gospodarske, obertnijske in narodske
ïihajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
V Ljubljani v saboto 16. februarija 1856.
Cepljenje mariilia ali koštanja V Liburnii spodarje in povedalimu bojo, da jim ne delajo tište škode,
(na Istrijanskem
-»o.
ktere se boje taki kmetovavci, ki o tem nimajo nobenih
i	V • •
skusinj
V/
Marún se cepi za lub na precej debelih košta
njevih stebiicih ali pa tudi na mladih kostanjih Koliko imajo oljnate semena olja v sebi?
po vejah, kadar poene mezga za-nj prihajati.
Ko se steblice ali veja cisto odzaga, se se z ojstrim nožem prav gladko poverhi poreže dobro glede, da se lub ne razkroji.
Na to se vzame plošnjato-ošpičen klinček terdega lesa
V
Ce bi vse olje, ki ga imajo oljnate semena v sebi
njih izpresati mogli, bi ga v 100 fun ti h

iz
iz konopelj 25 funtov iz lešnjikov48
V
se zabode kaka dva persta globoko za lub, marunov cepic pa se zareže dobra dva persta nad odlomom do blizo ster-
v 9
zena, da se mu naredi sedlo ; potlej se ravno in gladko cez steržén na klinček do konca poreže, na drugi strani pa se
iz buć iz lanú iz ricka
20 22 30
» V
??
s em 40 40 38
iz ogeršice 33 iz sončnic 40
iz maka iz retkve iz oljke
na dobili 50 funtov 50 45 39


»
Po tem se lahko presoditi dá vrednost oljnatih sadežev
samo mertvi lub z ojstrim perorezom
A
to je, peresnikom
ali nožem , s kterim se peresa režejo , posname na krajih gori do sedla, na herbtu se pa malo niže pusti, ker ste-bličev lub včasih poči, da ne pride vosek na živi cepičev lub.
ako gledamo na njih oljčnost. Vidimo pa iz tega tudi v poslednjem listu pohvaljeni riček res hvalo zasluži.
?
?
da
Mertvi cepičev lub je treba zato divjakova mezga v cepič vzdigavati.
porezati, da
se more
Gospodarske drobtinčice.
(Turšica nam e s tni c a kave.) Med vsimi namest-niki kave (kofeta) ji je turšica naj bolj podobna. Ce se
Za tem potegnivši oni klinček izzad luba se cepičterdo turšica speče, zmelje in je trikrat več za enmalo več
za-nj vtakne, da njegova zarezica cisto na steblice sede.
fode skuha, se napravi
kava, ktera je
sama po sebi (cerna)
Z drugim cepičem se na drugi
strani ravno tako stori pa dobro naj se pazi, da okoli cepičev za lubom nič vot-lega ne ostane.
?
ali pa
mlečna prav dobra, ceravno razločna od kave. Tur-šična kava je enmalo gostejša od navadne, pa to ji nič ne škoduje, saj tudi Turki, ki kavo še bolj poznajo in obraj-
Potlej se po verhu in na strani, ako je lub počil
?
s
tajo kakor mi, le gosto pijejo
Ker tursiena kava ne zgreje
cepnim voskom vse prav dobro zamaže in se pritisne na to cloveka tako kakor prava kava, je tudi zdravju tečna zlasti ilovce ali mahú ; potem vzemi kako debelo perteno ali vol- bolj občutljivim ljudem in otrokom. Kdor pa le ne more
slovesa dati arabski kavi, naj jo meša napol in imel bo
nato cunjo, ki se od obéh strani toliko zastrize, da prideta
cepiča v zastrižka ; se položi na mah ali ilovco , kraji se prav prijetno m tečno pijaco
• v
pa doli zavijejo po steblu, ki se pri verhu okoli cepicev naj raje z ličjem lepo poveže, da ga sonce ne posuši.
Komur se ta rec malenkost zdí

naj le
pomisli, koliko
vej
bi se dnarja prihranilo, ker sedaj že vse kavo pije. Naše
Ko počnejo mladike rasti, je treba k steblu kakošnih cesarstvo potřebuje na leto več kot 22 milijonov funtov kave
— koliko dnarja gré v ptuje dežele! Saj polovica bi se
privezati, da
veter cepičev ne odkrehne.
J. V.
Priporočilo koroških tepk.
Tepke (Mostbirnen), ki jih imajo na Koroškem in po sebno v lavantinski dolini, so veliko bolje od naših krajn skih ali štajarskih
j
zato

ker
ga lahko prihranilo in po vsem tem bi ravno tako dobro kavo pili.
