belgrajska »Pravda« prinaša uvodoma članek iz Črne gore o bodočih občinskih volitvah. Člankar karakterizira situacijo sledeče: Radikali trpijo na needinosti članstva kot centrala, obenem pa razven poslabšanja stanja nimajo pokazati nobenih uspehov in dela. Sedaj bi dobila kvečjemu enega poslanca, sedaj ima dva. Črnogorski federalisti so na tleh. Morda bi sedaj dobili kvečjemu 2 poslanca, dočim imajo sedaj 3. Davidovičevi demokrati, ki so imeli sedaj 2 poslanca, bodo svoje število gotovo obdržali, najbrže pa še napredovali. Zcmljoradniki imajo nekaj pristašev, a so omejeni lc na posamezna okrožja. Jugoslovanski republikanci imajo pristaše v Črnogor-cih-Amcrikancih in so malo aktivni. Delavska stranka jc borbena, fanatična, ali — v Splitu so bili enostavno razpuščeni. Samostojni demokrati nO prihajajo absolutno nič v poštev. Jovanovič nima pristašev. — Člankar nc omenja vpliva, kdo vodi volitve, ker je smatral ta vpliv kot splošno znan.
STAROKATOLIŠKA AGITACIJA.
Karlovec, 13. julija. (Izv.) Včeraj je prispel v Karlovec starokatoliški škof Marko Kalodjera, da bi agitiral za slarokatoliško cerkev. Med ljudstvom ni našel nikjer prijaznega odziva. Zbrala sc jc kmalu velika množica, ki jc pričel? demonstrirati proti starokatoliškim agitatorjem. V ogorčenih vzklikih so dajali duška svojemu ogorčenju nad agitacijo za prestop v starokatoliško ccr-kev.
ITALIJANSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Dunaj, 13. julija. (Izv.) Za italijanskega poslanika m Dunaju je imenovan Cavaliere O. AuriU.
A Pribičevič govori. V Kosovski Mitrovici je na shodu povedal Svetozar Pribičevič med drugim mlatenjem slame tudi nekaj zrnc, samo da je izpustil en naslov. >Stari radikali so nosili okove, a današnji mečejo v okove druge; stari radikali so se borili proti policiji, ali današnji vladajo s poniočjo policije; stari radikali so smatrali politiko kot borbo za idejo, a sedanji kot politično trgo. vino. Če bi stari radikali vstali iz grobov in videli to politiko, bi se takoj vrnili nazaj v grobove.« Je vse res — samo Pribičevič je pozabil omeniti, da velja isto do pičice za njegovo stranko, ki je prolanirala demokracijo in državljansko svobodo in celo javno priznala, da smatra preganjanje nasprotnega uradništva za svojo dolžnost!
A Pribičevičevi primeri. Pribičevič se je spravil tudi na gnili brzojavni drog, k se je podrl na njegov avtomobil in je. primerjal gnilo državno upravo z gnilim brzojavnim drogom. Tudi to je res! Samo pozabil je zopet povedati, da je uprava gnila še bolj pod njegovo vlado, torej tudi brzojavni drogovi in res Škoda, da ga gnili drog ni spravil do lega, da bi priznal, kako silno je gnil njegov — centralizem.
A Točno! »Nar. Dnevnik« pravi o delu vlade ob povodnji tudi tole: »Najtežje pa je to, da je morala biti vlada prepozna. Saj se pri nas sploh ne vlada, temveč stalno samo krizari, da se v križarjenju ujame ministrski stolček. Kaj briga naše vodilne politike beda Dalmacije, kaj propadanje slovenskega gospodarstva, kaj trpljenje kmeta in delavca, samo da je zagotovljen mandat stranke in ministrski sedež njenemu voditelju, pa je vse dobro.« Mi smo o tej vladi vedno tako pisali, četudi je »"K1 ar. dnevnik« lomil od časa do časa kopje zanjo. Če bo N. D. dosledno in objektivno analiziral delo RR vlade, pa sploh vlade, ki ne bo bistveno spremenila političnih metod, pojma in uprave, bo videl, kako točno smo mi pisali v svoji načelni politiki o teh ljudeh, ki >v krizarenju lovijo ministrske stolčke« — seveda izvzemSi g. ministra Janeza Puclja, kajpada!
A Dr. Vekoslav Kukovec govori... m sicerje nastopil kot govornik na radičevskem ■shodu v Mislinjah, kjer je dejal, da mu je jasno, da do resnično demokratičnega javnega življenja pridemo z lastno močjo, pa v zvezi s Srbi in Hrvati... Moja naloga je, da brez ozira na desno in levo pozivam k taki konsolidaciji (slovenskih kmetskih Irak-cij) po načelih, katera sem dovolj pogosto javno branil in ki odgovarjajo mojemu prepričanju .. x In dr. Kukovca je pozdravil shod kmetskih političarjev in obrnil, hrbet SDS! Dr. Kukovec je začel torej verovati v lastno moč Slovencev kot pogoj resničnega demokratičnega življenja — L j. pristaš strank, ki ne upajo živeti od belgrajskega centralizma! Ker pa se dr. Kukovec sklicuje na načela, ki jih je dovolj pogosto javno branil, mu je treba z njimi postreči. V članku je ob zamenjavi kron v dinarje zagovarjal celo relacijo 1 :10. Glasoval je za vidovdansko ustavo in spisal nebroj člankov v >Jutru« prati »neznatnim političarjem«; ki so tolkli po SDS. Od 17. maja 1920 do 24. decembra 1921 in od 1. januarja do 26. marca 1921 je bil v Pašičevi vladi minister za trgovino, odnosno socialno politiko ter izvršil znamenito potovanje v London. Vse na programu SDS kot njen šef na njeni teoriji enega jugoslovanskega naroda in edine :demokratičnosti slovenske demokratske stranke«. Mi pravimo samo to: »Kje pa je še SDS, ko jo proklinja bivši predsednik dr. Kukovec, kateremu piše nek odličen vodivni SDSar, da bo »Jutro« obla/i 1 o ton proti Radiču, ko pride za to »vreme«; ko demokratska »Nova doba< v Celju zagovarja idejo federativne ureditve države, ko se Pribičevič v Kosovski Mitrovici zavzema za demokracijo, in ko končno sam dr. Gregor Žerjav pošilja v »Domoljubu« popravke: Ni res, da sem jaz glasoval za centralizem!« Da, da, tako je, če SDS ni na vladi!	_
Italija m Stalila^ v Inozemstvu.
Kako skrbi Italija, da se en sam njen državljan ne izgubi v inozemstvu, vemo posebno dobro Jugoslovani, ki smo morali v mirovnih pogodbah dati najizdatnejša jamstva, da se Italijanom a szemlju ne skrivi las v narod-e Italijanom ha našem ozemlju ne skrivi las v narodnostnem pogledu. Znano je tudi, kako se je Italija potegnila za onih par začasno priseljenih Italijanov v Beljaku in jim izposlovala orl dunajske vlade dovoljenje za zasebno šolo, ki jo namerava otvoriti društvo »Dante Ali-ghieri«, ki igra prvo vlogo pri raznarodovanju naših bratov v Primorju; znano je tudi, kako se Italija poteguje za Italijane v.Tunisu in drugod. Nedavno smo tudi poročali, kak alarm je vzbudil v Italiji članek rimskega »Giornale d' Italia« o naseljevanju Nemcev v Urinskem kantonu, ki se nahaja pač v Švici. Še danes se italijanski tisk ni pomiril radi te »nevarnosti za Italijo«.
Milanski »Secolo« je poslal v Švico posebnega poročevalca, da prouči položaj v ti-cinskem kantonu. Poročevalec priijbfiuje dolg razgovor s članom zvezne vlade v Beniu. Po
izjavah sodeč, je ta član g. Motta, ki zastopa Italijane v švicarski vladi. G. Motta je »Seco-lu> zagotovil, da to niso Nemci iz Nemčije, v ticinski kanton da se vračajo švicarski Nemci »Secolo« se s temi izjavami ni dal potolažiti in dostavlja, da italijanski prebivalci ticin-skega kantona predstavljajo »idealno jamstvo, ki ga daje italijansko pleme za neutral-nost švicarske zvezne republike« in moralno jamstvo, ki omogoča Italijanom, da se ne pokažejo potrte, »ako alpski obroč ne tvori politične meje Italije.« Radi tega je potrebno, da jamstvo ne zgubi svoje moči in veljavnosti. »Secolo« izjavlja, da se Italijani nočejo vmešavati v zadeve tujih držav in zaključuje: Toda mi ne moremo iskreno izjaviti, da grožnja Nemcev ob Ticinu ne pomenja grožnje Nemcev Italiji.«
Še celo fašistom prijazni list »Gazette de Lausanne« ne štedi s krepkimi besedami, da izrazi svoje ogorčenje nad ponovnimi poskusi Italijanov, da bi se vmešavali v švicarske zadele.
Italijanski tisk in italijanska vlada se zanimata za 140.000 Italijanov, ki vživajo svobodo v meri, ki jo more dati le kaka Švica, mi pa bi ne smeli črhniti niti besedice o gro-bokopih 600.000 Slovencev pod Italijo?
Usoda Reke kot primer.
D' Annunzio je v zadnji svoji knjigi pozval Italijane, da obrnejo svoj pogled na Malo Azijo in si- tam izvojujejo kolonijo za namestitev svojih brezposelnih. Na ta poziv je odgovoril turški književnik Ako Gtuiduzbej v listu »Džumhuriet« (Republika) v odprtem pismu na Mussolinija. V pismu pravi:
»Vi imate sedaj v vaši državi živo karikaturo Mefista. Če bi bil Goethe le kdaj mogel misliti, da je D' Annunzio v stanu, da navzame obraz njegove .hudičeve kreature, bi ta slavni pesnik brez dvoma podal točno fiziognomijo tega vašega človeka. Toda med tem ko oseba v Goethejevi pesnitvi s smislom polepša tudi resničnost in jo z magično silo kaže v vseh mogočih barvah, ima vaša kreatura nesrečno moč, da stvari kaže smešne in protinaravne. Od tistega dne, ko se je zapel ta človek v svojo sramoto, je ves svet veroval, da bo v najkrajšem čas« zagledalo neko remek-delo luž sveta. Toda kaj se je zgodilo? Stopil je pred vas z delom, ki bo imelo morda silno škodljive posledice za človeštvo.
' Dragi gospod, dovolite mi, da vam zastavim sledeče vprašanje: Ali je ta človek neumen? Na celem sveta mora policija paziti na norce, da ne kalijo javnega miru in reda, kadar dajejo od sebe vznemirljive krike. Kaj torej čakate? Zakaj že niste odredilj, da naj tega človeka pregledajo zdravniki-specianSti te Stroke? Zakaj on vznemirja svet Jcbt "Ste-umno živinče brez vsake zapreke? Zakaj s« ne podvzamejo potrebne odredbe, da bi prestalo njegovo hujskanje, ki vznemirja mirne in poštene?
Še nedavno je bil borec za monarhijo. Nato se je zavil v plašč socializma, da bi ga razbil in postal demokrat in končno parlamentarec. Izpreminja se kot kameleon. Danes propoveduje fašizem, jutri bo komunist, predno zaide solnce že anarhist, kamor bo pač veter vlekel, V vsaki salati hoče biti on začimba! admiral in mornar, šofer, igralec, jokej. Ko brzi- po vseh teh stopnjah, se oprijemlje novega posla in hočfe postati ošvajatelj Male Azije. Ali morda misli, !a je naša zemlja jugoslovanska Reka? Ona ni to.
Po kakšnem pravcu vznemirja ta nesrečnež štirideset milijonov miroljubnih Italijanov in jih potiska v vojsko, ko jih razdvaja z brezumnim govorjenjem? Pri nas, gospod Musso-lini, se imenuje človek, ki ne ve kaj se spodobi in ki čveka, kar se mu zljubi, idiot, tepec.
— Usoda Reke je torej postala celo Turkom primer nesrečne in brezpametne mednarodne politike.
Za revizijo ameriških pogodb.
Pariz, 13. julija.
Prejšnja Briandova vlada je v najtežjih okoliščinah pod vtisom stalnega padca valute podpisala pogodbe o ureditvi plačevanja francoskih dolgov v Ameriki. Sedanji finančni minister Caillaux sc je izjavil proti tej pogodbi in po vsej Franciji se je razpredla agitacija proti odobritvi pogodb v zakonodajni skupščini. Francozi zatrjujejo, da ta pogodba uničuje francoske financc in gospodarstvo. Ker ima vlada vezane roke, je nastopila ulica.
Zadnjo nedeljo so priredili v Parizu bivši vojaki v svetovni vojnii veliko protestno manifestacijo proti pogodbam. Bojevniki sc v resolucijah .obračajo na ameriško ljudstvi, naj sprejme revizijo pogodbe, ki v sedanji formulaciji uničuje Francijo. Manifestacije se jc udeležilo okoli 20.000 mož. Pred Washingto-nov spomenik so manifestanti položili ploščo z napisom gori navedene prošnje.
FRANCIJA IN RUSIJA.
Pariz, 13. julija. (Izv.) Predsednik Brian<l je posetil ruskega poslanika Rakovskija in sc mudil pri njem v daljšem razgovoru. Razgovor jc potekal o vseh važnih vprašanjih, ki tičejo obe državi.
Kapa fliiisSfS
f uušiig crnis	unaivc.
Kaj se godi doma
Poplave.
Voda raztrgala železniški tir pri Štorah. — Prekinjen promet. — Velike poplave v Savinjski dolini.
Včeraj dopoldne med 9. in 10. uro je potok Voglajna poplavila železniško progo na daljavo 600 metrov med postajama Št. Jurij in Štore. Postaja Štore je bila pod vodo. Na poplavljenem mestu jc vodni tok razdrl progo na 30 metrov daleč in odtrgal en tir na daljavo 30 m. drugega pa na 12 m, ter odplavil ves nasip 2 m na globoko. Na progi Št, Jurij —Štore se je promet prekinil. Delavstvo je začelo zasipavati razdrto mesto. Upati je, da bo mogoče do 8. ure zvečer vzpostaviti promet na enem tiru, na drugem pa do 12. ure ponoči. Vlaki so vozili tekom dneva z ljubljanske strani do Celja, z mariborske pa do Št. Jurija. Mednarodni vlaki so vozili po progi Velenje —Dravograd.
Popordne se je na koroški progi med postajama Fala—Ruše utrgal plaz in zasul progo, vsled česar se je moral promet na tej progi prekiniti za 4 ure.
Na progi Zaprešič—Varaždin—Čakovec so se usuli plazovi na več mestih, na nekaterih mestih je voda preplavila progo. Vsled tega se je moral ves promet za par ur ustaviti,
Grozna opustošenja je napravila tudi Savinja, ki je že ob šestih zjutraj tako narastla, da je zalila velik del celjskega mestnega parka in zgornji del mesta. Voda se je po vsej Savinjski dolini razlila preko bregov in poplavila polja na obe strani. Daleč na okoli so njive, travniki in hmeljski nasadi pod vodo. Polja so skoro popolnoma uničena. Dolgotrajnemu slabemu vremenu, ki je že itak ogrožalo letošnji pridelek, se je sedaj pridružila še poplava, ki je uničila zadnje upe kmetov. Voda je narastla v toliki meri, da je zelo oviran tudi promet. Na cesti v Zagrad stoji čez in čez voda, cesto proti Zavodnji pa so na več mestih zasuli plazovi, ki so jih sprožili nastali hudourniki. Ves promet mesta Celja s Savinjsko dolino je po cesti pretrgan in je mogoč le po železnici. Okrog desetih dopoldne je voda udrla tudi v celjsko kemično tovarno in povzročila več eksplozij. V tovarni je nastala velika panika pred grozečo nevarnostjo in delavstvo je bežalo na vse strani, da si reši svoje življenje.
Popoldanski brzovlak proti Ljubljani je odpeljal iz Maribora proti Dravogradu. Takoj ko je odpeljal iz Fale, se je nad progo utrgal plaz, ki je na tračnice zavalil veliko skalo in zasul progo z gramozom. Vsaka nadaljnja vožnja je bila tako tudi po tej progi izldjučena. Razdrto progo je takoj prišlo popravljat vojaštvo. Med tem je prispel tudi zagrebški brzovlak, ki je istotako hotel voziti preko Dravograda. Toda moral se je vrniti v Maribor in je nato po že popravljeni progi mimo Celja šele proti večeru odpeljal proti Zagrebu. Proga pri Šent Jurju je bila hitro popravljena tako, da je brzovlak iz Ljubljane prišel zvečer v Maribor samo še s 45 minut zamude.
Vremenske nezgode krog Vurberga pri Mariboru.
V župniji Vurberg napravljajo ti neprestani nalivi nepregledno veliko škodo. Te dni se je še utrgal nad Vurbergom oblak in je lilo več ur kakor iz škafa. Ker je bila zemlja že napita od neprestanih nalivov, so drli hudourniki s hribov v doline in te so se kmalu spremenile v valoveče reke. S hribov je voda odnesla rodno zemljo ter kamenje in mašila s tem travnike, koruzo in druge setve. Bog-zna na koliko mestih je potegnil plaz. Radi plazov je bilo v nevarnosti več hiš.
Potok Grajena jc udri celo v hiše ter hleve, raztrgal na več krajih okrajno cesto in je še do danes po cesti promet prekinjen.
* Zadnja pot
Ob številni udeležbi občinstva in pokojnikovih prijateljev se je izvršil včeraj pogreb g. dr. Frana Detele. Pokopal ga je g. stolni prošt Andrej Kalan ob asistenci gg. šentpe-terskega župnika Petriča, prof. dr. Demšarja in kaplana Torkarja. Pred hišo, na Sv. Petra cesti 13, kjer je pokojnik preživel vsa leta svojega pokoja, so mu zapeli v zadnji pozdrav pevci »Ljubljane«, nakar so rakev prenesli v šenlpetersko župno cerkev, kjer je g. stolni prošt blagoslovil truplo in opravil pogrebne molitve. Iz cerkve se je razvil dolg sprevod proti pokopališču k sv. Križu. V sprevodu so bili v zelo velikem številu zastopani profesorji in slovenski književniki, ljubljanska univerza, zastopniki slovanskega seminarja in številno občinstvo, ki je skozi spremljalo pokojnika na njegov) zadnji poti.
