GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Napoved je obetavna
Vsak četrti zaposleni je bil na kandidatni listi za volitve novih samoupravnih organov - BETI ima 9 TOZD
Ustavna dopolnila so tu v naši delovni organizaciji razgibala politično dejavnost. Marsikateremu med nami v začetku vse to ni bilo najbolj razumljivo. Nekateri so menili, da je to le nepotrebno zapravljanje časa, oziroma buija v kozarcu vode, od katere ne bo nobene koristi. Toda dejstvo je, da so že vidni obrisi nove organiziranosti pod-
jetja v skladu z ustavnimi dopolnili.
Kadar obravnavamo proizvodne probleme, često slišimo, da je naša delovna organizacija več ali manj že kombinat, ki predeluje tekstilno surovino vse od vlakna do konfekcijskega proizvoda. Če je to ena plat medalje, upoštevajmo še drugo. Ta je manj bleščeča. Gre za vodenje
in upravljanje kombinata. Tehnološkemu razvoju je namreč prepočasi sledil razvoj vodstvene in upravne službe. Samouprava v smislu pravega odločanja pa je dobila svojo veljavo šele z ustavnimi dopolnili.
Vendarle ni slučajno, da se je pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela najprej zapletalo. Enim ni bilo všeč število temeljnih organizacij, drugi so napovedovali razvoj birokracije, tretji so se bali za enotnost poslovne politike. Neprizadetemu pa seje zazdelo, da se morda bojimo čistih računov med posameznimi enotami, zdaj temeljnimi organizacijami združenega dela.
Kljub vsemu so prvi koraki pri ustanavljanju TOZD že za nami. Imamo 9 temeljnih organizacij, od tega 7 proizvodnih, TOZD skupnih služb in izobraževalni center (prej poklicna šola). Vsaka temeljna organizacija si je ob zadnjih volitvah izbrala tudi svoje samoupravne organe. Mislimo, da ni odveč, če znova povemo, da ima vsaka TOZD svoj delavski svet, komisijo za kadre, komisijo za kršitve delovnih dolžnosti ter odbor samoupravne delavske kontrole. Delavski svet v TOZD ima še 5-članski izvršilni odbor.
Za podjetje kot celoto je najvišji samoupravni organ -delavski svet, sestavljen iz 5-članskih delegacij iz vsake TOZD. Ta organ ima za razliko od prejšnjega poslovnega odbora zdaj pet odborov. Ti so:
9-članski odbor za gospodarjenje, dohodek in nagrajevanje;
9-članski odbor za finančna vprašanja;
13-članski odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje in stanovanjsko politiko;
5-članski odbor za splošne zadeve in informiranje;
Kaj je pop in kaj je bob
Na prvem sestanku novoizvoljene občinske konference Zveze komunistov v Metliki so veliko govorili o kulturi v občini. Končno! Človek dobi lep občutek, da kultura le ni samo stvar kulturnikov, ampak da zadeva prav vse. Res je bilo izrečenih precej ostrih besed na račun posameznikov, ki samovoljno in mimo družbenih interesov usmerjajo kulturna dogajanja v občini, povedali pa so tudi kopico pametnih predlogov za izboljšanje stanja na kulturnem področju.
Sicer smo malo pozno začeli razpravljati o kulturi, pa vendar bolje zdaj, kot pa nikoli. Čas bi bil, da tudi v kulturi povemo kaj je pop in kaj je bob. Potrebovali bi predvsem daljnoseženejši program razvoja kulture, ker s posameznimi ozko gledanimi načrti samo izgubljamo čas, denar in ljudi, ki so pripravljeni delati.
Morda le še tale misel: zakaj se v Metliki vedno obnašamo kot policaji? Znak za alarm uporabimo šele takrat, ko je prekršek že narejen. Ne bi morali zažvižgati že veliko prej?!
-i
5-članski odbor za raziskave, izume in racionalizacijo.
Če seštejemo to članstvo, vidimo, da sodeluje v navedenih organih upravljanja kar 47 ljudi. V vse nove organe je bilo na neposrednih volitvah izvoljenih 250 sodelavcev, od tega v samoupravne organe temeljnih organizacij združenega dela 205, za celotno podjetje pa 45. Delavski sveti TOZD so izvolili v izvršilne organe še 40 sodelavcev, delavski svet podjetja pa v 5 odborov 41 ljudi.
Moramo pa povedati, da imajo nekateri izmed izvoljenih tovarišev več kot eno funkcijo, to pa hkrati pomeni, da število izvoljenih ne odstopa veliko od števila mandatov v vseh navedenih organih. Če dodamo še, da je bilo poprečno za 45 odst. več kandidatov kot je bilo izvoljenih, ugotovimo, da je bil vsak četrti zaposleni na kandidatni listi za samoupravne organe.
Sorazmerno visoka udeležba na volitvah (88 odstotkov), še bolj pa dejstvo, da je bilo ob tako zahtevnih odločitvah zelo malo neveljavnih glasovnic, kaže, da so ljudje kljub vsem začetnim težavam odgovorno opravili nalogo.
MAKS KOLEŽNIK
Marica Pust iz Globodola je v obratu BETI Mirna peč že dalj časa zaposlena in velja za pridno ter vestno delavko (Foto: R. Bačer)
Od nas je odvisno, kako
Načelo je: v vsaki TOZD najmanj ena osnovna organizacija sindikata
V osnutku nove ustave je točno določeno, da se vsi deli podjetja, ki izpolnjujejo določene pogoje, navedene v ustavi, organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. TOZD sama ne more obstajati, zato se več takih delov združuje v delovno organizacijo oziroma organizacijo združenega dela. TOZD urejajo medsebojna delovna razmerja, določijo medsebojne pravice in obveznosti. Vse to je zapisano v samoupravnih sporazumih.