(Kako so nekdaj kaznovali ljudi, ki so vino mešali in blodili). V sredi 15. stoletja so v Koloni (Koln) na Rajnu takošno poblojeno vino v reko Rajn zlivali, sodce sožifirali, blodnike na terlico postavljali, na vrat in lica
hitreje rastejo in tedaj tudi pred sad donašajo; drevó ni tako košato, tedaj se zamorejo brez škode
jim znamnja vžigali

do
nagega jih slekovali, s
šibami jih po
tudi okoli njiv zasaditi
mestu gnali in jih za vselej iz mesta zapodili. bi imeli dan današnji opraviti,
V
ce
?
se ne zmehčajo, tedaj dajejo čist mošt (tepkovec);
(Vremenski prerok
prerokuje za letosnjo zimo
v
se
Koliko
bi z blodniki tako ravnali !
dunajské okolice) veliko skokov od mraza do
iz
so tako puste, da tudi na poti so varne tatinstva; južnega vremena in od južnega vremena spet do mraza,
5) so debeleje od druzih.
V lavantinski dolini napravljajo tako dober tepkovec, da se komaj loci od vinskega mošta, pa imajo tepke tudi zasajene po vsih potih, celó po senožetih in poleg njiv. Kdor ne verjame, naj gré gledat ali naj vpraša ondotne go-
spomlad pa lepo in poletje vroce.
(Zalogo mnogoterih kmetijskih orodij in mašin) bo napravil slavni vodja ogersko-altenburške kmetijske učilnice, dr. Pabst, v ogerskem Altenburgu
(Un
o*
Altenburg). Vse poterjene orodja in
mašine
se bojo
tù na prodaj dobivale; da se bo dobro blago dobivalo
7
*
V 6. listu „Novic" leta 1854
je častiti gosp. J. V. popisal li- nam je ime vodjevo gotov porok.
burniški (istrijanski) marún in nam takrat tudi cepičev poslal. Kako so se po Krajnskem razdeljeni cepiči obnesli, ne vemo, ker ni nobeden onih gospodov kmetijski družbi od tega kaj vediti dal.

Prosimo lepo za naznanila tacih skusinj. Réz je v Liburnii občno „Taschenmesser".
Vred. Pis.
Pač prav bi bilo, da bi prav veliko cepičev ali pa drevesic iz imenovane blagoslovjene doline zasadili tudi v naše kraje, ker take tepke navadnemu gospodarstvu bolj zaležejo kakor marsi-ktera druga žlahna hruška.	Vred.
54
Natoroznanstvo in ljudska omika.
„herbet noter, noter!"
nesreća vùnkaj
:u
in tako »i ti gotovo
Se eno pismo
P	.	w»Na pustni večer ne prédi, sicer prédes zgolj klobáse;
Prav lepo je popisal gosp. Subie iz Dunaja potrebo ne šivaj , da kokošne merdanje ne zašiješ; žena ali dekla natoroznanskih vednost za ljudstvo, da se reši iz stoternih naj na mizi plešete in ritinsko doli skočite; tako dobiš vi-
■■ ^H^Hpi HBVV VP'
vraž, v ktere je v svojo veliko škodo še
dan današnji sok lan in dolgo predivo
c e
k
t
zelo zelo zakopano. Kdor ne stavi luci
pod mernik, je pac
yy
Kadar lan seješ, vzemi dolg žakelj in seme prav dolgo
z veseljem prebiral omenjenih 6 pišem, ki prav po domaće va7nJ vsipaj m razlagajo to reč.