Na grobu se je poslovil v imenu Slovenske Matice najprej dr. Lončar. Zahvalil se je pokojniku za dolgoletno delo v tem društvu, kjer je dolgo let deloval kot podpredsednik in blagajnik. Izrekel mu je iskreno zahvalo ta delo, ki ga je posvetil slovenskemu narodu vedno vestno izvršujoč svoje dolžnosti pri !ej kulturni matici. Poslovil se je ou njega tudi kot nieeov bližnji rojak iz kraja, ki nam je
Polja pri Dravi, kjer se prideluje kruh župnije Vurberg, je poplavil potok iz Pičnice. Še danes stoji po obdravskih njivah voda 1 m visoko. Krompir in koruza sta že uničena, ker nima voda odtoka.
Ob Dravi so posebno hudo udarjeni mali posestniki in viničarji, ki imajo zemljo od agrarne reforme v zakup. Od te zemlje morajo plačevati najemnino, davek, odslužiti voznike ter orače in sedaj so za letos ob ves pridelek. Od te zadnje nesreče pa še dežuje vsak dan neprestano naprej.
Povodenj odnesla most.
.Vsled nalivov so narasli potoki pri Sv. Bolfanku v Slovenskih goricah tako močno, da so drli kot ena 'sama valovita reka po travnikih, njivah in cestah proti Biču. Ravno pri Biču je bil pritisk valovja tako srdit, da je odjenjal s svojo večletno odpornostjo veliki leseni most na okrajni cesti in njegove dele je raznesla voda po poljih. Promet na tem kraju je mogoč le še po stranskih kolovozih.
Košnja pri Sv. Bolfanku še ni končana in povečini sploh ni mogoče kositi, ke$ je »eno že skoro celi mesec pod vodo.
*
Donava narašča. — Nasipi v nevarnosti. — Evakuacija vasi. — Slovenski vojak utonil. — Sava v Zagrebu le malo narastla.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Vsa poročila, ki so tekom današnjega dneva prispela v Belgrad iz Sombora, javljajo, da je današnje stanje mnogo slabše od včerajšnjega in zelo kritično. Vsled neprestanega deževja voda dalje narašča. Posebno narašča Donava v gornjem toku. Pri Passau-u je včeraj narastla za približno 60 cm. Celoten narast vode v poslednjih štirih dnevih znaša 170 cm. Računa se, da bo val, ki bo od tam prišel k nam, znašal pri nas najmanj pol metra, kar predstavlja silno veliko nevarnost za nasipe.
Iz Apatina poročajo, da voda neprestano narašča in sicer tako naglo, da je mogoče naraščanje opažati s prostim očesom. Splošno je mnenje, da se nasipi ne bodo mogli vzdržati in ohraniti. Oblasti so izdale vse potrebne ukrepe za lokalizacijo katastrofe. Izdelal se je načrt, da se izpraznijo vasi, ki so nevarnosti najbolj izpostavljene. Voda raste na vseh črtah.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Iz Novega Sada poročajo, da je tamkaj v kanalu Kralja P^tra utonil vojak-prostak Milan Roje, rodom nekje iz Slovenije, služeč pri 5. četi 7. pešpolka.
Zagreb, 13. jul. (Izv,) V razliko od drugih rek, ki preplavljajo cela ozemlja in jih pretvarjajo v morje, Sava pri Zagrebu skoro nič ne narašča. Do včeraj Sava ni še dosegla višine 3 m nad normalo. Snoči ob 6 zvečer je njen nivo narastel na 296 cm. Takoj nato je začela padati do 258 cm. Do 3. ure zjutraj je padla do 240 cm. Vsled de£ja v Sloveniji je pričela Sava danes opoldne ponovno rasti do 248 cm višine. Pri Podsusedu je narastla na 312 cm. Tekom popoldneva je v Zagrebu naraščala dalje in dosegla nekaj centimetrov čez 300. Popoldne je namreč v Zagrebu par ur silno deževalo. Okrog 5 pa je dež nenadoma prenehal, nebo se je zjasnilo in je par minut celo sijalo solnce. Za tem se je nebo zopet zagrnilo z oblaki in ob 6 je zopet pričelo silno deževati.
Belgrad, 13. jul. (Izv.) Vprašanje poplav je središče, okrog katerega se vrti zanimanje vlade in javnosti. V ministrskem predsedni-štvu se je vršilo več razgovorov o tem vprašanju. Pri Uzunoviču so bili tekom dneva razni ministri. Minister Trifkovič je bil pri Uzu-novču dvakrat, da ga. je obvesti o delu odbora za zbiranje prispevkov za podporo po poplavi prizadetim.
t dr. DeteSe.
dal Kersnika, Koseskega, Maslja-Podlimbar-skega. V današnji dobi razpaljenih strasti je bil dr. Detela mo£, ki je stal kakor zelenica v razbeljeni puščavi. Bil je mož umirjenosti, katero je črpal iz svojega krščanskega nazora in svoje globoke izobrazbe.
Za tem se je poslovil v imenu Društva slovenskih književnikov od pokojnika župnik Finžgar s sledečimi besedami:
»Umrl je mož!«
Če ob kakem grobu, velja ob tvojem, dragi pokojnik, Gregorčičeva beseda.
Mož, cel mož ob poklicnem študiju, ob katerem si si nabral tako ogromno znanje, da smo strmeli, kadarkoli smo bili v tvoji družbi.
Cel mož. ki ti ni bilo dovolj samo poklicne vede; šel si preko njenih mej v svet do najširšega obzorja.
Cel mož v svojih sodbah, ki ti jih ni premaknil ne hrup bojev ne ugled oseb, ne ko- i lebanje prepričanj in nazorov z desne in leve.
Cel mož ob udarcih, ki ti z njimi ni prizanesla usoda kot očetu in družinskemu glavarju.
Cel mož ob književnem delu, ko si zvest j v ljubezni do svojega naroda izrabljal skopi !
čas, ki ti je preostajal in si nam napisal blizu trideset del. Tudi v njih si bil mož iu se ne čudim, če ni opaziti pri tebi onega razvoja, ki ga doživljamo pri drugih pisateljih. Bil si 5e cel mož, 32 tih let, ko si zastavil pero. V tebi je tedaj že »mirno teklo valovje srca«, ni bilo revolucije; tem jasneje pa si gledal življenje, a nad vsem življenjem je blestel tvoj veliki idealizem, ki si ga zajel iz klasicizma in ga še oplemenitil s svojim tako trdnim krščanskim svetovnim nazorom. Tak — cel mož si hotel biti kot slovenski pripovednik, vedno skromen, nikdar ambiciozen, ves v slovenski grudi in koči, pedagog, a nikdar vsiljiv, ne sicer kot Cankar, ki je kot revolucionar »s planke satire« neusmiljeno udarjal s korobačem na levo in desno: ne, tvoj dovtip ni bil jedek; bil je šibica pedago-ga-očeta, ki je bila otroku-narodu koristna in potrebna, nikdar pereča in boleča.
Morda je bil ta tvoj idealni realizem, ko si ga kot klasične šole učenec izvajal z brezobzirno doslednostjo in tenko odtehtsval zločin s kaznijo, dobro z blagoslovom, sovražil laž, hinavščino in koristolovstvo — morda je to tisto, česar fazbolena, tavajoča moderna duša ne pojmuje več po tvojem; morda je tvoja preprostost in krotkost tam, kjer bi človek pričakoval novih strani razglabljanja, baš tista vrlina, do katere se bo dokopal tudi sodobni človek ki te, hrepeneč po preprostem, ne bo zunanje posnemal, toda hoditi bo moral po brazdah, ki si jih oral ti in v te brazde bo sejal tista semena, ki ga deli in čaka naša doba.
Blagi pokojnik! Vedel si, kaj delaš, komu pripoveduješ. Zato si izročil svoja zbrana dela Mohorjevi družbi, da bi po njej šla med najširše sloje narodove. Skoro pol stoletja si s paznim očesom motril napake in vrline v nas. Nič ti ni ušlo. Sam poštenjak skozi in skozi, ni bilo drugače mogoče, kakor da si vse, kar je bilo nezdravega, gnilega, zlaganega šibal. Zato bi bilo neverjetno od tebe, da ne bi bil posvetil naši najlepši dobi — dobi osvoboje-nja, — tudi svoje pozornosti. In storil si to, s predsmrtnico s povestjo: Zakon in vest, ki leži sedaj na moji uredniški mizi, namenjena Večernicam. Z nedosegljivo preprostostjo dokazuješ v ti povesti da je sožitje človeške družbe brez zakonov in postav nemogoče, da pa so kdaj časi v človeštvu, ko so zakoni "očetje zločinov in ob vsakem mora odločevati edina sodnica — poštena vest.
Blagi pokojnik! Na 2. strani Gospoda Lisca si zapisal: »Takole smo, od danes do jutri.« Ti sam nisi takole. Si od danes, pa si od včeraj, pa si od petdesetletja in si v Pe-gamu in Lambergarju in v Celjanih, v naši preteklosti in sedanjosti in ne boš samo jutri in pojutrišnjem — do konca dni ostaneš živa last slovenskega naroda.
V imenu Društvo slovenskih književnikov, čigar odbornik in član si bil, v imenu Mohorjeve družbe, ki si ji izročil svoja dela, v imenu Doma in sveta ter družinske Mladike, kjer si povsod sodeloval, se poslavljam od tvoje gomile — od tvojega duha se ne bomo poslovili ne mi ne naš narod nikoli. V Slovencih si ti kot cel, plemenit mož, kot vzoren delavec na kulturnem polju — večen in zato od vseh nas večna ti zahvala in trajen spomin.
—o—
J. A. D. »Triglav" v Belgradu.
Ne vemo, ali naj pišemo resno ali šaljivo? Boljše bo pač šaljivo, saj se tako lažje izognemo kaki neljubi zameri... Srdili so se prizadeti že itak dovolj in preveč. Stvar je taka-le:
J. A. D. »Triglav«, to najstarejSe in 'o-slovensko akademično društvo, je sklenilo, da pojde, nadaljujoč svoje tradicije, na turnejo med Bolgare. V »Poslanici« na starešine in prijatelje društva, v kateri prosi za denarne prispevke v uresničitev svojega načrta, je obrazložilo, kaj ga je nagnilo do gornjega sklepa. Poslanica pravi: ...»velika slovanska ideja še živi v nas; zato stremi »Triglav* tudi po zbližanju s sosednim slovanskim narodom, to je z Bolgari, pri čemer se zaveda, da ga vodijo jasne smernice njegovega programa, ki je: preko slovanstva do člo-večanstva. Podpirati in pospešiti hočemo razvoj, ki bo v bodočnosti nedvomno šel v smeri čim tesnejšega sodelovanja vseh južnih Slovanov. Pot do medsebojnega zbližnnja pa je edinole spoznavanje bolgarskega naroda. V ta namen se je odločil »Triglav« posetiti naše sosede Bolgare; prirediti namerava po Bolgariji turnejo, združeno z javnimi nastopi lastnega pevskega zbora; na ta način želimo že obstoječe kulturne stike med obema narodoma pomnožiti in poglobiti.«
Ako morda kdo ne ve, povemo, da je »Triglav« od nekdaj politično liberalno usmerjen, na-prednjaški skozi in skozi ter so med njegovimi starešini najizrazitejši pristaši SDS. To društvo je torej sklenilo, da pojde med Bolgare delat pot sporazumu. Vemo pa še več: SDS-,irska starešinska zveza je to misel z navdušenjem sprejela in stavila le pogoj, da se »Triglav« predstavi Bolgarom v toaleti, ki bo odgovarjala vsem bontonskim zahtevam! To gotovo ni nič takega, kar bi kalilo idejo jugoslovanskega narodnega edinstva itd. in zalo so Triglavani ta pogoj brez drugega sprejeli. In tako je bito vse v redu in ni mnogo manjkalo, da bi bil »Triglav« s svojim starešinstvom zagrešil strašno »narodno in državno izdajstvo« — da bi bil Sel delat sporazum z Bolgari v samo Bolgarijo! Človeka obide zona ob tej misli... Kaiti šo nam zveni v ušesih >Jutrova sodna trombe, ko se je naš praški dopisnik Šedivv v svojem poročilu o
vsesokolskem zletu v Pragi drznil izraziti obžalo-vanje, da se zleta niso udeležili tudi Bolgari! .Jutro« nas jo neusmiljeno proglasilo za izdajalce domovine in za sovražnike srbskega naroda in da smo po tej obsodbi sploh 5e živi in zdravi se imamo zahvaliti samo dejstvu, da .Jutro«- ne more. vsega, kar bi rado!
Nič ne vemo, kako se je bilo moglo dogoditi, da je »Triglav« prišel na črno misel glede Bolgarov in da se je njegovo starešinstvo, ki jo iJuiiuc tako blizu, izprva strinjalo s to mislijo. Vrag hodi pač vedno okoli kakor rjoveč lev .. . Toda topol se mu ni obneslo. Kajti eden izmed starešin je še pravočasno spoznal nevarnost vražjih, to se pravi Triglavovih nakan in je rekel: . Na k, »Triglav« no sme v Bolgarijo! Kajti le pomislimo, kako bi se mi s tem zamerili g. Pašiču, sem hotel reči Srbom! Zato pameti Ce pa me »Triglav« ne uboga, izstopim iz starešinske zveze.« Bil je to gospod, ki se je že 1. 1912 zavzemal za Bolgare in pisal o njih zelo bratsko in lepo, toda takrat vsekakor slovenska liberalna stranka še ni bila odvisna od milosti g. Pašiča.
Z eno besedo: gospodje so stati pred težkim problemom: kako stvar preprečili, rešiti v I a namen nabrani denar in pri tem ne vzbuditi kakih neljubih misli med liberalnimi volivci SDS. In pogodili so jo. Rekli so: odloči naj g. Ninčič! Če bo rekel g. Ninčič, da mu ni ljubo, ne pojdemo — kar je za vsakogar jasno. Jasno je pa bilo, seveda tudi to, da g. Ninčiču dejansko ne bo ljubo. In vse jo šlo po sreči, tembolj ker je pomagal tudi g. Baitič. Nanj so se gospodje obrnili s prošnjo,, naj prepove izdajo potne karte, ako bi bilo morda vendarle kaj trdovratnežev med Triglavani. In g. Baitič svoje pomoči v tej tako kočljivi stvari ni odrekel. Tako se je zopet enkrat v vsi lojalnosti znašlo skupaj vse, kar je pri nas SDS in PP.
Ko je »Triglav« prosil g. BaltiČa, da potrdt nabiralne pole za turnejo, je g. Baitič pole poslal v rešitev — notranjemu ministru v Belgrad, do-čim je bil pole mariborski veliki župan brez obotavljanja podpisal. Vsa stvar je bila tako v redu — pole so v ministrstvu varno spravljene. Bolgarska nevarnost jc bila od Triglava in SDS odstranjena.
»Triglav« pa vseeno ni ostal doma, niarveU je Šel v Belgrad, da bi tamkaj priredil slovenski koncert. Svoj prihod je javil srbskemu pevskemu društvu Obilič« in sploh uredil, kar treba, da bi našel v Belgradu zravnana pota. Toda kakor poroča belgrajska »Politika«, je doživel tamkaj taka razočaranja, o kakršnih se mu pač niti sanjalo ni. K sprejemu ni bilo na kolodvor žive duše ... Koncert je bil tako slabo obiskan, da ima društvo izgubo, a ko so se »Triglavani« po koncertu zbrali v kavarni »Triglav« in začeli peti slovenske pesmi, je prišel v kavarno policijski agent z dvema žandarmoma in pozval Triglavane, da nehajo peti slovenske pesmi! Prišlo je pojasnjevanje, pri čemer je agent pokazal celo svoj revolver. Isti človek je naslednji dan znova naletel na Triglavane in jih javno na najgrši način opsoval. Grozil jim je, da jih vse pobije, ako se ne izgube iz Belgrada. Na prošnjo predsednika »Triglava« so poklicali policaja, ki je >polic. agenta« odvedel na stražnico, kjer se je izkazalo, da je to neki vpokojeni črnogorski poročnik, a ne norec...
Tako se godi našim SDS »veeslavjanom«.
Zopet proces proti našim ljudem.
V petek se je vršila pred sežanskim sodiščem razprava proti g. Kjudru, toinajskejiu župniku, na podlagi ovadbe karabinerjev, da je g. Kjuder sklical v Tomaju javno zborovanje, ne da bi za to prosil potrebnega dovoljenja. Soobtožeu je bil tudi znani publicist dr. Janko Kralj, ki je na zborovanju govoril. Obtoženca je branil odvetnik dr. Brajša. G. Kjuder je razložil, da ni šlo za nikako javno zborovanje. Pač pa je bil to navaden sestanek rednih članov prosvetnega društva, združen s predavanjem. Na sestanku se je vršilo tudi posvetovanje o popolni reorganizaciji društva, ki naj bi dobilo čisto krščansko-socialno podlago. Podobno se je izjavil g. dr. Kralj. Kot priče so bili zaslišani tudi karabinerji. Sodnik je hotel obtoženca oprostiti »radi pomanjkanja dokazov«; temeljiti zagovornik dr. Brajša pa se s tem ni zadovoljil in je zahteval, da se obtoženca oprostita, »ker dejanje ne pomeni prestopka«. Sodnik je končne tudi tako razsodil in obtoženca- oprostil. Umevno da je za proces vladalo veliko zanimanje po vsen Krasu, posebno pa v Sežani, ki je središče kraškega fašizma. — Malo upanja imamo, da bi si U proces vzeli kot opomin drugi kaarbinerji, ki tirajo v ječe naše ljudi s sestankov, ki so po zakoni dovoljeni in tako terorizirajo vse prebivalstvo.
Roparski umor železniškega uradmka.
Osijek, 13. julija. (Izv.) Snoči jc bil za-vratno umorjen blagajnik osiješke železnišk« postaje Reichcrer. Morilec mu jc zadal štiri vbode z ostro pilo in so ga našli ležečega j pilo zadrto v prsih. Blagajna jc oškodovana za 300.000 dinarjev. Grozni roparski umor j« vzbudil po vsem mestu veliko razburjenja. 1} Zagreba so bili takoj odposlani detektivi, de raziščejo slučaj in izslede napadalce.