V tem dokumentu pa mora biti jasno določeno tudi, kako se bo delilo premoženje in sredstva. Glavni namen take organiziranosti podjetja je. da se vsakemu delavcu omogoči posredno ali neposredno odločati o rezultatih svojega dela.
Da je v tovarni več skladišč, ve vsak zaposleni marsikomu pa ni znano, kako poteka delo v teh prostorih in kakšno je poslovanje. Imamo sedem skladišč. ki so razdeljena na skladišče gotovih izdelkov, skladišče surovin, skladišče gotovega pletiva, skladišče pomožnega materiala, skladišče diolen lof-ta. skladišče volne in izvozno skladišče. Vsa skladišča imajo mnogo skupnih težav, vsako zase pa še svoje.
Na splošno je razširjeno mnenje, daje delati v skladiščih lahko in enostavno ter da vlada tu popolna zmeda. To pa ni res! Marsikdo od nas bi raje delal v pisarni ali na kakšnem drugem delovnem mestu. Skladišča so majhna, vsak delavec pa ima veliko odgovornost. Pri našem delu je potrebna velika natančnost in vestnost.
Prevzemati moramo mnogo vrst blaga, ga zlagati na police po vrstah, kvaliteti in velikosti. Ko je blago vskladiščeno, ga moramo razvrščati. Naj navedem samo primer pulijev in hlačk: pulije vežemo po barvah v bunde, hlačke pa dajemo v škatle tako, da je v vsaki škatli več barv hlačk. Zatem pripravljamo blago po naročilnicah za posamezne kupce. Vse izdelke moramo pred izdajo natančne prešteti, zložiti po kvaliteti, velikosti, napisati dobavnico in
Pri vseh spremembah na kateremkoli področju navadno nastajajo začetne težave, zato jih pričakujemo tudi zdaj. Mislim, da bi se moral vsak član kolektiva zavedati, da mu družba želi boljši položaj in da mu nudi več kot doslej. Od vseh nas pa je odvisno, kako bomo te pravice in dolžnosti uresničevali in z njihovo pomočjo pripeljali do boljših delovnih rezultatov in s tem tudi do boljših prejemkov. Rezultate dela bomo občutili mi sami. najsi bodo dobri ali pa slabi. Več bomo ustvarili, več bomo delili - lahko pa bo tudi obratno. Glavni činitelj pri delu pa naj bi bil čut odgovornosti
Znano nam je. da se je naša delovna organizacija že organi-
zirala v skladu z ustavnimi načeli. Tako smo ustanovili' OZD BETI z osmimi TOZD, kot deveti član te skupne verige pa je delovna skupnost skupnih služb (DSSS).
V zvezi s tem se morajo tudi družbeno-politične organizacije prilagoditi TOZD. Sindikat naj bi deloval po načelu: v vsaki TOZD najmanj ena osnovna organizacija sindikata. Nove naloge sindikatov zahtevajo korenite spremembe v načinu delovanja.
Delegati iz vsake osnovne organizacije sindikata naj bi sestavljali sindikalno konferenco na ravni osnovne organizacije združenega dela kot celote.
OOS v TOZD pa je lahko sestavljena iz sindikalnih skupin.
Na primer, če so ljudje v posamezni TOZD prostorsko ločeni. Mislim, da v našem primeru tega ne bo, mogoče pa v DSSS. O tem, kako bomo reorganizirali sindikat pri nas, se moramo odločiti še ta mesec.
Ker je v metliški občini dve tretjini vseh delavcev zaposlenih v tekstilni industriji, je občinski sindikalni svet 1. februarja sklical predsednike izvršnih odborov vseh treh osnovnih organizacij: KOMET. BETI in NOVO-TEKS. kjer so razpravljali o možnosti za ustanovitev sindikalne konference tekstilnih delavcev na ravni občine.
Ugotavljamo, da imamo več skupnih problemov, ki bi jih laže reševali v taki konferenci. Gre za prevoze delavcev, za postopno ukinjanje nočnega dela mladine in žensk, za izobraževanje itd. Zato smo se dogovorili, da bo občinski sindikalni svet sklical sestanek vseh treh izvršnih odborov sindikalnih organizacij, kjer se bomo dokončno izrekli o ustanovitvi konference tekstilnih delavcev.
Ker je pred nami poleg rednega dela v službi še kup dela v zvezi z reorganizacijo, prosim vse odgovorne službe in predstavnike ostalih družbeno političnih organizacij, naj nam pri naših prizadevanjih vsestransko pomagajo.
ANTON MATJAŠIČ
Sedem skladišč-velika odgovornost
Ni tako lahko delati v skladišču, kot si marsikdo misli
šele nato	končno zaviti, Razen	imamo v skladiščih veliko dela
tega je še	veliko drugih opravil:	z inventuro. Pri vsem našem
omotavanje za izvoz, zlaganje iz	delu gre še za veliko materialno
kombijev, ki pripeljejo izdelke	in finančno odgovornost,
iz drugih	obratov, nalaganje na	Upam. da si bo zdaj vsak bralec
vagone,	priprava vzorcev za	laže predstavljal naše delo in
kolekcije kupcem itd.	težave.
Ob koncu vsakega leta pa	MILOŠ	OMERZEL
Volitve so potekale svečano, prostori so bili okrašeni in ljudje razpoloženi. Uspeh ni izostal!
Proizvodnja ob tekočem traku v novih prostorih mirnopeškega obrata BETI ( Foto: R. Bačer)
Norme gor, norme dol
Velikokrat sem že slišal, kako se zaposleni razburjajo zaradi previsoko postavljenih norm. Da bi se zaradi prenizkih, se še ni zgodilo. Čudno! Vsega so navadno krive normirke. Nanje in na njihovo delo lete vse prej kot lepe besede. Pozabljamo pa na prepozen prihod od malice,
Nekateri omagali
V ponedeljek, 28. januarja 1974, se je začel 80-umi tečaj prve pomoči, ki gaje v BETI organiziral odbor Rdečega križa. Prijavilo se je 30 kandidatov, vendar jih na predavanja, ki so v poklicni šoli, hodi samo 20. Oni, ki so že na začetku omagali, najbrž ne zaslužijo pohvale. Stroške tečaja bo poravnalo podjetje, tečajniki pa so iz TOZD konfekcija Metlika, iz poklicne šole, iz kodranke in Novoteksa. Predavajo zdravniki iz Novega mesta.