ga
tudi lan
dolg
potem spet prav dolgo izsipaj ; tako bo
J
me dob
i n
m
za t
Poterditi resnico gosp. Subicovih
besed : „da so prave
yy
Ce ti kdo kaj ukrade, pojdi k modrému možu ali k
natoroznanske vednosti ljudstvom silno potrebne", podam tii pametni zeni ter vtisni jima petico v roko; tako boš zvedil
yy
abotnih vraž, ki jih je med ljudstvom
Novícam" celo mavho nabral pisatelj tistih bukev, ki se imenujejo v slovenskem
jeziku „kmetam
d
yy
si dosti neum Merzlice se znebiti
t"
m** ««».v» ,	— -----—• —---------------------. "	— ---------y ------- r— "Y" y	rMT
sa potrebo inu pomozh". Bile so natisnjene	m na perstih h potoku in sej sol tje proti vodi doli rekoč
pred 67 leti. Kdor pa med ljudstvom in z ljudstvom živí,	Jez sejem to seme za božje ime, in kadar bo to seme ka
oči ima in vidi, ušesa ima in sliši, in pa pošteno resnici	lilo, bo tudi moja merzlica se vernila". T
vzemi pest solí, pojdi prav tiho
dajč kar resnici gré, mi bo poterdil, da je ze precej
učenih ljudi med prostim ljudstvom, ki imajo bolj
pod zapo
ce merzl
gotovo
m
P
b
nj

pomaga,
yy
padke v natoroznanstvu in ne verjamejo abotnih vraz
5
al sila sila veliko jih je še dan današnji ravno tako ne vednih kakor so bili predniki njih v preteklem stoletj in to je živ dokaz, kako potrebno je, da se ljudstvo omika
y
skrivi brad
Bradovice odpraviti, vzemi en klinec in toliko zare'z
; ta klinec potem komu
va-nj nařeži, kolikor bradovic imaš
v zep vtakni
tak
m
on kl
y
t
P
yy
tudi po natoroznanstvu. Ako govorim tù pa od prostega le jajce in ljudstva, naj nihče ne misli, da govorim le od kmetov
v
Ce si pócen, ne hodi h dohtarju ali k padarju, vzemi
&a
spy
y
v lup
se pa
v v#
osci
po
AO V » U/, IIUJ UiUVl/ in/ «««*» )	'	--------- 7 I
knji ne delam jez nikdar razločka: naj bo jopeč ali o kaj
mosnjo
jo v dimnik obesi
děni potem jajce
in mosnj
b
got
suknj
j
tudi potem ne: ali kdor stanuj
na kmetih ali v
yy
mestu ; saj vém kako
je tudi marsikak „purgar z
jemi
ima krava plavo mleko ali če premalo molze, ne ver
y
visokim klobukom in padolgo suknj
u
dobiva
da je nesnaga tega kriva ali da krava premalo
y
le narejeno (zacoprano) ji je. Daj, da se
klaj
V V ,
OSCI
V
Vernimo se pa sedaj nazaj k našim bukvám, v kterih cepino pa tako, da ne kapljica memo ne uíde , potem mešaj
nahajamo pod napisom
scanje s prav staro metlj zlodjevem imenu v ogenj
y
in potem cepino in metlj
v
norcave niavhe
tole zapisano. Neki gospod je imel pametnega hlapca, ki je znal brati in pisati. Pobiral je pridno vse odrezke papirja, tem otepi meh dobro s ternovo šibo
in metlj
b
»
Ali vzemi meh in daj, da se ti krava
g o r e 1
•	V V f
nj osci
y
ki jih je njegov g
ospod
odřezoval, koje pismazavijal ;
na te
tepena
y
po
tako bo copernica
1
P
aj meh
listke je pametni hlapec zapisoval misli, pregovore in navade,*
od
kterih ni mogel nobenega pravega
yy
„Gosence iz repe ali zelja pregnati, vzemi 9 gosenc gr un ta" najti in ki od vsacega vogla zelnika ter jih v dimnik obesi; vidil boš,
yy
so se mu prav norcave in abotne zdéle. Tako napisane listke je je skup v mavho metal, ktero je zatega voljo
norčavo mavho" imenoval.
Vzemimo perišče teh listkov iz mavhe in berimo jih za kratek čas , da vidimo , kako pametni Denkovec zasme-
huje neumne vraže. Posluh!
Kadar tvojega soseda hiša gori, ne, da bi ti po svoji hiši spravi jal, ampak daj le ogenj zagovarjati. Tudi ni
zagovarjati. Kugel za ogenj
da
yy
si jih 36 p r e gnal!" Kadar gospodar umerje, se morajo
njaku in vsi sodci v kleti premakniti
sicer
panj ovi v čbel
ost an ej
kak
yy
Gr
toj
1
1
nevesti dež na krancelj, boj
zakonski bogati
ce pr id
delajo in vare no
yy
„Otrokom pred odstrižeš —
žive!