■■■■■■¥■■■■a aa a a abrke
Kolesa! »nuni
(palača Ljubljanske kreditne banke] iiiiiiiiiiiaiBiiiiiniii

k Miklošičeva slavnost v Ljutomera.
Dne 8. avgusta se odkrije v Ljutomeru spomenik dr. Franu Miklošiču oh 35letnici njegove smrti. Vzpored slavnosti: ob pol 13 pozdrav gostov v imenu pripravljalnega odbora; slavnostni govor dr. R. Nachtigala; odkritje spomenika in prevzem v varstvo tržke občine; petje in godba. Govorniki, ki niso na vzporedu, sc naj javijo pripravljalnemu odboru v Ljutomeru ter se prosijo, da radi pičlega časa omejijo svoje govore na največ pet minut. Po slavnostnem obedu, ki ga priredi tržka občina Ljutomer povabljenim gostom, si gostje lahko ogledajo Miklošičevo rojstno hišo v Radomerščaku in Vrazov dom v Ccrovcii ali pa se udeleže velike prleške veselice v Seršenovem logu pod nazivom; »Prleški den«. Kar more nuditi prleška zemlja za dušo in telo, bo tam v izobilju na razpolago. Poseben odbor prleških nar. delavcev si jc nadel nalogo, da zbere na ta dan vse po svetu raztresene ude naše Priekije v Ljutomeru, kjer naj pod šumečimi hrasti obudijo spomine na nekdanje dni Kdor bi ne prejel posebnega vabila na to »prleško veselje , naj smatra te vrstice za vabilo. Vožnja bo polovična, najbrž bo vozil ponoči iz Ljutomera tudi poseben vlak v Maribor.
k Gorenjci, 25. julija vsi na Jesenice, kjer je proslava 20letnice najstarejšega orlovskega društva. Polovična vožnja dovoljena in velja za 24., 25. in 26. julij po progah ljubljanske direkcije.
k Shod SLS se jc vršil v Strugah 11. t. m. Poročal je ob prav dobri udeležbi poslanec Škulj. Na predlog župana g. Pogorelca s^ je izrazilo zaupanje in zahvala Jugosl. klubu. Popoldne pa se je vršil v Dobrepoljah shod zaupnikov. Poročal jc posl. Škulj. V prostem razgovoru je poročal g. D. o skavtih v Dobrepoljah, kar jc našlo v navzočih prijeten odmev.
k Honorarji duhovnikom za poučevanje veronauka na osnovnih šolah ukinjeni. Iz Bel-grada poročajo, da finančno ministrstvo ustavi izplačilo honorarjev vsem duhovnikom, ki so dosedaj poučevali veronauk na osnovnih šolah. Veronauk bodo poslej poučevali učitelji dotičnih osnovnih šol, tako slove poročilo. Ta odlok pa sc ne nanaša na one duhovnike, ki so bili imenovani za stalne učitelje, — Duhovniki seveda zaradi bore dinarjev, ki so jih dobivali za poučevanje veronauka na ljudskih šolah, ni da bi jokali; kaj pa poreko starši k šolski vzgoji brez duhovnika, jc pa drugo vprašanje.
* Izplačevanje potnih računov. Z ozirom na notico pod tem naslovom, objavljeno v »Slovencu 11. t. m., nam pošilja g. finančni delegat naslednje pojasnilo; Potni računi desinfektorjev za mesec marc 1926 so od strani računovodstva že davno adjustirani, ni jih pa mogoče realizirati, ker je kredit za preteklo budžetsko dobo docela izčrpan in bodo poravnani šele takrat, ko bo dovoljen kredit za obveznosti iz prejšnjih budžetskih let. Računi za april so deloma že poravnani, nekaj pa jih jc še v delu in bodo te dni odpravljeni.
•k Ali mora plačati tudi kolkovino, kdor brzojavno prosi za dopust. Ministrstvo jc poslalo poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani odlok, ki se glasi; Nekatere pošte pobirajo od brzojavk, s katerimi prosijo vojaški ali pa civilni državni uslužbenci za dopust ali za podaljšanje dopusta ali pa urgirajo rešitev takih prošenj, pristojbino v znesku 5 Din in še 20 Din za rešitev, in sicer po tar. post. 5 pri-stojbinske tarife. To postopanje ni pravilno, ker se plačuje za navadne pismene prošnje
za dopust po zadnjem odstavku prve opombe pri tar. post. 5 pristojbinskega zakona in po točkah 2 in 3 člena 36 Pravilnika o izvrševanju zakona o taksah iz 1. 1923. v zvezi s čl. 76 tega pravilnika iz 1. 1913. samo pristojbina iz tar. post. 1 pristojbinske tarife (5 Din), ker se1 kratke rešitve, ki se zapišejo na posamezne prošnje in vloge, kakršne so prošnje za dopust i. t. d., ne smatrajo za formalne rešitve. To velja tudi tedaj, kadar zapiše prosilec za dopust na brzojavko Rp (odgovor plačan), ker se znamenje Rp ne more smatrati kot zahteva za formalno rešitev. Pristojbina po tar. post. 5 pristojbinske tarife (5 in 20 Din) se pobere od prosilca samo tedaj, kadar prosilec po zadnjem odstavku prve opombe pri tar. post. 5 zakona o taksah in po točki 2 omenjenega pravilnika (člen 36) v besedilu brzojavke navede, da prosi, naj sc mu pošlje pismena rešitev, ali mu je dopust, dovoljen ali ne. Po tem odloku plača torej uslužbenec, ki prosi za dopust, kolek 5 Din vedno, kolek za 20 Din pa samo tedaj, kadar izrazi v prošnji željo, da se mu izda pismena rešitev.
•k Učiteljski kongres. Od 16.—18. t. m.
sc vrši zborovanje poverjeništva UJU v Celju, 6. in 7. avgusta zboruje zagrebško poverjeni-štvo v Zemunu, nato pa belgrajsko. Od 8. do 10. avg. sc vrši že javljeni skupni kongres. Glavna tema bo; reorganizacija združenja in vodstvo prosvetne politike. Kongres bo gotovo buren.
k Novi državljani. V jugoslovansko dr žavljansko zvezo so sprejeti dosedanji ruski državljani: Mihajlo N. J a s i n sk i, kantrak-tualni redni profesor na univerzi v Ljubljani; Aleksij A. K o p i 1 o v , profesor na univerzi v Ljubljani, skupno z ženo Jclizaveto; Nikola A. S m o 1 e n s k i, dnevničar pri velikem županu v Ljubljani, skupno z ženo Vero.
k Prepovedani listi. Notranji minister jc prepovedal prihajanje in razširjanje sledečih listov: Francoski komunistični list »La Vie Ouvriere« in francoska časopisa »L'Interna-tionale de L'Enscigncment« in »L'Internatio-nale Syndicalc Rouge«. (vsi trije v Parizu; dalje komunistični listi: »La Verita«, «Gio-venlu Comunista«, »La Scintilla« in »U Co-munista«, nadalje koledar: »Hrvatski List and Danica Hrvatska-Koledar« (Ncwyork).
k Iz sodne službe. Ministrstvo za pravosodje je imenovalo Jožo K o k a 1 j a , drja. Jakoba Mlinarja in Albina T o r e 11 i j a za pravne praktikante. — Premeščena sta sodni slugi Ignacij Galicn od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Velikih Laščah in Alojzij R e s m a n od okr. sodišča v Radovljici k okrajnemu sodišču v Kranju. — Imenovani so za sodne sluge pri okrajnih sodiščih: v Kranjski gori orožniški kaplar, tit. narednik 11. razreda Karel M. P o -ž u n iz Toplic pri Novem mestu; v Radovljici Martin J. M o d i c , orožniški narednik v p.; v Logatcu A, Krav os, pomožni sluga v Logatcu, in Jernej F. K e g u , bivši 'orožniški kaplar, tit. narednik iz Poljčan; v Ložu Jože J. Peternel, kočarjev sin iz Mojstrane.
k Ocena učnih knjig za osnovne šole.
Glavni prosvetni svet prosvetnega ministrstva je imenoval za strokovne referente pri occni učnih knjig za osnovne šole sledeče gospode; Petra Vuksanoviča za veronauk, Vlada Petroviča za računstvo, Milutina Stankoviča za prirodoznanstvo, Jovana Milijeviča za srbski jezik in Vujico Petkoviča za zemljepis.
k Okrevališče za deco v Rogaški Slatini. Uprava Rcvgaške Slatine je obvestila JUU, da
*	. mas ■
je voljna sprejeti 40 otrok na okrevanje proti plačilu 40 Din dnevno za vsako dete. Otroci ne smejo biti mlajši od 6 let, ne starejši od 12 let. Otroci bodo pod stalnim pedagoškim
nadzorstvom.
k Napredovanja pri poštni upravi. Iz 5.
v 4. skupino 11. kategorije so napredovali sledeči poštni in brzojavni pripravniki: Ivo Le-dnik pri pošti Celje, Marija Porenta pri pošti Ljubljana 3, Marica Lešnik pri pošti Maribor 2, Ivan Gorcčan pri pošti Vojnik, Anica Dolcnšek pri pošti Loka pri Zidanem mostu, Meta Gostinčar in Ivanka Krašovcc pri pošti Ljubljana 1, Manca Kunst, Frančiška Oblak, Marica Malenšek in Ivan Košiček pri p&šti Maribor 1 ter Anica Lenko pri pošti Polzela.
k V ribarsko šolo v Vodnjanehu na Češkoslovaškem namerava poslati kmetijsko ministrstvo 4 učence. Šola traja dve leti. Izbrani učenci bodo prejeli vsa sredstva za potovanje v šolo, za povratek v domovino in za šolanje. Prošnje za sprejem je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. 1. naravnost na i>sto-earsko odelenje ministarstva poljoprivrede i voda« v Belgradu (kolkovati s 25 Din!). Pogoji: prosilec mora biti naš državljan, dovršiti je moral srednjo kmetijsko šolo, ne sme biti star manj nego 17 let, biti mora zdrav (izpričevalo!). Prošnji jc priložiti tudi dovoljenje staršev za obisk šole, obvezo, da bo po dokončanih študijah ostal najmanj štiri leta v državni službi, in dokazilo nravnosti, če prosilec ni letos dovršil srednje kmetijske šole, sicer zadostuje šolsko izpričevalo. Prošnje morajo biti pisane lastnoročno.
k Smrt odvetnika, V Zagrebu je umrl odvetnik dr. Ferdinand Oštriž, v 49. letu starosti. Politično jc pripadal stranki SDS.
k Pobegla dijakinja. V Zagrebu sc poleg nalivov, tatvine otrok in samomorov množijo tudi slučaji pobegov. Policija išče zopet neko pobeglo, močno doraslo dijakinjo 15 let, ki jc pobegla k — tetki.
k Učcnci vojne mornariške šole. Vojna mornariška šola v Dubrovniku sprejme v tekoči šolski dobi 40 učencev. Šola se začne 1. oktobra t. 1.
k Imenovanja v ministrstvu. Za šefa odseka generalne direkcije posrednih davkov je imenovan Dobrivoje Predič, za nadzornika pa D. Jclesič in Milorad Petrovič.
k Časnikarji tovarišu. Novinarsko združenje iz Belgrada je položilo na grob umorjenega časnikarja Hadži Popoviča dva velika venca. Na grobu je v imenu časnikarjev govoril sedanji urednik »Južne zvezde«, g. Nikola Ničeta.
k Dijaki belgrajsko univerze. Belgrajska i niverza jc imela z fakultetama v Subotici in Skoplju v šolskem letu 1924-25 6022 slušateljev, proračun pa 42,849.542 Din.
k Voda vrgla na breg truplo. V vasi Planj ka pri Sisku je vrgla voda na breg truplo 20—25 let starega mladeniča. Policija jc že razjedeno truplo fotografirala in se ne more dognati niti idenHlcta, niti vzrok smrti.
k Stalna razstava poljedelskih pridelkov. Društvo »za zcmsljske izložbe« v Belgradu j:- stavilo ministrstvu za poljedelstvo predlog, da sc v Belgvadu osnuje stalna razstava poljedelskih pridelkov.
k Kongres postnih uradnikov. Danes se v Skoplju v poštnem domu zaključi kongres -poštnih in telegrafskih uradnikov naše države, ki se je pričel v ponedeljek. Kongresa se jc udeležilo okrog 250 delegatov.
k Donava z mrliči. Pri Kopačevi in Bilju pri Somborju je Donava vrgla na breg dva mrliča: Hoferja in Kovača. V prvem slučaju gre za nesrečo, v drugem za zločin, ker je Kovač imel zvezani roki in nogi.
k Mrtvi jeleni. V baranjskih vodah je potonilo vsled zadnjih poplav okrog 2000 je-
lcriov. Gniloba razširja neznosni smrad po okraju.
k Vrednost razbojnikov. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo na glavo razboj. nikov Petra Roganoviča po 50.000 Din.
k Albanci v Opatiji. Preko Splita so odpotovale v Opatijo sestre albanskega predsednika Ahmeda Zogu.
* Brezalkoholna Produkcija, Ljublja* ha, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemn naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
■k Krasna izbira bluz in otroških obleke1,
K r i s t o f i č - B u č a r, Stari trg l), Ljubljana.
O
LJUBLJANČANOM V SPOMINSKO KNJIGO.
»Jutro« imeuuje člauek v zagrebškem Obzoru«, kjer se (Sla tik ar poteguje za zakonito stanje na ljubljanskem magistratu — klo-poteč! "Po njem se vidi, kake klopotce ležejo po neljubljanskih listih ljubljanske pil-pogačice, kadar se jim cede sline po mestnem gereutstvu ali županstvu.« — Tako piše ^Jutro« na objektivno ugotovitev, da je Ljubljana na pritisk SDS edina slovenska občina brez zakonitega zastopnika in je v občini onemogočeno vsako uspešno delo ter so velika dela ,ki jih Ljubljana nujno potrebuje, po zaslugi SDS potisnjena v bodočnost! — »Mesto da ležejo klopotce v »Obzoru«, naj raje še naprej dremljejo ali pa razkladajo svoje občinske projekte svojemu omizju, ne pa Ljubljančanom in širši javnosti.« — Tako označuje »Jutro« zahtevo po zakonitosti in n postavitvi občinske samouprave! Ponos Ljubljane zahteva, da tako cinično omalovaževanje njenih zakonitih pravic primerno kvitira, kadar bo prilika za to. Gospod dr. Dinko Pue pa bo proti tem »Jutrovim« cinizmom gotovo protestiral, saj se je v »Narodnem djelu« tako odločno zavzel za ljubljansko — avtonomijo!
O Poroka. V nedeljo sta bila poročena dipl. inž, komerc. gosp. Zvonko Lukič, sin trgovke gospe Lukič in učiteljica gospodična Milica Maček, hčerka poslovodje knjigoveznice gosp. Filipa Maček. Obilo sreče novopo-ročencema!
O Nevarnost kužnih bolezni pri Černeto vih barakah na Dunajski cesti kljub večkratnim opominom še do danes ni odstranjena. Šetalec opazi na dvorišču omenjenih barak, da se tamkaj nahajata dve greznici in ena straniščna jama, vse tri jame pa so do vrha napolnjene z raznovrstnimi odpadki in nesnago, tako da se iz vseh teh jam razliva smrdljiva gnojnica po celem prostoru. Te j*?-me po izjavi stanovalcev že več let niso bile izčiščene iu izpraznjene. Radovedni smo, kdaj bo odlok mestnega magistrata glede odstranitve teh okuženih barak postal pravomočen. Mestni fizikat pozivamo, da si to zbirališče vseh kužnih bolezni v teh treh jamah in barakah natančno ogleda ter zahteva energično odstranitev vse te nesnage. Kajti zadnji čas je že, da se tudi te barake, katere so v tako neznosnem stanju ter kotišče vseh mogočih nalezljivih bolezni, enkrat za vselej odstranijo. Že leta 1024. in pretekli mesec t. 1. sta bili tu komisiji, kateri sta se izrekli za odstranitev teh barak, a vkljub sklepu komisije še do danes ni dejanske rešitve. Vprašanje je. kje je tu ovira? Ne čakajmo, da izbruhne iz tega kot išča kaka večja nalezljiva bolezen, kajti po izjavah stanovalcev in uradni ugotovitvi se nahaja v barakah toliko raznega mrčesa, kot podgan, ščurkov, stenic in komarjev, da jim podgane ponoči lezejo po posteljah, stenic
V
kolonijah v Argentini.
IV.
Kako živijo naši poljedelci v Argentini? Tako različno, kakor živi grof različno od dninarja. Vendar revščine med njimi ni. Oni, ki imajo svoje lastno zemljišče, so si na njem postavili krasna doniovja z vso udobnostjo modernega časa. Celo kopalnice ne manjka. Revnejši imajo hiše iz ilovice, pa tudi te so udobne. na znotraj pobeljene it—4 sobe.2
Skoro vsi naši poljedelci imajo svoje avtomobile Fordf, kdor nima enega, ima dva ali tri. Na njih pohitijo v najbližje mesto (ki pa je večkrat tudi 10—20 km oddaljeno), da si v njem nakupijo živeža, gredo na pošto itd.