D. NENADIČ
Najbolj vestni iz Kometa
Učenke tehniške tekstilne srednje šole redno obiskujejo pouk, razen nekaterih izjem. Taki škodijo le sami sebi. Predavanja so tudi ob sobotah in nedeljah, da bi učni program čimprej predelali in dobili prve diplomante. Računamo, da bo to že letos. Zelo vestni so učenci iz podjetja KOMET, ki imajo najmanj izostankov.
D. N.
na klepetanje ob delu, na prekrokan in predolg ponedeljek. In še na to in ono. Najlaže je pač okriviti drugega. Samoobrambni mehanizmi so v naših ljudeh neverjetno dobro razviti, redkokdaj pa najdemo krivdo pri sebi.
Oglejmo si normirke in njihovo delo.
— Kaj vpliva na določitev norme?
„Zahtevnost operacije, delavčeva prizadevnost ter pogoji dela. Sem spadajo: vpliv okolja, organizacija dela, stabilizacija delovnega mesta, osebno počutje delavca itd.“
— Kako določimo normo za posamezno delovno operacijo v proizvodni i?
„Za primer vzamemo poprečnega delavca. Zmerimo čas, ki ga porabi za izgotovitev nekega dela, na podlagi tega pa izračunamo normo za osem ur. Z normiranjem dobimo seveda poprečen čas, temu pa moramo dodati še dopolnilni koeficient (čas malice, organizacijske izgube, osebne potrebe, „čik pavze" in podobno). Tako dobimo normo za posamezno operacijo. Normirec mora seveda dobro poznati delo, da lahko pravilno oceni delavčevo prizadevnost. Če normirec ugotovi, da bi delavec lahko naredil več kot naredi, ga oceni 70 do 100, če pa je izredno priden, se ocena vrti med 100 in 130. Tako je izračun preprost: ob oceni pod 100 je določena norma višja, kot jo dosega poprečni delavec pri poskusnem normiranju in obratno.
Primer: v 30 minutah naredi
poprečen delavec 20 delov operacije. Poprečen čas je 1,5, ta-mu pa dodamo 17 odst. dopolnilnega koeficienta (je že vnaprej določen). To, kar dobimo, delimo s 480 (osem ur po 60 minut) in dobimo število komadov, ki jih mora dati delavec iz rok v osmih urah.“
— Zakaj prihaja do nesoglasij pri postavljanju norm?
„Zelo važno je, da poprečni delavec med uvajanjem norme dela normalno. Če nalašč zavlačuje z delom ali pretirano hiti, se kmalu pokažejo težave, ko norma v proizvodnji postane zahteva. Velikokrat bi lahko delavec normo presegel, in več zaslužil, da pa se to ne zgodi, ni zmeraj kriva norma! Pregledati je treba, če ne gre za slabo organizacijo dela, za zastarele stroje,
za pomanjkanje dela, za napake v materialu, napake v krojenju, pogosto menjavo artiklov in delovnih mest itd.“
Zlivanje žolča na normirke pa največkrat res ni upravičeno.
Z normirkami se je pogovarjal TONI GASPERIČ
Ne boste hudi?
Zaradi dopusta v oktobru smo prenehali pošiljati osebne čestitke sodelavcem za rojstni dan. Prosim vse, ki so bili zato izpuščeni, posebno pa tovariša direktorja, naj dopust upoštevajo in oprostijo.
TAJNIŠTVO
Novo v Mirni peči
17. januarja je imela prvo sejo komisija za kadre in medsebojna razmerja v TOZD Mirna peč. Razpravljali so o volitvah,
0 verifikaciji mandatov, itd. Za predsednika so izvolili Jožeta Rajšlja.
Prvič se je sestal tudi odbor samoupravne delavske kontrole v TOZD BETI Mirna peč. Za predsednico so izvolili Ano Jarc.
Prav tako se je sredi januarja sestala komisija za kršitve delovne dolžnosti. Predsednica komisije je postala Majda Tomšič.
17. januarja je prvič zasedal tudi delavski svet temeljne organizacije združenega dela Mirna peč. Za predsednico je bila soglasno izvoljena Malči Sukovič, njena namestnica pa je Ana Pungerčar. V petčlanski izvršilni odbor so bili izvoljeni Štefka Avguštinčič, Francka Hude, Ana Janke lj, Ana Povše in Anica Rezelj. Predsednica izvršilnega odbora je postala Ana Jan-kelj, njena nanrestnica pa Štefka Avguštinčič. Na seji so kritično spregovorili o disciplini, o nedelavnosti nekaterih, o preureditvi menze, o varčevanju s pletivom in pomožnim materialom ter o neizpolnjevanju norm.
Roko na srce
Mladina na vasi je več ali manj prepuščena sama sebi. Po svojih močeh in sposobnostih si vaški mladinci in mladinke organizirajo dejavnost, ob sobotah pa imajo zabave. Prostorov za delo, tudi za plese, nimajo. Ni čudno, da se zabavajo torej po zasebnih hišah in gostilnah. Naj jih zato obsojamo?
 1----------------------------1
Misli z delavskega sveta
- Stegnimo se toliko, kolikor dolgo pokrivalo imamo.
- Ne priznavam teorije o enakih želodcih zato, ker smo tekstilna tovarna in ne gostinsko podjetje.