• v «
if"
7 leti las ne strizi, sicer jim pamet
kt
v laséh ti
V f
„Ne sej zelja na večer,
treba gasiti, daj le ogenj
kupi od ciganov, so tudi dobre. Kjer kak cigan pokopan sicer ti bode repa rastla
» v ř »i i _	i . 1 i . ________ f «//	o n i n X, i i
kadar čednik krave domu žene
namesto zelja repo
V
ce
y
leží, ni treba gasivnice
v« ^ • v • v v
dokler ne gori!"
s e j e s
y
„Kadar ponoći slisis člověka na pomagaje klicati kar vùnkaj ne hodi, utegnil bi strah biti in te pobasati
„Povsod naredi tri križe,
ni
sliti, kako imas kaj narediti
ivtu vuiiivtij ne liuui , uiugiiu ui »uau uni m ic jjuuusau, —	iiuivvnn,	^
čeravno je strah v sredi votel, okoli kraja ga počel, so križi tega krivi!"
potem ti ni treba veliko miče ti spodletí, kar si
p a
nič ni!"
v
Ce ti je pinovka le nov zbrušen nož v nmar
yy
Na zibelko se mora noga more narediti, sicer pride
yy
zacoprana, da se noče vmesti, vtakni
mora pa otroke tlači ali izsesá
čeravno more ni
i"
pod dimnik
prag
ali razbeljeno železno kozico
yy
podstavi, in copernija
bo nehala, zakaj
Kadar se merlic z enim ocesom posmehuje ali obličje
preden 50
na tako? mehko obderži, pride po enega iz tište hiše
vižo bo copernica nabodena ali spečena in zavolj bolečine let preteče!"
bo copernijo nazaj vzela kozico spod dim nika!"
ali saj ti nož iz praga ali
yy
Kadar noče živina jesti, položi roki nakrižem čez-njo
in ju tako od
glave
po lierbtu čez rep potegni rekoc:
yy
ce
yy
Ce imaš gljivo na vratu, se vstopi z obrazom proti si zacoprana od konca do konca
y
te pogladim tudi od konca
9
ljivo ter ga ritinsko cez glavo zalučaj. Stori to
mescu, vzemi kamen, kteri pred tabo lezi, krat na g
trikrat zapored v tem času , kadar mesec naraša ostane mesec na nebu in gljiva na vratu!"
ga pritisni tri- do konca", tako bo spet jedla
kakor hitro bo lacna!" Te pa še druge vraže je imel Denkovec v svoji mavhi tako na listkih zapisane, ki so neumne pa včasih brez škode,
■MlHÍ^^HI^^BHHM^^^^^^^I^^h^HHHMH ker
yy
v •
Ce se vrežeš ali ubodeš, nož ali šivanko s salom
mnogokrat pa zelo škodljive, in včasih tudi pregresne se božje ime pritikuje takim abotam.
y
pomaži, ga s capo obeži in na hlađen kraj položi, rano pa
s suho cunjo zaveži
tako se ti bo sama zacelila
ako jo čedno deržiš!"
y
yy
Da se ti ne zacopra, je dobro, kakošno oblačilo od
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljane do Belepečí (Weissenfels).
kakega obešenega imeti; tudi bodo konji debeli, kadar se s tako capo brišejo — in se jim dosti merve in ovsa
dajè!"
(Dalje.)
Lep in veličasten je razgled,
yy
ki se nam odprè konec na Gaštaj i, in se posveti na visokem
Kadar krava poverže, pojdi ritinsko v hlev ter reci in stermem obrežji Save in Kokre v celi svoji lepoti staro
sorskega polja
y
55
terdnjavi enako mesto Kranj. Mislim, da ga ni popotnika, nas spremlja še na desno tam rajda sivih
gora
in visoki
kteri ima eutljivo seree za naravske lepote, da bi tù stermenja g t
in občudevanja ne obstál! Černi gotiški stolp velike cerkve beški obok; na levo nam prijazno kima iz precej
dviguje glavo pod oblake, kakor bi podperal ne
se ravno iz srede mesta dviguje in kakor ponosen vladar homca cerkev sv. Jošt
visocega
gleda na-nj in na lepo okrajno. Sem od velike cerkve, verh

sem okrog iz selske doline Radgoška gora
tam naprej gori pa se privije
ki nosi na te-
stermega obrežja in ravno nad mestom stoji veliko poslopje, menu svojem znani velki gojzd Jel
?