- Takoj na prvi pogled se lahko prepričaš, ako jc doličnfk lastni): ali pa samo najemnik zemljišča. Oni, ki so lastniki, so si postaviti lastna domovanja, v katerih kar so opreme in pohištva tiče, ne manjka nobene vetikonieslne udobnosti. Po-:«M>no glede pohištva se nekateri lahko ponašajo z luksiisnni. Oni chacarerjj pa, ki so samo najemniki zemljišča, katero obdelujejo,, si postavijo navadno le ilovnate liiše. Z lastnikom zemljiča, zva-liim estanciero	argentinski veleposestnik),
sklenejo navadno pogodbo na 1—5 let. l'o preteku pogodbe se morajo navadno selili v drug kraj, ker jo med tem že poskočila zemljiška renta, ki v loh novih državah stalno raste. Ne konvenira jim torej, da si postavijo udobno, z visokimi stavbnimi stroški zvezano domačijo, ki bi jo po pretoku 4 do f> let morali zapustiti. Glede najemnine sta v veljavi dva sistema: 1. od hektarja plačujejo navadno |>o 60, 70 do 100 pesov na loto; 2. perconlualna oddaja: sklene so z veleposestnikom dogovor, jw> katerem dobi lastnik 30, -10, da celo 50% o-l prino-sa najetega zemljišča. Vsak sistem ima svojo snlnč-
.. -	.—— X..„ -4----- Al—	1-4.----J_,---
inj Jll OOUUil, nu ajl.	J,- Ilama uuui d, je pi l pr-
Za sejanje, žetev in mlačev uporabljajo vsi severoanierikanske stroje (v tem smo v Argentini za 50 let pred vami Evropejci). Glede prehrane bi mogel reči, da baš vsi prav gosposko živijo, morda tako gosposko, da jim to celo na zdravju škoduje. Pri najrevnejšem ne manjka prav ničesar, kar zadeva prehrano. Redek je naš »chacarero , ki nima doma 1 ali 2 soda vina. Po zimi se kolje več prašičev, tako da slanine nikdar ne manjka. Pa tudi mesa in pečenke jim ob delavnih dnevih ne manjka. Z avtomobilom si zaskočijo v bližnje mesto, kjer je vsega na razpolago. Vz.li<-izborili prehrani umirajo zgodaj, v dobi 50 do 60 let, starci od 70 let so med njimi le redke izjeme. Mnogoštevilni so vzroki. Po pokolenju niso vajeni na tako obilno prehrano, ki pri njih večkrat povzroča takozvano siirn.enagc«

vem sistemu prikrajšan veleposestnik, pri drugem j sistemu pa na dobičku; narobe je, kadar je letina slaba. Kajti pri dobri letini ni 100 pesov posebno j visoka najemnina za 1 hektar, ako računamo, tla 1 1 hektar da do 2000 kg pšenice in 5000 kg koruze. ' Kvinfat pšenico, h los prodajajo naši poljedelci po ' 12 pesov, koruzo pa po 5.50— 6 pesov. Režijski slro- ' ški so seveda različni, ravnajo se po Ipm ali ima poljedelec dosti domačinov / i želev a'i pa mora vse izvršiti s tujimi močmi. Vendar pa tudi v zad- , njem slučaju režijski stroški z najemnino vred no j prekašajo 50%. Vos uspeh in neuspeh je seveda odvisen od želve. Le-ta ima tri glavne sovražnike: ; 1. kobilico, 2. sušo, 3. prekomerno deževje. Lahko ' se Irdi, da v Argentini po vsakih treh dobrih žetvah prido ena slaba. To zadostuje, da se poljedelec gmotno dvigne. Kako dolgo bodo trajale v Ar- i geiilini te ugodne perspektive za poljedelce, bo od- 1 višino v veliki meri ml Rusije, čim bo Ilusiiu zopet v stanju izvažali v onem obsegu kot jn-ed vojno, bo to gotovo znižalo cene argentinskim pridelkom.
Ko sem posečal naše kolonije, so bili naši | poijedcici zaposioui s pobiranjem koruze. tolje- 1
iz katere se izcimijo najrazličnejše ledvične, jetrne, želodčne in druge bolezni. Dejstvo je nadalje, da so mnogi udani pijači, ne bom rekel v smislu pijančevanja, vendar zavživajo preko nujne potrebe. Noben slavnostni dogodek (krst, poroka, imendan, prazniki itd) ne mine, da bi ga pošteno ne zalili. In to je pri argentinskem subtropičnern podnebju zdravju gotovo na kvar. Spominjam se, da so me mnogi sprejemali s stereotipnim nagovorom: »Haj-ili da i dem u u kuču, da se onako po dalmatinski napijemo.. Niso pomislili pri tem, kako malo usluge mi napravljajo s takšno ponudbo. Zanimiva je njihova izredna plodnost. Malo-katero farmo sem našel, da bi ne bilo 5—6 otrok, na nekterih pa tudi 7—10 potomcev. To je v gospodarskem oziru brez dvoma ugodno; čim več otrok, tem manj tujih delavnih sil je
delci v tej dobi — pobiranje traja do 2 mesena — najmejo takozvano ;peone- (dninarje). Napram velikosti posestva najamejo 5, 10 do 20 delavcev. Ti dninarji dobivajo od .cliacarerja« hrano in stanovanje ter 60 cts za vsako nabrano vrečo od 70 kilogramov. Priden in okreten delavec lahko nato po dn 10 vreč na dan, kar bi odgovarjalo fi peroni ali 130 dinarjem. Hrana je prvovrstna, kot jo pri nas za uživa malokateri inleligent. Kruha, mleka in mesa vseli vrst je v izobilju. Žetveni delavci so lahko za poslujejo v Argentini od začetka decembra do konca julija. Nato moralo navadno štiri mesece počivali. V sev/»H>i'i delih Argentine pri-čonin žetev pšenire. začetkom decembra, ko je kon-< a na pšenica, pride koruza. Poljski delavci" se pomikajo od severa na jug, fini bolj južno, lom kasne iš> žetev. Poznam rii^.ne Slovence, ki so delali v ž"tvi po 5-6 mesecev ter k j pri tem prihranili par slo, včasih tudi t"-/, jouo pesov. Seveda delo v žetvi je naporno pos:-'»no * mesecih december— marec, ko :ni:->.-» v A>-;r nI: ' v" «ih do 38, 40 stopinj rvv.ra "rnf.lne.. Ali kai se ne stori vse za liu-bi kruhek!
potreba. Da pa naši poljedelci v Argentini razmeroma zgodaj umirajo, so pa še drugi vzroki. Pomislimo samo na žetev pšenice in lanu. Ta se vrši tukaj v provinciji Santa Fe v mesecih januarju in februarju pri temperaturi 85—36 stop. R na solncu. Naši kot vsi drugi poljedelci v Argentini delajo v teh mesecih od svita do mraka, od 4 zjutraj do 8 zvečer, in kaj to znači za Evropejca pri subtropični temperaturi 35 stop. R rm solncu, ve samo oni. ki je to skusil. Argentinsko podnebje v centralnih delih je silno nestalno, ker manjka gozdov, v teku 2—3 ur pade včasi poleti toplomer od 35 na 10 stop. R. če si na polju ves polen, pa pride tak mrzel, južni veter »pam-pero;: zvan, kako hitro je pljučnica tu!
Prav nelepa razvada je. da se žetev praznuje z nezmernim zavživan.jem alkohola. Nadčloveško težko delo v žetvi, pod subtropičnim solncem, zraven pa zalivanje z alkoholom, to je že marsikateremu našemu Dalmatincu skrajšalo nit življenja. K temu se pridružuje še argentinsko podnebje posebič. O tem bom napisal pozneje enkrat posebno poglavje. Za Buenos Aires n. pr. bi bilo bolje, da bi se reklo Malos Ai res (slabi zrakovi), ker zima .je tu včasih tako vlažna, da mi pozelenijo od vlage vse knjige v moji knjižnici. Dalmatincu ne prija posebno Argentinsko podnebje, on je navajen živeti na skali in kršu, ki ga namaka naš čarobni Jadran, ki ima podnebje, ki mu ga ni para na zemeljski obli; tu najde pod imbje, ki mu kaj malo prija. Subtropičho poletje, ko se solnee neprenehoma 5 mesecev vozi po nebu, obdanijoč zemljo s 85 stop. 1! in natp navadno vlažna, deževna zima. Ostre suhe, popolnoma mrzle zime so le redkost.
pa toliko, da ti ubogi trpini niti spati ne morejo. Izpred barak pa izlilapevajo neznosni smrdljivi plini. Tu sem naj se potrudi Higi-jenični zavod ter posname sliko te grozne bede; tu dobi obilo gradiva. Merodajne oblasti pa pozivamo, da narede tu enkrat konec In odstranijo barake. Tu je pomoč nujna. — Sosed.
Maribor
□	Radi poplave je imel včerajšnji popoldanski poštni vlak Maribor-Ljubljana okoli 5 ur zamude. Zato s tem vlakom došle pošte lismo več mogli uvrstiti v list.
□	Pri gradbeni sekciji Maribor že ni prejel noben cestni delavec in noben od voznikov, ki so vozili gramoz, 3 mesece nič mezde. Krediti za izplačilo delavcev in voznikov so dovoljeni, a bog zna, kje je ona zavora, da se ne izplačajo. Za vožnjo gramoza na državno cesto ne dobijo cestni mojstri več voznikov, ker zastonj noče seveda voziti nikdo. Za vzrok sadrževanja izplačila dovoljenih kreditov za vzdrževanje cest se bodo zainteresirali naši poslanci.
□	Umrla je v tukajšnji bolnici gospa Terezija Mayerseidel, obče spoštovana gostilni-čarka v Mariboru. Pogreb bo v sredo ob 5. oopoldne. Naj v miru počiva!
□	Razglas. Okrajni zastop v Mariboru je na svoji zadnji seji dne 8. julija 1926 storil sklepe, ki smo jih objavili v eni zadnjih številk. Morebitne ugovore proti tem sklepom je vložiti v 14. dneh od dneva razglasitve, to je od 9. julija .1926 dalje v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št 26-11 med uradnimi urami. .
P/II/
© Promocija. V Zagrebu je promovirala za doktorico medicine gdč. Marija Mlakarjeva, hči znanega železniškega uradnika Mlakarja h Ptuja. Čestitamo!
© Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dfne 6. julija so prignali 177 volov, prodali 41 po Din 9—7 kg žive teže; 349 krav, prodali 211 po Din 8—3; teleta po Din 950—875; 104 juncev, prodali 31 po Din 750—625; 147 junic, prodali 62 po Din 8-50—5-25; 15 bikov, prodali 7 po Din 7-50—6-—; 131 konj in 147 kobil, prodali 9 konj in 17 kobil po Din 4000 do 1000 komad; 27 žrebet, prodali 12 po 1000 do 500 Din.
© Na svinjski sejem dne 7. julija so pripeljali 205 svinj, prodali 65 po Din 11-56 do 9"—. Prasci 6 tednov stari po Din 75—125; 7—8 tednov po Din 150—225, 8—12 tednov po Din 225—350 po en komad.
IlogašHa Slatina
Prireditve. Obenem s proslavo pravoslavnega Petrovega dne je priredil v nedeljo, dne 11. julija, pokrajinski odbor »Jadranske Straže« v Slatini lepo uspelo tombolo in večerno »lavnostno akademijo v Zdraviliškem domu.
Visoki vojaški dostojansteniki na Slatini. Tu se nahaja že dalje časa g. div. gen. Mil. Zečevič, adjut. Njev. vel. kralja in komandant mesta Belgrad. V kratkem prispe na Slatino tudi vsakoletni gost g. gen. Peter Pešič, načelnik generalnega štaba.
Osebna vest. Iz Rogaške Slatine je službeno prestavljen upravnik pošte g. Fabiani.
Nova izvozna klavnica. Gostilničar Bauer V Črensovcih namerava zgraditi klavnico za izvozno živino. — Sedaj bi pa bila še potrebna tehtnica, najbolje občinska, da ne bi bilo treba goniti živine tehtat v oddaljene Beltince.
Srednja Bistrica. Prejšnjo nedeljo je strela udarila v hišo Doinanjka Štefana. Strela je šla skozi sleme v sobo, kjer je močno ožgala ženo, katera je sedela pri peči poleg slepega moža. K ponesrečenki so. takoj pripeljali zdravnika, ki je ugotovil, da poškodbe niso nevarne,
Žižki. Zadnjo nedeljo je imela naša kmečka zveza veliko zborovanje, na katerem so člani enoglasno odobrili politiko Ljudske stranke in se z vso odločnostjo izjavili proti škodljivi Neodvisni prekmurski stranki, katere namen je uničiti najboljšega zagovornika Slovenske krajine g, poslanca Klekla.
Škrlatinka. Kakor poročajo nedeljske »No-vine« je v soboški bolnici iskalo dozdaji 155 otrok zdravja. 14 od teh jih je umrlo, 33 jih je že ozdravelo in so bili odpuščeni domov, okrog 30 pa jih bo šlo v kratkem. Številke kažejo, da jih. v bolnici pomrje 10 odstotkov, » domači oskrbi pa do 50 odstotkov.
Murska Sobota. V zadnjem času se je vršila licitacija poštne vožnje s kolodvora in nazaj. Imamo precej živahen paketni promet z Avstrijo in Madžarsko, zato je bil že skrajni čas, da nam ze preskrbela poštna uprava namesto ročnega vozička paketnemu prometu primeren voz. Še vse važnejša za naše mesto pa je novica, da bo poštna uprava zidala poštno poslopje. V ta namen je že določenih 800 lisoč dinarjev. Sedanjemu hišnemu posestniku plačuje poštna uprava jako visoko najemnino, drugje pa ni mogla dobiti za poštni urad primernega uradnega prostora in j« tako rekoč primorana, zidati lastno poslopje. Pripomniti moramo, da je vobče naša pošta za našo moderno dobo preveč pohlevna. V času, ko vsak
podjetnik reklamo dela, se skrivajo poštni uradi po temnih kotih, se izogibajo glavnih cest, tiče v ozkih stranskih ulicah, da so kar se da skriti. To skrivanje pošt se tem bolj opaža v času, ko zidajo banke svoje palače na najživahnejSih cestah in trgih v središču mest. Banke nas uče, da je bančni račun ugodnost, ne pa luksus, s čimer majhne vložnike navdušujejo. Škoda, da poštna uprava tega ne uvidi. Ljudje potrebujejo tudi nekoliko reklame, da se poslužujejo številnih ugodnosti poštnih uradov, ki pa še danes niso občinstvu toliko znani, kakor bi bilo želeti. Upamo, da bo naša nov« pošta delala v tem oziru častno izjemo, da bo zbujala pozornost med tujci, ki prihajajo k nam iz Avstrije in Madžarske. — Dela za boljši odtok voda pod železniškim tirom se nadaljujejo. Nekam čudno je človeku pri srcu, ko se pelje čez železniški most pri Veržeju. Dasi vlak čez most počasi vozi ali bolje rečeno — leze, vendar slišiš škripanje v železnih šibah in pasih, iz katerih je most sestavljen. Posamezne dele mostu in traverze drže skupaj — vijaki, ki pa polagoma odnehu-jejo in se polagoma železna konstrukcija rahlja. Skrajni čas bi že bil, da se vijaki na-domeste z zakovicami ter tako že skoraj ustvari povsem varna vožnja čez most. — Vreme je tako, da se nas Bog usmili. Vsi kme-tiški pridelki bodo uničeni ali vsaj zmaličeni. Pač žalostna perspektiva v bodočnosti
1PrimtorsJko
Poštna cenzura v Italiji. Opozicija je v Italiji večkrat protestirala proti plenitvi pisem, naslovljenih na opozicijske prvake. Svoje proteste je mogla opreti le na golo dejstvo, da ti niso prejeli pisem, ki so jim bila odposlana, ni jih pa mogla podpreti z dokazom, da so izginila v rokah poštnih uradnikov. Komunističnemu poslancu Greco pa se je sedaj posrečilo iztakniti kar okrožnico poštnega ravnateljstva v Sassari na poštne urade,. naj zaplenijo pisma, poslana iz inozemstva komunističnim predstavnikom. Okrožnica je bila odposlana 8. junija. V njej je rečeno, da se bo med 10. in 17. junijem vršila mednarodna kampanja v korist italijanske komunistične stranke. Zaključuje, se takole: »Poštne urade posebno opozarjamo na to zlobno obliko propagande, ki bi rada dala tej antipatični kampanji značaj spontanega gibanja ljudske zavesti, sovražne režimu; radi tega priporočamo največjo pažnjo, da se ujamejo in uničijo pisma te vrste.« — Poslanec Greco je vložil na notranjega in prometnega ministra o zadevi interpelacijo.
vzorni in odlični učitelji. Za vse enaka pravica! Ocena, kakoršno omenja O. N. št. 24.480 od dne 8. V. 25. št. 15, O; N. od dne 10. V, pa ne velja za Slovenijo. To smo napisali, da bi se ne godile z ocenjevanjem kakšne kri vice, ki že pri sedanjem načinu ccenje-I vanj niso izključene.
Malenkostno »Jutro«. Pred dnevi je objavil Učit. tovariš« imena učiteljev, ki so napredovali. Med njimi tudi l,ovra .Tevni-karja. Jutro« pa je Lovra Jevnikarja izpustilo. Ali ni to skrajno smešno? , Z Dolenjskega. Tovariš Josip Vrbinc, ki so ga bili lansko leto prestavili iz Toplic v l.aze ob Kulpi je smrtno nevarno bolan. Pri-j poročamo ga članom Slomškove zveze«, da i se ga spominjajo v molitvi. Ko je bil lansko , leto nenadoma, brez najmanjšega vzroka dobil dekret, da je premeščen, je na mero-dajmem mestu pokazal zdravniški izvid, po
katerem je dokazal, da je vojni invalid w navezan ila Toplice radi zdravljenja. Vendar mu to ni nič pomagalo. Njegovo zdravstven« stanje je liilo dau za dnem slabše in od marca sem je v postelji sedaj že tako slab, da ni niti več sposoben za prevoz v bolnišnico, ker se bojijo, da bi ne umrl na vozu med potjo. In vendar se še dobijo učitelji, ki gredo z SDS!
»Jutrovce« bolijo klofuto. Z vsako popravljeno krivico dobijo Jutrovck klofuto. To dokazuje drpis s Naklega, v katerem se zelena zavist zaletava v vzorno učiteljico Gro-movo, ki pride nazaj v Naklo. Očita ji zdraž-barstvo, dasi je izid disciplinarne komisije vanju je neznan dopisu n res mojster, za kan-za gospodično Gromovo časten. V obroko-bo, kakor upamo, že enkrat dobil plačilo po zaslugah. Da ga le ni sram napadati ubogo žensko izza plota! Kavalir!