- Radi bi delili tisto, česar še nismo ustvarili.
- V zadnjih nekaj mesecih je odšlo iz konfekcije 56 ljudi.
- Zadnji popravek osebnega dohodka je bil izvršen oktobra 1972. leta.
- 1330 ljudi imamo takih, ki dobivajo plačo do 2000 dinarjev, od 2000 do 3000 din prejme mesečno 70 ljudi, nad 3.000 din pa
40.
Na seiji 31. januarja je delavski svet Belokranjske trikotažne industrije v Metliki sprejel naslednje sklepe: . . . Sekretarka organov upravljanja v podjetju je Marica Uršič, sekretarka organov upravljanja za TOZD in delovno skupnost skupnih služb pa Mirjana Vrlinič.
. . . Predsednik delavskega sveta je postal Toni Gašpe-
veljavnem pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka do sprejema novih pravilnikov, vendar najdlje do 30. junija letos.
... Odgovorne službe v podjetju morajo v enem mesecu poskrbeti, da bo v starih prostorih TOZD Mirna peč preurejena menza.
... Za ugotavljanje odgovornosti glavnega direktorja
za vsa delovna mesta izplačuje akontacijski dodatek po naslednjem izračunu:
Za postavke do 1.500 din .... 11 odst.
Za postavke od 1.501 do
2.000 din ... 10 odst.
Za postavke od 2.001 do 2.500 din ... 9 odst. za postavke od 2.501 do
3.000 din ... 8 odst.
za postavke nad 3.001 din
Delavski svet je sklenil
rič, namestnik pa je Branko Brine.
. .. Akontacijski dodatek na osnovne postavke se izplačuje od 1. januarja 1974 in mora znašati najmanj 1.276 dinarjev za polni delovni čas.
. . . Nagrajevanje učinka režijskih delavcev se od 1. januarja 1974 opravlja po
v zvezi z izpadom realizacije v letu 1973 je imenovana komisija, ki jo sestavljajo: Stane Gašperič, Milan Dragi-šič, Anton Bevc, Branko Brine in Marija Bebar. Poročilo komisije bo obravnaval delavski svet na prihodnji seji.
... Od 1. januarja 1974 dalje se na osnovne postavke
.. . 250 dinarjev.
Akontacijski dodatek se izplačuje do takrat, ko bodo z novo ocenitvijo delovnih mest v zvezi z reorganizacijo podjetja sprejeti novi samoupravni akti o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Razlike med akontacijo in novo ocenitvijo se obračunajo po posebnem sklepu delavskega sveta.
Kot nalašč
8. februarja na slovenski kulturni praznik — je gostovalo v Metliki Mestno gledališče ljubljansko s Cankarjevo dramo .,Za narodov blagor11. To je bilo že tretje letošnje gostovanje, predvidenih pa je še pet. Za dan žena bodo na sporedu pripovedke iz dunajskega gozda — veseloigra z glasbo in petjem. Sindikalne organizacije že zdaj opozarjamo na zanimivo predstavo, ki bo kot nalašč za nežnejši spol.
Obvezno izobraževanje
Na seji delavskega sveta, ki je bila 31. januarja, je bil sprejet sklep o obveznem izobraževanju vseh članov organov upravljanja v podjetju. Program in razpored seminarjev bo izdelal izobraževalni center. Člani samoupravnih organov naj se izobraževanja resno lotijo, kajti brez osnovnega znanja tudi ni dobrega samoupravljanja.
D. N.
odločitve iz leta 1973
Pomembne
V preteklem letu je imel centralni delavski svet 11 sej. na katerih so bili sprejeti tudi nekateri sklepi, ki veljajo za daljše časovno obdobje in so zelo pomembni.
Preureditev obrata Črnomelj. V ta namen je odobreno za osnovna sredstva 6.728.732. din. za obratna sredstva pa
5,500.000	din - skupno 12.228.732 dinarjev. Dela so že v teku,
Odgovorne službe morajo vsak mesec poročati o stanju zalog.
V letu 1973 naj bi zgradili 40-stanovanjski blok za delavce, ker pa ni bilo na razpolago
Sestankizmi
— Kdor molči na sestanku, devetim odgovarja.
- Govoriti je srebro, molčati na sestanku pa zlato.
- Prišteval se je med delavce že zato, ker je vedno sedel v delovnem predsedstvu.
- Četudi je imel vodo v sklepih, je bil v komisiji za sklepe.
- Govorim, govoriš, govoriva, govorita, govorita, govorimo, govorite, poslušajo.
primerne lokacije, sklep ni bil uresničen. Podpisana je bila pogodba za gradnjo 12-sta-novanjskega bloka.
BETI je podprla gradnjo 110-KV daljnovoda, ki je pogoj za nadaljnji razvoj industrije v Beli krajini.
Sprejet je bil pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pravilnik bo potrebno dopolniti glede na reorganizacijo podjetja.
Sprejem pravilnika o stanovanjski izgradnji je bil odložen do sprejetja ustreznih zveznih in republiških zakonov.
Naročen je projekt za gradnjo tovarniške ambulante.
y
- Kolikor sestankov imaš, toliko ljudi veljaš.	%
- Kdor visoko leta, na sestanke hodi.
-■ Marsikdo je začel in	\
končal svojo kariero na	$
sestanku.	i
- Naši sestanki so še najbolj podobni vlakom: oboji imajo vozni red, ki	% ga morajo upoštevati, potniki pa kljub temu z zamudami prihajajo na
cilj.	$
j
- Dva Slovenca - sestanek.	i
i
TONI GAŠPERIČ	\
V TOZD Mirna peč bo v starih proizvodnih prostorih urejena menza.
Počitniški dom v Seči bo podjetje prodalo. Vrednost doma bo ocenil sodno zapriseženi cenilec. Organizacijo dopustov je potrebno zastaviti na nov način.
Delovni koledar 1974
Vsakdo bo v kratkem prejel delovni koledarček z označenimi prostimi sobotami in prazničnimi dnevi, najbrž pa ne bo odveč, če na kratko „preleti-mo“ leto 1974.
V februarju sta delovni dve soboti, marca bomo morali v službo-seveda poleg ,.rednih“ delovnih dni — v soboto 2. in
16., v aprilu pa samo prvo soboto. Zato bomo maja doma 1.,
2., 3., 4., 18. in 25., vstati pa bo treba v soboto, 11. maja. Junija se bomo potili prvo in drugo soboto, julija drugo, avgusta prvo, septembra dve prvi, oktobra so proste vse sobote, v novembru pa sta delovni: sobota 9. in 16. novembra. Prav tako bo treba delati v decembru prvi dve soboti.
Od 365 dni, kolikor jih ima leto, bomo delali torej 317 dni, 48 dni pa bomo preživeli donta ob lenarjenju, branju, gledanju televizije, kopanju, na sprehodih in tako naprej. Pa še dopust je vmes!
\
Prva pomoč
Rad bi seznanil bralce z morebitnimi poškodbami ter z nudenjem najučinkovitejše prve pomoči.
Naj opozorimo takoj na začetku: prva pomoč ne sme biti nadomestilo za zdravniško pomoč, ampak le pomoč v sili do trenutka, ko zdravnik prevzame ponesrečenca!
Spregovorimo najprej o POŠKODBI OČI:
Pri poškodbi oči je treba j položiti na oči suh in sterilen zavoj. Pri hujših poškodbah je treba obvezati obe očesi. Če je prišel v oko tujek, ga ne smemo odstraniti. Ponesrečenca moramo takoj spraviti k zdravniku! Če je oko poškodovano z jedko tekočino, ga je treba dalj časa izpirati z vodo (najmanj deset do petnajst minut), pri tem naj ponesrečenec leži. Oko, ki ni poškodovano, mora biti pri tem zavarovano. Vodni curek za izpiranje ne sme biti premočan. Veke naj bodo široko razprte, oko naj ponesrečenec premika na vse strani. Čimprej ga moramo spraviti k okulistu, ki mu mora povedati (ali imeti napisano) pravilno ime jedke tekočine, s katero se je delavec ponesrečil. ta podatek zdravniku veliko pomaga.
(Drugič dalje)
Bojan Cimerman
V  ________________________/
Mnogi med nami so prišli v podjetje po večkratnih prošnjah, po posredovanju znancev, sorodnikov itd. Ce računamo, da ima vsak zaposleni svoje delovno mesto, potem nas ni ne premalo in ne preveč. Toda če bi prav vsak osem ur res učinkovito delal, bi bil uspeh podjetja prav gotovo večji. Prav zato, ker poslovni rezultat ni najboljši. lahko sklepamo, daje med nami nekaj ljudi, ki svoj delovni čas ne izkoristijo v celoti za produktivno delo.
Želim osvetliti samo nekaj socialnih vidikov. Pred
mest. Zdaj, ko je več možnosti za zaposlitev, nekateri zapuščajo delo, ne glede na posledice, ki jih s tem povzročijo. Ta pojav lahko naši tovarni povzroči precej težav.
Res je, da ima vsak pravico poiskati boljše delovno mesto z boljšim zaslužkom in morda boljšimi delovnimi pogoji. Dobro pa bi bilo imeti tudi občutek pripadnosti nekemu kolektivu, kajti v tem primeru nas ne bi premotilo 20 ali 30 starih tisočakov, ki nam jih kdo ponuja za preselitev. Odhaja-
Bolje obdelati tržišče
Predstavljamo Ivana Vezjaka, komercialnega svetovalca
Zakaj odhajamo?
leti, ko je bilo laže prodreti na tržišče in smo tudi iz drugih razlogov laže ustvarjali dobiček, smo na tiho soglašali (posebno domačini), da odpira BETI več delovnih mest, četudi smo vedeli, da povečevanje števila zaposlenih ne bo imelo odseva v večji proizvodnji ali večji ekonomičnosti. Rekli smo nekako tako: „Bolje je, če nas je več zaposlenih s poprečnim osebnim dohodkom, kot da imamo nezaposlene in socialne probleme/, Pri nas je bilo do nedavnega vedno premalo delovnih
V*
jo žal kvalificirani delavci in ne toliko tisti, ki so dobili zaposlitev zaradi socialnega položaja. Mnogi so tudi v BETI dobili kvalifikacijo, zanje smo dali precejšnja sredstva, zdaj pa imajo vrata odprta na boljše delovno mesto drugje.
Zavedati pa se moramo, da bo BETI trenutne težave premagala in da bo imela morda spet najvišje osebne dohodke v Metliki, Veliko prej bi to dosegli z razumevanjem in strpnostjo vseh zaposlenih.
NIKOLA PODREBARAC
Tako pa v Dobovi
V naši temeljni organizaciji združenega dela smo ob koncu minulega leta organizirali za otroke zaposlenih prijetne urice. Od mater smo zbrali po 20 din, sindikalna organizacija je za vsakega otroka dala prav toliko, s tem denarjem pa smo nakupili lepa darila. V sodelovanju z osnovno šolo Dobova smo priredili lutkovno igrico in prihod Dedka Mraza. Za vse nas je bilo to prijetno doživetje. Še bolj pa bi bili veseli, če bi ob novem letu dobili vsaj nekaj „viška“, kot so ga dobili v večini delovnih organizacij naše občine.
Izvolili smo nov delavski svet, več komisij, delegate za centralni delavski svet in
samoupravno delavsko kontrolo. Evidentirali smo tudi 9 možnih kandidatov za skupščinske volitve. Naš izvršni odbor sindikalne organizacije meni, da je potrebno sklicati konferenco vseh osnovnih sindikalnih organizacij, kjer naj bi obravnavali vprašanja, ki so vsem skupna in jih lahko rešimo samo v okviru podjetja kot celote.
Preurejen je tudi stari del tovarne. Pridobili smo lepo kuhinjo in jedilnico, manjka pa sedežev, da bi lahko malicali vsi hkrati. Naš delavski svet je že sklenil, da bo to pomanjkljivost odpravil. Prav tako je odobren nakup rolet za okna v delavnici, kajti ob sončnem vremenu delavke slepi in jih moti pri
delu. Razen kuhinje in jedilnice imamo tudi garderobe, kjer ima vsak zaposleni svojo omarico s ključem.
Delo se je uteklo, vendar pa se še zgodi, da kakšen dan dela zmanjka. To smo zadnje čase doživeli dvakrat, tako da smo morali ostati doma sredi tedna. Izpad smo morali nadomestiti ob prostih sobotah. Želimo, da se to ne bi več dogajalo! Mi bomo delali in ustvarjali, od odgovornih ljudi pa zahtevamo, naj bo material pravočasno dostavljen. Nadalje želimo, da bi osebne dohodke uskladili z življenjskimi stroški. Predlog sindikata je, naj bi minimalni zaslužek znašal od 1.200 do 1.300 din.
MARIJA GLAS
Sodelujte v našem listu VEZILO!
Trije v Portorožu
Zavod za šolstvo je pred kratkim organiziral v Portorožu seminar za inštruktorje v poklicnih šolah, ki nimajo ustrezne pedagoške izobrazbe. Iz poklicne šole BETI so se seminarja udeležili trije predavatelji. Ti bodo morali opravljati diferencialni pedagoški izpit, ker je to pogoj za nadaljnje poučevanje na poklicni šoli.
D. N.
V začetku januarja seje v BETI zaposlil Ivan Vezjak. Je komercialni svetovalec, že prej pa je podjetju pomagal z nasveti in mnenji. Ob prihodu v novo sredino sem ga prosil za pogovor, da ga lahko predstavimo sodelavcem.
— Kakšen je vaš prvi vtis o tovarni BETI?
„Prvi vtis je dober. To lahko zatrdim že zato. ker mi tovarna ni povsem neznana/1
- Mi lahko poveste, kakšen je vaš koncept dela?
..Zavzemam se za delitev dela glede na pestrost proizvodnje in delokrog. Vse poslovne odločitve morajo biti jasne in natančno opredeljene, Potrebna je tudi tesna povezava z osnovno proizvodnjo in konfekcijo. Vsi izdelki morajo biti prodani na osnovi rentabilnosti. Iz sedanje poslovne stagnacije je
Ivan Vezjak (Foto: P. Riznič)
izhod v novi poslovni strategiji, in sicer tako, da tržišče bolje obdelamo, izpopolnimo asortiman in tako ustvarimo sredstva za nadaljnji razvoj. To je nekaj bistvenih činiteljev, ki vplivajo na dobre poslovne rezultate/'
— Kaj bi hoteli povedati našim delavcem?
„Najprej bi poudaril, da ..filozofiranje" ni moj posel. Za razne izjave se mi zdi še prezgodaj. Mislim pa, da je povezava med našim razvojnim oddelkom v Ljubljani in matično tovarno prerahla. Nujno je tudi. da bomo proizvodne zmogljivosti kar najbolj izkoristili. Lahko obljubim. da bom po svojih najboljših močeh delal za čim-boljši uspeh podjetja. To delo se bo moralo odraziti v poslovnem uspehu."
JOŽE NOVAK
■
N3 23. redni seji poslovnega odbora, ki je bila 26. decembra 1973, so bili sprejeti naslednji sklepi:
... Za člana skupščine sklada skupnih rezerv občine Metlika je bil imenovan Milan Dragišič, vodja plansko analitskega sektorja iz BETI.
mentov.	Slednja	veljata
3.000	din komad.
... Iz	sredstev	sklada
skupne porabe dobijo kredit za gradnjo stanovanj naši delavci v zasebnih hišah:
- Alojz	Štam-
pfelj . . . 10.000 din na dve leti
To so odločitve...
.... Voznikom motornih vozil se od 1. januarja letos obračunavajo kilometrine na službenih vožnjah po naslednji lestvici:
voznik tovornjaka 6,5 ton ... 3 par za prevoženi kilometer
vozila kombi 1,5 tone ...........26 par za kilo-
meter
voznik vozila kombi 1 tona ... 25 par za kilometer
. . .Za boljše ogrevanje pisarniških prostorov je odobrena nabava pretočne vodne črpalke v vrednosti 2.850 din.
.. . Obratu konfekcije v Metliki se odobri nabava treh parnih likalnikov po 3.200 din in dva številčnika za označevanje krojnih ele-
— Nikola Podrebarac ...
30.000 din na šest let
— Maks Koležnik...........
30.000 din na šest let Posojila začno odplačevati 1. julija 1974.
J
Sestankizmi
- Na sestanku tudi slepa kokoš predlog znese.
- Komur je govorjenje doma onemogočeno, naredi to na sestanku.
- Bil je tako \ čljiv, da je celo prepričal, kako inu
Izboljšajmo
Prvo polletje je za nami. Učenci so si odpočili in nabrali novih moči, da bodo z vso resnostjo lahko začeli delati v drugem šolskem polletju. Kot ugotavljamo, je v prvi polovici leta manjkalo predvsem resnosti, kar se je odražalo pri učnih uspehih. Tako so posamezni razredi dosegli naslednji učni uspeh:
Dnevi so že nekoliko daljši, jutra toplejša, čeprav pravega snega še nismo videli. Nekega lepega sončnega dne se bomo prebudili in spoznali, da je mraz zamenjala vročina. Pomislili bomo na moije, jezero in Kolpo. Pa na nove kopalke! (Foto: Riznič)
učni uspeh
V 1. a je izdelalo 65 odst. učencev, v 1. b 45,9 odstotkov v 2. a razredu je bil učni uspeh 64 odstoten, v 2. c razredu pa je izdelalo 53 odst. učencev. Samo v 3. c razredu je bil dosežen 100 odstotni učni uspeh. Poudariti pa velja, da imajo učenci zadnjega letnika samo praktični pouk. Skupen poprečni učni uspeh poklicne šole je bil 60 odstoten. Največ znanja so pokazali v prvem polletju učenci 2. a razreda.
Z malo truda in dobre volje bi bili lahko rezultati veliko boljši. Na konferenci smo ugotavljali, da je tudi disciplina vedno slabša, zato smo bolj strogo ocenjevali vedenje. Očitno je, da bodo morali učitelji, predvsem pa razredniki, v drugi polovici leta posvetiti več pozornosti vzgoji.
DRAGICA NENADIČ
VODORAVNO
1. Mesto v Beli krajini, 9. Pisip za kožo, 14. Raven predel zemljišča 15. Nekdaj častni naziv Pri meščanih 17. Narodna banka 18. Hrvaški Petrol 19. Starorimski državnik 20. •nidalke imena in, priimka vodje priprave dela v -,Beti“ 21. Orientalska utežna mera 22. Priimek tajnika skupščine občine Metlika; 23. Vpiši: kre 24. Grška črka 25. Mesto v Senegalu 26. Del žitarice, kjer so zrna 27. Tovarna v Ljubljani 28. sobna okrasna rastilna 29. Ostudna žaba 30. Kraj na Japonskem kjer so bile zimske 01
32. Postaran 34. Pred časom zelo priljubljena igra s kroglicami na vrvici 36. Gostilničar v GrSdacu 37. Polmer 38. Še ne popolnoma pogašen 39. Nekdaj zelo važen gradbeni material
41.	Ablov mitološki brat 42. Utežna enota za drago kamenje
43.	Inicialke priimka in imena obratovodje iz Mirne peči 44, Nočna ptica 45. Ranocelnik 46. Gospod (češko) 47. Grška črka 48. Nepridiprav 49. Duševni pritisk 50. Vpiši efu 51. Človek brez kožnega barvila 52. Zbor 53. Zgodnje vino 55. V nobeno smer 59. Temačen 60. Nosilec dednih lastnosti 61. Inicialke imena in priimka avtorja pove-
sti ,.Gimnazijka" 64.Nazivi 64.
Ime enega od mačkov iz TV serije „Mačkon in njegov trop" 65. Pripomočki za učenje 66. Žensko ime 67, Anton Kočevar 69. Spev 70. Priimek hrvaškega igralca (Antun) 71. Lado Ulaga 72. Kazalni zaimek 73. Karta pri taroku 74. Kraj na otoku Braču 76. Mesto v SZ 78. Vrh v Julijcih 79. Brezrepa ptica kokošje velikosti z zakrknjenimr perutmi (z Nove Zelandije) 80. Glavno mesto Mongolije 82. Glavno mesto ene od evropskih držav (originalno) 83. Glavno mesto Filipinov 84. Sprostitev, veselje
NAVPIČNO: 1. Kraj na Koroškem 2. Otok v Jadranskem morju 3. Novšak Vinko 4. Drag kamen 5. Italijanska pevka 6. Števnik 7. Lajovic Anton 9. Oče (lastinsko) 10. Veletok v SZ 12. Glavni števnik 13. 18. črka abecede 15. Nepotrebna navlaka 16. Neumen 19. Plod visoke palme iz tropskih dežel 20. Portir 21. Nasipi 22. Cvetlica med žitom z živordečimi cvetovi 23. Vpiši: klokan 24. Kraj v Hrvatski 25. Izdelek „Beti“ 26. Igra z leseno kroglo, s kiji in iz paličic zloženimi vratci, ki jih mora krogla podreti 27. Tovarna v Kranju 28. Smrklja 29. Prodajalec krame 31. Osmi ton 33. Najvišji vrh Turčije 35. Anton Culig 39. Topničar (nekdaj) 40 Srem,. .. in Bačka 41. Ime kinematografa v Ljubljani 42. Znana ruska narodna pesem 43. Nočni lokal
44.	Ekspedicija z nosači v Vzhodni Afriki 45. Naš otok 46. Luknjičav 47. Pripadnik germanskega naroda 48. Mehka, na obeh straneh kosmata tkanina 49. Mostar 51. Slabokrvnost 52. Sestavljen predvsem iz kamna 54. Kraj pri Opatiji 56. Lep pisan ptič (največ rumene barve) 57. Oseba iz Dickensonove-ga romana 01iwer Twist 58. Kraljevi (orig.) 63, Inicialke priimka in imena izumitelja dinamita 65. Močan vihar 66. Indijski mislec 68. Ozadje 69. Hunski poglavar 70. Hrvaški pisatelj (Vladimir) 73. Izid šahovske partije 74. Urad 75. Rimski pesnik 76. Mornarska pijača 77. Ljubkovalno žensko ime 78. Egipčanski bog sonca 79. Naziv mongolskih vladarjev 81. Bogo Leskovic 82. Reka v Italiji.
Ne vsak film!
Izvršni odbor temeljne kulturne skupnosti v Metliki je predlagal ustanovitev komisije za izbor filmov. Sodelovanje s kino podjetjem bi moralo biti tesnejše in več pozornosti bi morali posvečati predstavam za mladino. V šolah bi kazalo ustanoviti filmske klube, kjer bi pod mentorjevim vodstvom razpravljali o filmih. Zdaj človeka zaboli srce. ko vidi, kaj vse lahko gleda doraščajoča mladina in kako malo ve o filmskem izražanju. Potem si dogajanja na platnu po svoje razlagajo. To pa škoduje. _____________
Zahvala
Lepo se zahvaljujem sodelavkam in sindikalni organizaciji Beti za pomoč in tolažilne besede ob nepričakovani in boleči smrti mojega očeta. Laže mi je bilo, ko sem videla, da v težkih trenutkih nisem sama.
ANICA BASARA
Košarkarska ekipa BETI je v dosedanjih tekmah s hudimi nasprotniki nanizala že vrsto zmag. Posnetek je z ene takih tekem. Očitno je, da bodo Metličani igrali vidno vlogo tudi v novem prvenstvu. (Foto: Splichal)
Kronika
Iz obrata Črnomelj so odšli: Slavko Šilar, Slavko Jurajevčič in Ana Kocjan. V obratu Metlika so se zaposlili Anton Pezdirc, Mira Breznik, Tihomir Skoliber, Ivan Vezjak in Milan Travnikar. Kolektiv so zapustili: Anton Kočevar, Zofija Marentič, Marija Šoštarič, Anton Pečarič, Dragica Furlič, Marija Rožič in Magdalena Mušič.
Zahvala
Lepo se zahvaljujem odboru Rdečega križa Beti, ker so me člani v času moje bolezni obiskali in me razveselili, še posebno ob novem letu. Bila sem vesela, ko sem videla, da sodelavci niso pozabili name in da želijo, naj čimprej ozdravim!
MARIJA VUKMANIČ
O štipendiranju
TRIGLAV : BETI 88:87 (48:43)
Kranj, 19. januar 1974. Sodnika: Kolendo, Ivanuš, gledalcev okrog 250. TRIGLAV: Košir 22. Mavrič 10. Kalan 26, Skubic 15, Škar 5, Fratek 4, Slokan 6. BETI: Murko 7, Ko-sovac 1, Vergot 4, Prevalšek, Lalič 8,Davtovič 16, Rožič 12, Medek 29, Arbutina 8, Popovič
lu pa so Kranjčani vodili s sedmimi koši. Pšeničnik jih je hotel zmesti s pogostimi menjavami, a mu to ni uspelo in njih vodstvo je bilo ob polčasu zasluženo.
na parketu telovadnice.
kranjske
Stevica Medek
Klub belokranjskih študentov iz Ljubljane je organiziral v metliškem mladinskem klubu razgovor o štipendiranju. Udeležili so se ga štipendisti in predstavniki delovnih organizacij, ki štipendije podeljujejo. Podobnih sestankov bi bilo lahko več, saj snovi za pogovor nikdar ne zmanjka.
Beti : Postojna 92 : 56
V prvih minutah igre sta se ekipi menjavali v vodstvu, kma-
Trening
Karlovcu
11. februarja so odpotovali košarkarji Beti za teden dni v Karlovac, da bi se kondicijsko pripravili na bodoče spopade. V Karlovcu vadijo pod vodstvom profesorja Duja Oreščanina, znanega atletskega trenerja. Trikrat na dan se zbero na velikem atletskem stadionu, zvečer pa v dvorani. Odigrali so tudi nekaj prijateljskih trening tekem z drugoliga-škim Zelezničarom. Na trening je odpotoval tudi Jeze-rinac, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov.
S. M.
Odmor je osvežil Metličane, zato so že v osmi minuti drugega polčasa vodili s sedmimi točkami. Igra je bila ostra. Odlični Murko si je ,,nabral “ pet osebnih in zamenjal ga je Vergot. Domačini so dohiteli Metličane in proti koncu prešli v sicer skromno vodstvo. V zadnjih sekundah so imeli žogo naši fantje. Arbutina žal ni bil natančen.
Resnici na ljubo: košarkarji Beti so igrali slabo. Crno piko pa zasluži brez dvoma tudi sodnik Kolendo, kije bil najslabši
Novo mesto, 12. januarja 1974, Sodnika: Plevnik in Go-mboši, oba iz Ljubljane, gledalcev okrog 200.
BETI: Murko 14, Kosovac 8. Ž. Vergot 6 Prevalšek 8, Lalič 11, Rožič 7, Arbutina 7, Medek 30, Popovič 1, Davtovič.
POSTOJNA: D. Burger 5, Bizjak 6, Mislej ? , Spegelj 8, Korče 10, Pregelj 2, Klement 2, Brezec 14, M. Burger 2,
To je bila prva tekma v letu 1974, zato naši fantje niso igrali tako dobro kot smo vajeni. Postojnčani so se jim solidno zoperstavljali. Imeli so hitre
protinapade, a tudi od daleč jim je žoga rada preletela obroč. Polčas je prinesel Metličanom osvežitev in koš gostov se je vztrajno polnil. Za Postojnčane je bil tempo prehiter in pričelo jim je zmanjkovati sape.
V drugem delu igre moramo pohvaliti visokega Murka in razigranega Lalič a, ki sta navdušila gledalce z visokimi skoki. Ako bi se Metličani bolj zavzeli, bi šli gostje domov še bolj poraženi.
Stevica Medek
Črnomelj: Poklicna šola Beti 86 : 83 (30 : 34)
Učenci poklicne šole so odigrali prijateljsko tekmo z ekipo iz Črnomlja. To je bila prva tekma v pripravah za srednješolsko prvenstvo Dolenjske v košarki. Tekma je bila zanimiva. Gostje so vodili skorajda do korica. V finišu so popustili in zmaga se jim je izmuznila iz
rok. Za poklicno šoto so igrali: Mrljak 4, Colarič 3, Pezdirc 2, Gršič 12, Hlaič 6, Nenadič 10, Medek 32, Maršič 4, Tomašič 3, Predovič 8. V ekipi Črnomlja sta bila najboljša Milič z 19 koši in Grdešič s 14. Tekme sta sodila Pešič (JNA) in T. Vergot (Metlika). Stevica Medek
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.