grad
y
v domaćem jeziku sploh le tako, v nemškem pa
.,K i e s e 1 s t e i n" imenovano, ki ze skoz vec stoletij (sozidano leta 1262 od Henrika II. grofa ortenburškega) gleda iz
Kmali nad Naklom gori se loči velika cesta v dva
v T
v • V
in na
stermega sedeža doli na mogočno Savo. vidi druga cerkev, roženkranska, in v koncu mesta, ravno
Od grada doli se rensko in čez K
stremena; desni pelje memo sv. Križa prej čez Ljubelj , levi pa po dolini naprej skoz gornjo Go
v B e lj ak
nad iztokom Ko kr e v Savo
i
tretja
v „Pungratu
u
Ločimo se za ene trenutke na razpotji od ceste
je, kakor sem že zgoraj rekel, silno
Kranj kteri smo se namenili potovati in podaj
staro mesto; verjetno oddaljeni T
V • V
, po 2 uri od tod To mestice , ki leži ob reki Bistrici, je
je, da stari San tik u m Rimljanov je bil sedanji Kranj. sicer kakor vsi fužinski kraji od hribov obdano, drugać Zavarovan proti izhodu že po naravni legi na dveh stranéh pa je dosti lično in prijazno. Prebivavci so kaj pridni ter
z derečim valovjem in stermimi obrezji je poznejse bil od govci (odtod menda Teržič, teržiti) in obertniki, ki kup starih vladarjev in vojvodov kranjske zemlje v stanovanje čujejo skoraj po celi Europi. Jeklo, kose in druga želez
odbran. Tako je nek stanoval tù leta 989 Valtilo vojvoda kranjski; tudi poznejši spisi
i
drugi
od leta 1011 , 1021,
nina, usnje vsake baže, barvarije , pleteniški in čevljarski izdelki se izdelujejo tù z nar večjo marljivostjo, tako da se
v • V
sme
zastran raznih in obširnih fabrik
P
1112 pripovedujejo od tù stanovajočih vladarjev, ki so se T
m ej ni grofi imenovali. Leta 1140 je bil Engelbert IX. (eni obertnij sko mesto na Kranjskem imenovati. Mestice je, pravijo III.) mejni grof kranjski, ki je umerl okoli leta 1143. kakor sem že povedal, tudi samo na sebi pi
lično
pri
'----V- ----J ----/--- O---------O	7	------- ---------r v '	J	««- » v w a	X.WIV/ M.IM pil
Tako SO bili še drugi: Henrik okoli	leta 1200, Meinard	jazno. Imenitno zastran svoje obertnije že ob času Valva
okoli leta 1248 in 1849 itd., ki so	tù svoj sedež imeli,	zorja je spadalo takrat, kar ga je bilo na levo ceste, v pol
Vse to nam svedoči, da je bil Kranj	kdaj imenitno mesto.	0d tod oddaljeni podgrad stari „Gutenberg"
Al še vedno smo takraj Kranj a; hitimo toraj naprej.
Na

pa
Gaštaji se združi z veliko cesto stranska skofjoloska farno vas Šmartno na levo pustivši nas pelje ona podol
ki pa ze lezi
kakih 300 ali še več let v razvaljinah, desna stran pa je
na homcu
teržiškemu gradu „Neuhaus", ki stoji
bila podlo
nad mestoin in ki je bil poprejšne leta s fužinami vred ne gem klancu navzdol poleg znožja šmartenskega polja in koliko let posestvo slavnega maršala Radecki-ga, kteri go šmarjetne gore, ter na desno čez dolgi most, kterega pre-
stopivši se znajdemo v predmestji Kranja „Podmestom",
spod zastran svoje vljudnosti pri Teržičanih še zdaj
V . t
Z1V1 V
blagem sporninu
Tudi tukaj
od kodar peljata v mesto: stranska zlo sterma pot na desno je lepa, le enmalo preozka.
memo roženkranske cerkve, velika cesta pa tudi dosti ster-	_
ma na levo ali v mesto na desno, ali pa na levo proti
Náklem.
cerkev, delo novejsih casov
?
(Dalj
sledi.)
Novičar iz austrijanskih krajev.
Kranj pa ni le staro , ampak tudi prijazno mestice
Iz Grada blejskega 12. febr.
Kogar skerbi, da
Huda požara od leta 1668 in 1811 sta, akoravno po poti bi ga ne vjeli in ne zaperli, beži in se skerbno skriva.
nesreće in žalosti, vendar brez dvombe k oliki mesta dosti
?
pripomogla. Le od kokriske straní kaze Kranj se zmiraj neprijetno papovo nogo.