Kulturni pregled
Dopisi
h Šmartna pri Litiji nam pišejo: Pri zadnji licitaciji poštne vožnje, ki se je nedavno tega vršila, se nam je zasigurala vozna poštna zveza. Ljubljansko poštno ravnateljstvo se je odločilo, da^ nadomesti dosedanjega poštnega sla s poštno vožnjo, kar bo vsekakor v prospeh poštnega prometa. Da je raba poštnih slov namesto poštnih voženj kolikor toliko v oviro točnega poštnega, posebno paketnega prometa, je povsem umljivo. Človek no zmore nikdar tega kakor konj. Poštnemu ravnateljstvu smo prav hvaležni, da nam je preskrbelo boljšo po&tno zvezo z Litijo in ostalim svetom.
Sv. Bolfenk v Slov. Gorirah. Pred kratkim smo dobili vozno pošto do Ptuja, za kar smo poštnemu ravnateljstvu zelo hvaležni. Prosimo pa, da naj ravnateljstvo ukrene potrebno, da bomo dobili ptujsko pošto redno. Tako smo vso pošto od sobote in nedelje dobili tu šele v sredo, nekateri pa šele v četrtek; zamudo je povzročil veliki ovinek: vse pošiljatve so imele pečat pošte Sv. Barbare v Halozah z datumom 5. VII. 1926. S tem je povzročena velika zamuda, ki je v škodo prizadetih.
učilfelfsšvo
Učiteljski klub SDS je pred dnevi zboroval v kažini. Gospodje so se pripravili za zborovanje UJU-ja v Celju, ki bo v dneh 16., 17. in 18. t. m. Razdelili so si mandate in vloge, da bodo uspešneje nastopali v Celju. Pcgum so dobili na občnem zboru »Učiteljske tiskarne«, kjer se je posrečilo g. Luki Je-lencu, da so se iz upravnega svela odstranili vsi novostrujarji, za kar je bil seveda kmalu dobil povračilo na zborovanju ljubljanskega učiteljskega društva. Vse kaže, da se bo, kakor smo že enkrat napovedali, vršila v Celju velika bitka. Na zborovanje v Celju bodo Jelenčevi pristaši spravili prav vse svoje somišljenike, dvomimo pa, da bi isto storili tudi novostrujarji, ker je med njimi še dovolj takih, ki jih je še vedno strah pred SDS in bodo ostali doma. Vsem pa kličento v spomin 301etno trpljenje učiteljskega stanu, ki nam mora vendar odpreti oči, da so bile metode strankarskega učiteljskega boja brezuspešne ter da prononsirani politikarji ne sodijo na čelo stanovskim organizacijam, ki naj služijo le stanovskim težnjam, ne pa osebnim ambicijam ln političnim strankam. Naj že vendar enkrat zmaga zdrava pamet nad zaslepljeno politično strastjo!
Novo ocenjevanje nčiteljstva. Culi smo, da neki okrajni nadzornik ocenjuje učiteljevo t novimi redi »odlično« in za vedenje »vzorno/*.. Drugi pa se držijo še starega prav dobro« za najboljšo oceno. Tako raz. lično ocenjevanje pa ni umestno, ker bi lahko redilo krivico, zato naj ostane enotno ocenjevanje po vsej Sloveniji. Nimamo ničesar proti redu »odlično« ali" »vzorno«, samo to želimo, da »e vpelje povsod in ne samo v enem okraiu, ker so tudi do druaih okrajih
POSUROVELOST NAŠEGA ČASOPISJA.
Na prvi pogled stvar nc spada v :>Kultnrni pregled«, morda vse bolj ined dnevno polemiko. Toda le na prvi pogled. K pravi kulturi spada gotovo ludi vljudnost in dostojnost, če ni to že nujna zahteva žo predstopnje: civilizacije. Da je ludi pri nas potrebno pisati o tem, sem se prepričal tekom 2 mesecev kar sem se vrnil v domovino. V eni zadnjih tevilk ( t.ilerarische Welt« 2. Jhg. No. 26) piše Friedrich Hussong, kako zelo je časopisje po vojni posurovelo. Uvodoma omenja, da s tem nc misli kriti kake preobčutljivosti javnih -in vodilnih oseb aH posameznih klubov in cirklov, temveč da mu gre le za pravo posurovelost v časniški polemiki in razpravljanju. Takole piše dobesedno prevedeno:
»Za to gre, da smo dospeli danes pri razpravljanju javnih zadev do surovega zmerjanja, do častlkraje in docela navadnega in zavestnega obrekovanja. Za to gre, da se danes prodajajo časopisi in žurnnlistl dan za dnem, in kljub drugačnemu prepričanju in boljši vednosti, obrekujejo svoje politične nasprotnike in obrekovanje vzdržujejo kljub temu, da so drugače poučeni. Primere? Kot jagod ob vsaki živi meji. Imena? Ali naj izdajam, kar že vrabci na strehah žvižgajo? Za to gre, da se dandanes ljudje branijo, celo v najbolj preprosti osebni človeški zadevi, pripoznati besedo drugih ljudi kol pričevanje. Zato, da ljudje, ki ne ločijo floreta od gnojnih vil, lahko z umazanimi škornji teptajo vse okoli sebe, če jih je kdo s peresom pošegetal.
Če kdo tem ljudem reče: >Si nepridiprav,<; vpijejo nazaj: i-lump-s! Ce jih kdo opozori, da so na primer zamenjali Napoleona z Soerresom, poleni trdijo, da je njihov nasprotnik žurnalist liste sorte, katere noben pošten časnikar ne smatra za resno. Če kdo, ki je glede državne uprave drugih nazorov kot oni in tozadevno poda kako politično izjavo, ki se ž njihovim (hipnim) naziranjem ne ujema, razložc ta pojav svojim potrpežljivim bralcem s tem, da je nasprotnik pač plačan človek in mora lako pisati, in med vrstami skušajo dopovedati, da oni sami ne žive morda od dela, temveč od same preljube čistosti svojega naziranja in od vonja svoje čednosti.
(In kar je najhujše!) Ta vrsta polemikov, ki uničuje ugled tiska je neranljiva kot blato. Če človek molči, izjavljajo, da mu je pošla sapa. Če odgovori na grobost z grobostjo, kriče grom in peklo o nefinih mnnirah. Če je človek vljuden, ugotove, da je poraz povsem jasen. Naj gre kdo k sodniku, se puste obsodili na globo 50 mark ali tudi 150 in se duhovito reže, češ s tem je naša užaljena čast poplačana. In če bi jih kaznoval s pasjim bičem, triumfirajo, da duhovnega orožja proti njim nimajo. Morda ima vseeno Goethe prav, ko piše: >Nihče naj se ne pritožuje nad podlostjo..., pusti da se vrtinec vrti in suho blato praši.«
To je izjava uglednega nemškega žurnalista. Pristaviti bi imel samo še to, da nemško časopisje daleko ni tako surovo kot naše. Tam skozi več let nikdar nisem čital polemike, ki bi ne bila pisana dostojno in usmerjeno. Kaj bi tedaj rekli šele o našem časopisju! Tudi pri nas bi istotako smel poprašati in ne odgovoriti: imena — čemu, primere — vsak dan po več in čemu? Da pa ima taka taktika zahrbtnosti in zavestne nepoštenosti ter nameravane podlosti usodne posledice — kdo bi o tem dvomil? Tudi dnevnik ima nalogo vzgajati in ne že s trudom zgrajenega podirati. Prvi korak k pobol jšan ju je seveda spoznanje. Ko bi pri nas vsaj do tega žc prišlo!
NEKAJ MISLI K MEDNAR. KONGRESU BIBLIOT.
IN BIBLIOFILOV V PRAGI.
Ob priliki mednarodnega kongresa bibliotekarjev in ljubiteljev knjig v Pragi od 28. jun do 3. jul. se je vršila tudi razstava češke lepe knjige. Očividen je napredek v zadnjih dvajsetih letih, ki se kaže po eni plati v stremljenju za lep dovršen tisk, po drugi strani pa v težnji dati češki moderni knjigi res umetniško lice. Tiskarji, knjigovezi in grafiki se sporazumno trudijo za en cilj, tudi preprosti ljudski knjigi dati tako zunanje in notranje lice, da postane prikupna in vabljiva in kar je glavno — ne preveč draga umetnina. Zaeno je pa kongres veflikega kulturnega pomena za češki narod. Na ta način so prišle najboljše glave in najbistrejši duhovi v stik in medsebojno limeva-nje ter spoznavanje bo tako na češke učenjake kakor na ostale udeležence tečaja vplival oplojn-joče. češka znanost je pokazala, kaj zmore navdu-Sunje in smotreno delo, pokazala je tujim gostom svoje knjižnice, svoje kulturne zaklade neprecen-
ljive vrednosti. Odprla jim je vrata staroslavtrfl samostanov (C. Straka — prior samostana pre-monstratenzov v Strahovem, je bil v odboru) hi pokazala merodajni evropski zavnosti, *cako živo je duhovno življenje v mladi republiki. I>a taki pojavi tudi politično niso hre/. ugodnih posledic, je vsakemu, ki misli in zna soditi, jasno
Ali bi ne bilo tudi pri nas že zadnji čas začeti smotreno misliti na slovenske bibliotekarske« dneve? Predpriprava za jugoslovanski bibliotekarski kongres bi se morala vršiti ločeno. Za začetek bi so moral sestati odbor bibliotekarjev in bibliofilov, ki jih pri nas ni majhno število, samo skriti so, ker eden drugega ne poznajo, iu ta odbor bi se moral potruditi, da se vse biblioteke in privatne zbirke združijo v skupnem dolw. Koliko naših samostanov ima dragocene stare knjige, ki bi našim učenjakom prišle tolikokrat v dobro in bi jih ne bilo treba iskati v inozemstvu, kar je vedno združeno z sitnostmi m nemalim-i stroški. Naši arhivi, samostanski in privatni, so še domala »nepoznana in tuja dežela«. Koliko hvaležnega dela in kako kulturnega bi imel tak kongres s stalno centralo! Naši prvi tiski, slovenica, illyrica, naša nepoznana grafika (Valvasor ni imel samo tujcev med najetimi grafiki), naši stari knjigovezi, ki so bili Slovenci, često m Du-naju, v Benetkah in ki so nam še nepoznani. Naše pisane kronike, katerih mnoge so še neizdane in tvorijo mrtev narodni kapital. Vsekako bi prav tako notranje delo zelo, zelo pripomoglo našemu slovenskemu narodu do ugleda pred Evropo, in zavedati se moramo tudi, da je marsikaj sedaj še mogode rešiti, kar bo čez par let morda brez rešitve izgubljeno.- Marsikatere za našo kulturno zgodovino zelo važne listine pa hranijo graški in dunajski arhivi, obratno pa imamo tudi v Mariboru in v Ljubljani stvari, ki bi se dale zamenjati. Madžari so že pričeli slično akcijo.
Seveda je to le par misli, kakšen delokrog bi lahko imela centrala bibliotekarjev in hiblio-filov pri nas Slovencih. Prva prilika za tak kongres, združen morda /. razstavo »Slovenske knjige od početka do danes«, l>i bil prihodnji velesejem, združen s športnimi prireditvami večjega obseg« v Ljubljani. Zelo umestne za vzbujanje ljubezni do knjigo med slovenskim narodom M bile tudi prireditve takozvanih knjižnih tednov«. Nemci in Holandci prirejajo take tedne z velikim uspehom. Določi se en teden, in tedaj skušajo vse knjigarne svojo izložbe okrasiti kar najbolj mikavno. Zvečer se vrše predavanja in prireditve vse 7. vodilno mislijo — naša knjiga. Razstava knjižnega tedna pa se vrši v večji dvorani, kjer so izloženo vse knjige zadnjih let, vsi posebni tiski, vse revije, moderna knjigoveška dela itd. Ljudstvo pride na ta način smotreno v stik » knjižno produkcijo, vidi lepe uspehe, iti vzljnM knjigo. Dobra in lepa knjiga pa pomeni na predeli in kulturo srca in duha.
To je ena stran tega dela. Mi Slovenci in Slovani sploh — smo bili deloma radi relativne mladosti slovanskih narodov, le prejemajoči del kulturnega evropskega območja. Razen par res velikih duhov — Vega, Komensky, Kopitar, da omenim le imena, ki so mi hipno priia na misel — nismo oddali v splošnem nobenih oživljajoč.ih idej v skupno zakladnico. Sedaj, ko smo se osamosvojili, jc prilika, da vsaj tisto, kar imamo, lahko pokažemo in damo svetu, a zaeno potem urejenega mednarodnega izposojevanja knjig, potem fologra-fične reprodukcije dragocenih del (»unica«), p6-tem izmenjavanja duplikatov in olajšanja splošnega knjižnega prometa vsaj doraščajočemu rodu mladih učenjakov damo priliko izpopolniti se, da ne bodo ravno najboljše moči vsled nepremagljivih mate* rielnih ovir prisiljene se zadovoljiti z manj vrednim delom, ki ima p»tem nujno samo lokalni pomen. Potrebno bi bilo tndi, da se naša biblio-teška tehnika po možnosti prilogodi Internacionalnemu sistemu in po svojo pripomore do ideala^ »Bibliographis universalis«. Čaka nas torej Se obilo dela. Kamorkoli se ozre oko, vidi le 5«» premnogo ledine. Končno jc vsaj tividevanje mt-log že velik korak k rešitvi posameznih problfmo».
Minerva — letna knjiga vsega učenega »veto, — seznam vseh bibliotek, znanstvenih zavoda, muzejev, učenjakov, — vseh petero delov sveta je izšel. Delo obsega 2700 strani drobnega tiska in je razdeljeno radi obsežnosti v 3 dele. Prvi del od A—L, drugi del M—Z, in tretji obsega geo-grafični in osebni pregled. Tega letnika še nisem dobil v roke. V lanskem »m opazil, da je Ljubljana pač zastopana z univerzo in muzejem ln lice-alno biblioteko, nista t>a omenjeni seme.niiika.
M tudi ni majhna in ne frančiškanska, ki i obsega dragocenosti in redkosti, ter je tudi znanstveno urejena. Ne vem, če celo semkaj segajo politični nazori, zdi se mi pa, da bi dotični krogi, ki so sicer izdajali poročila o našem kulturnem Vibanju, smeli vedeti tudi za te zaklade.
Dr. R. L. T.
KPlIiOG K ŽENSKI RAZSTAVI.
■Proti vsemu pričakovanju je našlo naše po-Točilo o prvi slovenski ženski razstavi deloma nemile odmeve. Tako nam je poslala gdč. Alojzija Stebijeva pismo, v katerem ^kar uajodločnejše zavrača« očitek pristranosti, ki da ga proti njej vsebuje navedeno poročilo. Gdč. štebijeva pravi, da bi bila morala poročevalka navesti celotni odstavek njenega članka v r.Slov. ženk, na katerega se sklicuje, ne pa samo nekaj besed. Tej zahtevi gdč. Štebijeve radi ustrežeino danes. Odstavek v »Slov. ženic se glasi: »V pričujoči pregled dela ženskih organizacij niso uvrščene organizacije, ki so se tekom let porajale v okrilju bivše Vseslovenske Ljudske stranke in sedanje SLS ter njenih različnih udruženj, zvezanih ž njo po svetovnem naziranju. Ker smatramo, da so te ženske organizacije več ali manj v tesni zvezi z udejstvovanjem politične stranke, zato jih obravnavamo posebej, žal, le po skromnih podatkih, ki so nam na razpolago, ker ta društva sama niso poslala točnih poročil, da bi na podlagi le teh mogli podati celotno in zaokroženo sliko njihovega važnega delovanja zlasti med našimi kmetiškimi ženami.« — Na ta odstavek pripominja naše poročilo: >... To brez pridržka priznavamo kljub temu, da brošura ne varuje vselej stroge nepristranosti. (Le mimogrede opozarjam na opazko gdč. Štebijeve na str. 182., da so organizacije krščanskega svetovnega naziranja >več ali manj v tesni zvezi z udejstvovanjem politične stranke« (SLS) in da spadajo zato v poseben oddelek, torej izven okvira drugih ženskih organizacij. To pač ni pravično; saj so gotovo tudi ženske organizacije nasprotnega svetovnega naziranja vsaj tako privržene svojim političnim strankam, kot so krščanske svoji. Obojestranska popolna iskrenost je tu edino na mestu in obenem najboljša pot za sporazum v skupnih stvareh.)« — (S tem je za nas stvar zaključena.
• Stanko Vurnik:
Ljubljanska opera v sezoni 1925/26.
Opera je 1. t. m. končala svoje delo za se-eono 1925-26. Treba se je ozreli po kulturnem delu njenem v tej sezoni, po smernicah tega dela in njega uspehih napram preteklim sezonam ter po izgledih in načrtih za bodoče leto.
Lansko leto smo h sklepu sezone morali ugotoviti občutno gospodarsko in umetnostno krizo naše opere. Vzrok sta bila na eni strani premajhna dotacija s strani države ter laka gospodarska politika operne uprave, ki je ogrožala umetnostne uspehe. Kritika je skoro soglasno grajala operno delo v pogledu nesodobnega, enoličnega, premalo kvalitetnega repertoarja in površnega podajanja. Težko je bilo razbrati, ali je pomanjkanje denarja ali neuvidevnost uprave vzrok reduciranemu orkestru, šibkim solističnim močem, zanemarjenju inscenacije in dekoracije — skratka, lanska operna sezona je kazala občuten minus v slovenskem opernem življenju.
Pravzaprav ni šala voditi opero v naših razmerah. Dejstvo podržavljenja te umetnostne institucije ogroža svobodo njenega kretanja. Treba se držati povsod ozkega okvirja predpisanih denarnih sredstev in ta so baš Ljubljani nesorazmerno skopo odmerjena. Po sistemu nameščenja v državno službo raste operi osebni balast. Potem so notranje težave tu: Ni denarja za potrebno preureditev odra in sploh opernega poslopja s smislu modernih zahtev, električne naprave iz 1. 1896. ne dopuščajo skoro nikakih lučnih efektov s prehodi; tu je kriza z garderobami in še bolj, novih, modernih dekoracij, ki stanejo veliko denarja. Dalje, da ne govorimo o krizi nekih solistovskih zasedb
—	saj vemo, da se sloviti tenorji tehtajo z zlatom
—	je naš operni orkester konglomerat izobraženih in lehnično zelo zanesljivih ljudi in takih, ki jim te zmožnosti manjkajo; godala so v sestavi neekvi-valentno zasedena, v sorazmerju orkestra slabotna, lesena pihala le dvojno zasedena, zelo malo homogena, nekih instrumentov, postavim basovskega klarineta sploh ni... Režim bivšega opernega ravnatelja Rukavine je orkestru težko škodoval.