Blizo mest ni ravno varno; dolgo časa se ne more prikri vati
starih nemških ali gotiških stavb, in sedanj
, le prehitro ga kdo ovoha. Posebno ce pisma okrog Velika cerkev nam kaže šego gredo, marljivo po njem poprašujejo in ga po imenu in po-
dekan
i
častiti gosp. Kos, jo bodo v kratkem postavili v taki stan in umetni gotiški lišp, kakoršni se menda tudi zvunaj Kranj-
visoko- dobi popišejo, je treba se vmakniti in v kak samoten hrib
Tako so menda tudi ptički letos naredili.
se vkrasti.
skega malokj
vidi
Blizo Ljubljane je preveč zanjk, premalo hrane in pregosta Nove orgije in oltarji, v gotiški šegi megla za vesele pevčice; še bolj so se pa bati jeli, ko niso izdelani, so nam porok tega. Druge dve cerkvi, kakor tudi le ljubljanski časniki tako silno po njih popraševali, temuč kapelica na pokopališču, na kterem v prezgodnem grobu tudi dunajski „Volksfreund" kranjskih ptičkov iskali. Kaj
počiva nas neumerli pesnik Pr je meni znano, brez posebnosti
j
Prebivavci tega mesta so pridni in se pečajo s kupčijo
so manji in saj, kar pač je bilo sirotám početi? V naše hribe in gore so jo
pripihali in nam prav prijeten čas delajo. Ko je pervi sneg
priletele cele trume bernož , sternadov
v adventu
padel, so
in obertnijo. Belci in sita sta dva nar bogatejša zaslužka šinkovcov; senice so po sili na oknih živeža stikovale , za Kranjcov in Stražiščarjev; občenje te tergovine se more šteti vsakim germom je tašica škakljala, kalini so pa prav pridno na kakih 120.000 gold, na leto. Posebno živi so v Kranji jesenovo seme obírali. Celo zimo so nam zvesti ostali, in pondeljki, ki so navadni teržni dnevi, in pa letni sejmi, kjer celó, kar se vsim čudno zdí, dvoje postovk je prezimilo v
skali pod visokim blejskim gradom. Enmalo klaverno ste se deržale, ko je zima hujše prihajala, zapustile panas niste.
se po navadi neverjetno veliko ljudi snide; žitna kupčij
tu posebno velika in obilnisa na drobno kot v Ljublj tudi lega tega mesta taka, kakor, razun Ljubljane, mesta na Kranjskem iff vsa priprav tù sem peljejo ceste: od Ljubljane
Je pa
nobenega Verh oreha sem ju vidil večkrat sedeti, kmalo je ena, kmalo
na za ljudske sejme, ker druga zletela po nepremišljeno nam znana velika, kakor nice přivábilo.
miško, ki jo je
ki
sonce iz luk
tudi stranska pod Smarno goro in čez Smljednik, od Loke, od Kamnika, iz Koroškega skoz Kokro, od Ljubelja doli
Bila je pa tudi zima pri nas taka, da niso imeli pticki vzroka nas zapustiti. V jeseni na sv. Katarine dan sem skozi Teržič, od Beljaka in Radoljce; pa še drugih stranskih šopek cvetlečih jagod in pa svedercov(Fruhlings-Enzian), kteri potov je dosti. Da se tù , kakor v oserčji tako zlo obiju- od 21. januarja spet cvetejo, pod skalo grada nabral; tudi kace
denega kraja, tudi znajde sedež raznih c. k. vradnij
menda ni treba navedovati grede od Kranja in se pomudil enmalo dalj
?
mi
so takrat še okrog se plazile in sončile. Padel je sicer maj
Toliko sem povedal memo- hen sneg perve dní decembra in na sv. Tomaza dan je
17° R. na prostém polji dosegel
pa
na
mraz nar visjo stopnjo
j
poštnih postaj ah člověk rad nekoliko oddahne , toraj tudi topleje pa je bilo okrog jezera. Po jasnih nočéh so sledili
meni tega nihce zameril ne bo
Prekoračili smo tedaj pervo pošto od Ljubljane v Kranj podajmo se zdaj proti drugi: v Otok.
lepi sončni
dnevi, tako,
da so stermine v treh dnéh
kopne
?
Led se je na je
Po ravnem, precej odpertem polji nas pelja cesta od novem letu, drugič 17. dan januarja dersati zamogli
bile ; vse mergolelo je po njih ptickov. zeru trikrat napravil pa trikrat zginil. Pervič smo se ob
na
i
Kranja proti
íi
Na kl
kamor se dospč v pičli
i
Vedno
tretji led, 30. januarja si pa nismo upali Popraseval seni
56
stare može, pa nobeden trikrat v eni zimi ledů na je- kemu drugemu svojih otrok namenil; následník kmetije bo
imel dolžnost svojim sodcdnikom toliko plaćati kakor je
y
zeru ne pomni vedó
Božji po ledu šli
vedó, da celo zimo prav nič ni zamerznilo , da so tudi križev teden s procesijo na jezero k Materi
v . .	V -a •	^mA	■■

kmetija res vredna
?
ptuj
dedniki smejo sicer kmetij
pro
y
al da bi se bil led napravil in zginil, dati, pa ne na. kose razdeljeno, ampak celo
C. k. mi
se spet naredil in spet stajal in tako v tretje: kaj tacega nisterstvo nauka se namenja po vsih deželah cesarstva vpe
tudi starcki pri 80 letih ne pomnijo
razsulo, in popje drevja nam ,
éSM
Mnogo cvetlic se je če tako ostane kakor danes
ljati sole za o ber t nik
k o d e 1 c e (Gewerbeschulen)
y
v te sole bi hodili pomočniki (kseli) in pa učenci, pa nihče (opoldne 21° gorkote po R.), še ta teden cvetje obeta. Lepi ne bo prisiljen; učili se bojo vsi nauki, kteri mladim roko večkrat prav topli dnevi, tihi gojzdje, prijetno germovje, mir delcom tako rekoč glave bistrijo za vse znanosti, ktere
pred pregostimi zanjkami in pred strahom kletke : vse to je
nimajo druzega posebnega
ptičkom prij etno pribežališče , sovražnika, kakor od stvarnika
njim odločenega jastroba.
boj
potřebovali v svojem rokodelstvu ; stroške za te šole
bi imele plačevati ces. kase, kase srenj in družb
N
zeleznica iz Dunaja v L
in iz L
v Salcburg je
Še so tedaj ptički na Krajnskem, toda modri be- dovolj
Ker se bo med Salcburgom in Monak
govcki so se po bolj varnih koticih potaknili. Ne bi bil rad gotovo tudi kmalo napravila zelezna cesta, ne bo delec iz njih izdajavec ; toraj nikar za moje ljubčike mrežarjem ne gornje Austrije na Parsko.
pravite! Lepo prosim.
Iz Boštajna na DoL 11. febr.
c
r
Redko pri
godbo imam „Novícam" povedati. Mesca oktobra lanskega leta je napravil France Mirbl precej veliko apnéncoza apno žgati, ki se je potřebovalo za ccsarske zidarije. Konec mesca novembra je bil apnjenik popolnoma sožgan. Preden pa je apničar živo oglje iz péčí vzel, je pritisnil v adventu hud mraz, in oglje je ostalo pod žganim apnom v peči. Ko je gosp. J. Dermel, kteri je po pogodbi imel apno cesarskemu
vzel, najde
v nji se živo oglje. in berž vstane taka vročina
zidarstvu izročiti, 9. dan t. m. vse apno iz pecí
v .
y
y
da vsi
prićijoči so se čudili nad tem, da seje ogenj skozi cela dva mesca in 9 dní v peči ohranil.
Ljubljane. Včeraj popoldne
pogreb
sokocastitega goljubljenega
zavolj njegove izverstne vljudnosti mno
ospoda
gro f a
Vuka Lichtenberga
. komorníka, odbranca krajnskih deželnih stanov, bivšega predsednika c. k. kmetijske družbe, nekdaj vlastníka grajšine šneperske, sedaj slapiške v Vipavi, ki ie v
letu svoje starosti
mertudom umerl.
da se ima zbor v Parizu dovednost, kaj bo sklenil. Čudno je, da so
■■I Kolikor bolj se čas bliža začeti, toliko bolj je napeta ra
gležk
cas
niki zlo jenjali od zbora govoriti
y
še
bolj čudno pa je to
da Palmerstonov časnik ,,Postu je začel govoriti od odško dovanja Tur čije zastran vojskinih stroškov, in da tudi tišti 30 let stari vojskini dolg, ki ga ima perzijanska vlada rusovski plaćati, ima sedaj pobotan biti. Kolikor manj gotovege se pa zastran mirne sprave iz Angležkega sliši
y
toliko mirniši duh vladuje v P
y
govori se od lastno
ročnih pisem, ki sta si jih rusovski in francozki
pisala
y
od cesarja Napol
se pripoveduj
y
je unidan re
yy
ako nam je resnićno mar za mir, moramo rusovski
my
. V .
kel:
vladi polajšati, ga z nami vlada v parižkem zboru terjala primerje sk
skleniti". Sliši se, da bo rusovska
o z i 4 m e s c e.
Od pruske vlade se slisi, da noce proti temu v parizki zbor stopiti, da bi se mógla zavezati, da bi potem z za
veznik i
P
R
potegnila, ako bi se parižki zbor
utegnil razdreti ; in ker se ta vlada terdno tega vodila derži
zaveznega
a pra-
j
bo gotovo overala sklepe frankobrodsk zbora zastran austrijanskih predlogov.