Letos je zavel v operi nekam nov duh, zdrav pulz: s 1. aprilom t. 1. (žal, šele!) je gledišče doseglo vendarle nekaj višjo dotacijo, še večja pridobitev pa je bil novi operni ravnatelj M. Polič, čigar energična, delavna roka se je koj začetkom sezone poznala delu, dasi je morala izvajati še staro določeni program. Moremo imenovati pravkar preteklo sezono čas trdega in resnega dela naše opere po njenem globokem padcu, da zavzame na našem kulturnem poprišču položaj, ki ga ji treba. Že koj prva predstava je po vestni obdelavi pokazala novo smer, sledilo je celih 14 novitet (od nameravanih 23), to je, največ v državi. Gledišče je z najmanjšo dotacijo in najmanjšim številom sodelujočih moči v državi (214 napram zagrebškim 360 ali belgrajskim 450) priredilo 430 predstav, od tega opernih 208, tudi največ v državi. Tudi lani so številke kazale forsiranje, toda i po delu za vi-sokoobdelne predstave i po repertoarju sezoni ne vzdržita primere. Letos je repertoar pokazal modernejše težnje, namesto večnega lanskega Verdija in Gorenjskega slavčka je pokazal i nekaj klasike, dvoje Wagnerjevih del in nanovo naštudiranega Borisa Godunovega, ki je bil poleg Tannhauslerja, s katerim je letošnje delo opere v naporu izzvenelo, po višini izvedbe resničen ponos te sezone — točka, ki se glede kvalitete podajanja po vojni pri nas morda še ni bila dosegla. G. Polič se je lotil dela od vseh strani naenkrat: zdisciplinirali orkester in vzgojili vsakega posameznega delavca posebej in občinstvo obenem; stalno je tekom sezone v crescendu rastla kvaliteta opere in koncem sezone čutimo, da je zavoženi voz skoro že v tiru in da nam že bližnje sezone dajo opero, ki bo vredna našega širšega kulturnega nivoja. Hvala za to gre novemu, energičnemu ravnatelju.
Kar se tiče izvajanih del, je bilo osem absolutnih novitet (Mrtve oči, Nabor, Povratek, Zvedave ženske, Wally, Tigorova svatba in opereta Grofica Marica) in šest, oz. sedem novih re.priz (Manon, Večni mornar, Žongler, Boris Godunov, Gianni Schicchi, Tannhauser ter opereta Orfej v podzemlju), v ostalem so se izvajale še: Cavalleria ruslicnna, Glumači, Hoffmanove pripovedke. Aida, Brivec basdadski, Netopir, Don Juan, Rigoletto,
Sprejem prvega vlaka na novi postaji Goremja vas-Retoče dne 11. julija in slavnostni
sprevod s postaje v vas.
Prodana nevesta, Trubadur, Toska, Boheme in Go- ! renjski slavček.
Opera je absolvirala letos tudi za umetnostno komunikacijo važno turnejo v Split, Dubrovnik in Sarajevo, kjer je dajala deset del s svojega letošnjega repertoarja in žela večinoma ugodne ocene. Gledališki orkester je pod vodstvom M. Štritofa dal med letom tudi Novakov >Vihar« in Širolino >Abrahamovo žrtev:-, priredil v oktobru lani proslavo osvobojenja Cehoslovaške s češkim instrumentalnim in vokalnim programom ter letos pevsko Matinejo.
Med dirigenti moramo na prvem mestu na-glasiti ekoaktnega Poliča in za njim delavnega Neffata, Štritofa, Balatko; junaški tenor Knittl je nosil precejšnjo težo repertoarja, žal, malo frazer-ski, vsa čast in zahvala za veliko in visoko kvalitetno delo gre Holodkovu (Boris), Belettu, Žaludo-vi, Čaletovi, Thierryjevi, Lovšetovi — le tenorska kriza je med solisti pri nas stacionarna.
Vsekakor smo veseli napredka opere, želimo ji za prihodnjo sezono še večjih uspehov, napram pretekli beležimo plus v vseh ozirih.
Za bodočo sezono obstoja šele načrt, skica repertoarja, iz katere so vsaj smernice sestave že jasno razvidne. Klasična opera se je doslej redko
gojila. Sedaj dobimo morda poleg Don Juana in Figara še Cosi fan tutte, za Beethovenovo smrtno stoletnico pa bo naštudiran Fidelis. Nemško romantiko in neoromantiko bosta zastopala Wagner in R. Strauss z Walktiro, Tannhauserjem, Večnim mornarjem in Salomo; moderne Francoze Ducase (Arianne et Barbableux)), Italijani bodo zastopani po Verdiju (Otello, Ples maske), Zandonaiju (Francesco da Rimini), dalje je v načrtu Santor Tajfun. Ruska opera bo zastopana z Boris Godu-novom in Prpkofjevimi Oranžami, češka s Fibich-ovo Šarko, poljska najbrže s Szymanovskega Kraljem Rogierjem in Rožickega Erosom in Psiho, slovenska ... Tu so na razpolago: Sattnerjeva Taj-da, R. Savinov Gubec in Foersterjeva Materina žrtev. Mnogo obeta nova Kogojeva opera Črne maske na tekst L. Andrejeva, ki bo morda vendar že zasedla mesto tiste slovenske opere, za katero se bo tudi vsaj bližnji vseslovenski svet zanimal. Delo je muzikalno v ozki zvezi s simboličnim stilom teksta: pretežno atonalna muzika je dogajanju ilustrativno ozadje, med njo se pno k recitativu nagnjene vokalne linije, dramatike in barv je dosti. Kakor se čuje. namerava operni orkester prihodnjo sezono počastiti Beethovnov spomin z Deveto in prirediti še en moderen simfonični koncert.
vprašanja
ZAVAROVANJE DNEVNIČARJEV, KON-TRAKTUALNIH URADNIKOV IN DELAVCEV, ZAPOSLENIH V DRŽAVNIH NAPRAVAH IN USTANOVAH.
Ker je člen 290. fin zakona glede obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 22. maja 1922 za osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah, po svoji redakciji nejasen, je predložil Osrednji urad za zavarovanje delavcev .v Zagrebu ministru za socialno politiko tozadevno predstavko, na kar je minister izdal z dopisom ministrstva za socialno politiko od 11. junija 1926 broj 193-IV sledečo avtentično interpretacijo: 1. Dnevničarji, honorarni in kontraktualni uradniki, kakor tudi delavci, zaposleni pri državnih uradih in ustanovah, niso oproščeni obveznega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, marveč so oproščeni le od plačevanja prispevkov za lo zavarovanje. 2. Ker torej gori navedene osebe niso oproščene obveznega zavarovanja, mora plačati država kot njihov delodajalec v smislu § 35. ZZD vse prispevke za njihovo zavarovanje. 3. Prispevki za delavsko zbornico in borzo dela se morajo pobirati na dosedanji način.
Z ozirom na gornji odlok in po sklepu j predsedništva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se upostavlja glede zavarovanja gori navedenih oseb stanje, ki je veljalo pred 1. aprilom 1926. Okrožni urad naproša vse prizadete državne urade in ustanove, da predlože z dnem 1. aprilom 1926 ponovne prijave za vse zavarovanju zavezane osebe.
MEDNARODNI URAD DELA.
Na podlagi člena 424 mirovne pogodbe v Versaillesu je sklical prezident Wilson dne 29. oktobra 1919 delavno konferenco v Wa-shington. Zborovanje je trajalo do 30. novembra 1919 ter je imelo cilj, da uredi potom mednarodnih dogovorov svetovni problem dela. Na
to konferenco je poslalo svoje zastopnike 41 držav, dočim niso bile severno ameriške države oficielno zastopane, to pa vsled tega, ker niso podpisale mirovne pogodbe. V njihovem imenu so se udeleževali zborovanja nekateri delavski zastopniki, med njimi Gompers.
Snov za zborovanje so tvorili predlogi delodajalcev in delojemalcev o ureditvi delovnega časa. Končno se je osnoval odbor iz 15 članov — zastopnikov držav, delojemalcev in delodajalcev —, ki je imel polnomočno nalogo, da izgotovi osnutek o delovnem času.
Rezultat dela tega odbora je znan pod imenom »Wnshingtonskih sklepov«, ki obsegajo 22. členov. Členi od 1. do 14. obravnavajo, katera podjetja in naprave spadajo pod te sklepe (čl. 1.); nadalje določajo, da je normalni delovni čas 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko ter kako se mora pojmovati to določilo (čl. 2.); člen 14. pa določa, kedaj se smejo popolnoma ukiniti ta določila. Členi od 15. do 22. predpisujejo način ratifikacije teh sklepov potom posameznih držav.
Nujna posledica že omenjenega člena 424. mirovne pogodbe ter Washingtonskih sklepov je bila, da je morala misliti konferenca tudi na institucijo, katera bo vodila evidenco o ratifikacijah in izvajanjih washingtonskih sklepov ter tudi poznejših dogovorov socialno političnega značaja. In tako je ta konferenca sklenila dne 25. novembra 1919, da se ustanovi na sedežu mednarodne zveze v Ženevi mednarodni urad dela.
Sestavljen je bil iz 12 vladnih zastopnikov, iz 6 zastopnikov delodajalcev in iz 6 delavskih zastopnikov.
Svoje zastopnike so imenovale sledeče države: Belgija, Francija, Anglija, Italija, Japonska, Nemčija, Švica, Španija, Nizozemska, Argentinija, Kanada, Poljska in začasno Danska namesto Amerike. Kot zastopniki delojemalcev so bili določeni iz Francije, Anglije, Nizozemske, Švedske, Nemčije in Kanade. Za zastopnike delodajalcev so bili oa imenovani
iz Anglije, Francije, Italije, Belgije, Cehoslovaške in Danske. Veljavnost imenovanja je trajala 3 leta. Kakor znano so se po treh letih pritegnili zastopniki šc iz ostalih držav. Za prvega ravnatelja je bil imenovan francoski socialist Albert Thomas in je še sedaj na tem mestu. Za prvega predsednika pa je bil določen Artur Fontaine.
Kakor kaže sestava mednarodnega urada dela, so bile odločujoče velesile zelo previdne in niso hotele izpustiti vajeti iz rok. Kajti jasno je, da ne bodo šla pota delodajalcev in delojemalcev nikoli za istim ciljem, ali pa vsaj kmalu še ne. V takem položaju ne bo težko vladnim zastopnikom, da nagnejo jeziček na tehtnici vedno v svojo korist.
Kljub temu je mednarodni urad dela za delavstvo velikega pomena, ker je edin mednarodni forum, na katerem se snidejo zastopniki vseh slojev sveta in kjer je dana prilika, da zastopniki delavstva tolmačijo in razložijo zahteve svetovnega proletarijata. Obenem pa imajo možnost, da prouče mišljenje svojih nasprotnikov in po tem tudi uravnajo svoje delovanje. Tudi krščansko socialistično delavstvo bo moralo posvetiti vso svojo pažnjo mednarodnemu gibanju delavstva in najvišji mednarodni instanci delavstva — mednarodnemu uradu dela.
IZSELJENISKI PROBLEM.
Mednarodna organizacija dela je od po-četka svoje ustanovitve posvetila velik del svojega dela problemu izseljencev. Ze takoj na prvi mednarodni konferenci dela v Was-hingtonu leta 1919 se je obravnavalo to vprašanje. Sprejet je bil soglasno sklep glede brezposelnosti. Člen 3 tega sklepa izreka, da se morajo pri zavarovanju za slučaj brezposelnosti inozemci zenačiti s tuzemci. Neki predlog o izseljencih obravnava v členu 2 vprašanje nabiranja tujih delavcev v množicah, tretji predlog zopet meri na to, da bi se vpeljalo v vseh državah medsebojno enako postopanje vseh delavcev v vsakem oziru.
Leta 1921 je sklical mednarodni urad dela v Ženevo' izseljeniško komisijo. To komisijo je tvorilo 20 strokovnjakov iz raznih držav. Ta komisija je sklenila, da se mora vpeljati v vseh državah 1- statistika o izseljencih; 2. državno nadzorstvo „čez izseljeniške agente in državni nadzor o nabiranju tujih delavcev; 3. mednarodna ureditev za varstvo izseljencev; 4. mednarodne odredbe za pobijanje trgovine z dekleti; 5. zdravniška preiskava izseljencev pred vkrcanjem na ladje; 6. zdravniška oskrba izseljencev in 7. izvajanje zakonov za omejitev iz- in priseljevanja.
Konferenca mednarodnega dela v Ženevi leta 1922 je soglasno sklenila predlog, kateri se tiče mednarodnega predlaganja statistike in drugega materijala, ki se tiče izseljevanja, od strani posameznih držav. Končno je sklenila konferenca leta 1925 osnutek, kateri meri na to, da bi se vpeljalo enako postopanje proti vsem delavcem v slučaju nezgode.
Kakor znano, se je na konferenci letošnjega leta zopet obravnavalo vprašanje izseljencev in sicer, da bi se vpeljalo stalno nadzorstvo na izseljeniških ladjah. Predlog o nadzorstvu v obliki osnutka je bil tudi sprejet z enim glasom večine.
Posledice teh konferenc se poznajo v mednarodni socialni zakonodaji tudi na drugih poljih, ne samo v zadevi izseljencev.
Leta 1919 sta sklenili Francija in Italija dogovor glede obligatoričnega zavarovanja za onemoglost in starost.
Leta 1924 sta se dogovorili Nemčija in Češkoslovaška glede izpeljave in izvajanja medsebojnega zavarovanja posadk na ladjah, ki plovejo po Odri.
Dne 24. decembra 1924 sta napravili obširen dogovor Belgija in Argentina glede medsebojnega izplačevanja nezgodnih prispevkov, odnosno rent v slučaju poškodbe njunih podanikov.
Mednarodni urad dela je z ozirom na važnost izseljevanja in priseljevanja delavcev ustanovil poseben izseljeniški oddelek. Za posvetovanje tega oddelka je kreiran poseben stalen odbor, kateremu pripada 100 strokovnjakov, pripadnikov iz vseh držav. Svoje delovanje je pričel leta 1925. Ta odbor je imel svoje zadnje posvetovanje v Parizu 22. marca 1926. V splošnem se je že toliko doseglo, da je stalen in zelo živahen stik med izseljeni-škim oddelkom ter med uradnimi in privatnimi organizacijami, ki se pečajo z izseljeniški-mi vprašanji.
Medna rodni urad dela hoče izseljeniško vprašanje posplošiti in poglobiti tudi potom tiska. Tako je izdal knjigo, katera obravnava metode o izseljeniški statistiki, izdal jo tudi statistiko o izseljeniškem gibanju v letih 1920 do 1923. Ta statistika bazira na uradnih poročilih iz 60 dežel. Izseljeniška vprašanja obravnava stalno tudi v svojem mesečniku >In-ternationale Rundschau der Arbeit«. Točas. no se pa peča s študijo o izseljeniških problemih, katera bo izdana še letos.
Kakor zgleda, smemo gojiti trdno nado, da bodo delavska vprašanja zavzemala čim-dalje širše mednarodno polje in da bo prišel enkrat čas, ko bo dobil delavec vsepovsod brez razlike dežel in držav vsaj delno var. stvo.
Pnrf^lvaiti? nnvih naročnikov!
«
fttev. isa
iSLOVENBCc, «18 14. juHje 1928,
Rtrnn T.
Gospodarstvo
Stanje letine na Štalerskem.
Po vseh prerokovanjih raznih stoletnih koledarjev se bo vreme v drugi polovici mesena julija razvedrilo in nastopili bodo tako težko pričakovani solnčni dnevi.
Starejši ljudje pravijo, da je bilo L 1853 ravno tako deževno vreme kakor letos. Ze omenjenega leta je deževalo od spomladi do kresa in nato je nastopila suša. Letos se je pa vreme napram letu 1853 še poslabšalo in ravno radi tega je letina pa Štajerskem res v obupnem stanju.
Vse razne žitne vrste so zrele šele na pol in n# samo poležane od viharjev, ampak trdno zasidrane. Poležano žito, ki že trohni vsled preobilne vlage, je porastel razni plevel, za kojega bujnost je deževje kakor nalašč, tako visoko, da je mnogo' višji nego žito. Zelo slaba žetev, kolikor je pač bo, bo tudi radi po-ležanja močno otežkočena.
Koruza je v nižjih legah še do danes pod vodo in povsod, kjer je bila. poplavljena, je pritlikava, rumenkasta in si sploh ne bo več opomogla.
Krompirja bo precej pridelalo letos edino Dravsko polje, ki ima močno prodnato zemljo, katere niso uničevalno premočili niti letošnji nalivi. Dravskemu polju škoduje glede krompirjevega pridelka le suša in ne mokrota. Poljanci se hvalijo, da je letos krompir v prodnati zemlji lep in veliko ga je v vsakem grmu. Zelo slaba za krompir je povsod drugod, kjer je ilovnata zemlja. Ilovnata krompirjeva njiva ti smrdi že od daleč, ker od neurij izruvani krompir gnije. N. pr. po Halozah, kjer je izključno ilovnata zemlja, letos krompirja sploh ne bo.
Vinogradi so po večini že odcveteli. Edino rizlec je ponekod še v polnem cvetju in daje upanje vinogradnikom. Z nastopom vsaj deloma topleših dni sta se pojavila po štajerskih vinogradih poleg trsnega črva perono-spora in plesnoba. Letošnji izdatki za galico in žveplo so ogromni in brez pravega upanja na zajezitev bolezni.
Obupeu je položaj štajerskih čebelarjev. V letošnjem poletju čebele radi vednega deževja sploh ne morejo na pašo, ampak se jim mora polagati. Skor vsak čebelar je že porabil lanski pridelek medu, ki ga je bil določil za polaganje, in je moral poseči po sladkorju. Uživanje navadnega sladkorja, in ako se to godi dalje časa, povzroča pri čebelah drisko jg, kon£$iQ smrt!
Travni, cvet in lipa letos pri čebelarjih sploh nista prišla v poštev radi skrajno slabega vremena in je edini up še — ajda!
Tranzit skozi našo državo.
Tranzitna trgovina jc velikega pomena 8a vsako državo, ker v veliki meri prinaša k izboljšanju plačilne bilance. Tranzitna trgovina skozi našo državo je velika in stalno narašča.
Zaradi zanimivosti navajamo h naše ca-cmske statistike o tranzitni trgovini naslednje podatke.
Leta 1922. je zaiašal uvoz v tranzitu (isto-toliko izvoz) 598,095 ton, leta 1923. je narastel na 957.725 ton. Leta 1924. je dosegel 1,412.879 ton, lani pa je znašal tranzit 1,833.947 ton, kar pomeni, da je donašal naši državi na voznim milijonske denarje.
Po posameznih predmetih in državah se je tranzitni promet razdelil sledeče (vse v tonah)!
Žita: uvoz 191.156 ton (Unija 60.262), Mažarska 50.972, Italija 27.268, Romunija 21.038, Argentina 13.691, Češkoslovaška 12.034); izvoz 191.156 (Avstrija 108.353, Italija 36.988, Češkoslovaška 20.335, Mažarska 13.353). — Riž: Uvoz 67.959 (Italija 36.710) Indija 30.235), izvoz 67.959 (Avstrija 22.526, Češkoslov. 19.827, Mažarska 17.747). Zelenjava: uvoz 49.487 (Italija 20.111, Mažarska 10.219), Egipt 10.738); izvoz 49.487 (Italijp. 16.687, Češkoslovaška 9193). Južno sadje i uvoz 67.055 (Italija 61.788); izvoz 67.055 (Češkoslovaška 25.360, Mažarska 19 tisoč 898, Avstrija 16.124). Kolonialno blago; uvoz 30.247 (Italija 8628, Brazilija 7260, Indija 6587); izvoz 30.246 (Avstrija 19.998, Češkoslovaška 5200). Rastline za industrijo: uvoz 80.254 (Italija 33.552, Indija 19.254, Bolgarija 12.482); izvoz 80.254 (Češkoslovaška 38.290, Avstrija 27.869). Mleko, jajca: uvoz 16.004 (Bolgarija 15.739); izvoz 16.004 (Avstrija 15.875). Produkti gozdarstva : uvoz 83.822 (Avstrija 46.546, Češkoslovaška 15.500, Mažarska 8735); izvoz 83.822 (Italija 68.902). Mlinarski in drugi produkti: uvoz 362.910 (Češkoslovaška (sladkor) 223.891, Italija 71.103, Mažarska 27.481, Avstrija 26.810, Unija 10.184); izvoz 362.910 (Italija 277.522, Mažarska 47.379), Avstrija 20.500). Pijače: uvoz 48.727 (Italija 37-049); izvoz 48.727 (Avstrija 23.295), ČSR 15.15L Mažarska 9521). — Zemlja in kamen: uvoz 38.063 (Avstrija 26.837, ČSR 9149)? izvoz 38.063 (Italija 36.046). Rude: uvoz 53.500 (Italija 21.364, Španija 12.554); izvoz 53.800 (ČSR 28.803, Avstrija 13.944). Premog: uvoz 33.359 (ČSR 12.372, Avstrija 8646); izvoz 33.359 (Romunija 16.972). M i -neralna olja: uvoz 212.155 (Romunija 166.331, Italija 27.357, . Unija 10.564); izvoz 212.155 (Avstrija 107.598, Mažarska 61.806, Nemčija 22.348, ČSR 15.330). Ne organske kem. materije: uvoz 32.333 (Italija 23.429); izvoz 32.333 (Avstrija 15.190). — Umetna gnojila: uvoz 80.396 (Italija 42.382, Alžir 19.072); izvoz 80.376 (Češkoslovaška , 51.053, Avstrija 14.810, Mažarska 13.910). Jeklo, železo, produkti: uvoz 113.062 (ČSR 58.500, Avstrija 41.934, Nemčija 8301); izvoz 113.062 (Italija 83.486, Romunija 15.151, Bolgarija 12.659). Baker: uvoz 19.838 (Unija 12.408); izvoz 19.838 (Avstrija • 12.516). Stroji, aparati: uvoz 12.842 (ČSR 3327, Unija 3267); izvoz 12.842 (Italija 4394). Našteli srtio samo najvažnejše predmete.
Povprečno lahko računamo, kar kažejo ti podatki, (največji je tranzitni promet Avstrija — Italija, pa tudi Češkoslovaška — Italija), da gre gotovo več kakor ena tretjina vsega prometa skozi Slovenijo. Tranzitni promet skozi Slovenijo v lanskem letu lahko cenimo na najmanj 600.000 ton.
Uvoz čokolade. Uvoz čokolade radi razvoja domaČe industrije stalno pada. Medtem ko smo v letu 1922. uvozili 305.600 kg, v letu 1923. 326.000 kg, je padel uvoz v letu 1924. na 218.300 kg,' lansko leto pa celo na 171.000 kg. Najvažnejši dobavitelji čokolade so bili lani: Italija 51.900 kg (v letu 1924. 56.300 kg), Avstrija 47.000 (70.600), Švica 38.800 (34.200),
Holandija 23.800 (35.100), Francija 1000 (16 tisoč) kg. Tudi v tej panogi produkcije se boljša bilanca v naše dobro.
Konkarzi. Razglašen jc konkurz o imovini Riharda Zimmerla, trgovca na Prcvaljah; roki: 12. julija, 14. avgusta in 28. avgusta 1926; nadalje o imovini Pavla Lepla in Editc Leplove, veleposestnikov v Statenbergu pri Makolah; roki 12. julija, 16. avgusta in 29. avgusta 1926.
Likvidacija. V likvidacijo je prešla vodna zadruga v Rogoznici, r. z. z o. z. — Nadalje je sklenilo likvidacijo »Jadransko hotelsko i kopališno d. d.« v Zagrebu. Podjetje jc imelo kapital 4,350.000 Din, ustanovljeno je bilo leta 1918. m rti delilo dosedaj nobene divi-dende. Družba jc imela 2 hotela v Cirkyenici, 1 na Sušaku, 2 v Opatiji, 3 v Novem, nadalje alpsko posestvo in lota 1919/ je prevzela »D. d. za morsko kopališče Novi«.
Konkurz Srpske gradjevinske banke. Kakor poročajo iz Belgrada, so zaprosili upniki za otvoritev konkurza o imovini Srpske gradjevinske banke, ki jc bila ustanovljena leta 1913. in ima kapital 3 milijone Din.
Razglas o licitaciji: Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje oddajo zgradbe stanovanjske hiše pri šuniski upravi na Bledu. Načrti, proračun in splošni pogoji so na vpogled pri šuniski upravi na Bledu, kjer se dobe tudi vzorci ponudb. Pravilno kolkovane ter s 5% (inozemci 10%) va-dijem opremljene ponudbe je vložiti pri direkciji šum v Ljubljani (Križanke) do 26. julija 1926, 11. lire dopoldne.
fco meja 295 — M., Smrekovo lubje, suho, zdravo.
fco nakl. post. 38.— don., Kukova drva, suha, 1 ra dolž. fco meja 18.— do 19.50, Bukovi plohi. os»r«v robi, paralelni, očeljeni, od 27—80 mm, od 2 ni ni prej, fco Suša k za la 3 vag 900 — do 925.— zaklj. 900.—, za Ha 3 vagone 720— do 750.—. zaklj. 720.—. Hrastova meterska, suha drva, teo vagon meja 3 vagone 18.75 19. , zaklj. ta75, Javorjevi (bel) plohi, suhi, zdravo in lepo blago, ogledano, fco vagon nakl. postaja 2 vagona 560.— zaklj. — Kito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vag nakl. post. 315,- bL Pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vagon nakl. post. 270.— bL, Koruza, fco vag. nakl. i>ost. 182.50 bi., Koruza, fco vagon Ljubljana 2"J0.- bi., Ječmen, letni, fco vag. nakl. post. 170.-- hI., Oves rešetani, fco vagon nakl. post. 190.— bi., Otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 110.— M., Otrobi srednji, fco vag. Domžaleo 150.— H., Ajda domača, fco vagon slov. postaja 250,— bi., Fižol beli ban., fco vag. nakl. post. 160.— bi.. Fižol marKialoo, feo vagon Postojna 280,— M., Riž splendor, v vrečah, brutto za netto, fco skladišče Ljubljana 680,— M
Orel
Boraa
DENAR.
13. julija.
Zagreb, Uerlin 13.49—13.53 (13.4818—13.5218) Italija 190.40—191.60 (192.50—193.70), London 275.08—276.28 (275.05-276.25), Newyork 56.4236— 56.7236 (56.427—56.727), Pariz 144.12—146.12 (147.50—149.50), Praga 167.413—168.413 (167.38— 1.68.38), Dunaj 7.9868-8.0268 (7.98625—8.02625), Zurich 10.9455-10.9855 (10.94533—10.98533).
Turih. Belgrad 9.1375 (9.1375), Pešta 72.30 (72.30), Berlin 122.97)4 (122.975), Italija 17.45 (17.66), London 25.12 (25.1275), Newyork 516.50 Pariz 13.07J4 (13.20), Praga 15.30 (15.30), Dunaj .72.975 (72.965), Bruselj 11.20 (11.75), Bukarešt 232.50 ( 234), Sofija 3.725 (3.72), Amsterdam 207.45 (207.375), Varšava 54.50, Kopenhagen 136.90 (136.90), Oslo 113.10 (113.15), Stokholm 138.45 (138.40).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46—50, Kodanj 187.50 —60, London 34.35—45, Milan 23.95—24.05, Newyork 706.50 (703.95 —708.10), Pariz 18.19-29, Varšava 76.25—50. — Valute: dolarji 704.80, angl. funt 34.30, lira 24.29, dinar 12.4525, češkoslovaška krona 20.89.
Praga. Devize: Lira 114.17, Zagreb 59.70, Pariz &5.80, London 164.05, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% inv. pos. 73—V6, voj. odškodnina 305—309, zastavni listi 20—22, kom. zadol-znice 20—22, Celjska 193—195. Ljubljanska kreditna 175-195, Merkantilna 100-102, zaklj. 102, Slavenska 49 den.. Kred. zavod 165—175, Strojne 95 bl„ Trbovlje 338 den., Vevče 102 den., Stavbna 55— 65, šešir 103 den.
Zagreb. 1% inv. pos. 74—74.50, agrari 42 bi., voj. odšle. 306.50—307, julij 306,50—306.75, avgust 311.50-312, Hrv. esk. 101-102. Kred. 102-104, Hipobanka 56—57, Jugobanka 93—94, Praštediona 862.50 —872.50. Ljublj. kreditna 175 den., Zem. banka Saraj. 124—130, Eksploatacija 10—15, Šeče-rana 270—275, Gulmann 1C5—210, Slavex 115 den., Slavonija 32—33, Trbovlje 340—345, Vevče 102—110.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 868.000, Zivno 619.000, Alpine 271.000, Greinitz 109.500, Kranjska industrijska 219.000, Trbovlje 430.000, Hrv. eskompt. 138.500, Levkani 122.000, Avstrijske tvomice za .tušik 212.000, Mundus 1.100.000, Slavex 151.000, Slavonija 36.800.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi hlodi, neobrobljeni, 40—100 mm, od 2 m naprej, fco vagon meja 1 vagon 500 — zaklj., Bukovi plohi, neobrobljeni, 90 milimetrov od 2.50 m naprej, fco vagon meja 1 vagon 500.— zaklj.. Hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, fco nakl. post. 400.— bi., Jamborniki, od 7—16 m
Orlovski odsek na Polici pri Grosupljem naznanja vsem orlovskim odsekom ter drugim po-šolnikom, da se radi slabega vromena ni vršila v nedeljo 11. t, ni. 15 letnica Orla, ter so bo jata vršila v nedeljo 18. julija oh vsakem vremenu in sicer po sledečem redu: Ob 7.10 uri »prejem gostov na postaji Grosuplje in nato sprevod ■ godbo na Polico. Ob 10. uri bo sv. maša, nagovo*. tabor in kosilo, ob 3. uri telovadba in veselica a zelo bogatim sročolovom. Na srečokuvu boš sadei koštruna, petelina ter druge razne vrs<e živali itd. Na veselici se bodo dobila razne vrste jedila In pijače, po najnižji ceni. Orli in Orlice, telovadci, Vas naprošamo, da se udeležite v krojih ter vsem posetnikom Vam kličemo v nodeljo, 18. julija: Vsi na Polico! Bog živi!
Orlovski odsek pri Sv. Marjeti »Hto Ptuja proslavi na šmarjetsko nedeljo, dne 18. julija petletnico svojega obstoja. Popoldne po večeru icah pa bo telovadni nastop na vrtu g. Miki. Po tem prosta zabava.
Šport
AUTOMOBILSKE DIRKE V NEMČIJI.
Po vzgledu Francozov, Italijanov in drugi* narodov so tudi Nemci v Berlinn na dirkališču >Avus« priredili v nedeljo veliko mednarodno avtomobilsko dirko, ki pa je bila zelo nesrečna. Ponesrečili so se 3 vozovi: eden se je zaletel v drogove, ki so držali table z rezultati, drug voz je udri čez mejo, tretjemu pa se je pokvarilo krmilo. Umrl je samo nek študent pri drogovih. Zmagovalec na dirki je Coracciola na Mercedes — torej Nemci so odnesli I. darilo — 135 km na im>, v razredih: D 2001—3000 ccm Riecken na N. A. G-, E. 1501—2000 ccm, Caracciola na Mercedes, F. Kloebbe na N. S. U.
MEDNARODNA KLUBSKA DIRKA.
V nedeljo je priredil salcburški avtoklub dirko v Turah na progi Radstadt—Taueruh5he (20 kilometrov) mednarodno motocikl.istično in avtomobilsko dirko, katere se je udeležilo 26 avtov in 24 mot koles. Prvi so bili turni vozovi: Franc Schlich — .A D. M. — 19 : 16; ši>ortni Franc Hat-den — Austro-Daimler 15 :58;' motorna kolesa Kari G ali -r Gerard 15 : 40.
Glasba
Cerkveni koncert na Vrhniki. Na praznik sv. Petra in Pavla je priredil vrhniški cerkveni zbor koncert. Peli so Riharjevi pesmi (2), Illadnikove (1), Foerster.jeve (1), Gallus-Petelinove (1), Nedve-dove (1) — poleg naših modernih: Sattner, Premrl, Kimovec, Hochredter, Vodopivec, Grum, Mav. Torej smo imeli priliko slišati >stare<, zmerne in moderne, zelo moderne v okviru enega in istega programa. G. Grum, pevovodja, .je z isto ljubeznijo in z istim trudom študiral s svojim zborom stare in mlade — zbor jih je prednašal z isto vnemo, in mi poslušalci smo prišli na koncert brez vsakega predsodka. Vrhniški zbor raz]>olaga z izvrstnimi močmi, ki jih je neutrudljiva pridnost gosp. Gruma privedla do zavidljivo popolnosti. Nad vse lepo je uspel pp v visoki sopranski legi, kamor se sicer neruHnirani soprani zaženo naravno v ff. Znana vrhniška solistinja sopranislka je bila, kot so zatrjevali, nekoliko prehlajena — a je pela brez hibo, čisto in z občutkom ter vstrajnostjo vseh 20 točk. Jako lepo so se držali mošk; glasovi v

12
Fr. R. Chateaubriand.
Ko je te besede izrekel, je puščavnik pokleknil in midva sva njegov zgled posnemala.Glasno je začel neko molitev, na katero je Atala odgovarjala. Brez-leskno bliskanje je še razsvetljevalo nebo na vzhodu in na oblakih na zapadu so se svetila tri solnca skupaj. Nekaj lisičk, katere je nevihta razkropila, je podaljševalo svoje črne smrčke ob robu prepadov in slišalo se je šumenje rastlin, ki so, ob večernem vetru se sušeč, zopet na vseh krajih vzdigovale svoja pripognjena stebla.
Vrnili smo se zopet v votlino, kjer je puščavnik pripravil posteljo za Atalo iz cipresnega mahu. Globoka otožnost se je zrcalila v očeh in gibih deve, gledala je očeta Aubryja, kakor da bi mu hotela zaupati neko skrivnost, toda nekaj jo je zadrževalo, bodisi moja navzočnost, bodisi neka gotova sramežljivost, bodisi brezkorisinost priznanja. Slišal sem jo vstati, sredi noči; iskala je puščavnika, t orla ko je bil ta prepustil svoje ležišče nji, je bil šel opazovat lepoto neba in molit Boga na vrhu gore. Drugi dan mi je rekel, da je to njegova navada tudi pozimi, ker rad gleda gozdove, ki ziblje jo svoje gole vrhove, oblake, ki letajo po nebu in da rad posluša vetrove in potoke, ki v samoti šumljajo. Moja sestra je bila torej prisiljena, vrniti se na svojo posteljo, ha kateri je zopet zaspala. Oh! Poln upanja sem videl v Ala-lini slabosti le začasna znamenja utrujenosti. '
Drugi dan sem se zbudi} ob petju kardinalov in rdečeglavih srakoperjev, ki so gnezdili v akacijah' in lovorjih, ki so obdajali votlino. Odtrgal som magno-lijino cvetko in del sem jo, porošeno od jutranje rose, na glavo speče Afale. V veri svoje domovine sem upal, da bo duša kakega otroka, ki je umrl na materinih prsih, prišla na to cvetko v kapljici ro.-e in aa jo bodo srečne sanje prinesle v prsa moje bo-
doče neveste. Potem sem poiskal svojega gostoljuba; našel sem ga, ko je imel privzdignjen talar in molek v roki ter me je čakal, sedeč na deblu smreke, ki je padla od starosti. Rekel mi je, naj grem z njim v misijonsko vas, ker je Atala medtem še spala; odzval sem se njegovemu vabilu in takoj sva se odpravila na pot.
Ko sva šla z gore, sem zapazil hraste, v katere se je zdelo, da so geniji začrtali tuja znamenja. Puščavnik mi je rekel, da jih je on napravil in da so to verzi starega pesnika, imenovanega Homer in potem je še nekaj izrekov še starejšega pesnika, ki se imenuje Salomon. Bila je neka menj nerazumljiva, skrivnostipolna harmonija med modrostjo časov, med verzi z mahom porastlimi, starim puščavnikom, ki jih je vrezal in med starimi hrasti, ki so mu služili za knjigo.
Njegovo ime, starost in datum Ustanovitve misi-■jnna so bili zaznamovani na trstiki ob vznožju teh dreves. .laž sem se čudil nad slabotnostjo zadnjega spomenika. : Dalj bo trajalo kakor .jaz, je rekel oče, in vedno bo imelo več veljave kakor to malo dobrega, kar sem storil.;-
Od tukaj sva prišla do vhoda v dolino, kjer sem videl čudovito delo: bil je naraven most, podoben onemu v Virginiji, o katerem si že mogoče slišal govoriti. Ljudje, moj sin, posebno oni iz tvoje dežele, posnemajo često naravo, loda njih kopije so vedno majhne; z naravo pa ni tako, če se zdi, da ona posnema človeška dela, jim nudi v resnici še vzorce. Dna razpne mostove z vrha ene gore na vrh druge, postavi poti v oblake, razširja reke v kanale, izkleše gore v stebre in za kotline izkoplje morja.
Šla sva pod edinim lokom fega mostu in znašla sva se pred drugim čudom: bilo je to pokopališče Indijance iz misijonske vasi ali Dobrava smrti;. Oče Aubry je bil svojim nove izpreobrnjencem do-voiii. da smejo pokopavali mrliče po svojem načinu
in da smejo za kraj svojih grobišč obdržati svoje divjaško ime; ta kraj je bil samo s križem posvetil.1) Tla so bila razdeljena kakor skupno žitno polje v toliko delov, kolikor je bilo družin.
Vsak del je tvoril sam zase neko grmovje, ki je bilo izpremenjeno po okusu tistih, ki so ga zasadiil. Skozi te dobrave se je brez šumljanja vil potok, katerega šo imenovali Potok miru :. To ljubeznjivo zavetje duš je bilo na vzhodu zaprto z mostom, pod katerim sva midva prišla; na severu in jugu sta ga mejila dva hriba; samo na zapadu se je odpiralo, kjer se je vzdigoval velik jelkin gozd. Hdečkasto-zelena debla teh dreves, ki so bila do vrha brez vej, so bila podobna visokim stebrom in so v svetišču smrti tvorila stebrski hodnik. Neki verski šum jc tukaj vladal, podoben zamolklemu hreščanju orgelj pod cerkvenimi oboki; toda če si prodrl dalje v svetišče, si slišal samo himne pličev, kj so v spomin na mrtve slavili večen praznik.
Ko sva prišla iz tega gozda, sva zagledala misijonsko vas, ki je ležala na bregu nekega jezera sredi savane, posejane s cvetlicami. Tja se je prišlo skozi park iz magnolije in hrastov, ki so mejili na eno onih starih poti, ki se najdejo v porah, delečih Ken-tucky od Floride. Kakor hilro so Indijanci zagledali v ravnini svojega dušnega pastirja, so popustili svoje delo in so mu tekli nasproti. Nekateri so poljubili njegovo obleko, drugi so pa spremljali njegove korake; matere so vzdigovale svoje otroke, da bi videli služabnika Jezusa Kristusa, ki se je jokal. Ko jo, tako šel, je poizvedoval ot em, kar se je v vasi zgodilo; temu je svetoval, onega je ljubeznjivo pokaral; govoril je o zbiranju žetve, o poučevanju otrok in o tolažbi v težavah, toda v vseli svojih govorih je imel v mislih Boga.
») Oče Aubry je bil storil kakor jezuit,ie na Kitajskem, ki so dovolili, da sinejo nokooavati svoie starše v avoiih vrtovih po svoji stari šegi.
111 = 111 =
2	S f I
it .a
3	Q
«* s
•a	«
N	S
O	o
S os
a a
"g	P 2 >
j «,
9 —
** "3
7	o
'J
^ m
U) _ □
rt -i > s
S, 2 •K S
o o v.
9
23
m
U s
>N
N

•m a « 3 X > S
rž ® j o, n
X (S O
j 'S
« in • g «
- E « o > I « -9 dSa a '5?
S a
ta

a <u
O	>u
U5	S
tn	t»
a	_
p	a
_ — ja ° |
.9 > Z
2 S
-J S
o«
S T3 o
►o ; o C l. 3 o U Ch ■ O
u
cl* »->
»-< > a <rj
S.9
- fi M
s >
n
S s
=111=111
Vodopiv.Vu »Pod oljkami«.. G. Svetel, ki je spremljal iK>r r orglami, je storil, kar se sploh 3a m-.w :. s vrhniškimi orplami. Programu je priti*- •' v o točko svoj improviiijonirani pretok.: i	slikami, ki so prišle vkljub sla-S?t-- . v,5 tt uentu do lepe veljave. U. dekanu in 5- -"T' -'' ki sta koncert izvedla, zboru ter vsa-tx vw ■•<'.'_iieiiiu pevcu, gre veliko priznanje.
Ku/ige in revije
H. Rider Haggard, Jutranja Zvezda. Iz angleščine prevel P. M. Cemogoj. Ljudska knjižnica 31. zvezek. Ljubljana 1025. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30.—, vez. Din 40.—. Rider llasgard je vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in čatihio mesto. Najbolj znano pisateljevo delo je Dekle z biseri-. »Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je lip vitežkega junaka-vojaka m prelepe Tue je opisana v markantnih potezah in realistično zgodovinsko-verno. A&ti je žena velikega koncepta in ne male energije, opisana z vsemi simpatičnimi svojstvi. Na stare intrigante nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz časti-Jakouinosti in vladohlepnosti visoko zraste zato, da je njegov padec tem občutnejši. Snov celega fomana je povzeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih, kot je pisal svoje dni Ebers. Ves roman pa je prepleten s staro egipčansko mitologijo. Božanstveni K., dvojnik, osebnost v osebi, igra veliko vlogo, ki Zapleta in razpleta dejanje. Tudi simpatična posta-pa berača v puščavi žene dejanje od zapletka do irazvozljaiija energično in verjetno do konca. Posamezni prijavi kot »Božja sodbam, >Solnčna ladja«., »Čarobna podobam so pisani z občudovanja vredno fantazijo in vendar nazorno, prepričevalno do zadaje pike. Realistična, življenjsko resnična poglavja kot »Tua v Memfidi«, »Ramesov boj s princem iz Keša<', ali pa uvodni prizor >Abijeva zarota« so podana s toliko življensko silo, da prizori pozive pred tabo v živih barvah. Zvezdoslovje igra nemalo, vlogo in je verno posneta slika iz življenja etarih Egipčanov.
Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena
obdelava vseskozi zanimiva, zato bo naSLa »Jutranja zvezda«. jx>t v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja.
»Reč i slika«. Izšel je julijski zvezek tega ilustriranega mesečnika z bogato vsebino Obsega 160 strani. Izdaja ^Ilustracija, d. d., Belgrad, Kosovska 11.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 13, julija 1926,	Višina baromeira 308*8 m
Opazovanja
krni
Ljubljane (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplfe Dubrovnik Praga
čea
8
Barometer
Toplota
» C'
Rel.
"X
Veter In brilns v m
Oblačnost 0-10
Vrsta padavin
oh opazovanju
763-5 763-9 763-1
763-2 765-1
764-0 763-0
16-0
16-3 21-4 18-6
17-0
18-0 18-0
92
94 66 88 86
95 92
N 1-5 N 2 NE 2 NE 1-5 SE 1-5 ESE 3 mirno
10 10
9 5 10 10 10
dež dež
dež dež
(mm do 7h
34-9
13-0
8-0 3-0
99-0
V Ljubljani je
6 - B
£<o
® =5
E
28 B ._
1« o
a.3
761-8 21-0 77 W 3	3
760-3 22-0 68 W P5	2	"""
767-9 1C0 — NNW 3 10	"S
Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pregled vremena od 6. julija do 11. julija 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
6.	Nad La Manchom je v razvoju novi niz. tlak (London 754) z lahkimi vetrovi in z dežjem v Angliji. Lepo vreme vlada trenutno od Vitne do Jadrana, drugod je oblačno, v W SHS deževno. Toplota v N\V pada, v ostalem raste.
7.	Niz. tlak nad La Manchom nekoliko po-rastel (London 756), vendar še izziva iake vetrove in deževnost istotam, ob S obali Francije, v Lom-bardiji in v Švici. Lepo je vreme na celem Balkanu. Temperatura je porastla pri nas in v Italiji, v ostalih delih pa padla.
8.	Nad Italijo je v nastanku novi niz. tlak (Firenzo 758), katerega posledica sta silen široko v Primorju, dež v SHS, v Švici in Italiji'. Lepo vreme vlada v SE SHS, drugod je oblačno. Toplota v obče pada, posebno v Italiji.
9.	Italijanski niz. tlak je prestopil na Balkan (Mostar 754) ter izziva ob obali Francije jake vetrove. Dežuje na Jadranu. Od Atlantika je prispel
; vis. tlak do Alp (La Coron 769). Toplota pada pri 1 nas in v sred. Evropi, drugod raste.
10.	Niz. tlak je odplul k Črnemu morju (Kon-
stanca 756), a vis. tlak se ni premaknil z mesta La Coron 769). Vetrovi v obče slabi. Deževalo j: » Nemčiji in v Švici; vedro je večinoma v E iu Italiji. Toplota pri nas raste v ostalem večinoma pada.
11. Visoki tlak razmakne svoje področje do Varšave in Broda na Savi (Tur 769) z močnimi vetrovi na Madžarskem, ob S obali Francije ter z obilnim dežjem v NW SHS in na Madžarskem Vedro je v Franciji in Romuniji. Toplota popušča v srednji Evropi, posebno na Madžarskem.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi ...	—	5	-5 —	2	3
Leningrad . . .	15	—	—	—	16	18
Moskva.....—___ _ __]5
Stockholm ...	21	24	20 20	20	22
Varšava ....	20	21	—	23	—	19
Budapest ....	20	20	20	20	20	16
Miinchen ....	16	16	16	15	16	13
Berlin..........18	19	22	18	20	16
Seydisfjord ...	10	11	—	10	8	<3
London.....14	14	13	14	16	16
Pariš......16	15	17	18	14	16
byon......18	15	16	15	14	16
Madrid.....21	16	—	17	16	21
Rim............25	22	17	20	20	20
Aiaccio.....21	20	— __21	21
Messina ....	24	26	23	22	2 3	21
Sobja.....17	17	—	16	15	1(3
Atene.....— ___ ___ _
Odesa.....—	—	_	_	23	24
Aleksandria . .	—	—	— _
Nassnanila
Turistoveki klub »Skala« naproša svoje čla-ne, da poravnajo čim preje po dostavljenih položnicah članarino.	Odbor
&oissvedovan fa
Izgubila se je srebrna ženska zapestna ura Resljevi, Komenskega, Vidovdanski, Sv. Petra cesti v petek zvečer. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Resljeva cesta 30, 1. desno
KUPCI HIŠ IN POSESTEV!
Rnjvečja izbira raznih nepremičnin. Priznano naj-eolidnejša posredovalnica za posestva! Zastopstva po celi državi in inozemstvu.
KUPCI PLAČAJO SAMO 1 %\
Potom nas si prihranijo tudi stroške kupne pogodbe! Opozarjamo na naslov naše tvrdke! POSREDOVALEC, družba z o. z., LJubljana, Sv. Petra cesta Stev. 18 (v uovem lokalu).
dobite danes žal prav malo ali nič, vendar pa morete
že za 3 nsn naroiiti
znesek O Uill m a I
oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Maio večji oglasi od 5 Din dalje. Vel o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo
Gospodična
z boljšo trgovino in posestvom se želi poročiti s trgovcem ali uradnikom. - Pisma pod št. 4802 do 31. t. m. upravi lista.
Kdo bi posodil
50.000 Din -»C
na prvo mesto in proti vračilu v 4 letih? - Naslov v upravi štev. 4803.
Motorno kolo
3>< HP, s tremi prestavami, v najboljšem stanju, se proda eventuelno zamenja z manj močnim.
Poljanska cesta it. 20, III. nadstr., desno. 4788
Deklica
pridna iu poštena. proUa šole, se sprejme v službo k otrokom blizu Ljubljane. - Naslov pove uprava lista pod: »Poštena« štev. 4805.
I Sprejme se zdrav in krepak
vajenec
ki ima veselje do mizarstva, i oskrbo. - Naslov v upravi lista pod štev. 4869.
Njive, travniki, goz dovi, stavbne par cele naprodaj
v Zgornji Šiški, Kosezah in na Večni poti. Naslov pri upravi lista pod štev. 4812.
Krojaškega POMOČNIKA
za velika fina dela takoj sprejme v stalno službo Ivan VRHOVEC, Dravlje
— Št. Vid pri Ljubljani, i
V najem vzamem
TRGOVINO -»t
mešan, blaga na deželi, s koncesijo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Trgovina. St. 4796.
SVICARSKA KOZA
molzna, se proda. Hedžet, Slška, Slovenska ulica 290, poleg mitnice.	480fi
zastopniki
z mes. plačo 1500 Lir. se iščejo za tak. nastop. Ponudbe. kateri je priložiti znamka za odgovor, je na sloviti na tvrdko Mainolfi Montesarchio. Italia. 4769
ZAHVALA
„ ,°b. Prilikj Prebridke izgube našega iskrenoljubljenega brata, nečaka in Drairanca, gospoda
DR. JOSIPA STOJCA
nam je došlo toliko iolažilnih izrazov sožalja in sočutja da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti vsem znancem tovarišem in prijateljem rajnega.
Bog plačaj vsem in vsakemu posebej tisočero! . Posebno pa čutimo dolžnost, zahvaliti se gospodu profesorju dr Plečniku, ki ie neumorno skušal rešili nam nepozabnega sorodnika in ki mu je lajšal v njegovih poslednjih urah hude bolečine Istotako hvala cashhm sestram in častiti duhovščini za častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 13. julija 1926
ŽALUJOČ! OSTALI.
\		t "'^V" i';.;?«" ■ltp
V, 1 " A,;..		
	' ■ * ■ 't .j.'-'''	J?- .v.
S
Proda se J92 raznih sloveu skih m |.n::M v skupni nemških SVUJiU vrednosti '07 Dni * *> so par. _ i Pojasnila daje in ponudbo • sprejema okrajno sodišče -Ljubljani, soba 33.
Kupim hišo-
v sredini mesta. Prosto stanovanje pogoj. Plačam do 250.000 Din. Ponudbe pod »Avgust« na upravo.
blagajne"
Adlersfliigel, Wertheim, Schell od št. 2 do S z enimi vrati želi kupiti Zadružna zveza v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dimenzij in za litevnne zadnje ceno jc poslali naravnost na Zadružno zvezo v Ljubljani.
štainpglje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav kolodvora
Zaradi odhoda so proda kompletno
kolarsko orodje
i i." »nk jesenov les. Man-r t I fred, Mahovnlk 16, Kočevje.
rfa]noBB]ša .znajiftH
Brez kvarrnja blaga ke
luično snaženje in vsako vrstno I arvatije oblek
ANTON 60C, Ljubljane
Selenburgova ul. 6.1, Gltnre-Vlf 48
Nenadoma nam je preminul dne 12. julija 1926 v Mariboru naš zvesii član, gospod
Rudolf Tomšič
računski svetnik.
Pogreb pokojnika bo po prevozu njegovih zemeljskih ostankov iz Maribora v I jubljano v sredo dne 14. t. m. ob 17. uri iz kapelice pri bv. Križu na ondcino pokopališče.
Ohranimo mu blag spomin.
Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naž iskrenoljubljeni brat in stric, gospod
Rudolf Tomšič
računski svetnik,
v pondeljek, dne 12. t. m. ob desetih dopoldne v Mariboru nenadoma preminuL
in TkruP1(>.»^""bnega pokojnika se bo prepeljalo v Ljubljano
I V-!'1 P°fireI? V s,redo dnc 14' ra- °b 17. uri iz cerkvice pn Sv. Križu na pokopališče k Sv. Križu.	britvice
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Mariboru in Ljubljani.
Maribor-Ljubljana, dne 13. julija 1926.
Olga in Pavlina Tomšič, Antonija Petrovčič roj. Tomiič, sestre.
Ing. Srečko Petrovčič,
nečak.
Mestni pogrebni zavod.
PETER KOZINA & KO. LJUBLJANA - TRŽIČ, naznanja tužno vest, da je njen večletni vzorno vestni uradnik, gospod
Karel Peršl
kapetan I. ki. v p.
radi v nedeljo dne 11. t. m. na cesti pri Sv. Ani pri Tržiču dobljenih poškodb danes ob 17. uri v Leonišču preminul. Ranjkega ohranimo v najlepšem spominu.
Ljubijana-Tržič, dne 13. julija 1926.
Vsakovrstno
zlelo hupa?€
po najvišjih cenah i^erne, iuvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. s
Največja zaloga
poljedel. strojev
in k o s i š za žito
pri tvrdki
FR. STUPICA, Ljubljana,
Oosposvetaka cesta štev. 1. Smodnik, kamnlktlt Itd. — Cement • travcr/.e in vsa ieleznlna.	4«6ft
Za, Jugoslovansko tiskarno v Liubliaai; K&rol Ce&
Volna ,„ bombaž
za. strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri
KAREL PRELOGU,
Ljubljana, Gosposka ul. 3 Stari trg It. 12
»SLOVENSKA MATICA« naznanja žalostno vest, da ic umrl men bivši podpredsednik in blagajnik, gospod
Dr. Fran Defeia
slovenski pisatelj.
P*3'61'3 in dobrega človeka ohranimo v
lepem spominu.
V Ljubljani, dne 13. julija 1926.
KCopaflfte hlače, ^2lmr,mTei&sle,modne
srajca, kravate, nogavice v
raznih barvah, dokolenice, palic«, nahrbtnike, tipke, dišeče milo, potrebščine za kroJaCe, šiviljo in Čevljarje. NajniSje cene!
/OS1P PETELINC. UUBUANA
OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA
Izdajatelj: dr. Fr. Kalovec
Urednik: Franc Tersetflav.