Iz Krim
vijo novice od 27. januarja, da Rusi skor neprenehoma stre
Žalostné naznanjajo „Novice" svojim bravcem smert I ljajo in da nobena ladija si ni se upala priti v luko seva
verlega domoljuba
ravno on je
imenu I stopoljsko
krajnske kmetijske družbe
marca 1842 pervo prošnjo předložil
dezelnemu poglavarstvu
dovolj enje
izdajanja.
družbe
skozi
kteri
vodja
raj ni takrat predsednik kmetijske
leta 1836
1849
tedaj
marljivo prizadeval
prid družbe
blagor domovine svoje
Bodi mu zemljica lahka !
Národna pesem
Sanjala je Vojsava kraljica, Verla ljuba kralja od Epira, Po imenu Ive Kastriota, Sanjala je, u sanji vidila:
Na celu mu od krone znamenje,. Na roki pa od junaške sablje; Čudila se epirska gospoda Gledajoca po njemu znamenja.
Novičar iz raznih krajev.
Naj novejša cesarska postava od 7. t. m., veljavna zunaj lombarško-benečanskega kraljestva za vse dežele cesarstva, veleva, da po oklicu te postave izposojeni
si je upnik
Da pozoja *) je rodila zlega, Krila so mu Epir pokrivala, K Carigradu glava dopirala, Ki je žive Turke požírala.
v
ce
Ko se tužna iz sna prebudila, V telesu je dete zajokalo, Solza mu je lice oblivala, Ivanu je sanjo povedala.
vanem dnarji povraćati in tudi obresti (činži) vtakemdnarji
odrajtovati; za vse druge plačilapa velja še postava Ko je Ivan ljubico razumel.
kovani dnar (klingende Mùnze) se ima, to izgovor il, v ravno tistem ali saj kakem drugein ko
»
od 2. junija leta 1848. Ta postava, s ktero je en del ravno omenjene postave od leta 1848 preklican, razodeva zaupanje, da bi se dnarstvene razmere med kovanim in papirnatim
Sanjo ji je lepo raztolmacil: Kar si ljuba u sanji vidila,
yr>
Da pozoja si mi porodila41",
dnarjem utegnile kmali poravnati in da je potem takem Boš rodila verlega junaka,
mir skoraj gotov, ker bi drugač ministerstvo dnarstva ne bilo moglo svetovati k ti postavi. — Sliši se, da ima postava zavolj d e d n e nasledbe (ali zavolj erb šine) zemljišnih posestnikov kmalo oklicana biti; nje namen je
Kteri bode caru zlo nagajal; Da pa s krili Epir je pokrival, Bode naše varoval kraljestvo;"
zabraniti razkosevanje zemljiš brez konca in kraja. So sicer tam pa tam postave zoper tako presilno razdelje-vanje zemljiš, pa so večidel malo pomagale, in tako je prišlo, da so nektere zemljiša v nekterih deželah tako majhne (na Tiroljskem so kmetije po 30 gold, vrednosti) , da ne more družina na njih živeti. Sliši se, da po ti novi postavi bo smel le en dednik (en erb), namreč naj stařeji sin, de-dovati (erbati) kmetijo, ako ni že oče pri življenji jo ka-
yy
Da
tebi dete zaplakalo
Gingavo bo nama odpeljano, Za njim boš ti solze prelivala Ali se bo dete slobodilo".
.. >
v
Se ne mine nedeljica danov Rodila je Vojsava kraljici
Lep
dete, poprej neviđeno
y
Znamenito poprej nerojeno. Pozoj, zmaj (lintvern).
Mati čini veliko veselje , Svojga sinka posije nakerščenje Lepo mu je ime postavila, Lepo ime Jure dete mlado.
y
Kadar pa je dete ponaraslo, • Vojsavo je nezgoda zadela; Arbanijo Turki porobijo, Od Ivana dačo zahtevajo
In četiri u zastavo sine Mati v černo bila oblečena. Od žalosti lase razpletala,
Bela lica solzami močila.
.Da je komu poslušati bilo, Kako cvili Jure dete mlado? Mater svojo z ročicama gerlir Solze toči materi govori :
yy
f
Ostaň" z Bogom mila mati moja Vidiš li me, vidim li te kadajt Zahvaljujem ti za belo mlekot S kterim si me mati oddojila."
Mati sina tužna kuševala, Solze roneč mu je govorila: „Pojdi z Bogom zlato dete moje, Nepreverni svete vere svoje!"
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik