855A AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
p. P. 126 66001 KOPER
Primorski c
Poštnina plačana v gotovim ~	___ ..
Abb. postale i gmppo l,ena 25U lir
nevmk
Leto XXXV. Št. 113 (10.332)
TRST, nedelja, 20. maja 1979

Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bilje ^ni'^tisS pa^z^r^EVMK v ^n^
Evropske volitve
V nedeljo, 10. junija, bodo v Ita-‘jii volitve v evropski parlament. Po sklepu Evropskega sveta, t.j. Predstavnikov devetih držav čla-n'c Evropske skupnosti, bo Itali-ta izvolila 81 zastopnikov v *e-vropski parlament», ki bo imel 410 elanov.
Evropski parlament deluje že več e*. vendar ga bodo volivci prvič nePosredno izvolili, ker so ga do sedaj imenovali parlamenti devetih članic. Nastal je kot posveto-organ prvih članic Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki ®° jo 1951 ustanovili Belgija, Franci0’ ZR Nemčija, Italija, Luksem-bur9 in Nizozemska. Isti «parla-raenU je služil tudi po 1957 kot posvetovalni organ Evropske gospodarske skupnosti, šele leta 1967 s° nastali sedaj obstoječi skupni 0rQani treh evropskih skupnosti ' K med katere spada tudi «evrop-s_ki parlamenta s sedežem v Stras-bourgu (Francija). Leta 1973 so se Šesterici dotedanjih članic pridru-*jje Velika Britanija, Danska in Ir-ska, kar je vzbudilo upanje, da se
0	Evropska skupnost razširila na IuQe evropske države in vidnejše demokratizirala, saj je parlament e vedno igral vlogo posvetovalne-®a organa, medtem ko sta prava Zakonodajna in izvršna oblast pri-9rodali Evropskemu svetu, t.j. *kupku zastopnikov vlad članic, ter Fvršni komisiji, ki so jo vlade ime-
ovale kot nekakšna ministrstva. iacelo se je govoriti o političnem *druževanju Evrope in zato so 1976 *ostopniki devetih vlad v evrop-
*kem svetu sklenili, naj se parla-•ttent direktno izvoli.
Eo sedaj evropski parlament ni j^°9el sklepati in od njega nista bi-a odvisna evropski svet in izvršna komisija Poleg vloge apolitične ve-?*'* je evropski parlament lahko le r>tiziral izvršne organe in pred-mgal proračunske spremembe, kar ttt bistveno vplivalo na resnič-ne nosilce oblasti, t.j. na vlade de-ki so se že leta 1965 zedi-,!‘e> da bodo <s sklepe*, ki so ne-okšni zakoni deveterice, spreje-yie soglasno in ne na podlagi ve-mskih glasovanj.
^ novem evropskem parlamentu ® odpira možnost večjega vpliva "f* evropski svet in izvršno komi-E°, ker je bilo že sklenjeno, da I® bo v novem predstavniškem te-J)u razpravljalo in glasovalo o ‘poračunu. Toda tudi o tej zade-
1	se šele govori, ker je bil sklep Prejet že 1975, članice pa ga n i-0 še ratificirale.
}z Povedanega sledi, da so bližje evropske volitve velik politični j*- ki bo prav gotovo prispeval k ^ m°kratizaciji nekaterih dogajanj ®ffopsfci skupnosti, ne bo pa še V^enil začetka novega obdobja v
T°Pskem življenju, predvsem iz razlogov: 1. dejavnost parla-enta sg jjo vec[no omejila na bet evropskih držav, čeprav je nan°. da se bosta verjetno tem
125 milijonov lir za Črno goro
, .2 danes objavljenimi prispev-1 za pomoč črni gori v okvi-u naše solidarnostne akcije se približali 125 milijonom .r; Prispevki še vedno priha-”1«. vendar pa bi želeli akcijo °nčati do konca tega meseca, j.a *>i potem lahko v okviru ' rsega dogovora zbrana sred-^Va tudi izročili svojemu namenu.
ni?ato aPel'r»n>o na posamez-i kL‘ In društva, občine, šole
a„ druge kolektive, ki so še l®a*-irani v zbiranju sredstev skl j*1 nameravajo izročiti v i ad pri Primorskem dnevni-,. > da pohitijo in svoje nabirke 'mprej zaključijo.
Jndi ob tej priložnosti se prav r r°no zahvaljujemo vsem da-Dii '|0m ,a izkazano solidar-
kov' 'e Prese*la vsa PrRa" tr .Van iit in najbolj zgovorno po-— a Klobuka čustva liumano-
naših ljudi.
UREDNIŠTVO
čjj °arn Pridružili Španija in Gr-Oajs,s tendenco, da bi tudi Portu-*ta °. 'n Turčija postali dvanaj-vla<io!'rr>ma trinajsta članica; 3. (he^clanic- zlasti najmočnejše* izp^ 'in in Francija) ne misli jo )e ,lr 1,1 m rok dosedanje oblasti in Pomeep.Uf!t‘ti «parlamentu», kar bi rehoir	'trditi del državne s uve-
le s, 1 telesu, ki ga ne bi mog-2ot ^totn° nadzorovati.
°, So sedanje evropske volitve deli(]. e* bttke za nov način opre-težnji* Evrope in njene vloge v tistif’ se odpravijo partikula-hajpj1! tendence in hegemonija ^nejših držav. Pri tem bo
veliko vlogo igrala razporeditev političnih sil v izvoljenem telesu, ker je jasno, da bi uveljavitev naprednejših tendenc omogočila poglobitev sodelovanja, demokratičnega ustroja in vpliva množic.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da bi drugačen način sklepanja o problemih Evrope celo v mejah sedaj obstoječe emopske skupnosti pripomogel k skupnemu reševanju gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih problemov, k večji prisotnosti glasu navadnih ljudi in k omejitvi do sedaj avtoritarnega obnašanja obstoječih vlad. Verjetno bodo prišle tudi do večjega izraza male ali manjše skupnosti, t.j. narodnostne manjšine, ki do sedaj niso mogle postavljati svojih problemov zaradi mačehovskega odnosa večinskih vlad in o-blastvenih ustrojev.
V zvezi z manjšinami je treba povedati, da je tudi v tem primeru prišlo do določenega razlikovanja. V bistvu imata do sedaj stoodstotno gotovost, da bosta zastopani v evropskem parlamentu le južnotirolska manjšina v Italiji in nemška manjšina v Belgiji, precej možnosti pa imata nemška manjšina v Belgiji, precej možnosti pa imata nemška manjšina na Danskem in danska v Nemčiji, listale manjšine imajo le teoretično možnost zastopstva, kar je predvsem razvidno v zvezi s francosko in slovensko v Italiji, ki jima italijanski volilni zakon ne garantira zastopstva. Volilni zakon bi verjetno moral predvideti ne le možnost cmanjšinske» liste same ali v povezavi z vsedržavnimi strankami, pač pa tudi možnost izvolitve manjšinskih predstavnikov kot takih na listah vsedržavnih strank. Na ta način bi lahko prišla do i-zraza pluralistična usmerjenost nekaterih manjšin, ki se ne zbirajo edinole v manjšinski politični stranki ali volilni skupnosti.
Vsekakor pa bo direktno izvoljeni evropski parlament moral tudi na tem področju izreči svojo besedo, ker je v zadnjih letih propadla iluzija o mononacionalnih državah in so prišla čedalje močnejše na dan vprašanja manjšin, ki pretresajo skoraj vse države deveterice.
Evropske volitve bodo, če ne drugače, opozorile tudi na obstoj slovenske narodnostne skupnosti, saj imajo Slovenci svoje kandidate na listi KPI, PSI in skupni listi Union Valdotaive - Slovenska skupnost -Furlansko gibanje (z drugimi manjšinskimi in avtonomističnimi gibanji). V demokratizirani Evropi <djudstev* *, kot se o njej izražajo nekatere demokratične stranke, naj bi parlament odprl vrata vsem narodnostnim manjšinam, ki naj neposredno izrazijo svoje želje in zahteve preko lastnih predstavnikov. To bo torej naloga več novega e-trropskega parlamenta, ki naj ga tudi Slovenci v Italiji po svojih skromnih močeh pomagajo izvoliti s perspektivo, da se bo v procesu poglabljanja demokratičnih osnov vzajemnega sodelovanja v Evropi prej ali slej zaslišal tudi naš glas.
KAREL ŠIŠKQVIČ
(*) CECA (skupnost za premog in jeklo); 2. EGS (evropska gospodarska skupnost); 3. EURA TOM (skupnost za atomsko e-nergijo).
V INTERVJUJU Z NEKIM MILANSKIM DNEVNIKOM
Berlinguer: Sodelovanje komunistov v vladi pogoj za napredek in politično stabilnost
Tajnik KD Zaccagnini predlaga <?oblikovanje zelo homogene večine in vlade
RIM — Volivci bodo morali 3. junija izbirati med tistimi silami, ki se borijo za napredek in ho-čej / ustvariti v državi pogoje za stabilno vlado, ter ostalimi silami, ki se okoriščajo z nestabilnostjo in involucijo>. To je apel ki ga je komunistični sekretar Berlinguer naslovil volivcem v intervjuju z urednikom milanskega dnevnika «11 Giorno». «Politič-na stabilnost države in vlade — je poudaril Berlinguer — sta odvisni od tesnega sodelovanja med demokratičnimi strankami, vključno s komunisti. KPI ne trka na nobena vrata in naše sodelovanje v vladi ni odvisno od «placeta» krščanske demokracije. Ne prosjačimo in se ne borimo za ministrska mesta, ne zanimajo nas banketi v ’palači’*, Berlinguer je tudi priznal, da bi si stranka z morebitnim vstopom v vlado nadela «hudo breme*, vendar pa komunisti vztrajajo pri tej zahtevi, ker je ta v korist vse državne skupnosti.
Samo s polnopravnim sodelovanjem komunistov v vodilnih strukturah države in izvršne o-blasti bo mogoče začeti «strogo in dosledno sanacijo ter obnavljanje državnih teles*. Berlinguer je v tem okviru priznal, da »politjčna, upravna in moralna sanacija, h kateri bi komunisti s svojo resnostjo in doslednostjo bistveno prispevali, ne bi imela tavmatur-škega značaja, vendar bi bila «nujen predpogoj zato, da bi zajamčili vladi tisti ugled in vpliv, ki ju doslej ni imela.*
Ob koncu intervjuja je komunistični sekretar poudaril, da je nevarnost povratka v fireteklošt, tako z ozirom na politično klimo, kot tudi na odnose med strankami, zelo velika. Volivci naj to upoštevajo.
Po zadnjem intervjuju Flaminia Piccolija je jasno, da je KD odpravila Morovo linijo in se opredelila za stara zavezništva, do katerih si utira pot s predlogom o reformi ustavnega ustroja. To je poudaril med drugimi tudi socialistični voditelj Giacomo Mancini, ki je napadel Piccolija, obenem pa je bil zelo kritičen tudi do Andreottija. «Predsednik vlade — je dejal Mancini pooseblja zaton politike demokra-
Predsednik Tito obiskal center za vežbanje sovjetskih kozmonavtov
MOSKVA — V nadaljevanju svojega obiska v Sovjetski zvezi je včeraj predsednik Tito o-biskal središče, kjer se vežba-jo sovjetski kozmonavti.
V »zvezdnatem mestu*, kot pravijo centru, ki je nedaleč od Moskve, je Tito obiskal tudi muzej in si ogledal veliko zanimivosti, med temi tudi modela kapsul «Soyuz» in vesoljski laboratorij «Salyut», ki služi za vežbanje kozmonavtov.
Ob koncu včerajšnjega obiska v »zvezdnatem mestu* je predsednik Tito položil venec pred spomenik, ki je posvečen vesoljskim pionirjem.
tične enotnosti. Kaj bi drugega rekli o premieru, ki se je opredelil za Palestince samo zato, da bi se prilizoval arabskemu princu, ki bi nas lahko obdaroval z nafto*. Kritika zadeva nedavno An-dreottijevo srečanje z vice pre-mierom Saudske Arabije Fah-dom.
Krščanska demokracija pa je med včerajšnjimi volilnimi zborovanji poudarila predvsem svoj o-dločen <me» vstopu komunistov v vlado in je pritiskala na socialiste, naj vendarle zapustijo KPI in se opredelijo za KD. Benigno Zaccagnini, ki je govoril v Reggio Calabrii, je med drugim pouda-
'»
ril, da bo «po 3. juniju treba oblikovati široko, vendar zelo homogeno večino.* »Komunisti pa — je dodal v isti sapi — ne morejo zahtevati svojega vstopa v vlado, saj njih nihče ne priznava kot dovolj homogeno silo, niti socialisti ne*.
P. P.
BUDIMPEŠTA - Včeraj so se zaključile vojaške vaje čet varšavskega pakta, ki so bile na Madžarskem ob udeležbi, kot javlja agencija MTI, «sil in častnikov glavnih štabov bolgarske, madžarske, sovjetske in češkoslovaške vojske.
ZAKLJUČEK BENEČANSKIH KULTURNIH DNEVOV V PODBONESCU
Hitrejši razvoj obmejnih podrotij je v skupnem interesu obeh držav
To misel sta poudarila tako deželni odbornik Coloni kot predsednik odbora SRS za gospodarske stike s tujino dr. Jan - Poudarek tudi na vlogi manjšin ob odprti meji
PODBONESEC - S predavanjem deželnega odbornika Sergia Colonija in predsednika odbora SR Slovenije za gospodarske odnose s tujino dr. Jerneja Jana, ki sta spregovorila o načrtovanju v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji s posebnim ozirom na obmejna področja, so se v petek končali letošnji «Benečanski kulturni dnevi*. Med številno publiko, ki se je zbrala v Podbonescu, smo opazili generalnega konzula SFRJ Štefana Cigoja in konzula Kanteja, sekretarja medobčinskega sveta SZ
.............................I...............mmm.mni.im,
VOLITVE BODO V ZAČETKU OKTOBRA
Kongres koroških socialistov potekal v znamenju predvolilne propagande
Čeprav bo na kandidatni listi tudi Slovenec Hanzi Ogris, so se socialisti izognili razpravi o vprašanju manjšine - Problem gospodarskega zaostajanja Koroške
CELOVEC — Koroška frakcija avstrijske socialistične stranke je danes na deželnem kongresu določila kandidate za deželnozbor-ske volitve, ki bodo, kot je včeraj sklenil koroški deželni zbor,
7. oktobra letos. Za enaindvajse- -čela napadati socialistično stran-tega na kandidatni listi je stran- *	”
ka določila bilčovskega župana in podpredsednika Zveze slovenskih organizacij Hanzija Ogrisa.
Kongres, ki se ga je popoldne udeležil tudi zvezni kancler Bruno Kreisky, je v celoti potekal v znamenju deželnih volitev in je bil tudi vsebinsko namenjen predvsem volilni mobilizaciji člaastva in prebivalstva. Osrednji referat, ki ga je prebral deželni glavar in predsednik deželne frakcije socialistične stranke Leopold Wag-ner, spričo tega ni bil zastavljen analitično in kritično, marveč propagandno in mobilizacijsko. Še posebej velja to za področje gospodarskega in socialnega razvoja, se pravi za tista področja, na katerih bi lahko opozicija spričo znanega zaostajanja Koroške v primerjavi z zveznim poprečjem, gradila svojo predvolilno kampanjo. Na to zaostajanje, ki na dvojezičnem območju najbolj tepe prav slovensko manjšino, deželne in zvezne oblasti že nekaj časa opozarjata tudi osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji, vendar pa je Wagner danes prav problematiko razvoja južnokoroškega prostora zabrisal tako, da jo je skril za oceno gospodarskega položaja, ki se nanaša na celotno deželno ozemlje, da je relativno zaostajanje južne Koroške prikazal kot načrtno skrb za varstvo okolja in da je končno obstoječe probleme urezal na rovaš svetovnih gospodarskih težav, na katere pa koroški socialisti nimajo vpliva.
Kot uvod v predvolilno polemiko z opozicijskima ljudsko in svobodnjaško stranko, je treba oce-
niti tudi tisti del referata, ki raz-členja odnos socialistične stranke do oblasti. Posebno po zadnjih zveznih volitvah, na katerih so koroški socialisti dosegli doslej naj višje rezultate, je opozicija za-_ lapadati
ko, češ" da je spričo svoje večine postala prepotentna in osvojeno oblast samovoljno izkorišča. Wag-ner je temu nasproti postavil izredno idilično sliko stranke, ki zavrača monopoliziranje oblasti in nastopa kot »servis državljanov*. Tudi sicer je Wagner v svojem referatu popolnoma sprejel tisti koncept političnega nastopanja socialistične stranke, ki je prevladal pod predsednikom Brunom Kreiskim, namreč integrali-zem, prizadevanje socialistične stranke, da ne nastopa več poudarjeno kot delavska stranka, marveč kot stranka vseh Avstrijcev in vseh slojev avstrijske družbe.
Tretja predvolilna čer, ki jo je skušal Wagner v svojem predvolilno zasnovanem referatu obiti tako, da bi mu v predvolilni kampanji ne povzročala škode, pa je manjšina. Četudi je manjšinsko vprašanje podobno kot vprašanje gospodarskega razvoja na moč konfliktno, je Wagner v referatu v tej zvezi menil, da na Koroškem napetosti ni, če pa je bila, je bila ustvarjena umetno. Neposredno je manjšino omenil v enem samem samcatem stavku, ko .je izjavil, da bosta morala oba naroda na Koroškem najti možnosti za to. da se bosta neovirano razvijaia, ne da bi eden drugemu predpisoval, kako naj se to zgodi. Sedmojulijske zakonodaje Leopold Wagner v tej zvezi ni omenjal.
Predvolilnemu konceptu kongresa se je pridružil tudi zvezni kancler Bruno Kreisky, ki je govoril popoldne in v govoru napovedal, da bosta zvezna in deželna vlada
..........................................................................ima
OB 20-LETN1CI ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR IN 25-UINICI MLADINSKE REVIJE GALIH
Več sto naših najmlajših na otroški olimpiadi
Tekmovali so osnovnošolci in učenci vrtcev iz vseh tržaških slovenskih mestnih osnovnih šol
sklenili poseben sporazum, ki naj bi Koroški zagotavljal ustrezen gospodarski razvoj.
Na današnjem občnem zboru kluba slovenskih občinskih odbornikov v Selah, so udeleženci izrekli .nesoglasje s kandidaturo Hanzija Ogrisa na listi koroške socialistične stranke, češ da Slovencev v deželnem zboru ne more zastopati človek, ki je vezan na disciplino stranke, ki se je s sedmojulijsko zakonodajo obrnila zoper slovensko manjšino. Na občnem zboru so analizirali tudi zadnje občinske volitve ugotovi-MARJAN SEDMAK
(Nadaljevanje na zadnji strani)
DL severnoprimorskih občin Vlada Uršiča, deželnega svetovalca Romana Specogno, pokrajinskega odbornika Morettija, načelnika svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Contina, župana Bo-ninija (Grmek), Zuanello (Sovod-nje) in Celledonija (Fojda), predsednika SKGZ Borisa Raceta in predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vita Svetino, predsednika teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljema Černa ter številne beneške kulturne in družbene delavce, občinske upravitelje, predstavnike društev.
Prisotne je v imenu organizatorjev beneškega študijskega centra Nediže in Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, pozdravil prof. Pavel Petričič. Poudaril je zlasti razliko med prejšnjimi ciklusi predavanj, ki so v glavnem o-bravnavali problematiko s področja humanističnih ved, in letošnjim ciklusom, ki je posegal bolj v družbene in politične probleme. Nato je predal vodstvo večera moderatorju arhitektu Valentinu Simonitiju, ki je omenil, da je v preteklosti problem meje oviral polni razvoj obmejnih področij in Beneške Slovenije še posebej, da pa danes ne bi smelo več biti ovir za polni družbeni in gospodarski razvoj teh področij, kar je obenem tudi zagotovilo za polno življenje slovenske skupnosti in za njeno stvarno zaščito.
Odbornik Coloni je v svojih izvajanjih uvodoma omenil pomembnost srečanja, saj je z njim bila prvič dana možnost, da predstavfti-ka naše dežele in SR Slovenije javno razpravljata o načrtovanju in preverjata izhodišče in dosežke na obeh straneh meje. Dežela Furlanija - Julijska krajina je že od svoje ustanovitve posvečala posebno pozornost obmejnemu sodelovanju in s tem funkciji mostu, ki jo narekuje že njen geografski položaj. Nedvomno se je ta funkcija o-krepila s tem, da je Jugoslavija o-
IIIIIIIIIIIIIIItfllllll|ll||||||||||||HI|||imtl||l|||||||l|l,l,ll,U|,„||,|„llul||imi||||||u|(||||||||||||||||||||(|||M||||||
TISKOVNA KONFERENCA SODNIKA CALOCERA
Toni Negri glavna obremenilna priča
Padovski pravdnik posredno potrdil, da obtožnica temelji predvsem na Negrijevih delih - Nove aretacije v Genovi in v Firencah
Na stadionu «1. maj* v Trstu je bilo v petek in soboto popoldne še posebno živahno. Že dejstvo, da se je v obeh dneh zbralo na tern našem športnem objektu skupno več kot 300 športnikov je za tržaško slovensko mestno telesno kulturo dovolj pomemben podatek, da postanemo pozorni nanj. Če pa ob tem še povemo, da so to bili le izključno športniki, ki še obiskujejo osnovno šolo ali celo otroški vrtec, potem se je ob tem dogodku že vredno ustaviti nekoliko več.
V teh dveh dneh je namreč Bor pripravil ' okviru svoje 20-letnice in pod pokroviteljstvom mladinske revije Galeb, ki letos tudi slavi svojo 25-letnico, otroško olimpiado za učence tržaških mestnih osnovnih šol in vrtcev.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je UNESCO razglasil letošnje leto za »leto otroka* in menimo, da je bila zato pobuda obeh naših jubilantov, revije Galeb in ŠZ Bor, posrečena, umestna, primerna in potrebna.
Zamisel o tej otroški športni manifestaciji se je porodila v okviru Športne šole, za katero je dal pobudo Bor in kjer sodelujejo še SPDT, TPK Sirena in združenja staršev na mestnih osnovnih šolah. Ta Športna šola je svoje delo sicer zastavila šele letos, vendar je v naši telesni kulturi spremenila že marsikateri pogled na pristop k tej družbeni zvrsti. Ni naš namen tu razlagati načela te Športne šole, menimo pa, da ie izreden odziv otrok (in staršev) vsekakor potrdil, da so tako naši najmlajši, kot tudi njihovi starši pozitivno sprejeli misel, da je treba danes nuditi
telesno vzgojo že najmlajšim, saj lahko le tako pričakujemo, da bomo imeli ne samo boljše športnike, ampak tudi predvsem bolj zdravo mladino, prekaljeno v športnih bojih že od mladih nog, tako, ki se bo kasneje, ko bo stopila v življenje, lažje spoprijemala z življenjskimi težavami in tegobami, ki bo bolj samozavestna, pa tudi bolj optimistična in radostna, saj se bo zavedala svoje moči ;n svojih sposobnosti ne samo v športu, ampak bo te svoje lastnosti prenašala tudi v svoje zunajšportno življenje.
Tudi ni slučajno, da je pokroviteljstvo nad to manifestacijo prevzela revija Galeb, ki je namenjena predvsem našim najmlajšim in je zato povsem naravno, da je ob svojem 25-letnem jubileju, našla svoj prostor za proslavljanje svoje obletnice nrav med tistimi, ki jim je namenje-
na, med najmlajšimi, pa čeprav so to «športniki». S tem pa tudi pomaga ruš’ti danes že zelo nenaravno bariero med kulturo, katere nosilka med najmlajšimi je že po svojem značaju, in športom, ki sta si pri mladem človeku še mnogo bližja kot pri starejših, kar je edino prav.
Pa še nekaj: danes prireja SPDT v okvini Športne šole planinski izlet na Ojstemik, nad Kanalsko dolino. Izieta se udeležuje kar sto otrok. No, če še te mlade tržaške planince nekako vključimo v okvir te otroške olimpia-de, potem smo podobo te športne manifestacije že precej zaokrožili in lahko rečemo, da je to bil res pravi praznik naše najmlajše telesne kulture med Slovenci v mestu Trst.
Preden preidemo k izidom, naj še omenimo, da je včerajšnji tro-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
PADOVA — Glavna obremenilna priča v preiskavi o domnevnem rovarjenju prof. Negrija ter ostalih aretiranih pripadnikov tako-imenovane organizacije avtonomije je sam Tonj Negri. Tako je včeraj zjutraj med razgovorom s časnikarji poudaril namestnik pado-vanskega državnega pravdnika dr. Calogero, ki je začel preiskavo in ki je prvi podpisal zaporne naloge za 22 voditeljev avtonomije.
Čeprav je pristal na razgovor z novinarji, je bil padovanskj sodnik zelo skop z informacijami, veliko bolj skop kot sodnik Palom-barini, S svojo izjavo pa je posredno vendarle priznal, da obtožnica proti Toniju Negriju temelji predvsem na njegovih filozofsko -političnih delih, pa naj bodo javna ali ne. «V tem pogledu — je pribil dr. Calogero — vam ne morem povedati drugega, vendar v kratkem boste videli, da obtožba ni izvita iz trte.* Dokazi naj bi prišli na dan še pred volitvami.
Tudi glede organizirane avtonomije sodnik Calogero ni povedal veliko. Ponovil je svojo znano tezo, da ta organizacija sodi v sklop rdečih brigad, čeravno kot javna politična struktura s ciljem, da širi območje soglasja s teroristi. Organizirana avtonomija — je naglasil sodnik — je stranka, ki je napredla svojo mrežo po vsej državi.
Potem ko je na kratko omenil svoje potovanje v Rim, kamor se je podal, da bi se seznanil z nekaterimi dokumenti, je dr. Calogero dejal, da vprašanje morebitne povezave med padovansko in genovsko preiskavo m bilo še povsem pojasnjeno in da gre za problem. ki ga je treba še razčleniti. Sodnik je razgovor s časnikarji končal z rezko trditvijo, da preiskava ni predvolilni manever. «Ni oblasti — je odločno pribil — ki bi lahko pogojevala moje delo.*
Sodnik Achille Gallucci, ki vodi preiskavo o umoru Alda Mora
pa je včeraj končno zaupal izvedencem primerjavo glasov Negrija in Nicotrija z glasovi teroristov, ki so napovedali Morovo smrt. Med raziskovalci, ki so zadolženi za analizo, je tudi neki ameriški izvedenec. To je izzvalo ostro reakcijo obrambe, ki je zopet obtožila sodnike, da so poteptali njene pravice. Branilci aretiranih avtonomistov so tudi napovedali, da bodo začeli prihodnji teden s «pro-tipreiskavo* in da bodo omogočili časnikarjem stik z vsemi razbremenilnimi pričami.
V okviru obsežnih protiterorističnih akcij zadnjih dni gre omeniti še dejstvo, da so genovski sodniki včeraj aretirali še dve osebi z obtožbo članstva v oboroženi tolpi. v Firencah pa so priprli osem domnevnih pripadnikov teroristične skupine «prima linea*, ki naj naj bj sodelovali pri kopici atentatov v toskanskem glavnem mestu. (vt)
Atentat na sedež KD v Tavagnaccu
VIDEM — V Tavagnaccu so včeraj neznanci izvedli atentat na sedež krajevne KD, Iz avtomobila so vrgli proti vhodu nekaj zažagalnih steklenic. Takoj so se razplamteli plameni in popolnoma uničili sedež KD, vključno s pohištvom in propagandnim volilnim materialom. Zaenkrat si ni še nobena skupina prilastila tega podlega dejanja.
SASSARI — Včeraj so našli pod ruševinami hiše v Ul. Battisti v trgovskem središču Sassarija, kjer je pred dnevi silovita eksplozija povzročila ne le precejšnjo škodo, temveč je terjala tudi 2 smrtni žrtvi, medtem ko je bilo ranjenih 31 ljudi, trupli 19-letne Elisabette Accalai in 29-letne Domenice Brunda.
krepila svoje odnose z državami Evropske gospodarske skupnosti, nenazadnje pa tudi s sklenitvijo osimskih sporazumov, ki ustvarjajo nove možnosti sožitja in sodelovanja.
Coloni se je nato zadržal pri problemih deželnega razvojnega načrta in obnove potresnega področja, zlasti produktivnih struktur in prometnih infrastruktur tako proti Avstriji, kot proti Jugoslaviji. Pri vseh teh stvareh je pomembno. da sosednje dežele poglobljeno in skladno načrtujejo. Deželni razvojni načrt pa si je zastavil, kot tudi deželni urbanistični načrt, nalogo, da uravnovesi razvoj v posameznih predelih dežele. Pomemben trenutek v načrtovanju razvoja je v določitvi komprenzorijev, ki bo moralo biti dibro premišljeno in na terenu preverjeno dejanje, zaradi česar bo nujno, da vsaka skupnost, ki si zaradi kulturnih, etničnih ali družbenih vrednot želi zagotoviti posebno vlogo, izrazi svoje predloge in aktivno sodeluje pri načrtovanju razvoja.
Ti problemi s«, še posebej pomembni za obmejna področja, kjer se povezujejo z. izbiranji zunanje politike. Treba bo vsekakor preprečiti izolacijo teh področij in torej okrepiti cestne povezave, razvijati pa bo treba tudi proizvodnjo, bodisi z okrepitvijo obstoječih industrijskih centrov, bodisi z uresničevanjem decentraliziranih objektov. Okrepiti bo treba tudi turistično in kmetijsko dejavnost, na področju storitev pa bodo ta področja lahko izkoristila možnosti posebne zakonodaje o obnovi potresnih področij. Prav tako bo treba doseči polno izvajanje osimskih sporazumov, ki ne zadevajo samo Trst, temveč obmejno področje sploh. Odbornik Coloni je nato a-naliziral različne aspekte sporazumov in menil, da ne bo mogoče i-stočasno realizirati vsega, kar sporazumi predvidevajo, da pa bo vsekakor treba posvetili vso nozornost izmenjavam med obmejnimi področji vse od Lazareta d) 'e Peči in to ne samo trgovskim, temveč tudi produktivnim izmenjavam. Izv a jan je osimskih sporazumov zahteva stalno politično pozornost tudi pri krajevnih skupnostih, zato bi bile zlasti koristne tesnejše povezave nediške gorske skupnosti s sosednjimi področji na drugi strani meje, za kar bo dežela dala vso svojo podporo v prepričanju, da morajo meje danes postati prijateljska stičišča, pa tudi nosilci gospodarskega razvoja.
Dr. Jernej Jan je po uvodni zahvali organizatorjem, označil obravnavanje manj razvitih področij v Sloveniji, med katerimi so zlasti obmejna področja, ki so pretežno gorata in kmečka. Nakazal je kriterije, po katerih v Sloveniji določajo razvitost posameznih regij (stopnja gospodarske razvitosti, struktura prebivalstva, življenjski standard, stanje infrastruktur) ter poudaril, da manj razvita področja uživajo solidarnost drugih področij in republike. Tako se v Sloveniji uresničuje policentrični razvoj, ki pomeni obenem uspešen razvoj manj razvitih in obmejnih področij, ob upoštevanju izkoriščanja krajevnih možnosti ter z ustvarjanjem enakih življenjskih in družbenih razmer kot v najrazvitejših področjih (infrakstrukture, izobraževanje itd.). Tako srednjeročni plan za leto 1976 do 1980, kot tisti za leta 1981 do 1985, predvideva za obmejna področja veliko večje zvišanje družbenega proizvoda kot je slovensko povprečje, pomembno pa je, da obmejne občine ta plan res dosegajo, oziroma ga celo presegajo. Posebna skrb se posveča zlasti industrializaciji in postopni de-ruralizaciji obmejnih področij ter nastajanju opremljenih centrov, s čimer je bilo mogoče zaustaviti izseljevanje in celo zvišati število prebivalstva.
Med prizadevanja za hitrejši razvoj obmejnih področij spada tudi politika odprte meje, skozi katere se izražajo prizadevanja Jugoslavije za novo gospodarsko ureditev v svetu. Rezultati politike od-prte meje so vidni zlasti ob meji z Italijo kjer so izmenjave okrepile medsebojno poznavanje in omogočajo skladen in obenem medsebojno odvisen razvoj področij ob obeh straneh meje. V tem odpiranju je zlasti pomembna vloga obeh na-r°ri'k rnani®'n' ki živita ob meji.
Obmejno sodelovanje pa ne sme pomeniti samo trgovskih izmenjav, temveč je potrebno sodelovanje premakniti tudi na raven proizvodnje, kar se v Sloveniji postavlja kot naloga vseh- in ne samo obmej-
ŽIVA GRUDEN
(Nadaljevanje na zadnji straniJ.
PnmorSČMffieJnit:
TRŽAŠKI DNEVNIK
20. maja 1979
VČERAJ V NABREŽINSKI TELOVADNICI
S SREČANJEM MANJŠIN ZA EVROPO SSk ODPRLA VOLILNO KAMPANJO
Seghene (PSI) izzval «ajatulaha Pannello» k javni razpravi Cecovini išče izgovore za neuspešno upravljanje tržaške občine
KONEC TEDNA V LIPICI
S «Srečanjem manjšin za Evropo* v nabrežinski telovadnici se je začela volilna kampanja Slovenske skupnosti za politične in za evropske volitve. Najprej je spregovoril nosilec liste za poslansko zbornico v tržaškem okrožju Antek Terčon, ki je poudaril pomen odločitve SSk, da na volitvah nastopi skupno s Furlanskim gibanjem. Terčon je še zlasti naglasil dejstvo, da je FG vedno podpiralo zahteve slovenske narodnostne skupnosti po globalni zaščiti in da je osnova volilnega dogovora obveza, da bo, v primeru izvolitve, predstavnik FG dosledno zagovarjal zahteve manjšine in takoj po izvolitvi vložil v parlamentu zakon za globalno zaščito, ki ga je sestavila SSk. Ob koncu je Terčon še obrazložil osnovne točke volilnega programa in še posebej poudaril prizadevanja SSk proti razlaščanju slovenske zemlje in proti raznarodovanju slovenskih vasi.
Deželni tajnik in kandidat za evropske volitve dr. Drago Štoka pa je posvetil osrednji del svojega govora pomenu odločitve, da SSk nastopi na evropskih volitvah v koaliciji z ostalimi manjšinami (razen tirolske SVP) z znakom Union Val-dotaine. Dejal je, da bo na ta način mogoče izvoliti poslanca v evropski parlament. Ta poslanec bo zastopal vse manjšine in v programu, ki je bil skupno izdelan, je jasno poudarjena zahteva po priznanju narodnostnih in jezikovnih pravic vsem skupnostim v državah združene zahodne Evrope. Štoka se je zaustavil tudi pri vprašanju Liste za Trst in dejal, da je SSk od vsega začetka nasprotovala sodelovanju z LpT, ki je hotela nastopiti na manjšinski listi Union Valdotaine. «To nasprotovanje, je poudaril Štoka, izvira iz dejstva, da Lista za Trst nasprotuje zahtevi po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji in da torej nima kaj iskati na manjšinski listi.*
Udeležence «Srečanja manjšin* sta pozdravila tudi nosilec liste za evropski parlament Brano Salvadori iz Aoste in kandidat FG Giorgio Jus.
Sledil je kulturni spored, na katerem so nastopili folklorna skupina iz Aoste, mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine in moški pevski zbor Fantje izpod Grmade.
PSI pa je včeraj odprla volilno kampanjo v Miljah z zborovanjem, na katerem sta govorila pokrajin ski tajnik Seghene in kandidat za poslansko zbornico Comida. Prvi je ugotovil, da vladna paraliza,1 ki že preveč časa prizadeva vso državo in še zlasti našo pokrajino, izhaja iz politike taborov: na eni strani želi KPI v vlado skupaj s KD, KD pa se temu upira. Medtem pa se veča brezposelnost, inflacija raste, delovne pogodbe so blokirane. Socialisti, je dejal Seghene, nasprotujejo tej kontrapozicij. ki je za državo pogubna, in imajo tudi svo-
je predloge, z razliko od Pannelle, ki bi hotel vse uničiti, ničesar pa ne predlaga v alternativi. Med predloge PSI je Seghene izrecno omenil tudi vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti in opozori) na zakonski osnutek posl. Fortune o tem vprašanju.
Sam Seghene je tudi poslal pismo »ajatulahu Pannelli*. v katerem ga poziva k javni razpravi na nekem tržaškem trgu. Podoben poziv k javnemu primerjanju stališč je pred kratkim naslovil tudi komunist Vidali na tržaško podžupanjo Gruber Bencovo, ki pa je povabilo odklonila, Vidali ji je včeraj spet pisal in jo povabil na svoje prihodnje volilno zborovanje ter ji ponudil možnost, da se ob tej priložnosti oglasi k besedi.
Glede včerajšnje volilne kronike moramo tudi zabeležiti prvi volilni govor župana Cecovinija, ki je na Trgu sv. Antena skušal razložiti prisotnim, zakaj njegova občinska uprava ni rešila nobenega od problemov mesta. Krive za to so po
njegovem druge stranke, ki niso dovolile odboru, da bi v miru delal, ampak so ga vztrajno «bojko-tirale*. Vsekakor pa «meloni» o-stanejo na svojih mestih, je dejal Cecovini: da bi jih spravili z oblasti, bo treba razpustiti občinski svet. Na istem shodu je govoril tudi Giuricin, ki je na dolgo in široko dokazoval, da je Lista za Trst povsem enotna, pa čeprav sam kandidira na evropskih volitvah za radikalno stranko, Cecovini pa za liberalno, medtem ko deželni svetovalec LpT Bologna podpira volilno kampanjo demokristjana Tom-besija.
Stališče o bližnjih parlamentarnih in evropskih volitvah so včeraj zavzele tržaške ACLI, ki so dale tudi konkretna navodila svojim somišljenikom. Glas naj izraža pluralizem izbir v okviru delavskega in ljudskega gibanja v korist spreminjanja sedanje krivične družbe, naj bo ne ideološki, pač pa laičen, ter naj odraža razredno in an-tikapitalistično izbiro.
Pravno-gospodarski seminar za zamejske visokošolee
Seminar prireja Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije za slovenske študente iz Italije in Avstrije - Na sporedu kvalitetna predavanja
Konec tedna, v dneh od 24. do 26. maja, bo v Lipici seminar za slovenske univerzitetne študente v zamejstvu. Seminar prireja Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, ki je že jeseni uspešno priredila podoben seminar na Bledu, udeležili pa se ga bodo sloven ski visokošolci iz Italije in Avstrije. čeprav je seminar namenjen predvsem študentom pravne fakultete, bo obravnavana tematika precej obširna in zanimiva tudi za študente drugih smeri.
Tridnevno študijsko srečanje v Lipici se bo pričelo v četrtek z referatom Jožeta Hartmana o aktualnih vprašanjih naših narodnostnih manjšin v Avstriji in Italiji. Isti dan bosta na sporedu še dve predavanji: dr. Peter Pavlič, svetnik Gospodarske zbornice Slovenije, bo govoril o «Skupnih vlaganjih in kooperaciji*, popoldne pa bo predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri GZS, Stane Rozman, govoril na temo «Na-ša vlaganja v Italiji in Avstriji*.
Naslednji dan bodo udeleženci se
iiniMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiliiimimiiHrumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiurMiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiimiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiia
SINOČI V NABITO POLNEM PROSVETNEM DOMU
Uspela slavnostna prireditev openske osnovnošolske mladine
Vzoren uvod k današnji slovesnosti ob poimenovanju šole po Francetu Bevku in odkritju doprsnega kipa
Openski osnovnošolski otroci so pripravili sinoči v Prosvetnem domu res vzorno uvodno prireditev k današnjemu slavnostnemu poimenovanju šole po Francetu Bevku z odkritjem pisateljevega doprsnega kipa. Sicer razmeroma prostorna dvorana je bila naenkrat pretesna, toliko očetov, mater, sorodnikov in prijateljev naših malih se je zbralo v njej in tako izpričalo ne le ljubezen do najmlajšega rodu, ampak tudi globoko navezanost na naše bogate kulturne tradicije in voljo po njihovi ohranitvi ter oplemenitvi.
Šolarke in šolarji vseh petih razredov z ustreznimi vzporednicami so pozornemu občinstvu predstavili res zajeten spored, ki .so- ga zasnova-: le požrtvovalne tičlteljicev.-Začelo se je z deklamacijami Bevkovih pesmic, katerim je sledila priredba pisateljeve povesti Kurir Markec, nadaljevalo pa s pesmimi «Veterc« Murerja, »Partizanska žena* in »Kekčeva pesem* Marjana Kozine. Zatem so bile na vrsti priredbe Bevkovih povesti Mladost med gorami, Pacek in packa in Kraški pionirji, potem še Bedak Pavlek, na-
zadnje pa še tri pesmi: «Tri tiči-ce» v priredbi J. Kuharja, «0 košnji* v priredbi S. Mihelčiča ter «0-trok in domovina* (M. Zalar in J. Leskovar).
Izvajalci so pokazali tako v deklamacijah kot v igrani besedi dokajšnjo sproščenost, prizorčke so podajali neprisiljeno, prisrčno, pa tudi zapeli so tako mikavno, da so jih prisotni nagradili z res navdušenim ploskanjem.
Skratka, bil je to večer, ki ostane v spominu.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Sprejeti protipredlogi k delni varianti regulacijskega načrtu
Niz pripomb k deželnemu triletnemu gospodarskemu načrtu
Na četrtkovem zasedanju je dolinski občinski svet obravnaval v celoti probleme upravnega značaja. Po priporočilih, ki so jih izrazili svetovalci Petaros in Gombač (SSk), Mahnič (KD) in Bandi (PSI), je občinski svet soglasno nadomestil svetovalca KD Gerlija, ki je dal o-stavko, s svetovalcem Drozino (KD). Svet je nato potrdil vrsto sklepov, ki jih je občinski odbor nujno sprejel, določil protipredloge k pripombi na delno varianto splošnega regulacijskega načrta, poveril izdelavo variante, ki se bo morala uskladiti z deželnim urbanističnim načrtom, inž. R. Costi in potrdil župana Švaba v upravni svet EZIT.
Občinski svet je tudi razpravljal o poimenovanju dveh cest v industrijski coni. Prišlo je do precej živahne razprave glede predloga, ki ga je izdelal občinski svet, in sicer okoli ledinskega imena «travnik» in imena tržaškega izumitelja ladijskega vijaka Josipa Resla. Skupina SSk se ni strinjala s predlogom za Josip« Resla ter predlagala poimenovanje px> slovenskem znanstveniku Jožefu Štefanu, skupina KD pa je izrazila dvome glede na ledinsko ime »travnik*, češ da bi bilo težko razumljivo prebivalcem italijanskega jezika. Razprava se je razvila še okoli potrebe po poimenovanju ulic in trgov v dolinski občini in o sestavi posebne komisije, ki bi proučila v celoti ta problem. Občinski svet je na koncu razprave soglašal s predlogom manjšine, naj bi čim-prej obravnavali ta problem, ker pa bi izdelava take študije pomenila zavlačevanje, je glede na nujnost z večino sprejel predlog občinskega odbora.
Precejšnje zanimanje je vzbudil plan občinskega posega v zvezi s triletnim deželnim ekonomskim načrtom. V svojem uvodnem p>osegu je župan px>udaril pozitivno dejstvo, da se je dežela obrnila na občine naj izdelajo svoje predloge, na osnovi katerih bo sestavil svoj triletni gospodarski načrt. O predlogu občinske uprave se je razvila razprava, ki je dala možnost upravi, da pojasni svoj predlog in ga tudi dopolni. Tako plan, ki ga občina predlaga deželi za triletni poseg, o bravnava obširna dela za arnbien talno zaščito Glinščice, za zgradnjo
ceste, ki bi povezala spodnje področje občine s kraškim predelom, in ceste med Frankovcem in Žavlja-mi, za dopolnitev kolektivnih struktur, za decentralizacijo občinskih storitev, za kmetijsko dejavnost, ^>-gozditve, obrtniške strukture in na mestitve za sončno energijo. Poleg tega je občinski svet dopolnil predlog še s posegi na vodovodnem o-mrežju z izgradnjo kmetijskega vodovoda, metanskega omrežja in pre-čiščevalnih naprav za kanalizacijo ter z ukrepi za omejitev energetske uporabe.
Na koncu je župan podal že običajen pregled raznih občinskih zadev. Med drugim je poročal o sprejemu, ki ga občinska uprava prireja ob otvoritvi razstave domačih vin v Dolini, o novi obliki nagrajevanja vinogradnikov, ki so sodelovali na razstavi in ki bo 4. junija na prazniku vina v Borštu, (ek)
Jutri bo na tržaški univerzi predaval prof. Ferdinand Trošt
Jutri, 21. maja, ob 11. uri bo v konferenčni dvorani gospodarske fakultete na tržaški univerzi (Trg Europa 1) predavanje docenta z ljubljanske gospodarske fakultete prof. Ferdinanda Trošta o temi »Jugoslavija v mednarodni gospodarskih odnosih*. Poskrbljeno bo za simul-tano prevajanje.
Zanimanje za «Holokavs(»
Italijanska televizija bo začela drevi predvajati televizijsko nadaljevanko »Holokavst*, književni dokument o poboju milijonov Judov v Hitlerjevi Nemčiji. Nadaljevanka je sprožila val polemik, odobravanj in negodovanj med predvajanjem v Združenih državah in predvsem v Zahodni Nemčiji, gotovo pa bo izzvala veliko zanimanje zlasti v našem mestu, kjer je delovalo edino uničevalno taborišče v Italiji. Prvi del bo na sporedu na prvem programu z začetkom ob 20.40.
Mušnja domačih vin v Lonjerju
Na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju se je včeraj popoldne začela 2. pokušnja domačih vin, ki jo prirejata Prosvetno društvo Lonjer-Katinara in ŠD Adria. Na pokušnji razstavljajo domači vinogradniki 16 vzorcev belega in 4 vzorce črnega vina. Po odprtju je strokovna komisija pokusila in ocenila razstavljene vzorce vin. Za bela vina je osvojil prvo mesto Stojan Sa.icin, drugo Edi Glavina, tretje pa Lovrenc Žerjul. Tudi med črnimi vini je osvojil prvo mesto Stojan Sancin, drugo Zvonko Lorenzi, tretje pa Silvano Močilnik. Ocenjevalno komisijo so sestavljali dr. Vremec, dr. Baša in domači kmetovalci Mirko čok, Ervin Gombač in Nino Zu-dek. Pokušnja domačih vin se bo nadaljevala danes.
R. Pečar
Odprtje prostorov PD Kolonkovec
Danes bodo uradno odprli nove društvene prostore Prosvetnega društva Kolonkovec v Rebri Zugnano 46. Ob tej priliki bodo prosvetarji s Kolonkovca priredili kulturno prireditev. na kateri bodo med drugimi sodelovali tudi mešani pevski zbor s Kolonkovca in učenci osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane. Prireditev se bo začela ob 18. uri in jo bodo neposredno prenašali tudi po valovih slovenskega tržaškega radia.
Samostojen prostor je gotovo ve-
likega pomena za razvoj kulturne in prosvetne dejavnosti vsakega našega prosvetnega društva. Tega so se zavedli tudi prosvetarji s Kolonkovca ter si s trdim in vztrajnim delom dobili in uredili svoj prostor. Sinoči, na predvečer uradnega odprtja, so se tudi našli v novem prostoru in preživeli nekaj uric v prijateljskem in domačem vzdušju.
Predstavitev študije # potresu iz Up
Na tržaški univerzi je bila včeraj ^koMj£$%mca' med katero je ravnatelj znanstvene fakultete prof. Costa predstavil časnikarjem in predsednikoma deželnega odbora Co-melliju ter deželnega sveta Colliju zaključke študij in raziskav v zvezi s potresom, ki je leta 1976 opusto-šil Furlanijo. Rezultate študije, ki jo je univerzi naročila deželna uprava, so sintetično obdelali nekateri docenti.
Šolske vesti
Učenci in učiteljici slovenske o-snovne šole v Devinu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 20. t.m., ob 10. uri. Razstava bo odprta tudi popoldne od 17. do
19.	ure.
Osnovna šola A. Sirk - Sv. Križ prireja razstavo ročnih del danes,
20.	t.m., Odprta bo od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Celodnevna osnovna šola od Dom-ja in I. Trinko - Zamejski iz Ric-manj vabita na razstavo, ki bo danes, 20. t.m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v šolskih prpstorih v Ricmanjih Ler na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek, 25. t.m., ob 19. uri na šolskem dvorišču pri Domju.
V skladu z načrtom za kulturno in strokovno izpopolnjevanje šolnikov organizira drž. učiteljišče A. M. Slomšek iz Trsta jutri, 21. t.m., ob 16. uri v zbornici zavoda predavanje prof. Borisa Pahorja o temi: humanistična, državljanska in narodna vzgoja kot splošno pedagoško načelo. Vabljeni so vsi profesorji višjih srednjih šol.
minarja obiskali tovarno pohištva Meblo pri Novi Gorici, kjer se bodo tudi srečali s predstavniki samoupravnih organov delovne organizacije. V popoldanskih urah pa bo na sporedu referat dr. Lojzeta Udeja, predsednika zakonodajnopravne komisije skupščine SR Slovenije, o organizaciji sodstva in značilnosti pravdnega postopka v Sloveniji. V soboto bo dr. Šime Ivanjko, docent Višje pravne šole v Mariboru, govoril o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti s posebnim pogledom na tujce. Po tem referatu se bodo udeleženci seminarja odpravili v Vipavo, kjer si bodo ogledali zadružno klet, nato pa bodo imeli skupno kosilo v Zemonu.
V Trstu in Gorici se je doslej prijavilo za seminar približno 15 študentov pravne, ekonomske, filozofske in fakultete za politične vede. Morebitni študentje, ki bi se radi udeležili seminarja in se še niso prijavili, lahko to storijo čim-prej s tem, da se javijo pri članih kolektiva slovenskih študentov pravne fakultete (prijave sprejemata Pavel Slamič in Marko Marinčič).	M. M.
SINOČI V MILJAH
Tradicionalna veselica domačega društva Slovencev
Zupan Bordon in sen. Gerbčeva potrdila pravico manjšine do globalne zaščite
Uspešno gostovanje tržaškega
stalnega gledališča
Tržaško stalno gledališče je poželo velik uspeh na gostovanjih v Gradcu in v Zagrebu z Goldonijevo komedijo «La donna di garbo». Obe predstavi v avstrijskem, in hrvaškem mestu sta bili razprodani, poleg tega je imelo gostovanje pozitiven odziv v tamkajšnjem časopisju.
Tržaško stalno gledališče bo nadaljevalo svojo turnejo v prihodnjih dneh v Opatiji, na Reki, v Lošinju, v Pulju, Piranu, Umagu, I-zoli in Kopru.
Avtomobil podrl
priletno Prosečanko
V prometni nesreči na Proseku se je včeraj huje ponesrečila domačinka 71-letna gospodinja Marica Ban por. Puntar s Proseka 88. Nesreča se je pripetila na cesti, ki s Proseka pelje proti Kontovelu v višini otroškega vrtca. Ob 17.30 je pripeljal v smeri proti Trstu fiat 500, za volanom katerega je sedela 43-letna Mirella Altran iz Ul. di Ro-iano 4. Iz še nepojasnjenih razlogov je avto naenkrat zaneslo na desno; kjer je z gumo udaril ob stopnico pri vhodu v otroški vrtec, oplazil drog električne napeljave ter udaril v Puntarjevo in jo zbil na tla. Ženska je zadobila udarec v glavo, poleg tega pa je utrpela zlom desne piščali in domnevni zlom desne nad-laktnice ter razne odrgnine po tele-
Sinoči je bila v Miljah tradicionalna veselica, ki jo že štiri leta zaporedoma prireja društvo Slovencev miljske občine. Številno občinstvo in goste je pozdravil predsednik društva Kiljan Ferluga, ki se je v kratkem govoru dotaknil trenutnega in za Slovence neprijetnega političnega stanja. Sledila sta pozdrava miljskega župana Vilerja Bordona in senatorke Jelke Gerbče-ve, ki sta še enkrat potrdila pravico manjšine do zaščite in voljo demokratičnih Italijanov, da stojijo pri tem Slovencem ob strani.
Sledil je bogat in raznolik spored. Prvi je zapel domači zbor Jadran pod vodstvom Cveta Marca, ki se je zadnje čase vendar nekoliko številčno okrepil. Sledili so najmlajši, to so otroci slovenske sekcije občinskega otroškega vrtca, ki so ob petju in spremljavi otrok osnovne šole prikazali izredno prijetno igrico o požrešni mravlji in zajčku, U-čenci celodnevne šole v Žavljah in pri Korošcih so seveda nastopali tudi sami. Manjša skupina je na glasbila orjf sistema izvedla nekaj motivov, nakar so vsi ob spremljavi harmonike in pod vodstvom Vihre Kodrič dokaj ubrano zapeli več pesmi.
Gostje večera so bili dolgoletni prijatelji miljskega društva, to so pevci zbora Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja. «Pri-jetnemu pozdravu* Ignacija Ote je sledila vrsta kar precej zahtevnih pesmi ki jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. Zbor je svoje izvajanje zaključil s pesmijo 14. divizije.
Zanimiva točka sporeda so bili tudi sosedje Miljčanov z druge strani meje, to je folklorna skupina Karol Pahor iz Pirana. Skupina je zaplesala najprej primorske plese, spored je pa zaključila z živahnim izvajanjem plesov s Štajerskega. Občinstvo se je tako razšlo ob veselih in poskočnih štajerskih polkah, medtem ko so se člani društva in gostje zadržali ob kozarcu domačega. Že spet je zadonela slovenska pesem, pri kateri so obema zboroma seveda priskočili na pomoč še vsi prisotni.	N. K.
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Mozartov Rekviem z dirigentom Badeo
Sinočnji koncert v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi je vodil mladi romunski dirigent Christian Badea, spored pa je obsegal v prvem delu uverturo iz 'Kebrove opere rPro ‘sto strelec/. in i uito iz Straussove opere «Kavalir z rožo», v drugem delu pa Mozartov Rekviem v d-molu za soliste, zbor in orkester.
Medtem, ko Kebrova uvertura ni izvenela prepričevalno in je bilo v izvedbi zaznali precej netočnosti zlasti trobil, je dirigent Badea suito iz «Kavalirja z rožo» izpeljal v su in udih. Zdraviti se bo morala j vsej njeni tematski vitalnosti in sti-50 dni.	| iistični razčlenjenosti in pri tem
ai>iiivtfiiiiiiaiiiiiiiiiitaiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiigaiaii(iiiiiiiiiitiiatiiiaiiaiiiiiiaitiiiaiiMiiaiMiiiaiiiaiaitiiiiiiiiiiaitiiivn>M
SNIDENJE «TV 15» - TPPZ V BAZOVICI
MATICO GLOBLJE SEZNANITI Z MANJŠINSKO PROBLEMATIKO
Glasilo ZZB SRS bo obsežneje obravnavalo položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
V Bazovici je bilo včeraj prisrčno in koristno snidenje med člani uredništva glasila Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin SR Slovenije «TV 15» in glavnega odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Navzoči so bili tudi tajnik republiškega odbora Zveze borcev SRS Marjan Lenarčič, tržaški pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta in zaslužni družbeno politični delavec, častni član TPPZ, Miro Škapin.
Glavni ter odgovorni urednik ljubljanskega časopisa Silvo Teršek in časnikarki Milena Štrajnar in Bojana Žokelj Jesih, ki jih je spremljal tehnični urednik Sine Kovič,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiminuHinniHinig
40-letniki iz Doberdoba na obisku
Včeraj popoldne so obiskali naše uredništvo in tiskarno .štiridesetletniki iz doberdobske občine. Bilo jih je kakih štirideset. Seznanili so se z nastajanjem dnevniku od rokopisa do izida in si z zanimanjem ogledali tiskarno, saj je bila za večino to prva priložnost, da so od bl'*u videli, kako kompleksen je postopek naslajanja časopisa. Doberdobski štiridesetletniki so se potem podali še v Bazovico k spomeniku bazoviškim žrtvam in tam položili cvetje, s čimer so hoteli potrditi svojo zvestobo idealom boja za svobodo
so zastavili predsedniku tržaškega ansambla in drugim njegovim članom vrsto vprašanj, ki niso zadevala zgolj delovanja in vloge zbora, ampak so se še predvsem nanašala na celovito problematiko slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu.
Splošnemu orisu povojnega razvoja naše skupnosti je sledila naved ba tudi specifičnih problemov, s katerimi se moramo Slovenci v Fur- j laniji-Julijski krajin; soočati danes, j ko bi pravzaprav morali uživati že i vse, po republiški ustavi zajamčene j nam pravice, ko pa tega, žal, ne moremo; ne samo, žrtve smo novega hudega nacionalističnega pritiska, ki je v določenem oziru nevarnejši od tistega, ki smo mu bili izpostavljeni za časa fašizma. Beseda je nanesla med drugim na kul-turno-umetniško-prosvetno udejstvovanje zamejcev, na njihove krhke finančno-gospodarske temelje, na športno in v širšem smislu telesno-kulturno izživljanje, na osimske dogovore in kajpak na šovinistično gonjo Liste za Trst ter njenih pribočnikov zoper uresničitev tega sporazuma.
Uredništvo »TV 15» se je obvezalo, da bo svoje čitatelje v prihodnje obsežneje seznanjalo s temi in podobnimi problemi.
Lenarčič in Škapin sta poudarila pomembno vlogo TPPZ kot ambasadorja dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med prebivalci obmejnih predelov, pa tudi kot prenašalca idealov in izro čil NOV na mlade rodove. Tajnik ZZB SRS je razen tega naglasil trajno povezanost med nekdanjimi slovenskimi ter drugimi jugoslovanskimi in pa italijanskim borci in povedal, da bodo družbene sile v naši matični domovini, od vlade do krajevnih oblasti, še okrepile vsestransko pomoč boju zamejcev za pravico.
Svojo narodnobuditeljsko vlogo bo TPPZ ponovno potrdil v soboto 26. maja zvečer, ko bo na igrišču RK Jadran v Herpeljah nastopil s svojim najnovejšim programom »Zemlja in narodi*. Kot gost družbenopolitičnih organizacij in krajevne šole bo ob dnevu mladosti proslavil 6()-letnico KPJ SKOJ ter med drugim počastil 87. rojstni dan pred sednika Tita.
ohranil harmonično celoto, ki se v suiti odraža kot povzetek vodilnih tem v operi. Zlasti lepo je orkester izoblikoval sveži lirični navdih, ki preveva afascinantno epizodo izročitve rože v drugem dejanju opere.
Osrednja skladba večera je bil vsekakor Mozartov■ Rekviem, nedokončana mojstrovina, v kateri je skladatelj izrazil svoj odnos do smrti. Izvedba je bila v svoji celoti lepa. levji delež pri tem pa je imel zbor, ki ga je tudi tokrat pripravil Andrea Giorgi. Vokalni solisti niso bili sicer izenačeni v barvitosti glasu, vendar so svojo nalogo dobro opravili. Nastopili so sopranistka Sylvia Rhys - Thomas, mezzosopranistka Silvana Mazzie-ri, tenorist Giuseppe Botta in basist George Fortune. Dirigent Badea je vodil orkester, zbor in soliste z zanesljivo in jasno kretnjo in dosegel lepe učinke.
PD F. VENTURINI - DOMJO
priredi v soboto, 26. maja, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu
VENTURINIJEVO PROSLAVO
SODELUJEJO:
—	Mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljunca
—	Kobariški moški zbor — «Kobarid»
—	domači moški zbor Fran Venturini od Domja
Vabljeni!
GLEDALIŠKA ŠOLA STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Gojenci gledališke šole se bodo predstavili na interni produkciji jutri, 21. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu Z recitacijami iz slovenske poezije, odlomki iz dramskih besedil v bralni in odrski priredbi bodo prikazali svoje dosežke iz 1. semestra.
Vabila dobite v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 8. do 15. ure.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vencev, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega očeta in nonota
KRISTANA SUSIČA
Družine Susič
Trst, 20. maja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA KARIŠA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svojci
Trst, 20. maja 1979
ZAHVALA
Ganjep,oJ} .tolikih izrazih sočustvovanja, ki sem ga bil deležen ob smrti drage	! 11	.
. risi? cv jtetobbO 11	-________
EMILIJE GOMBAČ por. STOK
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi bili na katerikoli način ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala gdč. Angeli.
Mož
Trst, 20. maja 1979
m
0T
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
JUSTINE DANEU roj. GERLANC
se ganjeni zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, župniku Šibeniku in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala gospema Milki in Otiliji za njuno požrtvovalnost.
Žalujoči svojci
Prosek, Kontovel, 20. maja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
FERDINANDA DANEVA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala prof. Štruklju, dr. Ukmarju, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Vasilij Mirk, Gospodarskemu društvu na Kontovelu in podjetju Veneziani-Zonca.
Družina
Kontovel, 20. maja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
VIKTORJA ŠUCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, 1° so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gre sorodnikom, prijateljem, znancem, nosilcem krste, daroval" cem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spm min.
Žena Alojzija, hčerka Dragic* z družino in sin Danilo
Briščiki, 20. maja 1979
P nmorški 7t ilovmfc
3
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija
v treh dejanjih in dveh delih
Prevod	Milan	Jesih
Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasbena oprema Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE
danes, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premi ri, v četrtek, 24. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in RED I; v soboto, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri; v nedeljo, "T. iaja, ob 16. uri ABONMA RED G - druga nedelja po premieri.
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
POMJENKI
(Dialogi)
Nastopajo:
Alojz Milič Adrijan Rustja Stanislava Bonisegna
V sredo, 23. maja, ob 20.30 v v Srenjski hiši v BORŠTU v četrtek, 24. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v KRIŽU
Ariston 16.00 «Shoot, vogiia di ucei-dere». Cliff Robertson, Ernest Bor-gnine, Henry Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Un uomo in ginocchio*.
Giuliano Gemma, Eleonora Giorgi. Eden 16.00 «Patrick». Susan Penha-ligon, Robert Helpmann. Prepovedan mladini poi. 14. letom. Grattacielo 16.30 «John Travolto... da un insolito destino». Giuseppe Spezia. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Hardcore». George C. Scott, Peter Boyle. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.30 «La tarantola dal ven-tre nero». Giancarlo Giannini, Barbara Bouchet, Stefania San-drelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «Tutto accade un venerdi». Walt Disney.
Mignon 15.00—22.00 «11 corsaro del-1'isola verde*. Burt Lancaster. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no mogli». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00—18.45—21.30 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene Papas, Lea Massari.
Moderno 15.30—21.00 «Heidi torna tra i monti». Risanka.
Aurora 16.00 «Questa e l'America». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «Uomini d’argento». C. Shepherd, M. Balsam. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Sinfonia d’au-tunno». Ingrid Bergman, Liv Ull-man. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «Wagons-lits con omicidi*. Jene Wi!der. Barvni film.
GALERIJA
»TEATRU ROMANU«
Ul. Donota 20 "Trst
ima na razpolago dela:
DEMETRIJA GEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILIJA KRAUA RENZA POSSINELUJA DEZIDERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANa EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure
V četrtek, 17. t.m., so se v Sošče-vi hiši na Proseku, sestali krajevni predstavniki sekcije VZPI-ANPI in odbor PD Prosek - Kontovel ter član pokrajinskega tajništva VZPI-ANPI Andrej Renar, da se pomenijo in izdelajo dokončni program spominske svečanosti, ki bo prihodnjo nedeljo pri spomeniku ob cesti, ki pelje na
......................................■■■■■.um......
50 let skupnega življenja Alme in Franca Jankoviča

GB SPOMENIKU NEDALEČ OD PR0SEŠKE POSTAJE
V nedeljo spominska svečanost ob 35-letnici pokola 10 talcev
Okrutni zločin so Nemci izvedli kot represalijo - Pobudo za spominsko svečanost sta dali VZPI-ANPI in PD Prosek*Kcntovel j ur, Campagnoio 2.000 lir.
V spomin na mamo Vladimira Pi-proseško železniško postajo. Na tem ščanca daruje kuhinjsko in neučno mestu so pred 35 leti nacistični kr- osebJe srednJe sole <<Fran Levstik*
Darovi in prispevki
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ladi Vodopivec daruje 20.000 lir, Marcela Skrij 10.000 lir, druž. Ni-brant - Turk 20.000 lir, Kristina Lasič 10.000 lir, Cvetka Pertot 10.000
SPD TABOR
prireja ob poimenovanju openske šole
Razstavo otroških risb
IN SLIK NA TEMO BEVKOVIH DEL
Razstava je v Prosvetnem do-Wu na Opčinah še danes od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
Prirejata danes, 20. maja
2. POKUŠNJO DOMAČIH VIN
na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju. Svoje pridelke bo Predstavilo 16 kmetovalcev iz Lonjerja in s Katinare
Koncerti
VERDI
Danes, 20. t.m., ob 18. uri (turnus B) bo v gledališču Verdi v okviru pomladanske simfonične sezone Mozartov «Requiem v d-molu*. Dirigiral bo Christian Badea, nastopil pa bo vokalni kvartet, v katerem so Sylvia Rhys - Thomas, Silvana Mazzieri, Giuseppe Botta in George Fortune.
Današnji spored bodo dopolnili z izvajanjem uverture iz Weberjeve opere «Divji lovec» ter suite iz Straussove opere «Kavalir z rožo*.
AVDITORIJ
Danes ob 11. uri bo na sporedu predzadnji »nedeljski koncert* s skladbami Gounoda in Stravinskega.
Odsek za glasbeno vzgojo RO Kraški dom z Repentabra
priredi
naključni nastop gojencev
v stari šoli na Colu danes, 20. ttaJa, ob 16. uri.
Vljudno vabljeni
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
bifeja danes, 20. t.m., od 19. “ce dalje
ljudsko zabavo
S PLESOM
■tera ansambel «POMLAD»
Specialitete na žaru
in dobro vino.
VABLJENI!
ŠD BREG
vabi danes, 20., in 21. maja na športni praznik v DOLINO.
lig
1
Ur* GLASBENA epi MATICA r S T
^ Oddelek za staro glasbo
V soboto, 26. maja, ob 17.30 v šoli Glasbene matice v Trstu
prvo predavanje ciklusa za staro glasbo:
LUIGI ROVIGHI
(Problemi pri izvajanju baročne glasbe)
\
Vstop prost!
V četrtek sta praznovala 50 let skupnega življenja Alma in Franc Jankovič od Sv. Jakoba. Poročila sta se pred takratnim slovenskim kaplanom Omerzo v šentjakobski cerkvi 18. maja 1929.
Franc se je rodil 19. junija 1899 v Materiji. Po končani šoli je delal v tovarni blizu Dunaja, nakaz je moral k vojakom. Po povratku domov leta 1918 se je preselil k Sv. Jakobu v Trst, kjer se je pridružil demokratom na barikadah v boju proti fašizmu. Nekaj let je bil zaposlen tudi v Ljubljani in v splitski ladjedelnici, leta 1924 pa se je dokončno vrnil k Sv. Jakobu, kjer živi še danes. Kot zaveden Slovenec in ljubitelj petja se je vključil v pevsko društvo »Ilirija*.
Alma je bila rojena 29. novembra 1910 pri Sv. Mariji Magdaleni v slovenski delavski družini Cergolj. Izšolala se je pri Sv. Jakobu. Bila je aktivna članica mladinskega društva
«Obzor» in kot pridna pevka tudi društva «Ilirija», kjer je srečala Franca. Za časa NOB sta oba delala za našo stvar in Franc je bil na terenu povezan med drugim s Kovačičem, Lekačem in Špelo.
Jubilej bosta proslavila prihodnje dni s hčerko Jadranko, ki bo proti koncu meseca slavila 25-letnico poroke s Borisom Košuto. Čestitkam otrok, vnukov, raznih sorodnikov in prijateljev se pridružuje Primorski dnevnik, katerega sta slavljenca zvesta čitatelja od vsega začetka, (mm)
vniki obesili 10 talcev in ta dogodek nameravajo letos slovesno počastiti.
Bilo je na binkoštni ponedeljek 29. maja 1944. Sonce je močno pripekalo, ko so s tovornjakom s koronej-skih zaporov v Trstu pripeljali v «Nabergojevo ogrado, kjer je bilo taborišče «toterjev» (to so bili delavci, ki so delali bunkerje, jarke in razna dela za Nemce) 10 talcev. To so bili 40-letni kmet Andrej Breščič iz Veljskega - Ubeljskega, 27-letni delavec Dario Derin iz Kopra, 22-letni kmet Dario Klarin iz Fasere. 34-letni čevljar Josip Švara iz Sv. Tilha pri Komnu, 24-letni mizar Livio Zubin iz Umaga, 24-letni mizar Giorgio Beznika, 21-letm drogerist Albert Matu-iič, 20-Ietni študent Silvano Petracco, 21-letni zobotehnik Armando Valerio in 36-letni delavec Svetko Vatovec vsi iz Trsta.
Nemci so se za ta zločin odločili, ker so nekaj dni prej «toterji» planirali beg in med napadom sta bila ubita dva orožnika, ki sta stražila taborišče. Pripravili so 10 vislic in
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
. ,
TRST
SPDT prireja ob priliki
8. SREČANJA SLOVENSKIH PLANINCEV
ki bo v nedeljo. 10. junija, na Dobraču na Koroškem, avtobusni izlet. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure.
K3
KASTA
priredi jutri, 21. maja 1979, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
predavanje
o prijavi dohodkov
Predaval bo rag. Boris Kuret. 31 s33i3inVljudno vabljeni
Med številnimi prireditvami
ob 750. obletnici mesta Kamnika
prireja po dveh letih premora turistično društvo Kamnik dne 8. SEPTEMBRA LETOS SPET TRADICIONALNI
DAN NARODNE NOŠE
Vabimo skupine narodnih noš in posameznike ter folklorne skupine, da prijavijo svojo udeležbo z navedbo pogojev na naslov: Turistično društvo Kamnik, 61240 Kamnik, do 30. maja 1979.
"U.ln)-| ITI'-.
ŠOLA GLASBENE
MATICE
Trst
Jutri, 21. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
brez usmiljenja ob prisotnosti mnogih vaščanov obesili vseh 10 talcev in nato verjetno ob mraku njihova trupla odpeljali.
Na tem mestu so takoj po osvoboditvi na pobudo krajevnega odbora OF postavili spomenik.
Na komemoraciji bosta govorila Vladimir Kenda in Arturo Calabria, nakar bo sledil kulturni spored: nastopili bodo otroški pevski zbor, harmonikarski ansambel podružnice GM, pevski zbor Vasilij Mirk, pevski zbor Tabor z Opčin, proseška godba na pihala in recitatorji, častno stražo pa bodo imeli taborniki R MV. Spominska svečanost je torej napovedana za nedeljo, 27. t.m., ob 16- “i-	_____ B. R.
PROSEK
Zapustila nas j«
Karla Verša vd. Ban
Prosek, Sv. Križ 35.000 lir.
""HllltlMHlIl,,mnil|,,,||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||timf||||u||,|||||||,l„l„m|||||u||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||j
Danes, NEDELJA, 20. maja ^	BERNARD
19.34° Vz’be ob 4-29 in zatone ob ha l r~ Dolžina dneva 15.05 — Lu-Z]de ob 1.39 in zatone ob 13.13 Utr<, PONEDELJEK, 21. maja v	IVON
včeraj: na j višja tempera tu-
S to ni n ip nninivia 1 d nh 13
Upravni odbor predšole v čam-porah, predsta .liki staršev in Društvo Slovence miljske občine sporo« , da bo
vpisovanje v slovenski oddelek predšole v Čamporah
za otroke, rojene v le*" 1C74 -1975 in 1976, v občinskem šolskem uradu v Miljah dne 31. maja od 16. do 18. ure; 1. junija od 16. do 18. ure ter dne 2. junija od 9. do 11. ure.
Včeraj-danes
niiiiiiiiiiiimiiinmniiim,,..,.,,,,,................
Ul. Commerciale 26, Trg XXV a-prila 6.
(od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Drev. XX. septembra 4, Ul Ber nini 4.
V začetku maja je za vedno zapustila svoje drage Karla Verša vd. Ban s Proseka. Na njeni zadnji poti jo je pospremila velika množica domačinov in znancev, ki so se tako še zadnjič poslovili in se oddolžili spominu drage pokojnice.
Karla Ban se je rodila pred 85. leti v zavedni družini. Že iz mladih nog je okusila vso grenkobo težkega in napornega življenja, vendar je vse težave z vedrino in odločnostjo sproti premagovala. V srečnem zakonu je povila možu tri hčere, ki jih je vzgojila v narodno zavednem duhu.
Druga svetovna vojna pa ji je prinesla veliko gorja. Nemci so julija 1944 aretirali njenega moža in ga odpeljali v internacijo v Nemčijo, kjer je umrl januarja naslednjega leta. Prav tako so odpeljali v Nemčijo njene hčere, ki pa so se po končani svetovni vihri po mučnem potovanju le vrnile domov.
Karla Ban se je po vojni preživljala s cvetličarstvom. Kot mnoge druge proseške družine si je skrbno uredila vrt pred hišo in marljivo gojila cvetico za cvetico, ki jih je nato prodajala v mestu.
Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje.
„ st°pinje, najnižja 15,4, ob 13. fahi,, 4 stopinje, zračni tlak 1019,9 jaSn' Pada, vlaga 58-odstotna, nebo hiorj ’ Vetor 8 km na uro zahodnik, bi,J skoraj mirno, temperatura Ja 16,9 stopinje.
®DjSTVA, SMRTI IN POROKE
I®- maja 1979 se v Trstu ni »Selj n°oen otrok, umrlo pa je 12
S®’ 93-letna Giuseppina do p . c vd. Micali, 74-letni Alfre-l5-lPtisrnan. 78-letni Giuseppe Klaus Dolores Cebohin por. Ab du2Zj n?-a. 73-letni Giuseppe Men 'Veri, totna Eugenia Bertozzi por letria ?’ ?2-letni Arturo Pasian, 68 78.1 Josipa Scrigner por. Kozlovič, Vahiia 5run° Zannier, 68-letna Giotti« 1 abretti por. Drozina, 81-Goian^totonio Aceste, 84-letna Uga ^ vd. Crovatto.
1» i-JpL uradnik Riccardo Suni bile «i!*Ca .Luciana Casadio, urad-Pastiano Gioveni in delavka fabn,- ria Lombardi, geometer 10 Sbisb in otroška vrtnarica lta : a Zucchi, uradnik Carlo Nico-V°iašlti Uradnica Daniela Durissini, fflia ; * Podčastnik Giovanni Batta-uradnica Loretta Di Chiara,
skladiščnik Gianni Masi in uradnica Astrid Caucich, pristan, delavec Giorgio Sossi in frizerka Antonia Valenzano, elektrikar Giambat-tista Cherti in frizerka Caterina Zo-rich, trgovski potnik Ezio Košano in trg. pomočnica Manuela Artuza-to, šofer Claudio Gerdol in gospodinja Addolorata Piccolo, fiziotera-
pist Daniele Manzutto in fizioterapevtka Cecilia Sanesi, uradnik Gian-franco Sila in uradnica Marinella Casonato, težak Giuliano Crevatin in trg. pomočnica Rosanna Revere, univerz, študent Lucio Gregori in tajnica Ambra Bria, mehanik Wal-ter Tonelli in trg. pomočnica Nadia Casagrande, delavec Guido Desi-mon in gospodinja Hadera Baru-gija, uradnik Gianfranco Bettio in solnica Cristina Roberti, trgovec Angelo Troviso in otroška vrtnarica Patrizia Marini, bolničar Renzo Tedesco in bolničarka Letizia Man-fe, zapriseženi stražnik Antonio Ko-dilja in kmetica Teresa Costanza Stefanelli, trgovec Ljubomir Moci-nic in študentka Snjezana Benkovič, litograf Fabio Pohlen in delavka Carmen Milkovič, telefonski inštalater Roberto Devide in uradnica Ester Sau, uradnik Franco Lo-iacono in uradnica Annamaria Dal-la Riva, mornar Berhane Taciab in delavka Zaid Hailemarian, gasilec VValter Basaldella in trg. pomočnica Renata Brumat, ladijski strojnik Davide Merlato in študentka Claudia Del Fabbro težak Franco Simeone in šolnica Maria Anniballe.
DNEVNA SLUŽB* LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontan 39. Trg Unita 4,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drev. XX. septembra 4, Ji. Ber-nmi 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
p®L Sas J »TET
telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
,B°llunec; tel. 228 124; Bazovica: KI 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje;
tol. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesl.ian: tel. 209-197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA					
BARI	9	62	61	33	90
CAGLIARI	40	78	22	70	52
FIRENCE	84	75	39	31	12
GENOVA	78	50	74	84	45
MILAN	35	41	62	86	55
NEAPELJ	69	25	85	89	49
PALERMO	47	25	8	36	2
RIM	2	29	17	8	50
TURIN	9	42	5	74	75
BENETKE	28	90	31	12	21
Razstave
POMAGAJMO
CRN1 GORI!
V	umetnostni galeriji »Rossoni« bo od jutri, 21. maja, do četrtka, 31. maja, razstavljala Tatiana.
Galerija «Teatro Romano«, Ul. Donota 20 - Trst, predstavlja skulpture Bogomile Doljak. Urnik ob delavnikih od 18. do 21. ure; ob nedeljah od 10. do 13. ure.
V	občinski dvorani v palači Co-stanzi je odprta razstava «Wagner-jeva šola 1894 - 1912: ideje, nagrade, natečaji*.
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja svoja ameriška d' '.i akademski slikar in kipar Bo' 'an Grom. Razstava bo odprta do jutri, 21. maja, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriljčnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure.
V	galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Urnik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure oh prisotnosti avtorja. .
V	Kraški hi? je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praz nikih.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Darujejo: Tončka in Miro Sosič (Repentabrska 28) 5.000 lir, Vlasta Zgonc 2.000, Slava in Milan Čebu-lec 10.000, Fortunata Stankovič (Repentabrska) 3.000, Eda Rih0 Tav-čer 10.000, Angela Sosič 5.000, Rudi in Justina Sosič (Ul. Assenzio 6) 1.000, Marija Wilhelm (Ul. Assenzio 5) 10.000, Vladi IVilhelm 10 tisoč, Saška Miot 10.000, Marina Pertot 10.000, Bruno Kralj 10.000, Egidij Strnad 10.000, Oskar Bole 10.0C0, Josip Sosič 5.000, Mario Ger-mek 10.000, Dušan Guštin 10.000, Franc Malalan 10.000, Društvena prodajalna Opčine 50.000, Jolanda Malalan 3.000, Anica Skerlavaj 2 tisoč, družina Antoni 1.000, Čuk 2 tisoč, Rafaela Gec 3.000, Karel Hrovatin 4.000, Meri Vremec 1.000, Nada Škerlavaj 3.000, družina Zajec 2.509, Bjondo 5.000, Edi in Mariza Pers:č 15.000, Justina in Pepi Da-nev 10.000, Marko in Martina Feri 10.000, N. N. 10.000, Dunja in Vojko Sosič 10.000, Katja in Andrej Granier 5.000 lir, Dunja in Vojko Sosič 10.000 lir.
Meri in Leopold Ažman darujeta 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN ŠOLE
V	SKEDNJU
PO IVANU GRBCU
Družma Grbec - Patrizio daruje
20.000	lir.
Nabiralna akcija -pred cerkvijo dne 6. maja 1979: 50.000 Ur.
Karlo Hlača 5.000 lir, Marija U-mari 5.000 lir. Meri in Leopold Ažman darujeta 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO IVANU RIBIČIČU Meri in Leopold Ažman 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Justine Daneu daruje Lado Terčič (Bruno)
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Daneva darujeta Mara in Marta 5.000 lir.
V	isti namen daruje družina Malalan 10.000 lir.
V	počastitev spomina Justine Daneu daruje Darinka Štoka 10.000 lir.
Ob povrnitvi posojila daruje Franc Rupel 50.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Ob 3. obletnici smrti Danila Sed-maka daruje Kristina (Križ 249) 10 i tisoč lir, Mirna Tence (Ljubljana)
1 daruje 500 NR> tji « j »Vilku -ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA OPČINAH .............* •
Namesto cvetja na grob Frančiške Piščanc darujejo družine Ivan, Albert in Rado Andolšek 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU
Ob obletnici smrti Franca Husu ja daruje Slavica Husu Connestabo
20.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje družina Gerlanc - Pahor 10 tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	počastitev spomina strica Štefana Carlija darujeta Anna in Pol do 10.000 lir.
V	spomin na Štefana Carlija daruje Karla Kralj 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Justine Daneu vd. Gerlanc daruje Jolanda Babič 5.C00 lir.
Namesto cvetja na grob Justine Daneu darujeta Severino in Sonja Kozina 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ferdinan da Daneva darujejo Nevini kolegi
55.000	lir.
# * #
Ob 56. obletnici smrti moža daruje Ljudmila Pertot 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 6. obletnici smrti Atilija Za-ninija daruje Pina 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Dominika Sedmaka daruje prof. Deško 5.000 lir ob 20. obletnici SZ Bor.
Namesto cvetja na grob Nandija Daneva darujeta Cveto in Elda Ukmar 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Daneva darujejo za ŠD Kontovel: Dolenčevi 10.000 lir, Elvira, Milka in Nadja 30.000 lir.
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje Cvetana 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marijo Daneu daruje Cvetana 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na brata Janeza Gaš peršiča, ki je umrl v Buenos Airesu, daruje brat Anton 100.000 lir za Bercetov sklad.
V	spomin na Ivana Jercoga darujeta Vilma in Dani Žerjal (Dolina)
10.000	lir za godbo Breg. V isti namen daruje Angel Veljak (Dolina)
5.000	lir za godbo Breg.
V	spomin na Josipino Komar darujejo svojci 110.000 lir za PD Fran Venturini.
V	spomin na Ferdinanda Daneva darujeta Anica in Darko Starc 10 tisoč lir za pevski z bok Vasilij Mirk.
V	spomin na Ferdinanda Daneva darujejo Majda, Savina in Milena
25.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Daneva darujeta Mario in Sonja Štoka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Justine Daneu darujeta Severino in Sonja Kozina 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Tinčeta Žužka daruje Ivanka Lupine 5.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. V isti namen darujeta Stanko in Milka Kralj 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine.
Ob 1. obletnici smrti v spomin Lojzke Peric darujejo Ida, Slava in Alojz 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine.
Ida, Slava in Alojz darujejo 10 tisoč lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
«Rock skupina* iz Trebč daruje
100.000	lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
Družina Stanko Hrovatin (Trebče) daruje 5.000 lir za PD Primorec in 5.0C0 lir za ŠD Primorec.
V	počastitev spomina strica Štefana Carlija darujeta Anna in Poldo 10.000 lir za PD Primorec.
V	spomin na Štefana Carlija daruje Karmela 10.000 lir za PD Primorec.
Za PD Rovte - Kolonkovec darujejo: Svetka Žerjal 1.000 lir, Claudio Conestabo 3.000 Genia Samez 1.500. Angela Samez 2.000, Maria Samez 3.000, dr. Lubich 2.C00, Bri-gida Pauli 2.000, Ivan Lorenzi 5.000, Ivan Lakota 1.000 in Karla Umek
4.000	lir.
Namesto cvetja na grob Štefana Kralja darujejo za TPPZ Guštin Kralj (Trebče) 5.000 lir, družine Pellegrini in Greborio 10.000 lir.
V	spomin na Janeza Šemčevega daruje Anton Meden 10.000 lir za PD Vesna.
V	spomin na Ignaca Marca daru je Anton Meden 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Ferdinanda Daneva darujejo za pevskj zbor Vasilij Mirk: družina Danev 100.000 lir, Laura in Ivan Ban 10.000, Uča in Slavko Pieri 10.000. Liči in Alojz
Kapun 10.000, Karla in Alojz Štoka 10.000, družini Čuk in Bukavec 20 tisoč, Ida in Pepi Regent 20.000 in družina Gerlanc - Pahor 10.000 lir.
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje družina Danev 50.000 lir za Cerkveni pevski ’ zbor Kontovel in
150.000	za popravilo dvorane Gospodarskega društva na Kontovelu.
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje družina Gerlanc - Pahor
10.000	lir za popravilo dvorane Gospodarskega društva na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Justine Danev daruje Marija Kalc 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V isti namen darujeta Lidija in Miloš Kalc
5.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grobove Karle Ban, Justine Danev in Ferdinanda Daneva darujeta Anica in Drago Štoka 15.000 lir za. pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Justine Danev darujejo za Godbeno društvo Prosek: Marija Kalc 5.000 lir, Magda in Slavko Kalc 5.000, Lidija in Miloš Kalc 5.000 in Vida Gerlanc -Menucci 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ferdinanda Daneva darujeta družini Timeus in Prašelj 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje Dora Kralj 10.000 Mr za ŠD Kontovel.
Ob 8. obletnici smrti prof. Ivana Sosiča se ga spominjata družini Sosič in Čuk ter darujeta 10.000 lir za PD Tabor in 10.000 lir ŠD Polet.
Ob 8. obletnici smrti dragega prijatelja prof. Ivana Sosiča se ga spominjata Lucija in Seraf Hrovatin in darujeta 10.000 Ur za PD Tabor.
V	počastitev spomina Frančiške Piščanc darujeta Anda in Stanko Andolšek 15.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
V	spomin na Ferdinanda Daneva daruje Angela Cjak 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	spomin na drago Celestino Verč darujejo Mila, Aljoša in Marjuča
20.000	Ur za Dijaško matico.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabi na prireditev
OB 25-LETNICI REDNEGA IZHAJANJA MLADINSKE REVIJE «G A L E B»
ki bo 26. maja 1979 ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, Ulica Petronio 4
SPORED:
OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta — pri klavirju A. Vodopivec.
TRIO KLJUNASTIH FLAVT Glasbene matice pod vodstvom « ,mr-.„pw>f... Miloša. Pahorja.
NAGOVOR — Lojze Abram, urednik revije, r. i .i MLADINSKO* GLEDALIŠČE iz Ljubljane nastopi z gledaUško A, uprizoritvijo 4L Bevka »Pastirci prt kresu in plesu*. ZAKLJUČNA PESEM.
Vstop prost — Vabljeni ISTOČASNO BO RAZSTAVA OTROŠKIH RISB.
PO PREDSTAVI ZAKUSKA ZA OTROKE
POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH
po FRANCETU BEVKU
DANES, 20. maja, ob 15. uri
Na vrtu pred šolo slovesno poimenovanje z odkril jem pisatelje vega doprsnega kipa.
SPORED: Pozdravi, odkritje in blagoslovitev kipa, slavnostni govor. Sodelujejo otroci iz vrtca, učenci osnovne šole, gledališki igralec Stane Raztresen, cerkveni pevski zbor, ženski in moški pevski zbor TABOR, ansambel Rdeči nagelj. -
V šolskih prostorih bo odprta razstava Bevkovih mladinskih del ter raznih listin in rokopisov.
Odprta bo tudi razstava risb in ročnih del učencev vseh razredov. Ogled še v ponedeljek od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
Vabljeni vsi prijatelji mladine in še posebej nekdanji učitelji openske šole.
Mladinske
Delovne
Akcije
79
INFORMACIJE:
SKGZ — 1RST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek in petek od 18. do 19 ure.
KAM V SOBOTO, 26., in NEDELJO, 27. MAJA
VSI NA PRAZNIK ČEŠENJ V MAČKOUE
ZAHVALA
Ganjeni ob veliki slovesnosti poimenovanja šole v Šempolaju po Stanku Grudnu se iskreno zahvaljujemo za čast, ki smo je deležni, pripravljalnemu odboru, predstavnikom šolskih, političnih, kulturnih in verskih oblasti, učiteljstvu in učencem raznih šol, Tržaškemu partizanskemu zboru, pevskemu zboru «Igo Gruden*, nabrežinski godbi, govornikom in predvsem prebivalstvu iz šempolaja. Prečnika, Praprota in Trnovce, številnim udeležencem slavja tu in onstran meje ter vsem, ki so na katerikoli način prispevaU.
Brat Albert Gruden - Blisk In sestra Ivanka z družinama
IV. POKUŠNJA DOMAČIH VIN
Klobase, piščanci, čevapčiči, vaške igre - briškola
SMUČARSKI KLUB «DEVIN» 25., 26. in 27. maja MAVHINJE 79
Mednarodno tekmovanje na ski rolkah
2. TROFEJA «GRMADA» - Ex tempore
VSAK VEČER PLES Z ANSAMBLOMA TAIMS-GALEBI
PnmonSn&Sevnik
4
GORIŠKI DNEVNIK 4
20. maja 1971
Z USTANOVITVIJO MEŠANE MEDOBČINSKE KOMISIJE
Časnikarji hočejo dati svoj delež k razvijanju prijateljstva ob meji
Srečanju y Novi Gorici sta prisostvovala tudi Jože Šušmelj m Pasquale De Simone
SLUZILA BI POKOJNINI
So možnosti za «odkup» šolskih let 1928-1938?
Kdor je plačeval socialno zavarovanje v osnovnih šolah, bi imel možnost odkupiti to razdobje za pokojninsko dobo
Časnikarji obeh Goric na sestanku v Novi Gorici, kjer so umestili mešano komisijo in postavili s tem temelje za trajnejše oblike sodelovanja
V prostorih občinske skupščine v Novi Gorici je bil v petek ustanovni sestanek pete mešane komisije sosednjih občin. Gorice in Nove Gorice, ki jo sestavljajo časnikarji. Predlog o njeni ustanovitvi je pred več kot letom dni dai žu pan občine Gorica Pasquale De Simone. Potreba po tej komisiji se je pokazala zato, ker so se med obema občinama stkale zelo tesne vezi na različnih področjih, kot so, denimo, kulturno, urbanistično, športno ter je postalo bolj kot naravno, da se povezujejo tudi časnikarji. ki dogajanje ob odprti meji neposredno spremljajo.
Prvega sestanka sta se udeležila tudi predsednika obeh občin, Jože šušmelj za novogoriško ter Pa-snuale De Simone za goriško, čas nikarsko zbornico je predstavljal njen tajnik prof. Saro Finizio.
Jože Šušmelj, ki je sestanek odprl in podal informacijo o razvoju občine, je ob tej priložnosti poudaril, da je zelo važno, da so časni-
karji, ki odigravajo v sedanjem svetu veliko vlogo, medsebojno informirani, saj s svojim delom vplivajo na ljudi in s tem oblikujejo javno mnenje
V nadaljevanju svojega govora je Šušmelj navedel tudi nekaj podatkov o stanju občine, ki ima sedaj okoli 56 tisoč prebivalcev, letni prirastek znaša od 800 do 1.000 oseb, v občini je zaposlenih okoli 3.000 delavcev iz drugih republik, poprečni mesečni dohodek pa znaša približno 630 tisoč dinarjev. Obširno je govoril o reformi šolskega sistema ter o prizadevanjih družbe, Ja izvede usmerjeno izobraževanje.
Predsednica jugoslovanskega dela komisija Slavica Črnca je predsta vila svoje kolege, ki so zaposleni v novogoriških sredstvih množičnega obveščanja, hkrati pa je izra žila željo, da bi se časnikarji, ki živijo ob meji ter so tu tudi za posieni, bolje poznali in bili bolje medsebojno informirani, da bi lahko uspešneje pomagali pri uresni-
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PRIMORSKE
VABIJO
NA OSREDNJO PRIMORSKO PROSLAVO*) s a k,ho- i
ob 60-letnici SKOJ, KPJ in revolucionarnih sindikatov tež 35-letnici 1. pokrajinske konference SKOJ za Primorsko,
KI BO 26. MAJA V ČEPOVANU
h
—	ob 11.00 bo Franc Kimovec-Žiga odkril spominsko ploščo v
Dolu;
—	ob 11.30 bo slavnostni govor Borisa Bavdeka, predsednika
RK ZSMS.
Vabljeni
Čisto razumljivo je, da so vprašanja socialnega skrbstva in urejevanja pokojnin v ospredju zanimanja številnih ljudi, saj je Italija znana kot dežela, kjer je pravo brezvladje na tem področju in kjer je moč najti najrazličnejše rešitve v morju brezštevilnih zavodov Pred nekaj tedni so se v nekaterih listih pojavile vesti, da se lahko štejo v razdobje za pokojninsko dobo tudi leta, ki so jih državljani prebili v osnovnih šolah med 1928 in 1938, ko so plačevali takrat obvezno takso socialnega skrbstva, ki je sicer veljala predvsem za zdravstveno zavarovanje. Takrat niso bile še, kot danes, vse družine socialno zavarovane, zato so skušali s tem zavarovanjem dati učencem možnost brezplačne zdravstvene oskrbe (mu-tualita scolastica). Z zakonskim določilom iz leta 1938 je bil ta zakon o šolskem socialnem skrbstvu odpravljen. Zaradi tega so d osle, takrat plačane prispevke smatrali v zavod t za socialno skrbstvo le figurativnega značaja, niso jih upoštevali pri obračunu za pokojnino.
V zadnjem času pa je prišlo na tem področju do novosti z odločbami kasacijskega sodišča, ki dejansko upoštevajo razdobja takratnega šolskega socialnega skrbstva in številni ljudje, ki imajo na razpolago dokumentacijo o takrat plačanih prispevkih, so se javili v pisarnah zavodov za socialno skrbstvo, da bj jim priznali vsaj nekaj let, ki bi jih potem dodali letom dela.
Stvari niso še docela jasne. Zaradi tega je osrednja pisarna patronatov CGIL, CISL in UIL, ki ima svoj sedež v Drevoredu 24. maja štev. 8 javila časopisom, da so navezali stik z osrednjo patronažno pisarno v Rimu in z ravnateljstvom INPS v Rimu, da bi stvari razčistili.
, , Osrednja pisarna sindikalnih patro-za hitro informiranje o nekaterih | natov obvešča tudi vse zainteresi-specifičnih dogodkih na jugoslovan- j rane, naj medtem zberejo ustrezno
dokumentacijo in naj se javijo na
čevanju določil osimskega sporazuma ter pri razvoju prijateljstva in sodelovanja ob meji.
Župan De Simone je zaželel komisiji, da bi odslej dalje delovala samostojno in tako omogočila časnikarjem, ki delajo v obeh mestih, da bi se bolje spoznali in da bi razvijali odnose, ki so značilni za naše kraje.
Po pozdravnih besedah predstavnika časnikarske zbornice Finizia je predsednik italijanskega dela komisije Tullio Borisi predstavil čas nikarje z italijanske strani. V dolgi in zanimivi razpravi je italijanska stran najprej pokazala interes
zlasti kar zadeva ne-
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
V soboto v avditoriju v Gorici koncert Akademskega pevskega zbora «Tone i omšič»
Koncert enega najbolj kvalitetnih slovenskih zborov bo zaključil uspešno kulturno sezono v Gorici
ski strani sreče.
Obe strani sta se ogreli za občasne skupne tiskovne konference predsednikov odnosno županov obeh občin, na katerih bi bili časnika rji seznanjeni o napredovanju del na mednarodnem mejnem preiiodu, avtoportu, čistilnih napravah, o vprašanjih vodnega gospodarstva na Soči itd.
V dolgem in prisrčnem pogovoru so se časnikarji medsebojno seznanjali z delovnimi razmerami in o vlogi časnikarja v eni in drugi stvarnosti, ^govorili so se, da bo prihodnji sestanek v 'Gorici.
POKLICNI FOTO STUDIO
BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE
Giuseppe Assirelli
GORICA
VIA SAN GIOVANNI 9
Zaključna prireditev srednje šole «I.Trinko
V nedeljo, 27. maja, bo slovenska enotna srednja šola «Ivan Trinko* v Gorici priredila v avditoriju v Ul. Roma (začetek ob 17.30) tradicionalno zaključno šolsko prireditev, ki bo posvečena 25-letnicj smrti beneškega pesnika Ivana Trinka-Za-mejskega, po katerem je šola poimenovana. Čisti dobiček prireditve je namenjen črnogorskim otrokom.
12. maja sta se poročila
CLAUDIA in GIANFRANCO
Prosvetno društvo Danica jima želi obilo sreče na skupni življenjski poli.
vseh sindikalnih patronatih za u-strezna pojasnila.
Kraški krti prirejajo jamarski tečaj
Jamarski klub Kraški krti, k; delujejo v okviru Slovenskega planinskega društva v Gorici, bo tudi letos priredil jamarski tečaj za tiste mladince, kj bi se želeli pobliže posvetiti raziskovanju kraških pojavov. Predavanja bodo enkrat tedensko, začenši od petka, 1. ..unija in bodo potekala v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vzporedno s teoretičnim delom tečaja, bodo tudi praktične vaje na terenu in sicer ob nede-
—i GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
b
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
INTER
CENTRO
ŠPORT
GORICA - TR2ASKA CESTA (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) - TEL. 30-910
VELIKO NAKUPOVALNO SREDISCE ZA VSE ŠPORTNE PANOGE
vse za tenis planinarjenje
šotori in rekviziti za kampiranje
športni čevlji ter športna konfekcija najboljših znamk
prikolice «LA MAGGIOLINA* — sestavljiva hišica
V teh dneh prihajajo v našo u-pravo v Gorico zadnji prispevki za pomoč potresencem v črni gori. Včeraj smo dobili precejšen prispevek iz Štandreža. Za nabirko je poskrbelo prosvetno društvo «Oton Župančič*, oziroma njegov mladinski odsek. Mladinke so obiskale vse hiše v vasi in nabrale 1.678.000 lir. Treba je sicer povedati, da so nekateri Štandrežci prinesli prispevke, ,WP<L sredno na naše uredništvo v prvih dneh po potresu, ki je prizadel Cimo goro, zato je delež štandrežčev še večji od tega, ki je danes objavljen. Nabrali pa smo še nekaj posameznih prispevkov v našem uredništvu in upravi v Gorici. Kot vemo, manjkajo še prispevki iz enega ali dveh krajev na Goriškem, potem bo akcija najbrž zaključena.
Nabirka v Štandrežu s strani mladinskega odseka prosvetnega društva «Oton Župančič*:
Danijela Graziani 2000 lir. Jožef Nanut 5000 lir, družina Pisk 5000 lir, Romano Pahor 2000 lir, družina Brede Tomšič 10.000 lir, Miro Lutman 2000 lir, Vojko Nardin 10.000 lir, Andreja Tabaj 1000 lir, Marija Koren 5000 lir, Irena Beltram 10 tisoč lir, Ivan Brajnik 10.000 lir, Walter Vignola 5000 Ur, družina Pin-cetU 10.000 Ur, Miloš Tabaj 30.000 Ur, Anton Lev 5000 lir, Alojz Ta baj 10.000 Ur, Danica Peterin 5000 lir, družina Gri 2000 Ur, družina Pa-
lllllllllll(lllflltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||T1||||||||||||l|||||||i
ODLOČITEV NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
V
Županstvo v Doberdobu bo dosledno uporabljalo dvojezičen pečat
Ogorčen protest zaradi zaplembe volilnih potrdil s strani prefekture - Reševanje zapletenega vprašanja jusarskih zemljišč
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija v treh dejanjih dveh delih
Prevod	Milan	Jesih
Scena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidau
Glasbena oprema Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDLBAUER V torek, 22. maja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma).
ljah, ko bodo tečajniki v spremstvu starejših jamarjev obiskah nekatere znane objekte na Doberdob-skem Tržaškem in matičnem Krasu.
Teoretični del tečaja obsega pet poglavij in sicer o nastanku Krasa, o prazgodovinskih bivališčih na Do-berdobskem in Tržaškem Krasu, o morfoloških in geoloških opazovanjih v jamah, o raziskovalni tehniki ter o topografiji. Prijave za tečaj sprejemajo: v Gorici na sedežu S PD v Ul. Malta, v Sovodnjah Bogdan Butkovič, Ul. Impero 64, v Štandrežu Ivo Berdon, Mihaelova ul. 202, na Vrhu Marcelo Devetak, Vrh 49, v Doberdobu Stanko Kosič, Jezerska 10 in v Dolu in Jamljah Jordan Vižintin, Devetaki 1. Pa še tole: mladoletni morajo imeti pismeno privolitev staršev. Prijave sprejemajo do 31. maja.
Edoardo Bennato drevi v Gorici
V športni palači pri Madonini bo drevi, ob 20. uri nastopil kantav-tor Edoardo Bennato. Koncert prireja Old Swan Musič Center. Poleg avtorja, ki poje in igra na lepo število instrumentov, bosta nastopil tudi kitarist Lucio Bardi in bobnar Tony Cercola.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AKCIJA ZA POMOČ JE ZAJELA VSO GORIŠKO
Nadaljnja dva milijona lir prispevkov za potresence v bratski Črni gori
Mladinci prosvetnega društva «0ton Župančič* v Štandrežu so nabrali nad milijon in po! lir
Konec tedna, skoro ob izteku letošnje plodne kulturne sezone, se nam obeta izjemen kulturni dogodek: koncert Akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič* iz Ljubljane, zbora študentov ljublanske univerze, ki sodi v sam vrh današnje slovenske zborovske pesmi, čeprav je zbor «Tone Tomšič* zaradi svoje sestave logično vezan na stalno zamenjavo pevcev, je dosegel tako kvaliteto, da lahko z uspehom gostuje na turnejah in tudi na tekmovanjih ne samo širom po domač zemlji, marveč v vsem svetu. Tudi v Gorici smo ga že večkrat poslušali. Tako na tekmovanjih «Seghizzi», kjer je dosegel prva mesta v letih 1963, 1965 in 1967, kot na koncertih v priredbah tukajšnjih slovenskih organizacij. Zadnjič smo ga lahko poslušali v okviru abonmajske sezone Glasbene matice pred nekaj leti; takratni koncert je bil v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu in je vsem poslušalcem ostal v zelo lepem spominu.
Tokrat bo zbor nastopal v avditoriju v Ul. Roma, dvorani, ki je nalašč pripravljena za koncerte in v kateri smo v zadnjih dveh letih imeli priliko poslušati izredne koncerte.
Akademski pevski zbor «Tone
Tomšič* vodi sedaj dirigente Jože Fuerst. Študiral je dirigiranje in klavir na ljubljanski akademiji za glasbo. Po končanem študiju obeh predmetov pri prof. dr. Švari in prof. Lipovšku, je nadaljeval študij dirigiranja v Berlinu pri prof. Foersterju. Takrat je bil tudi na dirigentskem tečaju v Weimarju, kjer je vodil radijski orkester iz Jene. Leta 1973 je vodil tudi belgijski «Moški kraljevski zbor* in ga pope ljal na uspešno revijo po Evropi. Z Akademskim pevskim zborom «Tone Tomšič* deluje Jože Fuerst že dalj časa, najprej kot pevec nato kot korepetitor in drugi dirigent, ob 30-letnicj zbora, leta 1976, pa ga je v celoti prevzel. Pod njegovim vodstvom je zbor dosegel še isto leto prvo mesto na tekmovanju amaterskih zborov v Mariboru. Fuerst je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado.
Na sobotnem koncertu bomo poslušali v prvem delu pesmi J. Gallusa, O. Di Lassa, Brahmsa, Ježa, Ravela in Pahorja. V drugem delu pa so na sporedu dela Kuharja, Gobca, Mokranjca, Jenka, Mirka, Kramolca, Vrabca in Premrla.
V glavnem gre za program, ki ga je zbor izvajal na 32. letnem koncertu, ki je bil ob začetku sezone.
Na izredni seji, ki jo je vodil župan Andrej Jarc, se je v petek po poldne sestal doberdobski občinski svet ter razpravljal o vrsti tekočih zadev. Župan je na začetku seje poroča! da je goriška prefektura pred dnevi (o tem smo poročali v našem dnevniku 6. maja) zaplenila volilna potrdila, ki so bila opremljena z dvojezičnim pečatom ter prepovedala uporabo tega žiga na novih potrdilih. Gre nedvomno za dejanje, ki ga ni mogoče označiti drugače kot poskus ustrahovanja v trenutku, ko si celotna narodnostna skupnost v Italiji, ob podpori na prednih sil, prizadeva za uveljavi tev človekovih, in v italijanski usta vi zajamčenih pravic. Prefektura je zaplembo potrdila in prepoved uporabe dvojezičnega žiga utemeljila z dejstvom, da so to listine, ki jih izda osrednja vlada in torej jih občine le razdelijo. V zvezi s takim zadržanjem perifernega urada osrednje vlade se postavlja vprašanje, če nismo morda pred ponovnim zao strovanjem (kljub načelnim oblju bam itd.) pritiska do Slovencev.
V nadaljevanju razprave je župan Jarc poudaril, kako občina že dol go časa na vseh uradrih aktih dos ledno uporablja dvojezičen pečat in se do zdaj javno nihče ni obregnil ob to dejstvo. S .a ko prakso bodo nadaljevali tudi v prihodnje Na predlog predstavnikov SSk so na seji tudi sprejeli sklep, v katerem obsojajo zaplembo volilnih potrdil in izražajo namero, da se bo obči na v vseh aktih še naprej po-luže vala dvojezičnega žiga, kakor je to delala doslej.
Na seji je nato stekla razprava o jusarskih zemljiščih na področju Jamelj, oziroma o dokončni ureditvi lastništva. Vprašanje je na dnevnem redu že vrsto let. stališča občinske uprave, manjšine v občinskem svetu pa tudi samih posestnikov so si dokaj različna. Prav za radi tega ni bilo mogoče vprašanja do zdaj zadovoljivo rešiti v celoti. Na petkovi seji so ugodili prošnjam za ureditev lastništva, ki jih je pre dložilo pet upravičencev iz Jamelj.
Po daljši razpravi pa je občinski svet SKlenil sprejeti odškodnino v višini 7.689.000 lir za v vojaške namene zasežena zemljišča na področju Jamelj. Pri tem velja vsekakor zabeležiti, da so ta zemljišča podvržena služnostim že od leta 1962, Prav tako kakor zadeva z jusarskimi zemljišči, je zapletena tudi zadeva šole na Palkišču, za katero ni povsem jasno, če je občin-sk~ ali zasebna last, čeprav obstajajo listine, ki govore, da je bilo zemljišče, kjer je stavba, odkupljeno s strani občine Opatje selo leta 1934. Občinski svet je sprejel sklep, da se poveri naloga strokovnjaku za katastrsko ureditev zemljišča.
Občinski svet :e nadalje ratificiral sklep ožjega odbora glede načrta zgodovinskih področij, za katere so pri obnovi stanovanjskega fone a predvidene določene olajšave, odobril pa je sekciji VZP1 ANK’ dodelitev občinskega zemljišča v Jam ljah, kjer bodo postavili spomenik med NOB padlim vaščanom. Gre za manjšo parcel«), kjer že stoji vodnjak in ki naj bi ga vključili v bodočo strukturo.
Za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Črne gore bo občina prispevala 150 tisoč lir, kj jih bodo nakazali združenju ANCI, Pred zaključkom seje je občinski svet o-bravnaval še nekatere druge zadeve, razdelitev podpor visokošol cem, prispevek za potne stroške dijakom nižje srednje šole ter dodelitev prostora bivšega urada za zaposlovanje domačim društvom.
vio 1500 lir, Jožefa Braini - Paulin 10.000 lir, Davorin Paulin 20.000 lir, Stano Paulin 20.000 lir, Lojzko Pa-škulin 5000 lir, družina Sokol 10.000 lir, Franc Cingerli 5000 lir, družina Bernardis 5000 lir, Marija Marvin 1000 lir, Emil in Romana Cingerli 5000 lir, Ema Lutman 10.000 Ur, Maks Lutman 10.000 Ur, Pavla Volčič 5000 Ur, Ema in Slavko Lupin 10.000 Ur, Ljudmila Nanut 10.000 lir družina Cingerli 10.000 lir, RozaUja Plesničar 10.000 Ur, Jožef Lutman 10.000 Ur, Nadja Vižintin 3000 lir Marta Zorn 5000 lir, Bernarda Černič 5000 Ur, Franko Marvin 10.000 Ur, Anton Marvin 5000 lir, Savo Ho-ban 5000 lir, družina Zavadlav 10.000 Ur, Lojzka Prinčič 4000 lir, Giuseppe Nanut 5000 lir, Marjetka Hoban 3000 lir, Štefanija Hoban 5000 Ur. Anton Volčič 10.000 Ur, Evgen Mučič 5000 lir, Romana Nanut 15.000 Ur, Pavla Mučič 10.000 Ur, družina Beltram 20.000 Ur, Danilo Nanut 25 tisoč lir, Franko Brajnik 10.000 lir, Leopold Zavadlav 10.000 Ur, Ludvika Zavadlav 10.000 Ur, David Faganel 5000 Ur, bar Pelicon 10.000 Ur, Albina Zitteri 2000 Ur, Rado Černič 5000 Ur, Amalja Moc 2000 Ur, družina Vani Paulin 5000 Ur, družina 3.000 Ur, Antonietta Rijavec 5 tisoč lir. Meri Rijavec 1000 Ur, Franc Brajnik 10.000 Ur, Roman Devetak 5000 lir, Viljem Šuligoj 5000 lir, MiUvoj Hoban 10.000 lir, Alfreda in Milojka Pavletič 20.000 Ur, Leopold Gomišček 5000 Ur, Ana Tabaj 3000 Ur, Stanislav Marušič 10.000 Ur, Lidija Nanut 1000 lir, Mirko Pašku-lin 10.000 Ur, Renato Precali 3000 Ur, Nadia Bizai 3000 Ur, Giuseppina Briško in družina Čampa 5000 lir, družina Šturm 3000 Ur, družina Rejc 1000 Ur, delavnica Gaiotto in Pod-gornich 10.000 Ur, Vojko in Milan 10.000 Ur, družina Oblak 5000 lir, Ana Briško 1500 Ur, družina Nanut 5000 Ur, Giovanna Baucon 2000 Ur, Marisa Marušič 1000 lir, družina Stanka Marvina 10.000 lir, Ludvik Nanut 20.000 Ur, Ivo Nanut 10.000 lir, družina Dušan Brajnik 20.000 lir, O-tilija Nanut 10.000 lir, Emil Briško 10.000 lir, družina Peter Briško 10 tisoč Ur, Giuseppe Musso 2000 lir, Marija Marturini 10.000 Ur, Peter Lutman 20.000 Ur, Perin Lutman 10 tisoč Ur, Mario Brescia 5000 lir, Albina Vižintin 5000 Ur, Vera Pašku-lin 5000 lir, Marija Paulin 6000 Ur, Mario Mucci 20.000 lir, Mirko Mucci 10.000 lir, družina Assirelli 5000 Ur, družina Paulin 10.000 lir, Andrej Paulin 5000 Ur, Angela Podbršček 5000 Ur, Leopold Gabrielčič 5000 lir
OB MEDNARODNEM LETU OTROKA
Slovenski dijaški dom, Mladinski krožek, Športno združenje Dom, taborniki RMV, poletno sred;šče In Glasbena šola
PRIREJAJO
v soboto, 26. maja 1979
DAN MLADOSTI
PRIREDITEV BO V DIJAŠKEM DOMU NA SVETOGORSK1 C. 84
Od 21. do 26. maja bo odbojkarski in košarkarski turnir za pokal Mladinskega centra.
Osrednja prireditev bo v soboto, 26. maja. Od 15. do 18 ure bo
mladinski ex tempore v vseh tehnikah na temo «Pomlad». Ob 18 uri bo predvajanje filma in diapozitivov o poletnem središču 1978. Ob 19. uri bodo v kulturnem programu nastopih tamburaška skupina PD Zarja iz Železne Kaple na Koroškem in folklorna skupina istega društva; učenci osnovne šole M. Štrukelj iz Nove Gorice; učenci dijaškega doma iz Gorice; otroški zbor PD «0. Župančič* iz Štandreža; skupina za ritmično gimnastiko »Dom* iz Gorice in harmonikarski ansambel glasbene šole iz Sovodenj Finalne tekme za pokal Mladinskega centra bodo ob 21. uri.
družina Ivan Zavadlav 10.000 lir, Danilo Lupin 10.000 Ur, družina Zavadlav 10.000 Ur, Mirko Martin 5000 j Ur, družina Markočič 5000 lir, dru- j žina KozUn 5000 lir, družina Može tič 1000 Ur, družina Sancin 5000 Ur, Andrej Cotič 10.000 Ur, Janko Lutman 5000 Ur, Berto Grendene 5000 Ur, Franko Massera 2000 Ur, Viljem Zavadlav 5000 Ur, Pepi Zotti 2000 Ur, Pavla Lozej 1000 lir, Lidia Ba-stiani 2000 lir, N.N. 10.000 Ur, Pavla Baštjančič 5000 lir, Frarrcesco Pe senti 2000 Ur, Palmarini-Mgnan 5 tisoč Ur, Gulin 15.000 Ur, FrandoU 2000 lir, Lučano Krpan 5000 lir, Kri stina Oblak 5000 Ur, Tereza Bregant 5000 Ur, Danilo Peterin 10.000 Ur, Edi Zavadlav 10.000 lir, Armando Sfiligoi 2000 Ur, Milovan Lutman 10 tisoč lir, Franko Rizzi 2000 Ur, Gui do BaUig 5000 Ur, Milka Manin 7000 lir, Pietro Brajnik 2000 Ur, Danilo Nanut 10.000 Ur, Angelo Grendene 1000 Ur, Adriana Makuc 2000 lir, Li-vija FrandoU 2000 Ur, Gianni Braini
10.000	Ur, Pepca Braini 5000 Ur, Jožefa Sauer 2000 Ur, Mira Lestan 5 tisoč Ur, Ciril Lestan 10.000 Ur, Jordan Zavadlav 5000 Ur, Ivanka Nanut 4000 Ur, Ivan Nanut 1000 Ur, Ema Nanut 2000 Ur, Anton Nanut in družina Cargnel 50.000 Ur, Nada Comparini 5000 lir, Herman Nanut
20.000	Ur, Rudolf Zavadlav 5000 Ur, družina Ipavec 4000 Ur, družina Ba-stiani 10.000 Ur, Emil Paulin 5000 Ur, Marvin 7000 Ur, Aleš Hoban 50.000 lir, družina Mučič 3000 lir, Dario Bensa 20.000 lir, Ivanka Nanut 10 tisoč Ur, družina Lutman 5000 Ur, družina Ferfolja 5000 Ur, Pavla Marega 2000 Ur, (Iružina Tabaj 3000 lir, Viljem Zavadlav 10.000 lir, družina Nardin 3000 Ur, Matilda Nanut 1000 Ur, Venceslav Tabaj 10.000 Ur, Mara PeUcon 2000 lir, Jolanda Čev-dek 3000 Ur, družina Emil Mučič 10 tisoč Ur, Sergio Zavadlav 5000 Ur, Mario Macuzzi 5000 lir, Sergio Grendene 5000 lir, družina Alt 3000 Ur, Ivanka Brajnik 10.000 Ur, družina Paulin 7000 lir, Rudi Budal 10.000 Ur, družina Tomasi 5000 lir, Marcelo Petean 5000 lir, Alojzija Petean 5000 Ur, Marino Petean 5000 lir, Ida Pisk 10.000 Ur, Attilio Briško 5000 lir, Mihael Devetak 10.000 Ur, Adolf Kuzmin 5000 lir. Maria Tranči 5000 lir, Katerina Markočič 10.000 Ur, Donata Licinio 5000 Ur, Alojz Mučič 10.000 Ur, Vilko Lupin 10.000 Ur, Stanko Nanut 10.000 Ur, Leda in Danilo Marušič 10.000 Ur, Aldo Nemec 5000 Ur, Floriana Marvin 5000 Ur, Darko Brajnik 20.000 lir, Anna Nar-
lani novembra, v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Koncert se bo pričel ob 20.30, Slovenska prosvetna zveza, ki je prireditelj, vabi nanj vse ljubitelje zborovske pesmi.
V NEDELJO, 27. MAJA
Svečana otvoritev osnovne šole v Ulici Čampi
Od letošnjega 2. aprila se pouk za učence, ki obiskujejo pouk v slovenski osnovni šoli za severni del mesta, vrši v novi šolski stavbi v UUci Čampi - del Brolo. Do tedaj so namreč naši otroci hodili v šolsko poslopje v UUco Croce. Učenci in njihovi učitelji so se v novo šolsko poslopje vseUli takoj, ko je bilo urejeno in opremljeno. Ni bilo takrat časa za otvoritveno prireditev, ki bo prihodnjo nedeljo, tik pred iztekom letošnjega šolskega leta.
Otvoritvena svečanost bo torej v nedeljo, 27. maja, ob 10.30 v notranjih prostorih stavbe. Nastopili bodo s petjem in deklamacijami u-čenci te šole. Predvideni so priložnostni govori predstavnika staršev, šolske uprave ter goriške občinske uprave.
Na to prireditev opozarjamo že sedaj ne le starše učencev, ki obiskujejo to šolo, marveč vso slovensko javnost v Gorici, Dogodek je izredne važnosti, saj gre za Prv0 šolsko poslopje, ki ga je kdajkoli goriška občinska uprava zgradila za potrebe slovenskih šolskih otrok.
Prosveta
Dramska skupina prosvetnega društva Sovodnje vabi drevi, ob 19.30 na ponovitev drame v treh dejanjih «Svet brez sovraštva* Mire Pucove, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Izleti
Bivši mladinski aktivisti in skojevci z Goriškega priredijo v soboto, 26. maja, avtobusni izlet v povan, kjer bo proslava obletnic® ustanovitve te organizacije in prva konference SKOJ na Primorskerm Prijave sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, te! 24-95) i" pri poverjenikih: za Dol - Poljane« Vilma Juren Gergolet, za Doberdob. Janko Gergolet, za Jamlje Ernest Semolič, za Sovodnje pekarna Jan' ka Cotiča, za Gabrje Vid Primožič, za štandrež bar Milan, za ŠteveT' jan Bruno Štekar in Angela Knez. za Oslavje in Štmaver Zdravk® Klanjšček, za Pevmo Milko Miklus’ za Podgoro Edi MaUgoj, za Vrb Bernarda Devetak Peric.
Vpisovanje se zaključi 23. maj8.
‘Kino
(Dorica
CORSO 15.30-22.00 »Dimenticar« Venezia*. M. Melato.
VERDI 15.15—22.00 «Tornando * časa*. J. Fonda in J. Voigt. Pre' povedan mladini pod 14. letom-
VITTORIA 15.30-22.00 »Tre donn« immorali?*, film V. Borovvczyk8, Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržit
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Tavern» Paradiso*.
PRINCIPE 14.00-22.00 »Ernest«*-
J\ova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 »Briljant na». Ameriški film
SVOBODA 16.00-18.00-20.00 ce Lee - pogrešamo te*. Hongk°" ški film.	.
DESKLE 17.00-19.30 »Zaklad M8tfr cumbe*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORl^
Danes ves dan in p-mrči ie ^ Gorici dežurna lekarna Provvide« Travnik 34, te! 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽjCt,„
Danes ves dan in ponoči le, Tržiču dežurna lekarna Rismo*101 U! E. Toti 52, te! 72-701.
din 5000 lir, Sava Nanut 10.000 lir, DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SL'
Angela in Elda Nanut 40.000 lir družina Glešič 10.000 lir, družina Plesničar 20.000 lir, Lidija Škorjanc 5000 lir, Rudolf Zavadlav 10.000 lir, gostilna Turri 5000 lir, Max Nanut
30.000	lir, družina Pregelj 5000 lir, Ladko Zavadlav 5000 lir, Jožef Devetak 10.000 lir, Karlo Nanut 10.000 lir. Skupno zbrali v štrandrežu
1.678.000	lir.
Prispevali na upravi Primorskega dnevnika: Vida Bitežnik, Gorica 20 tisoč lir; N.N., Gorica 20.000 lir; Klavdij Bregant, Gorica 10.000 lir; Alojz Bužinel, Krmln 20.000 lir; Dunja Nanut, Štandrež 100.000 lir; Maria Komavli, Pevma 10.000 lir, trgovsko podjetje EUROCOMMERCE (Venko in Luciano Černič), Gorica
100.000	lir; Jožef Cotič, Sovodnje 5000
lir:	Franc Novak, Sovodnje 10.000
lir: Cvetko Šturm, Sovodnje 5000 lir: Ivan Cotič, Sovodnje 5000 lir; Aleš Cijan, štandrež 10.000 lir; Danilo Di Gleria, Štandrež 5000 lir; Karlo Košič, Rupa, 3000 lir; Olga in Milan Pelicon 10.000 lir; družina Le-giša, Podgora 10.000 lir; gojenci Slovenskega dijaškega doma »S. Gregorčič* iz Gorice 37.500 lir. Skupno današnji znesek 2.058.500 lir.
U*8*
IN A M
V Gorici, Sovodnjah in števei-# nu je dežuren dr. Daniele TopP8' Kraška ulica 30/4, te! 32-685.
Mali oglasi
V DOBERDOBU v Goriški ulic* £ Čočevi odprli osmico, kjer to« belo in črno vino lastne P1-0 vodnje.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
Franca Nanuta
ki
se iskreno zahvaljujemo vse5Vse|r so počastili njegov spomin. na zahvala g. župniku, daroval cvetja in pevskemu zboru Oto« pančič.
Romana, Nerina, Danilo, M in Irene z družinami
Štandrež, 20. maja 1979	.
'rimorski dnevni
KULTURA
20. maja 1979
SKRBIMO ZA LEPOTO JEZIKA!
O jezikovni kulturi Slovencev v Italiji
Poseg Marka Kravosa na portoroškem
posvetu «Slovenščina v javnosli»
Skrb in prizadevanje za slovenski jezik pri Slovencih v zamejstvu sta usmerjena v dve smeri. — Na eni strani gre za uveljavljanje pravice do rabe lastnega jezika na vseh področjih javnega življenja: tovrstna prizadevanja so predvsem pravnopolitič-nega značaja in želijo marsikdaj prav preko jezika kot simbola narodnosti uveljaviti tudi druge interese narodnostne skupnosti, ki je v manjšini: kulturne, družbene, gospodarske in politične. Ta naš temeljni boj za priznanje jezikovnih in narodnostnih pravic je naporen in izčrpujoč, pa zato ob njem ne bi smeli zanemariti prizadevanj za kakovost slovenskega jezika kot tkiva, s katerim ohranjamo svoja kulturno zgodovinska izročila,- prav tako pa bi morali kar se da pazljivo spremljati funkcionalnost našega jezika kot občila, torej kot sredstvu sporazumevanja in povezovanja.
Proučevanje specifičnih problemov in črt, ki jih naše življenjske okoliščine vrisujejo tudi v podobo našega jezika, bi moralo postati načrtno in stalno. Le tako bomo lahko naš jezik ohranjali, ga obvarovali pred odtujitvijo od osrednega slovenskega jezikovnega razvoja, obenem pa bogatili skupno besedno izrazilo našega naroda.
V dve smeri bomo morali strokovno in premišljeno usmeriti naša prizadevanja. Predvsem je treba usposabljati naše ljudi, da se bodo v slovenskem jeziku sproščeno in kar najbolj ustrezno izražali. Generacijam in slojem, ki se niso mogli šolati v slovenskih šolah — na Goriškem in Tržaškem predvsem med obema vojnama — v Benečiji pa vseskozi in še danes, je treba omogočiti, da pridobijo znanje slovenskega knjižnega jezika, oziroma da svojo narečno podstat dopolnijo z jezikovnim vzorcem, ki jim bo omogočal širše sporazumevanje, da se bodo s takim občevalnim sredstvom počutili enakopravne drugim Slovencem, da bodo udeleženi pri družbenih, kulturnih in drugih dobrinah slovenskega naroda, obenem pa uveljavljali v njem svoje interese in svojo ustvarjalnost. Za to nalogo bo potrebno usposobiti učne kadre, skrbeli za tečaje, za počitniške izmenjave 6-trok in druge oblike sodelovanja z matičnim narodom, kar se je v določeni meri že razvilo, prav tako Pa je treba tudi preskrbeti primerna učila in audio-vizualna pomagala.
Vsakdanji, velikokrat tudi prevladujoči stik z italijanskim narodom in odvisnost od njegovih struktur narekuje posebno skrb za izpopolnjevanje naših ljudi, posebno še tistih, ki so v poklicih, kjer je osnovno sredstvo jezik: to so šolniki — še posebej velja to za neslaviste, ki so se večinoma strokovno usposobili na univerzah v Italiji, to so časnikarji, ki so v dobršni meri odvisni od italijanskih 'dgdAcij in virov, pa prevajalci; ^znanstvenic delavcLr gledališčniki. Naj omenim pri da' še vedno me premoremo v Italiji enega samega lektorja.
Seminarji, redne izmenjave teh poklicev in strok s sorodnimi inštitucijami in ustanovami v SR Sloveniji, dopolnilni študij s štipendijsko stimulacijo bi morali jezikovne pomanjkljivosti v teh poklicih nenehno odpravljati, saj je to za našo kulturo osnovnega pomena. Seveda bi bilo treba misliti tudi na priročnike in slovarje: prav bi prišel slovensko-ita-lijanski slovar kontrastov, se pravi razlik med jezikoma, prav tako slikovni slovar za posamezne poklice, slovarčki s strokovno terminologijo itd.
Tretje področje, kamor je treba usmeriti več pozornosti, so Italijani, ki se zadnji čas bolj zanimajo Za naš jezik: tako na posameznih italijanskih šolah, kjer je slovenščina izbirni tuji jezik, kot pri odraslih y raznih tečajih. Pri tem pa Slovenci še nimamo izdelanih metodoloških pristopov za posredovanje te svoje dobrine, še bolj, revni smo z učili in glede strokovnih moči za tovrstno delo. Ta vidik uveljavljanja slovenščine v Italiji ni samo prestižnega značaja: pomembno bogati politične, kulturne in seveda gospodarske stike in povezave med narodoma, prav tako ali še bolj pomemben pa je za potrjevanje samozavesti pri Slovencih, in ne samo v zamejstvu. Z izvajanjem gospodarskega dela osimskih sporazumov se bo to zanimanje še povečalo in prav jugoslovanska Podjetja bodo imela možnost ta interes pospeševati, seveda če ne bodo spregledala in zanemarila mož-n°sti za jezikovno uveljavljanje še pri lastnem notranjem poslovanju in pri poslovanju na tleh, kjer živijo Slovenci v Italiji.
To so vprašanja, ki zadevajo stanje in kvaliteto slovenskega jezika pri nas, ki pa so v dobri meri Vs&narodnega pomena. Za njihovo reševanje bomo morali domisliti oziroma razviti v zamejstvu predvsem lastne organizacijske strukture, z lastnimi strokovnimi močmi, saj bi le tako lahko zajeli specifične Probleme naših krajev in ljudi. Pri tem seveda računamo na pomoč strokovnih in znanstvenih ustanov kot tudi družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji ki bi tudi pri mednarodnih pogovorih o sodelovanju tahko veliko pomagale pri uveljavljanju in glede kvalitete slovenskega jezika (npr. pri dogovarjanju 0 sodelovanju med univerzami in inštituti).
Zdajšnja skrb in pozornost, ki ju posvečamo slovanskemu jeziku na tem posvetu, sta tudi nas v Italiji spodbudili k temeljitejšemu razmišljanju m ‘fpOovarjanju o naši jezikovni kulturi. Kot upamo, ®a se ta skrb ne tostran ne onstran meje ne bo b°legia želimo tudi enakopravno prispevati k razvaja slovenščine. Jezikovno stanje v obrobnih slovenskih prokrajinah in v zamejskih krajih se morajo 0(tražati tako v besednem fundusu, v pravopisnih in Pravorečnih normah, kot v spremenjenem, bolj de-^akratičnem odosu javnosti in strok do pojavov 'harečne» slovenščine in da pokrajinskih pogovorni i laikov. Pri tem ne bi želeli narušiti enotnosti slo-hskega jezika niti ga odtegniti smotrnemu moder-razvoju: želimo le, da bo čim bližji vsem lju skim plastem slovenskega naroda in da bo prav aradi te žive demokratične osnove še močneje cen-riPetalno deloval in nas povezoval.
Tudi zaradi zaščite teh interesov bi želeli kar J^itesnejših, stalnih in kvalificiranih stikov na ^afeopravrii ravni z vsemi osrednjimi slovenskimi Phhstvenimi in drugimi ustanovami ki se ukvarjajo vPrašanji slovenskega jezika.
Marko Kravo9
KRAŠKI «AMERIKANEC» BOGDAN GROM V OBČINSKI
Umetnost sredi konsumizma
Grom je razstavil barvne fotografske posnetke svojih orjaških skulptur za velike ambiente, nekaj malih plastik in dve čudoviti stenski preprogi - Tudi v novem svetu zvest svojemu poreklu
Ko je pred dvajsetimi in več leti Bogdan Grom odhajal v A-meriko, razmere v naših krajih niso bile tako ugodne za naše slikarje, kot so bile že v naslednjem desetletju, ko je začel poganjati prirastek mladega roku. Kljub svoji dinamičnosti, ki jo je skušal sproščati tako v slikarstvu kot v ilustraciji in dekoraciji, mu ni bilo dano, da bi se v zadostni meri umetniško izživljal. Zato se je slikar izselil. Vrača pa se k nam na kratek obisk kot — kipar. Njegova razstava v tržaški občinski galeriji se na prvi pogled zdi kot pestrobarvna razstava kakega hiperrealista. So pa razobešene slike le barvne fotografije njegovih kiparskih del, saj je iz razumljivih razlogov mogel prinesti na razstavo le male bronaste plastike.
Grom se zaveda funkcionalnosti v slikah prikazanih plastik. Zato jih z redko izjemo prikazuje sredi, oziroma v okolju, za katerega okrasitev so bile tudi naročene. To okolje pa v ZDA, po večini, ne more biti kaj drugega kot utili-tarično. To so ogromni prostori supermarketov, zabavišč ali kaj podobnega, prostori pač, katerih konsumistično vzdušje skuša Grom omiliti z umetniškim posegom ali pa ga po možnosti prilagoditi značilnosti kraja, prirodnim ali zgodovinskim posebnostim, na primer indijanskim tradicijam s poustvarjanjem njihovih mitov in folklore, kar se opaža v njegovih plastikah. In prav v tem prihaja do izraza Gromova umetniška intuitivnost.
Prvotno je Grom to reševal slikarsko, poraba novih plastično ob-delavljivih materialov pa ga je privedla v kiparstvo, v katerem se je mogel istovetiti v svojem nagnjenju po ustvarjanju velikih del. Tako se v občinski galeriji v Trstu srečujemo s slikami o-gromnih lestencev iz akriličnih cevi sodobne koncepcije, ki se kaže tudi v lestencih iz kombiniranih gradiv, a bolj umetniško dojeta za neko sinagogo.
Enako vešče rešuje tudi kipe za vodomete z domiselnimi izvedbami razprševanja vode, pa še o-barvane plastike za otroška zabavišča. Postaja pa njegovo kiparstvo za manj konsumistične okrase čista plastika, kakor na primer veliki bron ninfe ali skoraj sedemmetrski kip na prostem sredi zelenja. TO so abstraktno in po večini rogovilasto razgibane zasnove, v katerih je treba iskati pravo Gromovo kiparsko moč, ki v malem izbiva iz podobno zasnovanih na razstavi prikazane serije bronastih plastik.
Ne more pa Grom povsod zatajiti svoje prvotne slikarske narave, ki prijetno izstopa predvsem v visoko vertikalno izdelanih delih, kakor na primer v «Slo-venskem drevesu* a tudi zlasti tedaj, ko poustvarja po tradicijah indijanske folklore. Vidimo pa na razstavi tudi fotografije razsež-M. B.
(Nadaljevanje na 7. strani)
■:f st
otvoritve Gromove razstave
v občinski galeriji
SPOMINI NA NJENO ZAČETNO POT
Ita Rina-Ida Kravanja - prva slovenska filmska umetnica
Umrla je 12. t. m. za posledicami potresa v Budvi
Za posledicami potresa, ki jo je presenetil v njeni hiši v starinski Budvi, je duhovno in telesno strta umrla 12. t.m., Ita Rina, prva Slovenka, če že ne Jugoslovanka, ki je kot filmska igralka svetovno uspela. Bilo ji je 72 let.
Ido Kravanjevo, kot ji je bilo ime, sem spoznal v Ljubljani februarja leta 1928, v vsej njeni mladostni zapeljivi krasoti dvajsetletnice, ob njeni prvi vrnitvi iz Berlina, d a bi prisostvovala premieri svojega prvenca, filma <sDve srci v tričetrtinskem taktu*. Do filmske kariere je prišla kot drugouvrščena na tekmovanju za miss Jugoslavijo. za Zagrebčanko Štefko Vidakovičevo, ki pa v filmu ni uspela.
Ida se je rodila in zrastla v Trstu v železničarski družini iz zgornjega Posočja, ki se je ob prihodu Italije odselila v Ljubljano. Ko so si zgradili dom v Rožni dolini, ji je umrl oče in vdovela mati je morala oddajati sobe študentom. V eni teh sob sem se znašel tudi jaz po prisilnem prihodu v takrat še blatno Ljubljano. Pred tem sem bil v Akademskem kolegiju, kajti vpisal sem se na arhitekturno fakulteto, in sobni drug mi je bil Ljubo Volčič, s katerim srn se srečavala v tržaškem akademskem
društvu BALKAN. Ko pa sem se s karikaturo nekega dr. Mencingerja pridobil imenitno delo karikaturista pri dnevniku (Jutro», mi je Volčič dejal: (Našel ti bom sedaj sobo pri lepih deklicah, pri Kravanjevih*. In res mi jo je pospravljal a lepa plavolaska, ldina mlajša sestra. Pri njih sem se seznanil z Ito Rino ob že omenjenem prihodu iz Berlina. Bila je resnično krasna brunetka z izredno velikimi izrazitimi rjavimi očr mi in. žametnim globoko segajočim pogledom. Dogodilo pa se je, da sem tedaj poleg risanja za (Jutro*, tudi sodeloval pri _ Debevčevih «Razgledih», mesečniku boljšega meščanstva in urejeval ravnokar vzletelega (SKOVIRJA». Bil je to zabavho-satirični list, ki sva ga pričela izdajati z urednikom (DOMOVINE* Filipom Omladičem. Vzbujal je pozdrnost predvsem z mojimi risbami krasotic v mini krilcih in več ali manj razgaljenih telesnih perspektivah. Skovir je bil torej pravo pohujšanje v še provincialnem ljubljanskem tisku, ki pa ga je Ita Rina z užitkom prelistavala. Razumljivo torej, dan me je morda iz propagandnih ozirov komaj pečena filmska zvezda naprosila, da bi ji bil častni spremljevalec k njeni krstni filmski predstavi v
■dVAN VASILJEVIČ* MIHAILA BULGAKOVA NA ODRU SSG
Smešno, a hkrati tudi grenko
Stalno slovensko gledališče je s tem delom uspešno sklenilo sezono 1978-79 in tudi v težavah potrdilo svojo visoko ustvarjalno umetniško zmogljivost Izostrena režija Zvoneta Šedlbauerja in imenitne igralske kreacije
Zadnja premiera Stalnega slovenskega gledališča, to je komedija Mihaila Bulgakova «Ivan Vasiljevič*, pomeni uspešno gledališko dejanje. Komedija je sinonim za smeh, vendar ni nujno, da je vse, kar je prikazano kot smešno, tudi veselo, smeh lahko prikriva grenak odnos do življenja. «Ivan Vasiljevič* je komedija s številnimi''dfcvttpi ftl'ž‘'večkrat domiselno situacijsko 'komiku. Ko smo tekst brali, se nam sicer ni zdel višek pisateljskega dela Bulgakova, ne dosega na primer vrhunskega romana «Mojster in Margareta*. Režiser Zvone Šedlbauer pa je tekst uprizoril tako, da je predstava sama vsestransko zanimiva, smešna, a hkrati tudi grenka. Za smehom se skrivaj., strah, negotovost in malenkostni svet, tisti malenkostni, vsakdanji in birokratski svet, ki ga je sovražil tudi velikan ruske literature Vladimir Majakovski. Komedija »Ivan Vasiljevič* se večkrat sprevrže v grotesko, osnovno stilno in tudi vsebinsko pomembno sredstvo, ki ga Bulgakov uporablja pri poda-
janju osnovnih misli in opažanj, pa je fantastika. Izumitelj Timo-fejev zgradi stroj, ki omogoča povratek z zgodovino; ta stroj popelje dramske junake na dvor Ivana Groznega, carja pa prestavi v čas po ruski revoluciji. 'V tej časovni »zmešnjavi* se srečata dva različna svetova in razkrijeta vrsto svojih napak in žalostnih zrfačitridsti. Ivdff'GtožHi /jfe1 VfŽen v birokratsko drobnjakarsko družbe,'‘ki’ je V rč^oliičijT ohrpnifa senčni pege, "to je‘ostanki malomeščanske utesnjene miselnosti, frazerstvo, kulturno revščino itd. In tako car, vajen popolne oblasti, vajen ukazovanja in pokorščine podrejenih, trešči z višine »veličastnega* in krutega carizma med drobnjakarske ljurii. Trk se spremeni v patetično grotesko. Razgalijo se napake in slabosti dveh obdobij, to je carizma in časa po revoluciji. Ravno tako sc biro-kratič, hišni upravitelj Bunša, znajde na cesarskem uvoru; po zunanjost’ ’e enak carju, le njegov značaj in miselnost sta popolnoma drugačna. Hišnj upravitelj živi samo za to, da si vestno za-
niiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
SILVIJ PEČARIČ V SLOVENSKEM KLUBU
Sodobno navdahnjena tridimenzionalnost
Silvij Pečarič in kritik Milko Bambič v Slovenskem klubu
V ustvarjalni prostor zamejske likovnosti stopa, že v zreli moški dobi, nov tržaški slikar, Silvij Pečarič. Pojavlja se tako pozno in nenadoma, ker pač ni v svojem delu dozoreval pred očmi javnosti in kritike, čeprav se je občasno predstavljal tu in onstran meje na kaki skupni razstavi in ex tempore slikarskem tekmovanju, vendar ne s sedanjo ustvarjalno fazo. Zategadelj je šele na lanski skupinski razstavi v delavski zbornici zbudil našo pozornost z neobičajnim prikazom akrilične-ga platna, ki je nakazovalo odločen prelom v njegovem doteda njem oljnem slikarstvu in iskanju lastnega izraza v ekspresionistič-
no - simboličnem poustvarjanju o-kolja. Ni pa vrsta platen na pričujoči razstavi, s katerimi sedaj nastopa prvič samostojno pred slovensko javnost, nastala v inspiracijskem naletu slikanja. So dosežek umetniško točno pretehtanih barvnih in figurativnih odnosov, ki subtilno interpretirajo določeno nastrojenje in oblikovalne izkušnje, ki jih vsakodnevno ima Pečarič pri obdelovanju lesa.
Je pa tovrstno njegovo izhodišče diametralno nasprotno s tistim nekdanjim Lojzeta Spacala, predvsem z izstopajočim videzom sodobno navdahnjene monumentalne tridimenzionalnosti, pravcate čarovniške pretvorbe sicer malih,
strojno obdelanih delov lesa. Dokaz izvirnega črpanja iz samega sebe so svojstvene razporedbe geometrično oglatih teles.
Silvij Pečarič se predaja pri tem čisti, a barvno umerjeni slikarski občutljivosti ob izrednem obvladovanju velikih razsežnosti ploskev in volumnov. Tenkočutna izbira barvne lestvice, ki je namerno utišana, pa potrjuje samo-obvladanje in močan čut za celovito povezana sorazmerja med gmotami v kompozicijskem ravnotežju zasnov prikazanih akrilov.
Razstava je odprta vsak delavnik ob uradnih urah in zvečer od 18. do 22. ure.
MILKO BAMBIČ
pisuje vse, kar se v hiši dogaja. Njegova revolucionarna kultura je zgrajena iz nekaj priučenih fraz in udarnih parol, v svojem bistvu pa ostaja malomeščan. Hišnika spremlja na potovanju v zgodovino tatič Miloslavski Žorž. Obnašanje obeh je seveda popolnoma neprimerno za dvor, dvor, ki je v svojem bistvu leglo oblastništva, pa sprejme podobo novega carja, ker pač vsi mislijo, da je hišnik pravi Ivan Grozni. Tudi to srečanje učinkuje'j»M»čno m—kwnK$n*/- i
Režiser Šedlbauer je omenjeno problematiko izostril, znal je igro razgibati in izkoristiti uprizoritvene možnosti, ustvaril je bogato predstavo, skratka, njegovo delo je domiselno in duhovito ter osvetljuje globlji pomen teksta. Učinkovita je tudi scena, ki jo je izdelal Niko Matul. Prostor v prvem dejanju učinkuje fantastično, hkrati pa ironično in funkcionalno. Dvor Ivana Groznega je temačen prostor, tempelj oblasti in nasilja. Učinke je scenograf uresničil z razmeroma skromnimi sredstvi. Zanimive kostume je izdelala Marija Vidau.
Ansambel Stalnega slovenskega gledališča je v komediji «Ivan Vasiljevič* dokazal svojo in-terpretacijsko in umetniške zmogljivost. Dvojno vlogo h;šnega u-pravitelja Bunše - Koreckega in Ivana Groznega je prepričljivo in iznajdljivo podal Anton Petje. I-gralec je upodobil karakterno dvojnost obeh likov, to je hišnikovo birokratsko majhnost in carjevo oblastniško prepričanje s komičnim karikiranjem, znal je biti grotesken in patetičen, hkrati pa grenak in neizprosno ironičen. Svojo vlogo je Petje podal zelo premišljeno in natančno, u-činek njegovega dela je bila u-metniško polna in markantna figura. Zelo dobro je izoblikoval zasanjanega izumitelja Stane Starešinič. Izumiteljeva zasanjana raztresenost in predanost čudodelnemu stroju je izzvenela vseskozi zafrkljivo. Izumitelj Timofejev je torej zagledan v svoj izum, pred zunanjim svetom pa je nebogljen. Ženo Timotejeva, to je filmsko igralko, je podala Stanislava Bonise-gna. Ustvarila je nekoliko naivno in vihravo gosko, ki se zaplete v puhle ljubezenske zgodbice in ni zmožna resnejših čustev. Tatič Miloslavski Žorž je bil Stojan Colja. Predstavil nam je duhovitega junaka, ki živi od drobnih kraj, njegova iznajdljivost je seveda primerna svetu, ki ga predstavlja, to je svetu ozkih horizontov plitke vsakdanjosti. S takšnega hori-
zonta rastejo tudi vsi ostali junaki, posrečen je na primer lik uradnika Spaka Antona Semjono-viča, ki ga je igral Adrijan Ru-stja. Rustja je ustvaril figuro bi-rokratiča, ki si krasi svoj malenkostni in nepomembni svet z dobrinami, kot so lepe obleke, gramofon in dobra vodka. Jezično hišnikovo ženo Uljano Andrejevno j« podala Zlata” Rodošek. Livij Rogatec je znal dobro karakteri-zirati gizdavega.in .plehkega režiserja Jakina. Bogctana Bratuževa je ustvarila »visoko* in hkrati »plitvo* carico. Alojz Milič je bil klečeplazni tajnik Ivana Groznega, Silvij Kobal švectekj poslanik, Jožko Lukeš patriarh, Aleš Valič pa miličnik. Učinkovita je bila tudi glasbena oprema, ki jo je pripravil Ivo Meša.
Komedija «Ivan Vasiljevič* brez dvoma sodi med boljše predstave Stalnega slovenskega gledališča, hkrati pa dokazuje, kako važna je za vsak ansambel primerna izbira dramskih tekstov in seveda režiserjev, ki jim je uprizoritev zaupana.
ACE MERMOLJA
kinu «Sloga». Z ato sem si moral pri Volčiču izposoditi smoking, ki mu je služil pri sodelovanju na znanih (Čmo-belih* plesnih redu-tah kluba Primork. Tako sem v njem togo sedel v osrednji loži poleg, s cvetjem zasute Ite Rini in čakal na veliki dogodek, da se pokaže na zaslonu, saj je reklama za film bila kaj bučna. Ob koncu pa ni bilo aplavzov, ker je nje vloga bila postranska in v ložo so letele le strelice hudih por gledov razočaranih .fantov in ironični nasmeški škodoželjnih ljubljanskih deklet: Toda Ita je vsa dostojanstveno prenesla, zaveda* joč se, da gre pot do filmske slave le po strmih stopnicah reklame. Zategadelj mi tudi nj zamerila, ko sem njeno tako silno zre-klamizirano vrnitev iz Berlina sarkastično obdelal v svojem €Skovirju». Ob hitrem napredovanju Ite pa je list kmalu objavil preko cele strani priloženo karikaturo iz galerije ljubljanskih javnih delavcev, ob drugi njeni vrnitvi iz Berlina pa karikaturo dr. Otona Ambroža, ko piše kilometer dolgo reportažo o Iti za hrvaške novine. Nihče pa ni več dvomil v njen igralski talent, ko so čez kako leto v kinu «Matica» predvajali njen film EROTIKON, s katerim je prebila zvočni zid na svetovnem filmskem obzorju in za-blestvela kot filmska zvezda posebnega bleska. Tedaj so ji namreč nekateri krogi v Ljubljani o-čitali, da se pusti izkoriščati za dvomljive vloge erotične vsebine. Toda kaj neki bi bilo pohujšl jive-ga ob tem, kar danes videvamo v filmih ljubavne vsebine, v primerjavi s sceno v EROTIKONU, ko se kamera od strastno objema-čih se ljubimcev obrne proti oknu, na katerem drse dežne kaplje in se dve združita v srago, ki hitro zdrči in se razlije na dnu šipe. Seveda nisem zamudil proslaviti njene vrnitev tudi v zagrebški KOPRIVAH z veliko dvobarvno sliko, kako Zagrebčani zmagoslavno nosijo Ito Rino na ramenih.
Pozneje sem se z njo še občasno srečaval, nazadnje v Beogradu, kamor me je povabil režiser Mike Djordjevič, ki pa ni bil sorodnik njenega moža, ob ustanavljanju filmske družbe JUGOSLAVIJA, kjer sem bil umetniški sodelavec, in sta tako Ita Rina, kot znani Petrovič pristala na sodelovanje. 'Bilo' je to leta 1939 malo pred izbruhom vojne, ki je ohromila to filmsko družbo že ob njenem pričetku dela za film «Janja i Ljubica*.
Ita Rina, Primorka Ida Kravanja, je danes mrtva in z grenkim občutkom menim, da bi se morali tržaški Slovenci nekako oddolžiti s pionirskim priznanjem dela, temu primorskemu dekletu, ker se je brez gledališkega predšolanja, pogumno podala na filmsko pot v takrat razkričani Berlin, poln nevarnosti za lepa dekleta, in to gotovo zato, ker ji je Trst v njeni mladosti vzbudil željo podati se v širni svet, kamor so pluli parniki, ki jih je hodila gledati na pomol Sv. Karla, kot jaz v tistih letih. MILKO BAMBIČ
Filmska zvezda Ita Rina v karikaturi Milka Bambiča v »Skovirju*
iz leta 1928
niiiiiiiiiiiHiiiiimfiiiiiiiiiiniiiHitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiim
revije
DAN št. 81
Pravkar je izšla majska številka revije DAN, ki je — kot znano — menjala svojega glavnega u-rednika. Miroslav Košuta, ki je revijo urejeval od njenega rojstva, je prevzel posle ravnatelja SSG, uredništvo revije pa je prevzel Ace Mermolja. V zahvali Košuti je med drugim rečeno, da bo novi urednik sledil doslej začrtani poti in dejansko številka, če ne upoštevamo nekaj novih sodelavcev v njej, to tudi dokazuje.
Na uvodnem mestu je razgovor Aceta Mermolje s predsednikom SKGZ Borisom Racetom o zadnjem občnem zboru osrednje organizacije zamejskih Slovencev. Črnogorska potresna katastrofa je
nazorno prikazana z vrsto fotografskih posnetkov. Naslednja dva prispevka se nanašata na skorajšnje parlamentarne volitve. Tom Marc podaja panoramo predvolilnega vzdušja in računov tako za rimski kot za evropski parlament, Stojan Spetič pa pod naslovom »Vse za oblast* prikazuje predvolilne akrobacije Liste za Trst in Pannellovih radikalcev. Marij Čuk se pomuja pri Josipu Murnu ob 100-letnici njegovega rojstva, Vojmir Tavčar pa se uk varja z narkomani. • Lepo je, da je v reviji zastopana tudi poezija tokrat s Suzi Pertotovo, ki jo o-čitno mučijo politično - družbeni problemi. Pavel Petričič predstav lja. izdelovanje gobelinov v Beneš ki Sloveniji, lepe barvne posnet ke ■ pa je naredil Janko Furlan Uroš Koren začenja serijo član kov o perečem vprašanju energe
tike, ki napoveduje pravcato i volucijo v gospodarskih odnosi Rudi Pavšič piše o delu Klul slovenskih študentov na Dunaj Suzi Pertot pa se pogovarja prodajalkami v tržaških trgo’ nah o njih delu, življenju in pi blemih. Marij čuk recenzira m novejšo pesniško zbirko Mirosl va Košute »Zaseda za medvedi ki je namenjena otrokom a vel tudi za odrasle. Marko Sosič avtor prijetne črtice «Beli cve’ vi*. Nadaljevanje objavljanja V fanovih pisem sinu se tokrat r naša na leti 1928 in 1929. Dop »brigadirjev* s prejšnjih delovr akcij v Jugoslaviji in Slo ven služijo kot vabilo na udeležbo i di na letošnjih delovnih akcija Boris Štrekelj piše o koristnih ; valih, ki uničujejo škodljivce. N kaj je še šal in celostranska ki žanka. Skratka vsebinsko bogat pestra in kvalitetna številka.
K SMERNICAM ZA OBLIKOVANJE RAZVOJNEGA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA 1979-82
Pripombe odbora za gospodarstvo SKGZ za prihodnji razvoj Beneške Slovenije
Pred dnevi je Odbor za gospodarstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze poslal deželnemu odborništvu za načrtovanje in proračun svoje pripombe k smernicam za deželni razvojni in finančni načrt za obdobje 1979-82. Dokument s pripombami, ki se v prvi vrsti nanašajo na Beneško Slovenijo, je izdelala komisija za videmsko pokrajino v sodelovanju s podružnico Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Čedada.
1. SPLOŠNE UGOTOVITVE
A. «Smernice»
Potem, ko je preučil «Smerni-ce za oblikovanje razvojnega in finančnega načrta 1979/82», Odbor za gospodarstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze za videmsko pokrajino poudarja politični pomen uveljavljanja potrebe po u-porabi načrtovanja za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva v državi. Ob tem si pridržuje pravico da bo svoje nadaljnje preučitve posredoval kasneje, s primernimi elaborati. Izbira načrtovanja izrecno potrjuje neustreznost razvoja italijanskega gospodarstva v zadnjem dvajsetletju, razvoja, ki je okrepil strukturne disfunkcije in tako še poglobil že obstoječe razlike med razvitimi in nerazvitimi področji.
Načrtovanje je v Italiji še novost, zato gre pozitivno vrednotiti politično izbiro dežele Furlanije -Julijske krajine. Prav tako gre ceniti izraženo voljo po usklajenem razvoju celotnega deželnega teritorija, s preseganjem notranjih neravnovesij s pomočjo politike širokega sodelovanja pri obdelavi izbir
Odbpr za gospodarstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze izraža torej pozitivno oceno zaradi pomena, ki ga ima izbira, da se z metodo načrtovanja odgovori na potrebo po organskem obravnavanju opredeljevanja rešitev za hude probleme nerazvitosti.
Ta splošna ocena pa ne pomeni, da ne obstajajo nekatere velike vrzeli pri opredeljevanju, in predvsem:
—	popolna pomanjkljivost pri navajanju prioritet in obvezujočih izbir;
—	negotovosti pri iskanju metodologij in konkretnih instrumentov za poseg.
Ta negativna dejstva izhajajo iz pomanjkanja natančnih kvalifici-raznih izbir med cilji, ki jih kaže zasledovati v deželnem gospodarstvu kot celoti in na posameznih sektorialnih in teritorialnih področjih.
Načrtovanje ne more obstajati kot abstrakten skupek splošnih navodil, saj gre za proces, ki ga ustvarjajo dejanski realni subjekti in interesi in ga torej gre nenehno preizkušati celo na ravni teritorija in sektorja. Konkretni politični pomen nekega načrta obstaja dejansko v zmožnosti načrtovanja kvalitativnih posegov, ki so sposobni sprožiti mehanizme za drugačen tip razvoja. To je mogoče s sprejetjem izbir državnega obsega in značaja, kot konkretne in koordinirane aplikacije velikih načrtovalnih državnih in evropskih zakonov na področju dežele (s pravimi načrtovalnimi akti).
V bistvu to na deželni ravni pomeni ugotoviti vlogo, ki si jo določi dežela ob hipotezi — osnovna izbira — novega razvojnega mehanizma z ugotovitvijo inciativ in sredstev za to strategijo.
To strateško vodilo ni prisotno v smernicah in zato povzroča pomanjkanje načelnih izbir, okvirjev, pobud in koordinacije pri prevzemanju investicijskih izbir, skladnih s samim načrtom.
Posebno pozornost zasluži tudi položaj, vokacija in vloga Furlanije - Julijske krajine kot — «de-žele mosta*: osimski sporazumi; pogodba EGS — Jugoslavija; razširitev EGS na Grčijo (Španijo, Portugalsko); uvrstitev nekaterih velikih infrastruktur v funkcijo deželnega gosDodarstva v evropski viziji (te infrastrukture ne smejo postati viri novih neravnovesij znotraj samega področja).
Drugo vprašanje zadeva vzpostavitev ponovnega teritorialnega ravnovesja. Na ta cilj je treba gledati globalno, zajeti mora ves deželni teritorij na osnovi smernic in tendenc, ki morajo poprav-liati jn spreobrniti spontane tendence, ki povzročajo negativne u-činke (razdeljevanje, nazadovanje,, s posebno pozornostjo na gprske predele. Na tem področju zavzema poseben pomen eksperimentiranje s področnimi globalnimi načrti, integrirane akcije, ki morajo zajeti področje industrije, kmetijstva, obrtništva in turizma, z uporabo vseh deželnih, državnih in evropskih instrumentov.
B. Beneška Slovenija
Po teh splošnih ugotovitvah se je primerno neposredneje soočiti s problematiko prihodnjega razvoja Beneške Slovenije.
O tem ne moremo mimo indikacij deželnega urbanističnega načrta za to območje, posebej kar zadeva mednarodno vlogo.
Tako deželni urbanistični načrt, kot načrt gospodarskega in socialnega razvoja v obdobju 1971/75, navajata kot značilno mednarodno vlogo dežele, tako zaradi njenega zemljepisnega položaja, kot zaradi tradicij in nagnjenj njenega prebivalstva.
«V tako odprto vizijo gospodarskega in socialnega razvoja, spada tudi priznanje in ovrednotenje narodnostnih manjšin. Dežela v skladu s svojim statutom smatra, da je odgovorna do narodnostnih manjšin, ki živijo na njenem območju in še posegno do slovenske, ki je prisotna v loku vzdolž mejne črte*.
Preseneča torej odsotnost natančnih usmeritev glede perspektiv uresničevanja osimskih sporazumov na tem področju in še posebej za uresničevanje nekaterih specifičnih členov.
6.	člen osimskih sporazumov dejansko dobesedno pravi: «Obe strani potrjujeta voljo po nadaljnjem razvijanju gospodarskega sodelovanja, še posebno z namenom izboljšati življenjske pogoje obmejnega prebivalstva obeh držav.
V ta namen sta hkrati sklenili sporazum o razvijanju gospodarskega sodelovanja*.
Ta člen se torej popolnoma sklada z vsebino razvojnega načrta za obdobje 1971/75. dejansko stanje pa je žal povsem drugačno.
6. člen sporazuma o razvijanju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki je priložen osimskim sporazu-mon in pravi: «Obe strani bosta sporazumno opravili potrebne študije za razvoj gospodarskega sodelovanja na obmejnih področjih*.
Poraja se torej sum, da medtem ko so na ravni oznanjanja visokih načel (odprava neravnovesij, načrtovanje skladnega in sorazmernega razvoja v mednarodni perspektivi) »Smernice* v bistvu sprejemljivo postavljene, pa pri konkretnem uresničevanju prihaja do kričečih nasprotij.
Dejansko je v «Smemicah* odpravljanje nesorazmerij načrtovano na ravni globalno vzetih so-cialno-gospodarskih okrožij, niso pa upoštevanj . nerazviti predeli teh okrožij. Gotska akupnost Nadi-ških dolin je na primer v celoti zajeta v 6. socialno-gospodarskem o-krožju, ki obsega kar 40 občin, med katerimi Videm, Manzano, San Giovanni al Natisone itd.
Posledica tega je, da so vsi statistični podatki za šesto okrožje pozitivni: demografski razvoj in zaposlovanje, investicije, dohodki itd.
Dramatični problemi nerazvitih področij tega okrožja so zamaskirani s prodorno resničnostjo enega gospodarsko najmočnejših območij celotne dežele.
Pomanjkanje natančnih določil glede usklajevanja in razvoja majhnih enot, je še posebno zaskrbljujoče, če upoštevamo tudi navodila o zaščiti ozemlja in okolja na osnovi namenjenosti ozemlja, kot ga definira deželni urbanistični načrt.
Medtem ko govorimo o decen-traliziranju in razbremenjevanju preobremenjenih področij, se torej dejansko načrtuje okrepitev že razvitih polov ter iz tega izhajajoče poglabljanje obstoječih in ustvarjanje novih nesorazmerij.	*
Na teh osnovah je usoda Benečije dokončno zapečatena: ostala bo zeleno področje dežele in Furlanije.
2. PREDLOGI
A. Ugotovitev splošnih značilnosti področja
Znano je, da primer Benečije, zemljepisno sovpadajoče s podro-čijem Juljiskih Predalp, predstavlja v Furlaniji posebnost najzahod-nejšega grebena dinarskega geografskega sistema, v obliki izrezanega rtiča v furlanski nižini.
Benečija ne ohranja samo fizičnih značilnosti tega sistema, temveč tudi slovenske antropološko-zemljepisne značilnosti:	ljudska
kultura, naselitve, oblikovne umetnosti itd. Te lahko prisodimo na rodnostni skupini, ki že 1300 let živ* na tem ozemlju in je kljubovala asimilacijskim agresijam, ki so jo hotele iztrebiti, samo z močjo, ki jo je črpala iz odnosov in ozemeljske bližine z izvornimi kraji.
Med ozemeljskimi in antropolo-ško-zemljepisnimi posebnostmi, gre omeniti predvsem naslednje:
1.	To ozemlje, nepravilno imenovano gorsko, je v resnici pretežno nizko gričevnatega tipa, z obsežnimi travnatimi področji in s skromnimi višinskimi razponi glede na nižino, ki prodira globoko vanj z dolinskimi brazdami na obem pobočjih: na eni strani furlanska nižina, na drugi pa soško pogorje.
2.	Vsled pedološko-klimatskih o-koliščin je to področje kmetijsko zelo ugodno in omogoča intenzivno pridelovanje izvirnih kultur; vendar vedno v povezavi z drugimi proizvodnimi sektorji. Med njimi so še posebno pomembni tisti, ki so vezani na izmenjavo tudi na širokem področju in med zelo različnimi gospodarstvi.
3.	Ta pokrajina je zelo bogata s kulturnimi spomeniki, najdišči, o-blikovno umetnostjo, arhivi, ljud-
sko kulturo itd., ki jim strokovnjaki pripisujejo izvirne lastnosti, ki jih je moč rozložiti zgolj s skozi stoletja nepretrganim stikom prebivalstva z matičnim narodom.
4.	Stanovanjske in proizvodne naselitve so s svojimi logističnimi in funkcionalnimi mrežami ustanovile organizacijski sistem, ki je kapilarno porazdeljen po vsem o-zemlju. Najdemo ga tudi po najvišjih predelih, z nekaterimi vozlišči, ki jih zgodovinsko karakte-rizirajo samostojne urbane in kom-prenzorialne vloge, četudi funkcionalno povezane z enakimi sosednjimi furlanskimi in tolminskimi sistemi.
5.	če obstajajo dobre povezave s Slovenijo, pa je položaj tega področja izjemen z ozirom na videmski urbano-industrijski sistem, s katerim je povezan preko Čedada in Tarčenta v razdalji samo 30 km. V odnosu s tem sistemom naj bi se Benečija organizirala v poseben urbani sistem, paralelen in komplementaren videmskemu, ne pa v njegovo podrejeno in zaostalo periferijo.
6.	Kar zadeva socialno-kulturne vidike narodnostne skupine, ki je skozi stoletja znala modro upravljati to področje s samoupravnimi obiikami, ki jih ne najdemo drugod, gre poudariti tradicionalno sposobnost skupine, da se čuti integrirana tako v slovenski, kot v italijanski in furlanski kontekst in poklicana za nove vloge s pomembnimi socialno-gospodarskimi posledicami v prid Furlanije in še posebno čedadskega in videmskega prostora.
Dejstvo, da si je Benečija skozi zgodovino znala ustvariti > bogato, razvejano in samostojno civilno življenje izvira iz vloge, ki jo je odigrala v zgodovini: križišče za izmenjavo, ne samo trgovinsko, med furlansko nižino in Slovenijo. Pri tem je med drugim prispevala k zgodovinski ustanovitvi Čedada in k razvoju precejšnjega dela videmskega prostora.
Res je, da ima danes Benečija zelo neurejene strukture. To je posledica natančnih političnih izbir, ki so prekinile delovanje in blokirale tudi naravni proces obnove in razvoja. Predmet bi gotovo ostal v območju zgodovinskih preučevanj, če ne bi v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb v o-kviru mednarodnih odnosov, ki so ga aktualizirale in nas vzpodbudile k preudarjanju nadaljnjega razvoja -perspektiv.
Z^irorp navji^ničevanje osimskih sporazumovjPŽa del, ki zadeva Furlanijo, logično predpostavljati, da bo sodelovanje med podpisnicama, za koordiniran razvoj obmejnih področij skupnega interesa, nudilo priložnost za ponovno ovrednotenje vloge Benečije.
Tukaj ne gre za izumitev neke njene vloge, temveč enostavno in naravno za povrnitev in ponovno oživitev njene zgodovinske in zemljepisne vloge, s pomočjo povračilnega ovrednotenja in ponovne uporabe njenih civilnih struktur. Le-te gre ponovno ustanoviti za podporo tu živeče narodnostne skupine, ki jih je ustvarila, in za odvijanje njenih samoupravljalskih sposobnosti in solidarnosti, s katero je delila usodo v več kot tisočih letih.
Da bi se ta proces obnove Benečije uresničil, so potrebne povsem drugačne politične izt' od tistih, ki so v preteklosti spremenile to ozemlje v mrtvi kot. V odgovor potrebam, ki izvirajo iz problemov obnove in preporoda furlanskega območja, ki ga je prizadel potres, in v luči mednarodnega sodelovanja, je treba vlogo Benečije postaviti kot prostor za preizkušnjo, uporabo in razdelitev novih tehnologij za regeneracijo fizičnega in naravnega okolja, prizadetega s katastrofo.
Za uresničitev načrta te vrste je potrebno ovrednotiti ogrodje civilnih struktur, ki so zastarele in zaostale ter ustvariti urbani sistem z lastnim gospodarstvom, ki bo vzporeden in komplementaren (dopolnilen) s čedadskim in videmskim. To naj bi bil odgovor na težnje Benečije in predpostavka za politično akcijo, ki naj iztrga to ozemlje obsodbi, ki izvira ravno iz dokumenta, o katerem razpravljamo.
B. Programski predlogi
Smatramo, da so dozoreli časi za vključitev norm za socialno in gospodarsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v razvojni načrt dežele, tudi ob konkretni uresničitvi 3. člena statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. Gre torej predpisati primerne mere za organizacijo ozemlja v smislu potreb te skupnosti.
Napočil je politični in programski trenutek, ko je treba tudi za.o, da bi bilo Slovencem v videmski pokrajini omogočeno samostojno u-pravljanje pravic, ki jim jih bo priznal zakon o zaščiti Slovencev v Italiji, ustanoviti socialno - gospodarski komprenzorij, ki naj zajame kar največje možno število občin, v katerih živijo Slovenci.
Predlog za ustanovitev takega komprenzorija izhaja tudi iz ugotovitve, da ni možen spontan razvoj, ker je skoraj popolnoma izumrlo lokalno podjetništvo, zaradi močnega socialno - gospodarskega nazadovanja. Potrebno je torej u-stvariti javne podjetniške strok ture, ki bi vzp-dbudile aktivne procese obnove. V okviru splošnejše politike razvoja gorskih predelov in izhajajoč iz predpostavke o o-
snovanju komprenzorija Slovencev (npr. z združitvijo gorske skupnosti Nadiških dolin z gorsko skupnostjo Terske doline in Rezije), bi smernice za razvoj Beneške Slovenije lahko bile:
1.	uresničitev celovite urbanistične enote, s sistemom notranjih komunikacij v komprenzoriju in povezav s sosednjimi socialno-gospodarskimi prostori Furlanije in Tolminskega;
2.	okrepitev cestne osi Videm -Tolmin;
3.	okrepitev distribucijske mreže za električno energijo;
4.	izoblikovanje mreže proizvodnih in stanovanjskih naselitev, ki naj preprečijo izseljevanje in omogočijo zaposlovanje v domačem ' kraju tistim, ki se vozijo na delo, ter povratek emigrantov. To z drugimi besedami pomeni povrnitev prebivalstva na kvantitativni in kvalitativni obseg (starostna struktura in mera aktivnosti) iz leta 1961, v roku desetih let;
5.	dejansko in vsebinsko uveljavljanje aktivne turistične politike, ki naj ovrednoti naravne lepote ter kulturne in zgodovinske značilnosti komprenzorija,
ne pa podkupovalno poklanjanje podporniških in zato neproduktivnih subvencij;
6.	ponovno aktiviranje kmetijskih potencialov komprenzorija z integracijo po teritoriju razpršene industrializacije ter oživitev in razvoj tradicionalne proizvodne obrti. V prid kmetijstva je treba vzpodbuditi poseg deželnega podjetja za gozdove s pilotskimi načrti;
7.	v okviru mednarodne projekcije deželnega razvojnega načrta, je treba polno uresničiti gospodarski del osimskih sporazumov (6. člen) in prilogo o razvijanju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo* (9. člen);
8.	razvoj stanovanjskih struktur na osnovi bistvenih popravkov urbanistične zakonodaje za gorska področja;
9.	globoke spremembe usmeritev deželnega urbanističnega načrta z namenom, omogočiti uresničitev zgoraj omenjene smeri razvoja.
V tej celoti bi našel pravično rešitev tudi kulturno - jezikovni vidik zaščite Slovencev v videmski pokrajini.

Zemljevid dežele Furlanije - Julijske krajine z vidika deželnega urbanističnega načrta
PRED PROSLAVO 33. OBLETNICE MLADINSKE KONFERENCE SKOJ V DOLU
RAZVOJ MLADINSKEGA GIBANJA NA PRIMORSKEM PO KAPITULACIJI ITALIJE V SEPTEMBRU 1943
V	soboto, 26. maja, bo v Čepovanu pri Novi Gorici množična manifestacija cb 60-letnici KPJ in SKOJ ter 35. obletnici prve pokrajinske konference Zveze komunistične mladine za Slovensko Primorje, ki je bila od 22. do 25. maja 1944 v Dolu pri Čepovanu.
V	okvir počastitev teh pomembnih obletnic se vključuje tudi naš dnevnik z vrste člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB.
Oborožena vstaja primorskega ljudstva po kapitulaciji Italije in razsežno osvobojeno ozemlje, na katerem so bili prvič v zgodovini osnovnjrorjjSjni.lpgglne,ljudske o-
blastr in končno vse delo te oblasti. je bilo. osnovni pogoj za raz-
mah .fldaeiinskega. - gibanja, ki je v svojem najvišjem vzponu seglo v sleherno primorsko vas.
Prve dni po kapitulaciji Italije je bil vstop primorskega ljudstva
v osvobodilno vojsko tolikšen, da je nastopilo občutno pomanjkanje vojaških kadrov. Zato je v njo odšlo skoraj celotno primorsko poverjeništvo PK SKOJ za Slovenijo in Pokrajinski iniciativni odbor ZSM za Primorsko.
Ko je bil z ustanovitvijo treh primorskih divizij ukinjen štab PTimorske operativne cone, je bil Jože Tejkal 9. oktobra 1943 spet odrejen za delo v mladinski organizaciji. Darko Marušič pa je postal najprej politkomisar, nato pa namestnik politkomisarja Tržaške divizije. Bilo je nujno obnoviti osrednja primorska mladinska foruma. V tem času se je res ustanovilo novo primorsko poverjeništvo PK SKOJ za Slovenijo, katerega sekretar je postal Jože Tejkal. člani pa Fanika Marušič, Olga Pirjevec, Ernesta Šuster in Adrijan Kumer, medtem ko so v Pokrajinski odbor ZSM za Primorsko, kot se je po prvem kongresu ZSM (10. oktobra 1943 v Kočevski Reki) začel imenovati prejšnji Pokrajinski iniciativni odbor ZSM za Primorsko, pritegnili še Davorina Čeka - Danila in Tončko Drobnič. Ko sta iz Poverjeništva PK SKOJ odšla Ernesta šu-šter in Adrijan Kumer, so bili vanj sprejeti Lado Pohar - Damijan, Davorin Cek in Tončka Drobnič. Oba foruma sta osnovala lastno mladinsko tehniko »Mlada* in nadaljevala z izdajanjem »Mladega puntarja*, katerega druga številka je izšla novembra; tretja — posvečena spominu Darka Marušiča — (pa decembra 1943, ko je to glasilo prenehalo izhajati.
Do začetka novembra 1943 je uspelo ustanoviti ali utrditi 5 o-
krožnih komitejev SKOJ (gori-ško, idrijsko, kraško, tolminsko in briško okrožje), 23 rajonskih komitejev in 72 aktivov s 371 člani SKOJ. Obenem je^ izpeto.,jatano-viti ali utrditi 6 okrožnih oaborov ZSM (goriško, idrijšk0l"t6lndinsko in brkinsko, istrsko * ‘okrožjd), 18 . rajonskih odborov ZSM in 162 terenskih odborov ZSM. Sredi tega poživljenega dela je mladinsko gibanje zadela huda nesreča. Mladina je izgubila Darka Marušiča, ki se je po ukinitvi Tržaške divizije vrnil na delo v mladinsko organizacijo. Padel je 17. novembra 1943 v Zgornjem Lokovcu, ko je odhajal na konferenco primorske mladine. Vodstvo mladinskega gibanja je namreč z ozirom na dejstvo, da primorska mladina ni bila zastopana na prvem kongresu ZSM, pripravljalo poseben »kongres* primorske mladine, ki pa ga ni bilo zaradi sovražnikove novembrske ofenzive. Bilo je manjše zborovanje in na njem opravljene volitve 14-članskega Pokrajinskega odbora ZSM za Primorsko, katerega sekretar je postala Fanika Marušič.
V tem času se nadaljuje ustanavljanje in utrjevanje mladinske organizacije. Tako je do konca novembra 1943 že delovalo 8 o-krožnih komitejev ZKM in 8 okrožnih odborov ZSM z 38 rajonskimi komiteji ZKM in 32 rajonskimi odbori ZSM. Tudi v Gorici sta že v tem času bila MK ZKM in MO ZSM. 20. novembra 1943 sta bila v Trstu ustanovljena okrožni komite ZKM in okrožni odbor ZSM, ki je imel konec januarja že 9 rajonskih odborov s 40 terenskimi odbori. Ustanovljeni so bili tudi trije rojanski komiteji ZKM.
Že prve okrožne mladinske konference, ki so se začele v prvi polovici decembra 1943 in trajale vsak po dva dni (prvi dan za ZSM, naslednja pa za SKOJ), so poleg razprave o organizacijskih in političnih vprašanjih obeh organizacij tudi popularizirale sklepe drugega zasedanja AVNOJ in u-gotavljale polni razmah mladinskega gibanja v Slovenskem pri-
morju. Že od srede januarja 1944 je bilo namreč zajeto v ZSM povprečno 70 odstotkov mladine, SK OJ pa je štel 1.385 članov. V tem času je mladinsko gibanje doživelo nov hud uaarec, 27. januarja 1944 so Nemci po izdaji skrivaj obkolili in napadli partijsko šolo v Cerknem. V njej je bilo več kot 100 tečajnikov, med njimi precej mladinskih aktivistov. Med padlimi mladinci sta bila tudi sekretar okrožnega komiteja SKOJ za Trst in sekretar okrožnega odbora ZSM za Gorico.
Okročne mladinske konference so bile do februarja 1944 ko se je začela pripravljati prva konferenca primorske mladine. Ta je bila
primorske mladine. Mladina kra-škega okrožja je dobila prehodno zastavo kot najboljše okrožje v tekmovanju primorske mladine, medtem ko je že 20. februarja na svoji okrožni konferenci prejela prehodno zastavico Glavnega odbora ZSM kot najboljše slovensko mlaoinsko okrožje. Nato so delegati izvolili pokrajinski odbor s 40 člani in tajništvo, ki so ga sestavljali predsednik Davorin Cek, sekretarka Fanika Marušič, Lado Pohar in Zofka Čeme.
Marca 1943 se je začela reorganizacija ZSM,o®'kateri je razpravljala konferenca na tudi oblastni komite SKOJ za,J/fitporsjto,,, kU; kor se je od marca 1944 dalje
Udeleženci skojevske konference za kanalsko okrožje v Podlaki, 22.
marca 1944
določena za 28. in 29. februarja 1944, a je bila zaradi sovražnikovih napadov v kraškem in vipavskem okrožju v noči od 29. februarja na 1. marec 1944 v Štjaku. Po uvodnih pozdravih predstavnikov osvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju je sekretarka PO ZSM za Primorsko, Fanika Marušič, prebrala poročilo o razvoju in delu mladinske organizacije. Zatem pa so delegati precej časa razpravljali o mladinskem delu. Mitja Vošnjak je imel politični referat, ki mu je zopet sledilo razpravljanje o nekaterih političnih vprašanjih. Lado Pohar je v organizacijskem referatu govoril predvsem o reorganizaciji ZSM, po razpravljanju pa je bilo zaključno tekmovanje
Pokrajinski odbor ZSM za Primorsko s sekretarjem PK SKOJ za Slovenijo Miljern Vošujakom (v sredini) v Mančah pri Vipavi, 17. februarja 1944
imenovalo primorsko poverjeništvo. PK SKOJ za Slovenijo je o nji izdal posebno okrožnico. V njej pravi, da zahteva nova vsebina ZSM tudi tesnejše sodelovanje mladine z ljudsko oblastjo. Zato je bil odslej vsak mladinski odbor prek svojega sekretarja in tajništva podrejen ustreznemu odboru OF. Organizacija SKOJ je ostala nespremenjena in še nadalje jedro ZSM.
Kljub temu, da so sovražnikovi vdori na pomlad 1944 ponekod zavirali razvoj mladinskega gibanja (Trst in Tržič), se je mladinska organizacija vse bolj širila. Tako je do aprila 1944 naraslo število članov SKOJ v go-riškem okrožju od 510 na 600, v kraškem od 560 na 719, v istrskem od 170 na 400, v pivškem od 200 na 276, v tolminskem od 220 na 240, v baškem od 20 na 147 itd. Tudi v Trstu je po popolnem razbitju mestnega mladinskega in skojevskega foruma bilo znova postavljenih 5 rajonskih komitejev ZKM z 39 aktivi in 180 člani ter 15 odborov ZSM s 65 člani. Prav tako je tudi v Tržiču poslovno zaživelo 7 rajonskih komitejev s 15 aktivi in 191 člani. V sami Gorici je bilo 8 odborov ZSM z 32 člani in 17 odborov v predmestju z 261 člani ter 8 aktivov ZKM z 39 člani.
22. in 23. maja 1944 je bila I. pokrajinska konferenca SKOJ za Slovensko primorje. Zanjo je o-blastni komite KPS za Slovensko primorje poročal, da »je pokazala visoko borbeno moralo naše mladine, kakor tudi precejšnjo politično zrelost, ki je prišla do izraza ob diskusiji v političnem referatu*.
■Poleti in jeseni 1944 so bile v Slovenskem primorju • volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in v okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Z odlokom SNOS je dobila tudi mladina volilno pravico. Marsikje so bili mladinci in mladinke izvoljeni v te osnovne organ« ijudse oblasti. Mladina
se je volilne kampanije udeležila s tekmovanjem. Na velikem mladinskem zborovanju v črnovlju pa je glavni odbor ZSM izročil prehodno zastavo primorski mladini.
Poleti 1944 je prišlo do podpis* sporazuma Tito — šubašič. Ker je šlo za privilno tolmačenje tega dogodka, je bilo umestno, da so bile po okrožjih konference, ki so se jih udeležili predvsem vsi funkcionarji SKOJ. V istem času s« je opravila reorganizacija okrožij. in sicer tako, da so iz prejšnjih' 12, okrožij ustanovili štiri nova; severnoprimorsko (Idrija, Bača, Kanal), srednjeprimorsko (G0-rica, Ajdovščina, Kras), južno-primorsko (Pivka, Brkini, Idrija) in zahodnoprimorsko (Brda, Benečija, Tolmin), medtem ko je Trst ostal še nadalje samostojno okro; žje. Tako so bile konference, k1 so bile izvedene do 13. avgusta, že v novih okrožjih. Iz debat po političnem referatu je bilo razvidno, da so bile konference nujne, saj je hotela reakcija marsikje prehiteti naša tolmačenja o bistvu in pomenu sporazuma.
Poleti 1944 se je razmahnilo delo beneške mladine, ki je bila do srede oktobra 1944 organiziran* že v 26 aktivih. Le ti so zajemal1 več kot 250 članov, obstajali P4 so tudi 4 aktivi SKOJ. Septembra so bile v Slovenskem primorju slovesne manifestacije ob treh zg°' dovinskih obletnicah: 6. septen1' ber — 14. obletnica bazoviških žrtev, 8. september — obletnic* kapitulacije Italije in začetek splošne ljudske oborožene vstaj* ter 16. september — obletnica P10' glasa vrhovnega plenuma OF 0 priključitvi Slovenskega primorja k Zedinjeni Sloveniji. Najvažneje* dogodek v tem času pa je go* * * * v<? maršala Tita na proslavi obletni' ce ustanovitve I. dalmatinske brigade 15. septembra 1944. Tato"a je njegovo geslo «Tujega nočem — svojega ne damo!* našlo v hipu odmev pri primorskem ljudstvu*
Jeseni leta 1944 so bile voli tv vodstev v osnovnih organizacija* ZSM. V oblastnem komiteju Sh
OJ in hkrati tudi v Pokrajinskem
odboru ZSM pa je prišlo do kadrovskih sprememb, tako da * sestavljali novo vodstvo Zofk Černe, Fani Štraus, Breda M® molja, Vlado Šestan in Zorka kretič.
To vodstvo je pripravilo Pre!l kongresno konferenco slovenske m italijanske protifašistične mladi* • Konferenca je bila 21. in 22. de cembra 1944. Po uvodnih beseda člana glavnega odbora ZSM B . vina Dougana je sledil polita*, referat Lidije Šentjurc, v katere je orisala najprej splošni politem položaj v svetu, v drugem delu P" prikazala razmere in odnose Slovenskem primorju glede na dri stvo, da je to stično ozemlje d'^
narodov, ki pa ima tudi Pre<\L. z mešanim prebivalstvom. P°ud* rila je eno izmed najvažnejših n, tog mladine v teh krajih, da strani vse, kar bi oviralo ure3* čenje resnične povezanosti m.br4 stva med slovensko in italija*5^, mladino. Nato je govoril pred^b® j, nik vodstva italijanskega onPor’š. štva. Potem pa so pričeli razpeljati. V drugem delu konference J* Mirko Gorše - Iztok imel refera1 g nalogah ZSM, Zofka Černe P* ., nalogah primorske mladine v R - ■ pravah na II. kongres ZSM. u.. referata sta poudarila P0^,. mobilizacije vseh mladih sil® ' okrepitev vojske in ljudske ob .
dele«4" jfl
sti. V razpravljanju so
govorili o problemih na teren11
*
v vojski ter navedli več konto nili primerov sodelovanja sionske in italijanske protifašisto-mladine.
(nadaljevanje sledi).
nr\ ' i ti •	*
't ' . T "■* %” 1
*Pr.. ilfllE

k J&W'iw
(Posebej za Primorski dnevnik)
LENDAVA — Dvojezično sloven-sko-madžarsko osnovno šolstvo, kot najpomembnejši člen v verigi narodnostnega izobraževanja, pra-zr,uje letos 20-letnico dela. Ne sicer s parolami in posebno donečimi besedami, marveč delovno in ustvarjalno; tako, da je jubilej kititi v slehernem razredu dvojezičnih šol v lendavski in murskosoboški občini, pa v krajevnih skupnostih na dvojezičnem območju, na širšem pomurskem prostoru in v Sloveniji. Pomembno je, da se o dvojezični vzgoji in izobraževanju pogovarjajo učitelji z u-čenci, učenci z učitelji, učitelji s starši, starši z otroki ali poenostavljeno rečeno: da dvojezičnost diha in živi, da se čuti na slehernem koraku.
Zunanja manifestacija, osrednja Prireditev kakor temu pravimo, bo P°d pokroviteljstvom republiške konference SZDL 17. junija dopoldne ob desetih pred lendavsko dvojezično osnovno šolo Drago Lu-Sarič. Občinski konferenci Socia-hstične zveze Lendava in Murska Sobota in Medobčinski svet SZDL 2a Pomurje so za slavnostnega govornika zaprosili tovariša Mitjo Ribičiča, predsednika republiške konference Socialistične zveze. Na Proslavi se bo razvrstil bogat, dvojezičen kulturno - umetniški program, ki bo ponazoril dvojezičnost ln uspehe na tem področju, seveda V kratki obliki.
Hkrati s pripravami na to, slovesnost pripravljajo v Lendavi i-®d knjige, v kateri bodo družbenopolitični delavci in strokovnjaki Opredelili vlogo in pomen dvojezičnega šolstva v preteklih dvajsetih letih. Brošura bo natisnjena pred prednjo proslavo, še prej pa bo lzšlo skupno glasilo dvojezičnih o-snovnih šol, v katerem bodo zlasti dčenke in učenci posredovali svoja stališča; misli, kako tisti, katedro je šola namenjena, čutijo dvojezičnost in sožitje, ki se s tem oblikuje.
. Pogled v čas, ko je bil sprejet •ogovor o dvojezičnem šolstvu za Prebivalce madžarske narodnosti v Sloveniji
Leto dni pred uvedbo postopnega dvojezičnega šolstva v lendav-,ki občini v šolskem letu 1958/59 Je od skupnega števila .3067, ujen-®ey osnovnih šol bilo 1206 učencev ^džareke narodnosti. m otroci so obiskovali svoje madžarske oddelke ali pa so predvsem 2 ekonomskih razlogov obiskovali •ovensko šolo. Madžarski starši so asledovali predvsem perspekti-0 svojih otrok in so jih za-,‘jo boljše organiziranosti sionskih oddelkov in večjih mož-,°sti napredovanja v srednjih šo-vpisovali v slovenske oddelke. Madžarskih oddelkih pa so v tem asu skoraj v celoti bili otroci Mečkih staršev, ki so po končani “Snovni šoli ostali doma na kme-J1:, Do tega leta je v lendavski jjCini bila torej slovenska in nadžarska osnovna šola na vseh erodnostno mešanih območjih. Problematiko dvojezičnosti ozi-nja narodnostnega šolstva so in *rat obravnavali v političnih ■ oblastvenih organih lendavske ]qt.?°boške občine; v šolskem letu , , 59 pa se je začela akcija za ‘°,. ki bo bolj zbližala slovenskega 'n madžarskega otroka in ki sprejemljiva za vse, in da bo „1 javljala madžarski narodnost-razv • Pnosti obstoj ter vsestranski
*ku agot°vitvah je bil govor na k-/bn’ razširjeni seji občinskega f^bfja ZKS in občinskega odbo-jjbZDL, in sicer v Lendavi 12. tP lja 1959. Osnovna smernica s SL.Seie je bila, da je treba ob šol-j,0 r°formi v občini na narodnostjo l065311001 območju izgrajevati brai°’ ^0 prava osnova za bg /5*No narodov in narodnosti, ki n() ,Utii kasneje olajšalo medseboj-0r sporazumevanje pri delu in v jo^oib upravljanja ter zagotavlja-razvo^°*no možnos,; narodnostnega
^ Prehodom na prve osnove dvo-6kpCne®a Pouka se je pričela tudi otmif-i Ustanavljanja dvojezičnih loških vrtcev, ki bi naj pravijo,;? bili obvezni za otroke na dvo-vžt>rc m območju in bi poleg Jezil/16 nudili tudi osnove obeh Kov. da bi sa otroci čim la-
žje vključevali v šolo. Mimogrede: zdaj so dvojezični vrtci povsem zaživeli, otroci pa jih morajo o-biskovati dve leti pred vstopom v dvojezično osnovno šolo, s čimer je zagotovljena solidna osnova najmlajšim obeh narodnosti.
Dvojezični pouk je šolske mladina ne oziraje se na narodnost takoj sprejela brez vsake najmanjše težave. Res, dvojezična šola v začetku ni imela drugega kot jasno politično usmeritev in dobro voljo ter pripravljenost u-čiteljev — toda čas je pokazal, da je bila takratna usmeritev pravilna, kot velik poznavalec narodnostnih vprašanj jo je leta 1959 podprl tudi tovariš Edvard Kardelj, ko je o tem govoril na razširjeni seji politbiroja centralnega komiteja.
Po dvajsetih letih: kaj lahko zapišemo o uspehih in razvoju dvojezične šole?
Dvojezično šolstvo je le del širše dvojezične družbene problematike in zato predstavlja enoten sociološki družbenopolitični in pedagoški splet nalog. Jugoslovanska, slovenska družba, je s svojo ustavo in zakonskimi predpisi postavila varstvo pravic in svoboščin narodnosti, pa ne abstraktno, marveč v zagotavljanju temeljnih človekovih pravic v konkretnem o-kolju. Ravno to pa pomeni normalno vključitev v vsakdanje življenje na osnovi enakopravnosti s pravicami in dolžnostmi večinskega naroda.
Občani in starši imajo možnost sodelovanja v razreševanju koncepta dvojezičnega dela in pri spremljanju realizacije. Iz dvojezičnih vzgojno - izobraževalnih organizacij prodira novo ozračje, ki bogati in plemeniti starše in občane. V dvojezičnem konceptu šolstva vidijo uspešnost ob nadaljnjem šolanju otrok.
Glede kadrov je bistveno, da so učitelji v vseh dvojezičnih ustanovah iz obeh narodnosti. Tako dvo-. jezično delo zahteva mnogo več napora in potrebnega znanja. Pedagoški delavci imajo zato sistematično vsako leto jezikovna izpopolnjevanja. To šo hospitacijski nastopi, predavanja, ekskurzije na Madžarsko in podobno. Poglobitev jezikovnega znanja madžarskega jezika je pedagoškim delavcem omogočena vsako leto prek ^dnevnega jezikovnega seminarja V Subotici in tritedenskega seminarja Budimpešti. Celotno jezikovno izobraževanje tako daje pedagoškim delavcem večjo sigurnost v rabi obeh jezikov, sproščeno komuniciranje z učenci in obenem omogoča kvalitetno uresničitev narodnostnega učnega programa.
Za deber pouk so ustvarjeni tudi tehnično materialni pogoji, saj dobiva dvojezično, šolstvo več denarja, dodatna učila, učitelji pa so za svoje delo dodatno stimulirani oziroma nagrajeni. Zlasti veliko pozornosti namenjajo knjižnicam: 12.757 naslov v slovenskem in 10.001 našlo v v madžarskem jeziku' za otroke in 6611 naslovov v obeh jezikih za učitelje, miš'jene so strokovne knjige pri- slednjem.
Seveda pa imajo osrednje mesto pedagoško - didaktični pogoji in dodatni smotri.
Pot do uspeha je:
— Med otroki Slovenci in Madžari ustvariti vsestransko sožitje;
— Otroci naj si bogatijo besedni zaklad obeh jezikov s tem, da je v ospredju kot obveza materin jezik in kot možnost drugi jezik;
— Otroke navajajo na samostojni govor, lepo izražanje v materinem jeziku, ob tem pa ga navajajo in motivirajo za enak smoter v drugem jeziku:
— V vzgojnem delu se razvija enakopravnost in enakovrednost obeh jezikov.
Ob splošnih vzgojno izobraževalnih načelih so dvojezičnim osnovnim šolam postavljeni tudi smotri, ki skupno obeležujejo model dvojezičnega šolstva. V takem dvojezičnem modelu je posebej opredeljena vloga kulture naroda in narodnosti, vloga in pomen obeh je zikov in slično. Važno je, da se učenci Slovenci in Madžari soočijo in spoznajo s kulturo našega slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov ter kulturo madžarske narodnosti. Prav zato je učni program dvojezičnih osnovnih šol zastavljen tako, da omogoča spo-
znanje teh kultur predvsem skozi predmete obeh materinih jezikov, zgodovine, zemljepisa, glasbene in likovne vzgoje. Ob tem imajo pomembno vlogo tudi svobodne dejavnosti učencev, ki ob raznih folklornih, zgodovinskih, likovnih in drugih krožkih, pevskih zborov, tekmovanjih v bralnih značkah v obeh jezikih (Miško Kranjec in Mor Ferenc na primer), ob tekmovanjih otroških listov poglabljajo in še širše spoznavajo vse te kulturne vrednote.
Osrednje mesto v konceptu dvojezičnega vzgojno - izobraževalnega dela predstavljata oba, slovenski in madžarski jezik, in to na izhodišču popolne enakopravnosti ter s končnim smotrom, da ne gre za prevajanje, ampak da vsak govori v svojem jeziku, pa se vsi dobro razumejo. Tako je slovenski in madžarski jezik postavljen kot element zbliževanja, kot posredovalec obeh kultur ob enakovredni uporabi v govore in pisanju v vsakdanjem življenju.
Naloga dvojnega učnega jezika je tudi v tem, da so učenci usposobljeni za lepo ustno in pismeno izražanje, spoznavanje in obvladovanje obeh jezikov pa omogoča učencem enakovredno in enakopravno nadaljevanje šolanja v Sloveniji, Vojvodini ali v LR Madžarski.
Pa se včasih le sprašujemo, ali učenci niso preobremenjeni?
Opišimo na primerih:
—	osnovno načelo je pouk v materinem jeziku, drugi jezik je dan kot možnost;
—	učenci ne smejo biti preobremenjeni, pravi eno od načel;
—	učenci ne smejo in ne doživljajo drugega jezika kot nepremostljivo oviro pri nadaljnjem napredovanju in razvoju;
—	s pravilno motivacijo je drug jezik za slehernega učenca kot sredstvo sodelovanja, razumevanja, tovarištva in sožitja.
Ta načela pa imajo vpliv tudi na ocenjevanje v dvojezičnih osnovnih šolah, uravnavajo namreč, da učenec ne dobi v spričevalu negativne ocene iz drugega jezika. Zato pa je potrebno s pedagoškim pristopom in sodobnim delom ter motivacijo doseči, da učenec doseže pozitiven uspeh v drugem jeziku. Ravno tako ocena drugega jezika ne more .jfnj^ati splošnega u-speha učencev^ Osnovno izhodišče za ocenjevanje je, da so učenci o-cenjeni predvsem na osnovi sodelovanja in odgovorov v svojem materinem jeziku.
Vidimo torej, da učenci niso preobremenjeni, in da vladajo tudi nekatera posebna načela. Kaj pa uspehi?
Praksa potrjuje, da je dvojezično šolstvo uspešno, saj 93 odstotkov učencev po končani osnovni šoli uspešno nadaljuje šolanje na slovenskih ali madžarskih srednjih šolah. Uspeh je dosegel skoraj optimalno mejo z 99,46 odstotka, osip pa je zmanjšan na 6,7 odstotka.
S številkami in odstotki pa ni mogeče povedati vsega, ni mogoče označiti vsestranskega pomena, ki ga izžareva dvojezična osnovna šola, kot najpomembnejši člen v verigi narodnostnega izobraževanja, ki se začne dve leti pred vstopom v osnovno šolo v dvojezičnih vrtcih, nadaljuje v dvojezičnih osnovnih šolah, madžarski jezik je že tri leta uveden v pomurske in nekatere druge srednje šole, na pedagoški akademiji v Mariboru je stalni lektorat za madžarski jezik na eni slovenskih univerz, o dvojezičnosti pa je govor tudi zdaj, ko se v Sloveniji pripravljajo na tako imenovano usmerjeno i-zobraževanje.
Zato tudi lahko mirno zapišemo tole: Uporaba jezika manjšine v šolah je gotovo eno od ključnih vprašanj manjšinskega varstva. Brez zagotovljene možnosti, da se otroci izobražujejo v materinskem jeziku, ne le, da ne moremo govoriti o dejanski enakopravnosti, temveč so manjšinska skupnost in njeni pripadniki grobo izpostavljeni asimilaciji. Temu po robu se je postavilo dvojezično, sloven-sko-madžarsko osnovo šolstvo v Sloveniji, za katero je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič dejal:
«Mi smo tako dvojezično šolo u? stvarili v Pomurju, na madžarsko-
Lendava, w*diM* narodnostno mešanega področja
Dvajset let prakse slovensko-madžarskega dvojezičnega osnovnega šolstva v Pomurju
Dvojezična šola je sestavni, neločljivi in ustvarjalni del širše narodnostne politike v SR Sloveniji
PRED OSREDNJO PRIREDITVIJO V POČASTITEV TEGA JUBILEJA
slovenskem dvojezičnem območju. To je pravzaprav prvenec dvojezične šole v naši državi in razen v nekaterih drugih redkih primerih najbrž sploh na svetu. Mi moramo postopno omogočiti, da bodo pripadniki večinskega naroda na narodnostno mešanem območju obvladali jezik manjšine tako kot svoj jezik. Tu ni prav nobene nevarnosti za kakršnokoli asimilacijo Slovencev na tem območju, ko sta bila na delu najbolj nasilna romanizacija in germanizacija slovenskega naroda. V odnosu do vseh sosedov Italijanov, Nemcev, Avstrijcev in Madžarov smo bili nekoč majhen otok, in vendar je ta otok zdržal. Danes imamo svojo lastno državnost, ki tudi v svetu predstavlja nove vsebine...*
Pespektive dvojezičnega Izobraževanja: v osnovni šoli in širše.
Nedvomno bo, na osnovi zapisanega, seveda kratko in skromno, zlasti pa na osnovi tega, ka je v šolah, mogoče razvijati in nadgrajevati dvojezično šolo. Le-ta bo našla svoje nadaljevanje v usmerjenem izobraževanju in bo še dalje pomenila najpomembnejši člen v tej, lahko rečemo, že kar dolgi in seveda dovolj trdi verigi vzgoje in izobraževanja na dvojezičnem območju.
Res, učni uspehi, izraženi v številkah in odstotkih so pomembni, so kazalci uspešnosti ali slabosti, hkrati pa nikoli ne pozabljamo, da pomeni dvojezična šola mnogo več, kakor zgolj uspeh, izražen v odstotku. Ko je tovariš Franc Šetinc obiskal lendavsko, največjo dvojezično osnovno šolo, je med drugim dejal, da lahko čuti pravo toplino in vrednost te šole le tisti, ki se z njo sreča, tisti, ki razume in hoče razumeti naša načela urejanja vseh narodnostnih vprašanj. Ln na lendavski dvojezični osnovni šoli, ki jo obiskuje 835 učencev, so delegacije iz domovine in tujine nekako sestavni d<jl dela. Prihajajo namreč od blizu in daleč, od tam, kjer je manjšinsko šolstvo dobro urejeno ali u-rejeno vsaj približno dobro, pa od tam, kjer si želijo dobrega narodnostnega šolstva. Pohval seve-veda ne manjka, čeprav vodstvo lendavske osnovne šole običajno da na voljo, da delegacija izbere, v katerem razredu se želi prepričati, kako ustvarjalno, neposredno in neprisiljeno lahko poteka dvojezični pouk, če tako želijo učitelji, učenci in družba, ki se je dogovorila za tak odnos do narodnosti, kakšen je v Jugoslaviji. V razredu torej, kjer se brez pri-
sile prepletata dva jezika tako, da učenci in učitelj tega sploh ne o pazijo, občasnemu opazovalcu pa se zdi, da se udeležuje pouka, na katerega so se v šoli posebej pripravili. Pa se niso, zato obiskovalce povprašajo, v kateri razred želijo, kajti v vseh oddelkih in razredih je tako, in tako je sleherni dan.
Dvojezična šola, taka kakor je bila zastavljena in v kakršno se je razvila v dvajsetih letih, pomeni pomemben delež v vsestranskih naporih za razreševanje narodnostnih vprašanj v Sloveniji. V duhu pomena dvojezične vzgoje in izobraževanja so zastavljene vse akcije, ki potekajo ob 20-letnici, saj je to čas, ko je mogoče oceniti dobre strani in slabosti, videti napredek in pomanjkljivosti, rezultate in širši, uveljavljeni pomen. In naj bodo ta prizadevanja zagotovljena skrajno strokovno ali zgolj poljudno, uspehov, ki so bili doseženi ne bo mogel oporekati nihče, kajti dejstvo je, da je dvojezična šola sestavni, neločljivi in ustvarjalni del širše narodnostne politike v SR Sloveniji, politike torej, za katero sta se dogovorila narod in narodnostna skupnost.
ERNEST RUŽIČ
Narodnostno mešano področje v Pomurju vzdolž meje z Madžarsko
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiHiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiniiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuimuiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiNii
OB DANAŠNJI OTVORITVENI SLOVESNOSTI
Nov Kulturni dom na Radišah pri Celovcu pomembna pridobitev za koroške Slovence
Novi dom v povsem preurejenem in obnovljenem nekdanjem farovškem hlevu bo imel prostorno dvorano, ki bo služila tako za prosvetne kot športne namene - Gre za kulturno in obenem pomembno gospodarsko pobudo
Danes, 20. t.m., bodo na Radišah na Koroškem, v neposredni bližini Celovca, slovesno odprli novi Kulturni dom. To bo ne samo za Radiše in njeno okolico, marveč za vse koroške Slovence pomemben dogodek, praznik, ki bo obenem tudi priložnost za potrditev vztrajnosti ndših koroških bratov ^ v njihovem boju za priznanje narodnostnih pravic, za-ohranitev in za razvoj. Novi Kulturni dom “bo m nudil nove možnosti za prosvetno in narodnopolitično delovanje. Današnje slavje sta z vso zavzetostjo in s poudarkom napovedala oba koroška slovenska tednika «Siovenski vestnik« in «Naš tednik«, iz ((Slovenskega vestnika« pa ponatiskujemo članek, ki izčrpno prikazuje pomen današnjega dogodka.
<$omnAko
VESTNIK
Obiskovalci bodo imeli možnost spoznati dom, ki združuje pod svojo streho prostore za kulturno in prosvetno delovanje in tudi posojilnico z blagovnim oddelkom. Z novimi prostori imajo radiški pro-svetaši končno lastno streho nad glavo in s tem tudi pogoje, ki omogočajo še uspešnejše in neovirano delovanje prosvetnega društva v bodočnost. Hkrati pa spominja dom s svojo zunanjostjo, ki vsebuje karakteristične elemente starega farovškega hleva, na pretekli težki čas, ko radiško društvo še ni imelo lastnih prostorov in je moralo svoje provizorično zavetje i-skati ravno v tem opuščenem fa-rovškemu hlevu.
Novi kulturni dom, ki stoji na najvišji točki središča vasi, je lep, prostoren in funkcionalen in se arhitektonsko gledano čudovito prilagaja jedru vasi, ki močno spominja na prejšnjo zgledano farov-ško kmetijo. Dom pa ne bo nudil prostora samo domačemu prosvetnemu društvu, temveč bo tudi na razpolago za večje osrednje slovenske kulturne prireditve, saj leži v neposredni bližini Celovca in poleg tega še v lepi podeželski naravi.
Tam, kjer sta prej bila dva mostova rta skedenj, so sedaj široke stopnice, po katerih pridemo v novo dvorano. Kjer je bil .prej skedenj, pa je sedaj, prostorna dvorana, ki ima na vzhodni strani lep oder, poleg katerega so urejeni prostori za igralce, garderoba in soba za šminkanje. Dvorana sama je urejena tako, da se pri manjših prireditvah lahko predeli s premično steno na dva dela; to nudi tudi možnost, da še zadnji del dvorane lahko uporabi za športne namene (npr. namizni tenis). Poleg tega sta v prvem nadstropju še dve sobi, ki spadata posojilnici, vendar bosta na razpolago tudi prosvetnemu društvu za seje in posvetovanja. V pritličju je poleg prostorov za posojilnico in skladišče, ter poleg prostorov, ki so last cerkve, tudi še prostorna klubska soba, ki leži v sprednjem delu poslopja, kjer je bil v prejšnjem stoletju farovški hlev. Ta klubska soba bo v bodoče služila raznim družabnim ln drugim dejavnostim prosvetnega društva.
V tem prostoru, ki je historičnega pomena, saj je več kot 40 let služil raddškim prosvetašem kot
provizorična dvorana z odrom, bo za otvoritev kulturnega doma odprta tudi razstava fotografij z zgodovinskim pregledom društvene ga delovanja. Fotografije, bodo v glavnem dokumentirale kulturno delovanje radiškega društva od začetka do danes. Videli bomo lahko tamburaše, pevce, odrske skupine ih druge prizore iz radiškega življenja, kot npr. kuharske tečaje idr. Spremni tekst bo zaokroženo prikazal celotno delovanje društva. Celotna razstava pa ne bo služila občinstvu samo na dan otvoritve kulturnega doma, ampak bo ostala v klubski sobi kot stalna razstava, tako da se bo vsak obiskovalec doma tudi v bodoče lahko informiral o zgodovini društvenega delovanja.
Letos slavijo Radišani tudi 75-letnico obstoja svojega društva.
V	ta namen bodo izdali brošuro, ki bo vsebovala zgodovino društva, hkrati pa se spomnila najzaslužnejših društvenikov.
V	stopnišču pred dvorano bo dobil svoje častno mesto ustanovitelj društva, domačin Valentin Lackner, ki je leta 1904 ustanovil Katoliško izobraževalno društvo, ki pa se je že pred drugo svetovno vojno preimenovalo v Slovensko prosvetno društvo «Radiše».
Z novim kulturnim domom bodo radiški prosvetni delavci imeli sedaj boljše pogoje za delovanje v svojem domačem kraju, kjer Slovenci igrajo gotovo večjo vlogo v kulturnem življenju kot tisti, ki se prištevajo k večinskemu narodu: V tej zvezi je treba omeniti, da se je leta 1905, torej eno leto po ustanovitvi prosvetnega društva, kot protiutež slovenskemu društvu ustanovila požarna hramba;, ki je od tistega časa naprej o-stala domena sil, ki niso naklonjene enakopravnemu razvoju Slovencev. Vendar v kulturnem življenju radiške fare tudi radiški «MGV», ki deluje že okoli 25 let, nj dosegel tako pestrega in razvitega življenja kot slovensko prosvetno društvo.
Potreba po kulturnem domu je obstajala že vsa leta, posebno po drugi svetovni vojni, ko se je delovanje prosvetnega društva spet bolj razvilo. Razvijalo pa se je v težavnih razmerah. Društvo, je i-mslo, svoje nastope v provizorično adaptiranem farovškem hlevu, ki 'so ga sramežljivo imenovali »dvorana pri cerkvi*; deloma pa tudi na prostem. Celo Avseniki so nastopili v tej «dvorani».
Ro pa je v zadnjih letih postalo znano, da škofijstvo hoče prodati ta gospodarski objekt, je v radi-ških prosvetaših rasla skrb, ker
predsednik radiške zadruge Janko VVoschitz, p.d. Rokovnik v Zgornjih Rutah. Domačini pa se niso udeležili samo delovnih akcij, temveč so dali tudi veliko materialne podpore, na primer so darovali veliko lesa za novo ostrešje.
Tudi v zadnjih tednih so imeli fantje in možje, žene in dekleta še mnogo dela, da so novodograje-ne prostore in okolico uredili tako vzorno, kot jih bomo na nedeljski otvoritvi lahko doživeli.
Radiški prosvetaši so lahko u-pravičeno ponosni na svoj kultur ni dom, v katerem jim želimo obilo uspehov pri bodočem delu — v svojo in nas vseh skupno koristi
Stari farovški hlev na Radišah
Današnji Kulturni dom na
bi tako izgubili še zadnjo možnost za svoje nastope. Govor je bil celo, da bo kupil nekdo, ki je močno pod vplivom nemškonacionalnih krogov.
Po srečnem zaključku pa so se dogodki razvili drugače. V tistem času je namreč prišel na Radiše poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwit-ter, ki je povedal, da je ministrstvo za finance dvajset let potem, ko so Radišani vložili tozadevno prošnjo, končno dovolilo ustanovitev slovenske posojilnice za Radiše. Dne 20. aprila 1974 so napravili ustanovni občni zbor posojilnice, ki je potem uspešno posredovala pri preskrbi finančnih sredstev za gradnjo kulturnega doma. Zelo verjetno je, da je vlada dala dovoljenje, ker sama ni več verovala v življenjsko moč zadruge. Saj so res težki pogoji, ker so ljudje danes z nakupovanjem in denarnim prometom v glavnem že usmerjeni v mesto Celovec. Pred dvajsetimi leti bi imela zadruga oz. posojilnica gotovo boljše pogoje. Radišani pa so v tem projektu videli kljub tem težavam možnosti za uspešno gospodarsko in prosvetno delovanje. Upali so seveda tudi, da bodo v bodočnosti izkupički te gospodarske ustanove lahko tekli v narodovo korist.
Zadružniki so se trudili za odkup starega farovškega hleva in so uspeli. Ker je bi bilo celotno poslopje preveliko za posojilnico s skladiščem, se je porodila ideja o kulturnem domu, ki je dobila kmalu veliko pristašev. Za načrte je poskrbel dr. Mirt Zwitter, ki se je tudi v nada’jnjem delu z vso vnemo zanimal za napredke in s svojimi nasveti stal Radišanom ob
Radišah, prej faruvski hlev
strani. Dajal je veliko pobud in poskrbel za posojila radiški posojilnici, brez katerih ne bi bilo mogoče končati tega projekta.
Prvi, ki so se lotili dela, pa so bili domačini sami, ki so po o-pravljenem delu na kmetiji ali v mestu začeli s podiranjem vsega, kar na farovškem hlevu ni bilo več uporabnega. Spomladi 1976 so se začela tudi zidarska dela, ki jih je v glavnem opravilo gradbeno podjetje. Domačini so vložili v to gradnjo več kot 3000 ur prostovoljnega dela. Na čelu pri organiziranju kakor tudi pri delu je stal
JAMBOR, št. 6 - 1. 8
Jambor je ciklostilirano glasilo tržaških skavtov in skavtinj, ki izhaja že osmo leto. Namenjeno je seveda notranjemu življenju organizacije, oziroma prikazovanju njenega delovanja, s tem pa seveda širi tudi samo idejo združevanja mladih in važnosti zdravega življenja v stiku z naravo, od katere se žal vedno bolj oddaljujemo. Za razliko od tržaških tabornikov, ki so laična organizacija, so skavti katoliška organizacija, smotri obeh pa so zelo podobni, če ne celo enaki vsaj v tem, da obe organizaciji delujeta na narodnostni obnovi.
Tokratna številka Jambora pa je posebej značilna zato, ker je v pretežnem delo namenjeno počastitvi dvajsetletnega jubileja skavtinj, ki so »obljubo* položile pred 20 leti v Bol juncu. Iz ob-
• Umetnost sredi konsumizma
(Nadaljevanje s 5. strani) * v
nih mozaikov, ki pa so iz plastičnih sestavin ter iz kontrastno močnih barv.
Na tej razstavi je seveda mogel Grom prikazati le slikovno podobo svojega dela in še to v zelo ozkem prerezu ter z namenom, da spoznamo kakšno kakovost zahteva tamkajšnja v svojih strukturah vedno znova spreminjajoča se stehnizirana civilizacija. Zato večina teh plastik ni namenjena stoletjem. Je pa Bogdan Grom svojemu delu postavil trajnejši spomin in obstoj z okrasitvijo velike armenske cerkve, kjer se boči na pročelju ogromen, figurativno stiliziran reljef in izstopajo visoka barvna okna, pri čemer prihajata do polne veljave tako kiparska kot slikarska stran njegovega dela, o katerem pa še ni izrečena dokončna beseda, ker se Grom vrača v ZDA, kjer mu njihova podjetnost more nuditi nove, tu pri nas neizvedljive umetniške pobude.
Pri tem pa se Grom zaveda svoje kraške pripadnosti, saj jo bil rojen na Devinščini in to kaže v ogromni stenski preprogi s čudovito sintezo kraškega suhega zidu. Le-ta in še tista iz armenske cerkve, ki jo je obesil ob njej, dajeta slutiti, da je v tem obmorskem Kraševcu še obilo nesproščene sile za umetniško u-stvarjanje.
javljenega pregleda je razvidno, da so od takrat tržaške skavtinje priredile vsako leto po eno jurje-vanje in taborenje. Medtem ko so jurjevanja bila vedno v naših zamejskih krajih na Tržaškem, so se tabori odvijali v prvih letih
v Kanalski dolini in na Koroškem, od leta 1968 do danes pa z izjemo enega samega leta dosledno v Sloveniji, največ na Gorenjskem, v dolini Soče in pa na vojskarski planoti. Na 36 straneh so potem objavljeni daljši in krajši prispevki skavtinj, ki so bodisi spomini, bodisi razmišljanja o skavtskem življenju in doživetjih med taborniškim življenjem.
Vredno je pri tem poudariti, da so vsi prispevki napisani v lepi slovenščini in s precej bogatim in pestrim izrazoslovjem, kar pri tovrstnih listih žal ni preveč pogoit primer.
itiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiimitimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiimiMi
NOCOJ SE NA PRVEM TELEVIZIJSKEM KANALU ZAČNE PREDVAJANJE
DVE ZGODBI, TRAGIKA JUDA IN BEDNEGA NACISTA V VELIKI AMERIŠKI NADALJEVANKI «H0L0KAVST»
Delo so napravili v ZDA in verjetno sebi po meri - Ob nadaljevanki se vsiljuje nekaj misli in tudi vprašanj - Po tridesetih letih bi veljalo reči kaj več
Nocoj ob 20.40 se na prvem kanalu italijanske televizije začne nadaljevanka «Holokavst», ki govori o «velikim žrtvovanju* (tako nekako bi mogli naslov prevesti) Judov v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Nadaljevanko so napravili v ZDA in so si jo doslej ogledali tudi v Franciji, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Pred meseci nam je naš sodelavec v Bonnu Ivo Vajgl obširneje poročal o tem, kako je to pričevanje sprejela javnost v Zahodni Nemčiji. Kot je znano, so bila mnenja o «Holokavstu» v Zahodni Nemčiji deljena, kajti del treznih in iskrenih demokratov je obžaloval le dejstvo, da je «del resnice o naši (to je nemški, op. ur.) preteklosti prišel na dan s precejšnjo zamudo*, del starih zakrknjenih nacistov ir, njihovih sedanjih somišljenikov je izražal svojo užaljenost in celo grozil, da «bo ukrepal tako, kot temu pritiče* proti tistim, ki »sramotijo nemško nacijo*. Pretežna večina zahodnih Nemcev pa je izražala mnenje, da bi vendarle »bilo najbolje na vse to pozabiti in stvar prepustiti zgodovini, ki bo o tem dala svojo pravo sodbo.*
Tudi pri nas se o «Holokavstu» te dni veliko piše in govori in so se k besedi javili tudi poklicani. O «Holokavstu» je spregovoril tudi sam predsednik republike Sandro Pertini, ki si je ogledal, seveda vnaprej, prvi dve nadaljevanji, ki sta ga presunili saj sta ga spomnili, da je v enem izmed nacističnih taborišč tragično končal svoje življenje tudi njegov dve leti starejši brat Eugenio. Ker bomo sledili osmim nadaljevanjem »Holokavsta*, ki bodo prihajala na spored najprej v prihodnjih treh nedeljah zvečer, nato pa po dvakrat na teden, se bomo najprej ustavili za trenutek pri njenem nastanku.
Pred kakimi tremi leta sta se dva vodilna funkcionarja ameriške družbe NBC Paul Klein in Irwin Se-gelstein sprehajala po New Yor-ku in se ustavila pred neko knjigarno, v izložbi katere so bila razstavljena dela, ki so govorila o nacističnih zločinih. In tedaj jima je šilno v glavo, da ne bi bilo napak napraviti delo, ki bi govorilo o pokolu Judov v nacističnih taboriščih. Družba NBC je njuno i-dejo sprejela in njeno izvedbo poverila družbi «Titus productions*, ki je poklicala na pomoč pisatelja Geralda Greena, ki je napisal scenarij. Že sam scenarij se je obnesel, kajti v kratkem so ga prodali I milijon 250 tisoč izvodov, kar je bil znak za nadaljnje finančne uspehe, kar je za ameriške razmere, za ameriški način mišljenja glavno vodilo, prvenstvena spodbuda Nato je družba poklicala k sodelovanju še Marvvina Chomskega, ki se je odlično obnesel z nadaljevanko «Korenine». Njemu so poverili režijo. In iz tega se je rodila nadaljevanka »Ho-Iokavst*, ki je stala 6 milijonov dolarjev oziroma 5 milijard lir in pri kateri je sodelovalo kakih 150 i-gralcev, vendar brez velikih imen, in še kakih tisoč statistov. Gre torej za film in ne za dokumentarec, kot bi bilo pričakovati o' tolikšnem materialu, ki govori o nacističnih taboriščih.
V vseh obilnih treh desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo o temi nacističnega taborišča že veliko napisanega iin mogli smo si ogledati tudi kak film, ki je prikazoval tragedijo milijonov ljudi, ki so končali v nacističnih taboriščih. A-meriška družba NBC pa si je, kot vidimo omislila nekaj drugega. V obliki filma hoče prikazati tragedijo Judov. Pravzaprav se v filmu prikazujeta zgodbi dveh družin, ki se razvijata paralelno, seveda v času nacizma in ki predstavljata e-na žrtev, druga pa nacizem.
Nemški zdravnik, Jud Weiss živi in ordinira v Berlinu. Čeprav o-paža, da s prihodom nacistov na oblast grozi vsem Judom uničenje, ne pobegne iz Nemčije, kar je storilo veliko Judov, pač pa ostaja doma in čaka, kaj se bo zgodilo. In
začne se tragedija. Njegov starejši sin, poročea z Nemko, arijko, torej ne Judinjo, končna v koncentracijskem taborišču. Zdravnikova lepa žena, ki je kljub vsemu še najbolj ponosna na svoje judovstvo, se reši na račun svoje izredne fizične žrtve*. Njuna hči, o-semnajstletno dekle tragično konča v koncentracijskem taborišču in sicer v plinski celici, še prej pa znori, ker se je nad njo izživela cela skupina nacistov. Reši se najmlajši sin, ki mu je uspelo pobegniti iz geta in se pretolči v partizane, kjer se v zahodnem delu Sovjetske zveze bori proti nacizmu do osvoboditve, po zrušenju nacizma pa se izseli v Izrael.
Vzporedno z zgodbo družine Weiss se razvija zgodba nacističnega zločinca. Gre pravzaprav za zgodbo faliranega nemškega odvetnika, kateremu odpre vrata k »uspehu* prav prihod nacistov na oblast. Ker se kot odvetnik ni mogel obnesti, se je začel udinjati nacistom in je tako prispel do samega Reinchar-da Heidricha, poznejšega nacističnega komisarja na Češkem, ki mu je omogočil, da je postal nacistični funkcionar in eden najbolj krvoločnih morilcev.
Zgodbi judovskega zdravnika in nacističnega zločinca tečeta vzporedno. Tu pa tam se tudi povsem približata, vendar se nikoli ne križata. Gerald Green in Marwin Chomski skušata v teh dveh zgodbah prikazati strahotne razmere, ki so vladale za časa nacizma v Nemčiji, potem ko je vodstvo nacionalsocialistične stranke sklenilo, da bo treba Jude iztrebiti do zadnjega in v čemer so nacisti tudi v precejšnji meri uspeli, saj so plinske celice pomorile 6 milijonov Judov.
Nadaljevanke si še nismo ogledali. Saj šele pride na vrsto. To-
da v ZDA si jo je ogledalo od 110 do 130 milijonov ljudi, vsekakor polovica ameriškega prebivalstva. Za Zahodno Nemčijo smo že rekli, kako je najbolj prizadeto občinstvo na »Holokavsta* reagiralo, pa čeprav so nadaljevanko dali na tretjo mrežo, ki ji sledi bolj malo občinstva. Podatki za Francijo so na en način pozitivni, na drugi pa negativni. V Franciji je »Holokavstu* sledilo razmeroma veliko ljudi, reakcija pa je bila tudi negativna, saj so po zaključku nadaljevanke zabeležili v raznih predelih Francije pravi val antisemitizma, antijudovstva. Sicer pa je znano, aa se glede Judov Francozi niso najbolje obnašali obnašali niti v času nacistične o-kupacije, kajti ob močnem odporniškem gibanju proti nacifašizmu je bil v Franciji tudi dokaj močan antisemitizem.
Sedaj «Holokavst» prihaja med nas. Nismo si ga še ogledali in si bomo sodbo o njem lahko ustvarili pozneje. Že sedaj pa se nam (in ne samo nam) vsiljuje nekaj vprašanj, nekaj misli. Če je res, da je zelo pohvalno novejšim generacijam prikazati, kaj je bil nacizem, posebno sedaj, ko neonacisti in neofašisti vedno bolj dvigajo glave, se nam zdi, da bi družba, ki se loti tako velikega dela, mogla problem temeljiteje obdelati. Predvsem bi bilo treba evropski in ameriški, skratka svetovni javnosti, preko media, kakršna je TV, prikazati vzroke nastanka nacizma, fašizma. Odgovoriti bi bilo treba na vprašanje, katere sile so pomagale na oblast Hitlerju in pred njim Mussoliniju in zakaj. Nato bi bilo treba vse nacistično in fašistično zločinsko početje obdelati temeljiteje, kajti če se danes klanjamo spominu še-
stih milijonov judovskih žrtev v nacističnih taboriščih, dodajamo, da so plinske celice in krematorijske peči ;yi nacističnih taboriščih požrle 12 milijonov življenj, to se pravi, da ie poleg šestih milijonov Judov končalo v nacističnih taboriščih še šest milijonov Francozov, Poljakov, Rusov, Čehov, Italijanov in ne nazadnje Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, torej Jugoslovanov. Končno bi bilo treba povedati, da je v Hitlerjevih taboriščih tragično končalo okoli 2 milijona Nemcev, komunistov, socialistov in socialdemokratov, skratka antinacistov, katerih se ie Hitler otresel že ob svojem prihodu na oblast, da bi imel proste roke v svojem nadaljnjem zločinskem početju. In prav zaradi tega bi bilo treba povedati in podčrtati, kdo so bili in so razni Krupp, Thyssen in drugi, ki so s svojimi milijoni in milijardami omogočili Hitlerju na oblast.
Končno bi ne bilo napak vprašati tudi povojne zahodnonem.ške oblasti in vse odgovorne kroge, kako to, da niso poklicali na odgovor tistih številnih zločincev, ki so krivi tolikšne morije. Res je, nekaj nacističnih zločincev je vsaj deloma plačalo račun za svoje početje, toda veliko jih je ostalo nekaznovanih in zavzemajo danes celo vidne položaje. Neki nemški arhitekt pa, ki je delal načrte za nacistična taborišča, je postal celo predsednik Zvezne republike Nemčije. Te in podebne misli nam brnijo po glavi ob napovedi »Holokavsta*. Res je. da bo ta nadaljevanka posebno mladim generacijam povedala kaj več o zlu. ki se kliče nacizem ali fašizem. Vendar menimo, da bo to če ne povsem izkrivljena, pa vsaj zelo nepopolna zgodovina. In to ni prav.
Ste pravi ljubitelji kave?
f%mcaJj&
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki, se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. , , ,
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
TRGOVINA POHIŠTVA
LA SERENISSIMA
TRST • UL Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74
izredna prodaja po tovarniških cenah
Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture
Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma
Polil
Nedelja, 20. maja 1979 Ponedeljek, 21. maja 1979
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.30 Nediški zvon, oziroma oddaja iz Beneške Slovenije;
11.05	Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Šport in glasba.
KOPER
7.30,	10.30, 12.30, 13.30 in 20.30
Poročila; 6.00 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 6.30 živela nedelja; 9.15 Poje Ivo Mojzer; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15	15 min. z Galactic
Light Orkestrom; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah: 12.40 Pika na I; 14.00 Automobile story; 14.33 Popevke:
15.00	Stisk roke; 15.15 Glas Lea Sayerja; 16.15 Poslušam, poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše: Glas ha po željah- Gospodinjski kotiček; Kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Od hiše do hiše; Programi tedna; Nedeljska reportaža: 18.30 Nedelja na športnih igriščih: 19.30 Crash; 20.40 Plošče; 21.15 Klasična glasba;
22.00	Glasba.
RADIO 1
8.00,	HUM)!. 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6:00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; ’ 11.20 Jaz protagonist; 12.30. Rally; 13.30 I! Calderone; 15.20' Radio '1; 15.50 Prost program: '
16.50	Šport; 18.05 Stadio-quiz; 19.30 Se dela noč; 20.00 Bitka v Le-gnantr; opera.
RADIO 2
7.30.	8.30. 11.30,	12.30. 13.30,
16.30. 18.45, 19.30, 22.30 Poročila;
6.00	Nekega drugega dne; 7.00 Boli, morje; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran varieta: 11.00 Alto gradimento;
12.00	šport; 12.45 Koga se čuje; 13.40 Romanca; 14.30 Nedelja z nami; 16.00 šport; 20.50 Spazio X.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 in
22.00	Poročila- 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.52 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši...; 50.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s posli^ajcj; 41,10-1.3,00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Žabavna !&7a'šba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; ’
13.50	Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino: 16.45 Glasba neuvrščenih; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.20 Glasbeni intermez-zo; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbena razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT, 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Glasbena parada; 0.05 -
4.30	Nočni program.
TRST A
7.00.	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Četrta dimenzija;
9.05	Dalmatinski šansoni; 9.30 Filološki utrinki; 10.05 Zbori:
11.00	Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morja; 12.4o Volilna tribuna; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Nadaljevanka; 14.30 Glasbeni ping-pong: 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.40 Odmev iz Brazilije;
17.05	Komorni zbor in orkester GM; 17.45 S pesmijo po svetu;
18.05	Kulturni prostor.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30,	15.30, 16.30,	17.30.
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 . 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Orkestralne miniature; 9.00 Štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.00 Življenje v šoli: 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz...;
16.05	Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash;
20.00	Srečamo z našimi pevci: 20.32 Rock party; 21.00 Discote-ca sound.
RADIO 1
7.00	8.00, 10.00,	12.00. 13.00.
14.00,	15.00. 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	in 7.30’ Glasbeno prebujanje;
8.05	Šport; 9.00 Radio anch’io;
11.30	Glasbeni program z Mino;
12.05	Vi in jaz; 14.05 Glasba;
15.05	Za Evropo; 15.45 Erre-piu-uno; 16.40 Na kratko: 17.05 Elsin vojak; 17.30 Kdo, kako, kje; 17.55 Evropa: 18.35 Univerza; 20.10 Radijska igra.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 16.30, 17.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 flekega drugega dne; 9.20 Vprašanje: 9.32 I misteri di Bologna; 10.12 Sala F; 11.53 Povest;, 13.40 Romanca;
15.30	Media valuta; 17.00 Mada-me Bovai’y;' 17.50 Plošče.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 19.00, 21.00 in
22.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki;
10.05	Rezervirano žai...; 12.10 Veliki revijski orkčstri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba:
13.30	Priporočajo vam....	14.05
Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Od melodije do melodije;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Kamniški kvintet; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke; 23.C5 Lirični utrinki;
Nedelja, 20. maja 1979 Ponedeljek, 21. maja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	TG OB 13. URI
13.30	Dnevnik
13.55	Volilna kronika
14.05 V NEDELJO POPOLDNE 14.20 Športne novosti
14.30	DISCO RING glasbena oddaja
15.40	«Don Kihot*, balet
16.45	športne novosti
17.00	«Sono ur. pirata, sono un signore*, glasbena oddaja z JULIOM IGLESIASOM
17.55	Registriran polčas nogometne tekme
18.40	Aretirajte krivca
19.45	Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.25	Volilna kronika
20.40	HOLOKAVST prvo nadaljevanje
21.40	ŠPORTNA NEDELJA
22.40	Napoved programa za prihodnje dni
Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Volilna kronika
13.35 ONA DRUGA NEDELJA
15.30	«Jaz sem, William»
TV film
16.00	Napoved programa za prihodnje dni
16.15	Dnevnik 2 - Šport v neposrednem prenosu
■ Firence: TENIS KOLESARSKE DIRKE
17.50	«Tocca a te milord*
1. nadaljevanje
18.45	Dnevnik 2 - Gol flash
19.00	Ital. nogometno prvenstvo Vremenska slika
19.50	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.25	Volilna kronika
20.40	NEKOČ JE BIL... RIM glasbena oddaja
21.50	Dnevnik 2 - Dossier
22.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.00	Poklon Schubertu
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.35 W. Mankovvitz (TV nad.): «Dickens iz Londona*
10.25	Sezamova ulica mladinska serija
11.30	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	Poročila
13.00	«Katasirofe», dok.
13.25	Orhideje
13.40	VESELI TOBOGAN
14.40	SUBOTICA 79, festival zabavne glasbe
15.50	Poročila
15.55	Evropsko prvenstvo v orod- j ni telovadbi za moške
17.25	športna pordelih' " ■ h“
17.30	»Kačji brlog*, film
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	D. Sušič;
TALE. nad.
21.40	TV dnevnik
21.55	Zabavno glasbena oddaja 22.10 ŠPORTNI PREGLED
Koper
18.00	MOTOKROS
19.30	Otroški kotiček: Risanke
20.00	Pregled sporeda za naslednje dni
20.15	STIČIŠČE
20.30	»Velika predstava*, film
21.45	Glasbena oddaja
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Knjižna oddaja
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
14.10	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	VALERIA MORICONI pripoveduje
17.10	«Ana, dan za dnem*
10. nadaljevanje
17.25	Buon pomeriggio Europa Iz Francije: Kazimir in o-troški otok
17.50	Povejnr., kako ješ
18.20	Argumenti
18.50	Nabožna oddaja
19.20	VESOLJE 1999 (1. del): «Vražji planet*
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.25	in 20.40 Volilna tribuna 21.55 «Imenujem se Giulia Ross*
film
Film je režiral Joseph L*-vvis. V glavnih vlogah nastopajo Nina Foch, George McReadv, in D. M. Witthy-Filmske premiere
23.00	EVROPA
Ob koncu: Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal
12.30	Sezonski menu
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Sto tisoč zakaj
14.30	Esanatoglia: MOTOKROS KOLESARSKE DIRKE
17.00	Program za mladino: »Miške*, risanka
17.05	Gor in dol po Italiji
17.30	Spazio dispari
18.00	Netsilik - nomadi ledenikov
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.50	Volilna tribuna
19.05	Dober večer s Francescorn Altanom, la Pimpa in * Muppet Show Vremenska slika
20.25	Volilna kronika
20.40	Labirint domišljije
21.50	IDIOT, F. Dostojevskega
23.00	Vir življenja judovska kultura Dnevnik 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 do 16.00 TV v šoli
17.25	Vrtec na obisku
17.40	»Katastrofe*, dok.
18.10	Katere pravice ima otrok
18.25	Promet v mavcu 18.35 Obzornik
18.45	Mladi za mlade 19.15 Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	D. Zen iTV drama);
diagonale. r!§S

- Risanke
Tnevnik
Koper
19.50 STIČIŠČE
20.00	Otroški kotiček
20.15	TV dnevnik 20.30 «Volkovi». film
22.00	Baletni večer Zagreb
18.15	Bolezni ožilja 18.45 Mladi za mlade
20.00	TV drama
21.20	Glasbeni trenutki
ŠVICA
18.05 Arhitekti in inženirji
19.20	Glasbena doživetja
20.55 «Fantje iz hiše Amvvood* 1. del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 22. DO 26. MAJA 1979
TOREK, 22. maja LJUBLJANA
14.45 TV v šoli: 17.30 Poročila: 17.35 Folklorna gora; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Aktualna oddaja; 20.45 A. Haley: Korenine; 21.50 Iz koncertnih dvoran.
KOPER
19:30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.10 Nogomet: I. polčas; 21.15 Nogomet: II. polčas; 22.00 Maja z Viharnega otoka; 23.20 Stičišče.
SREDA, 23. maja LJUBLJANA
10.00 TV v šoli; 17.40 Poročila; 17.45 Z besedo in sliko; 18.00 Od slike do slike; 18.25 Ne prezrite;
18.50 Zadnja glasbila; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnika; 20.00 Jazz na ekranu; 20.10 Nogomet: Borusia - Crvena zvezda: 22.00 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.20 Najboljši način hoje.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Nogomet:	finale Dokala
UEFA; 22.50 Plačilo za strah.
ČETRTEK, 24. maja LJUBLJANA
10.30 TV v šoli; 16.25 Gucio in Cezar; 16.35 Obzornik; 16.45 Nogomet: Partizan - Rijeka. 18.45 Čarobno sedlo; 19.15 Risanka; 20.05 V živo.
KOPER
17.10 Nogomet: finale jugoslo-
vanskega prvenstva; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Brezmejni svet; 21.40 Cinenotes; 22.10 Rock na sceni.
PETEK, 25. maja LJUBLJANA
16.25 Poročila; 16.30 Praznični mladinski s|>ored- 17.30 Deček Skok; 17.45 Otroci kamnov: 18.10 Slovenski rock; 18.35 Obzornik; 18.45 Moški; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Prireditev ob dnevu mladosti; 21.00 Mladina poje; 22.10 »625»; 22.30 Frank Ross spet na prostosti.
KOPER
19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.09 Dan mladosti; 21.30 Živeti od ljubezni; 22.50 Propagan-
dna oddaja; 23.05 Mladi in vojska-SOBOTA, 26. maja LJUBLJANA
9.45 Hrana v izjemnih okolij' nah; 10.10 Šola za revolucij0; 10.40 Pota Poljske; 12.15 «625». 15.50 Poročila: 15.55 Nogom«'' Radnički - Dinamo; 17.55 Tri*“ ja o davnih časih; 19.05 Naš kr*l; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevni*: 20.00 Offenbahove norčije; U-TV žehtnik; 21.50 Bonny in Cl>'de'
KOPER
15.55 Nogomet: Radnički
* • S
namo; 19.30 Otroški kotiček; l-j' Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 visna postaja; 21.40 Človek , Orinoka; 22.10 Pregled spor60 za naslednji teden.
f Branko Babič
i
16.
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslajl in revolueiji 1941.1942
J
Nekaj dni pozneje se je glavnina našega odreda premaknila na planino Osmače. Na Starčevici smo pustili le ljudi za zvezo z Banjaluko in skupinami na področju Čemernice.
V začetku avgusta je v vaseh okoli planine Osmače in Skender- Vakufa izbruhnila splošna vstaja. Petnajstega avgusta smo s sodelovanjem vstajnikov napadli majhno planinsko mestece Skender - Vakuf in ga, razen orožniške postaje, kjer so se močno utrdili orožniki ter ustaši, tudi zavzeli. Skender - Vakufu smo se približali še v jutranjem mraku in nameravali posadko v mestecu presenetiti. Toda kmetje - vstajniki, ki so se bili napadu pridružili, so nehote počenjali tak hrup, da so opozorili posadko v mestu nase, tako se je ta pravočasno umaknila v orožniško stavbo, ki je bila najmočnejša utrdba v mestu, in se tu uspešno pripravila na obrambo. Bitka je trajala ves dan, a orožniške postaje ni bilo mogoče zavzeti. Morali smo se umakniti na bolj oddaljene položaje. Med boji smo že imeli večji del mesta v rokah. Zbrali smo ljudi in Jim govorili o ciljih našega boja ter jih pozivali, naj se
nam pridružijo. To ni bilo brez uspeha, saj se nam jih je nekaj priključilo. Mesto je bilo pretežno muslimansko.
Podobne oborožene akcije so se postopoma razširile na vso Bosansko krajino in postajale vse večje in bolj obsežne. Majhne diverzantske skupine so se hitro razraščale v večje vojaške formacije (vode, čete, odrede) in postajale vedno bolj prave vojaške enote. V začetku majhne diverzantske akcije in sabotaže, napadi na prometne zveze, razne vojaške objekte, na majhne skupine sovražnikov so se razraščali in dobivali velik obseg. Pred nami niso bile več vame ne orožniške postaje ne ustaška oporišča in ne manjša mesta ter posadke v njih. Razoro-ževali smo cele čete hrvatske domobranske vojske itd. Vsa ta stopnjujoča se aktivnost je močno krepila partizanske sile tako po številu kakor tudi po oborožitvi.
SPLOŠNA VSTAJA
Proti koncu julija 1941 je pod vplivom te aktivnosti in zaradi večanja ustaškega terorja izbruhnila splošna vstaja v vsej Bosanski krajini. Vzplamteli so Drvar, Pod-grmeč, Kozara, območje Jajca in Mrkonjič - Grada, Prnja-vora in Kotor - Varoša ter neposredna okolica Banjaluke. Naenkrat so bila osvobojena obširna področja Bosanske krajine, od koder je bila pregnana ustaška oblast. Tu se je znašlo na tisoče slabo oboroženih in pomanjkljivo organiziranih vstajnikov. Ljudstvo je vstalo, da bi branilo svoja življenja in imetja. Nastal je povsem nov položaj. Nenadoma se je težišče oboroženega boja preneslo iz bližine mest na obširna osvobojena ozemlja. Na nekaterih območjih, kjer se je ljudstvo uprlo, je bilo malo komunistov ali pa celo nobenega. Zato se je brž pojavilo vprašanje, kako obvladati tako situacijo, organizirati množice, idejno in
politično usmeriti vstajo v osvobodilno vojno ter vojaško organizirati množico.
Partija je hitro ukrepala. Oblastni komite je že sredi avgusta analiziral nastali položaj ter ugotovil, da mora partija svoje napore usmeriti v središče vstaje, na obširna osvobojena območja in jih politično ter vojaško čim-prej obvladati. V ta namen je bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe. Na uporna področja so bili poslali najsposobnejše komuniste z novimi nalogami, odgovarjajočimi nastalemu položaju. Ustanovljena je bila «četa za Bosansko krajino*. Za komandanta je bil imenovan Slobodan Mitrov - Danko, jaz pa za politkomisarja. Štab čete je dobil nalogo, naj se takoj napoti proti Drvarju, kjer je bilo središče vstaje in kjer so potekali najsrditejši boji. Odpravili smo se nemudoma na pot in ponoči prešli reko Vrbas. Spremljalo nas je okrog dvajset čvrstih borcev, samih komunistov
in skojevcev. Ob zori smo prišli v neko vas in se v hiši kraj ceste ustavili. Z nami je namreč šel tu, Muhamed Kazas* s skupino tovarišev, ki so bili zadolž® da v tem kraju organizirajo vstajo. Postavili smo stf in se z nekaterimi domačini dogovarjali o akciji. K*11 $ se je po cesti na kolesu pripeljal orožnik, ki ga je najil straža zajela. Pri njem smo našli poročilo, ki ga je t. svojemu poveljstvu v Banjaluki, da v tem kraju ni ničko - komunističkih bandi*. V bližini so bili orožnik*’ . so nas opazili ter začeli streljati na nas. Nekaj čas« ^ se borili, nakar smo nadaljevali pot proti Mrkonjič ■ ^ t du, za katerega smo slišali, da je osvobojen. V v»s* smo pustili Muhameda Kazasa in tovariše.
vo*
Muhamed Kazas
V ČETNIŠKEM BRLOGU Mrkonjič-Grad je zasedel bataljon četnikov pod stvom Uroša Drenoviča, znanega četniškega vojvod® ^ kar se je sam proglasil) in poznejšega komandanta č0 ^ škega korpusa, ki je operiral vzhodno od Banjaluk0, -y desnem bregu Vrbasa. Bil je eden od glavnih pog®^.^-z Nemci in koordinator skupnih operacij proti Pfl. fli. nom. Ubit je bil ob koncu maja 1944 v spopadu s part**
(*) Muhamed Ahmeta Kazas je bil rojen 1906 v vasi Kar««^1 Travniku. Čevljarske obrti se je učil v Banjaluki, kjer Je ' svoje delovanje v delavskem gibanju. Leta 1928 je bi! sP^prl*' komunistično partijo. Policija ga je večkrat aretirala >n ** , Nekaj časa je delal in živel tudi v Kranju v Sloveniji.	uyii;
Vojna ga je zajela v Banjaluki. Takoj po kapitulaciji je sodeloval pri pripravah na vstajo v Kanjači. Ob koncu 3 $ ' 1941 je bil postavljen za političnega komisarja VstajniSke Manjači. Pod njegovim vodstvom je ta enota zrasla najprej v nato v bataljon in končno v 4. krajiSki odred. Ob četni«?
.le bil zajet in 22. marca 1942 ga je vodja četnikov Vukasu1 četic na zverinski način lastnoročno ubil.

9
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. maja 1979
nogomet
l ITALIJANSKA LIHA
TRIESTINA - CREMONESE
Tržačani v boju za 2. mesto - Gostje nevarni
bodo danes Videmčani gostovali v Noceri, kjer se bodo spoprijeli z domačim moštvom, ki se vneto bori proti izpadu. Položaj Nocerine je skorajda brezupen, tako da bodo danes domačini igrali prav gotovo na vse ali nič. Izid je torej prav gotovo težko predvidljiv, saj bi lahko tokrat agresivnost Nocerine lahko bila uspešnejša od hitrega videmskega protinapada, ki je v prejšnjem kolu presenetil Pescaro. Ni izključeno pa, da bi Giacominijeva «afera» lahko slabo vplivala na zbranost videmskih igralcev.
STRELJANJE
Na mednarodnem tekmovanju
Tudi Marija Fučka z italijansko reprezentanco
Danes se bo v Milanu končalo mednarodno tekmovanje za 23. prvenstvo «Latinsko-grških držav* v streljanju, na katerem nastopa z italijansko reprezentanco tudi slovenska tekmovalka Marija Fučka z Opčin.
Naj omenimo, da je Marija Fučka na podobnem tekmovanju pred dvema letoma v Marseillu osvojila odlično drugo mesto in da je bila na SP v Seulu 23.
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V MONZI
RIO DE JANEIRO — V prijateljski nogometni tekmi je brazilska reprezentanca premagala Paragvaj s 6 proti 0.
Salvemini prvak
RIETI — Matteo Salvemini je o-hranil naslov italijanskega prvaka v srednji kategoriji. Po točkah je premagal Rimljana Romana Felicionija.
Današnji tretji in zaključni dan 32. italijanskega državnega namiznoteni-ga prvenstva v Monzi bo potekal v znamenju ostrega boja za osvojitev prestižnega naslova državnega prvaka oziroma prvakinje, podelili pa bodo tudi naslove v absolutnih moških, ženskih in mešanih dvojicah.
V moški konkurenci ima na osnovi seštevka zbranih točk največje izgle-de za končno slavje dolgoletni najboljši italijanski igralec Stefano Bosi, ki je bil na državnih turnirjih kar petkrat uspešen. Njegova najresnejša konkurenta bosta Giovanni Bisi in lanskoletni prvak Massimo Costan-tini.
Med ženskami pa ima igralka ŠK Kras dokajšnjo prednost po točkah nad prvimi zasledovalkami, vendar
...............................iiiiiiiiiiiiiiiiimi,,,,,,,,,,....
V OKVIRU POIMENOVANJA OPENSKE ŠOLI PO FRANCETU BEVKU
KAR 160 MLADIH TEKMOVALCEV
Do konca prvenstva C-l lige rianjkajo le štiri kola. Nedeljsko kolo je določilo prvega zmagovalca letošnjega prvenstva, ki je Marchio-11 jev Como, ki je premočno osvojil “ajvišje mesto. Boj za drugo mesto n za izpad pa je slej kot prej odprt vsem možnim rešitvam. V trža-skem taboru je zanimanje seveda osrednotočeno na boj za drugo me-st° med Triestino, Reggiano, Par-Hri in Novaro, vseeno pa so ti spo-neposredno vezani z onimi, ki “odo morali določiti ekipe, ki bodo Nazadovale v nižjo ligo (letos kar rtdn). Srečanja med ekipami, ki se D°rtjo za raznična cilja, se bodo namreč v teh zadnjih kolih prepleta in bodo večkrat odločilna. Tr-?™i trener Tagliavini upravičeno ‘rta, da bodo prav najslabše ekipe “dlocale o drugouvrščenem moštvu Prvenstva. Te ekipe se bodo namreč “Ortle na vso moč za točke, medil?® ko bodo nekatera druga mo-tva, ki so se že predčasno izognila z.oadu, igrala bolj umirjeno in ne-amteresirano. V preostalih kolih “o Triestina srečala še Forli (ki se Ogrizeno bori pred izpadom), Ales-ssndrio, Parmo.
. Današnji nasprotnik Triestine pa! _ .	,	v
vSbmTdlmbiriSjlekmovanje v poligonu odlično uspelo ob organizaciji SD Polet 2a 'jeslcr^1(SseribTnraal'°sr5S! Bogato nagrajevanje - Navdušenje tekmovalcev - Rekordna udeležba
Prtsnstvene lestvice, po nedeljskem J tračem porazu z Novaro pa se je I Jdgov položaj tako poslabšal (tudi i tjadi slabe razlike v golih), da j |rtlaj celo tvega izpad. Cremonese *. torej skušal v Trstu osvojili I “leno.	I
Triestina se seveda s takim izi-J*® ne mora strinjati. Tržačani Potrebujejo danes zmago. Tagliavini €®- da je za osvojitev drugega esta dovolj 5, največ 6 točk, kar Pomeni zmaga na domačem igrišču ntPmi.na tujem.
triestina bo igrala z običajno Postavo, ki je v zadnjih treh tek-ah osvojila pet točk. Lažje poško-j ovan je le Fontana, ki ga bo mor-* .kamenjal Daolio, ki se bo tako rVlc prestavil domačim ljubiteljem 'Ogometa na uradnem prvenstvem tekmovanju.
Udincsc v Noceri
.^pdtem ko se širijo govorice o jfooi trenerja Giacominija, ki bo O1*! gotovo novi trener Milana,
""lilo.
Miličeva naskakuje državni naslov
Članica ŠK Kras je doslej zbrala največje število točk (38)
Del udeležencev zelo uspelega poligona na Opčinah
""niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiHiiini
TABORNIŠKI
KOTIČEK
JUD V l \J±.£U
TU IN TAM Taborniški priročnik
dnevi se je sestala zvezna Za SDP Zveze tabornikov Slovenije jei-Putoicistiko in propagando. Spre-,s° zelo obširen delovni načrt, ski, drugim so se dogovorili, da s umnimi močmi izdajo najbolj po-rr,.;.’1 Priročnik — Taborniški pri-okr' Računajo, da bi knjigo z 0i. 09 300 stranmi tiskali v nakladi 00 50.000 izvodov in to v jezikih ®°sloiJanških narodov in narodno-
^ePubliški mnogoboji
(j0 e}°šnji republiški mnogoboji bo-
^Utelji
23. in 24. junija v Velenju. Ho —■“••ji že pripravljajo vse potreb-ef.jp sPrejem več kot sto taborniških
Slovenski taborniško-par-0kov - mnogoboj za leto 1979 bo v jPniic> Cerknice med 25. in 27. ma
p božično na žici
Eojg^nji teden so se odvijali vsa-Ljuii!11 Pohodi Po poteh partizanske in .Dane. Veliko število tabornikov pernic se je udeležilo raznih s° n • *n tekmovanj. Taborniki pa nile^ruvili in organizirali vse matih f ■i®?8 pohode z imenom Po po-ovarištva in spominov.
Jr'9lavski dom
izmiki dom na Kredarici je eden *kiha najbolj obiskanih visokogor-ziro Pmninsfcih domov v Sloveniji o-se Jugoslaviji, še posebno radi 'BJših poslužujemo tudi taborniki na kiltih po gorah. Najvišji pla-Po!o l dom v Jugoslaviji bo letos Se jjen največje skrbi javnosti, saj Ziia ° začela obnova starega že z dotrajanega Triglavskega tečej na Kredarici. Obenem se bo stekj0 gradnja tovorne žičnice, ki bo bo r°(!z Krme prav do doma. Tako sodoh^.n eden največjih problemov tiso). n,b Planinskih domov — oskrba ■. °9°rskih planinskih postojank. j rinki
*i«ne °rri'k‘ odreda Rožnik iz Ljubke So izrazili prvomajske prazni-Pr0».® delovno akcijo na tabornem TnhrU v Rovinju.
i? l^rnikl odreda Srebrnih krtov Pra,„ !Je so se med prvomajskimi P°hoJkl v velikem številu udeležili a Ro sledeh zadnje ofenzive.
V okviru proslav ob današnjem poimenovanju openske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku je bil v, četrtek na Opčinah na sporedu poligoa,,za osnovnošolske otroke, ki ga je organiziralo ŽD Polet. Udeležili so se ga učenči openske osnovne šole in vrtca, šole Pinko Tomažič iz Trebč, Alojz Gradnik z Re-pentabra, Karel Destovnik - Kajuh iz Padrič - Gropade in Primož Trubar iz Bazovice in skupina otrok, ki telovadijo v okviru ŠD Sokol.
Udeležba na poligonu je bila naravnost rekordna in je presegla vsa pričakovanja, saj je nastopilo kar 160 mladih tekmovalcev. Poligon ni bil težaven, tako da so prav vsi predvidene vaje izvedli, nekateri seveda z večjo spretnostjo od drugih.
Poligon je pripravil in ga tudi strokovno vodil prof. Ivan Peterlin. Bučno navijanje, vesel otroški živ žav in veselje na mladih obrazih pa so najboljši dokaz, da so bili s tekmovanjem zadovoljni tudi mladi športniki. Omenil; bi lahko samo še to, da smo v telovadnici pričakovali večje število učiteljev.
Preidimo sedaj k tekmovalnemu delu poligona. Otroke so razdelili v dve skupini: v prvi so tekmovali otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, v drugi pa u-čenci 3., 4. in 5. razreda.
IZIDI
NAJMLAJŠI
DEKLICE
1.	Katja Fabrizi (Tomažič) 29 sek.,
2.	Katja Granier in Jana Mijot (Trubar) obe 31.
4.	Aileen Marucelli (Gradnik) 32,
5.	Elizabeta Kovač (Bevk) 34.
Sledijo: Valentina Fabi, Karmen
Guštin, Katja Carli (vse Bevk), Barbara Drago, Vilma Zenič (obe Gradnik) 35. Tjaša Kocman (Bevk) 36, Erika Aloisio (Sokol), Martina Kosmina (Bevk) 37, Daniela Cergol (Tomažič), Jana Radovič (Sokol), Lara Lupine (Bevk) 38, Manica Maver (Bevk), Beti Corbatti (Gradnik) 39, Elizabeta Visintin (Sokol) 40. Majla Ozbič (Kajuh), Erika Fabi (Bevk), Klara Kravos, Beti Drago (obe Gradnik) 41, Suzi Rebula (Gradnik) 42, Maruša Tavčar (Bevk) •13 Elizabeta Gregori (Bevk) 44, Ana Lokatos (Tomažič) 47, Tamara Riccobon (Bevk) 57.
DEČKI
1. Andrej Škabar in Marko Škabar (Gradnik) 29 sek.,
3.	Martin Vremec (Bevk) 30,
4.	Franci Faber (Sokol) in Kristjan Guštin (Gradnik) 32.
Gantar in predsednik ŠD Polet E. Kraiu med nagrajevanjem
Sledijo: Rikardo Škerk in Ženo Biber (Bevk) 34, Tomaž Susič (Bevk) 35, David Kralj (Tomažič) 36, Paolo Tanče (Sokol), Rado Fonda (Bevk), Igor Škabar (Gradnik) 37, Dimitrij Radetti (Bevk) 38, Matija Daneu (Bevk) 39. Matej Su-suč (Bevk) 40. Marko Suber (Bevk) 42, Andrej Maver (Bevk), Andrej Peric (Sokol) 45, Adriano Ferluga (Bevk) 50, Martin Maver (Bevk) 52.
3., 4. in 5. razred
DEKLICE
1.	Tanja Kalc (Kajuh) 20,
2.	Nikoleta Sosič (Bevk) 21,
3.	Ticijana Guštin (Gradnik) in Elena Kalc (Kajuh) 23,
4.	Irene Vremec (Bevk) 25.
Sledijor Nataša Bizjak (Gradnik),
Aleksandra Jazbec (Sokol) 26. Fla-via Maver (Tomažič) 27, Karmen Purič (Bevk), Sonja Cocoravez (Tomažič), Marina Milkovič (Kajuh)
28,	Mirjam Železnik. Tanja Železnik (Tomažič), Vilma Purič (Gradnik)
29,	Fabjana Kralj, Karmen Križ-mančič, Neva Milkovič (Tomažič)
30,	Katja Milkovič (Kajuh), Valentina Počkaj (Gradnik) 31, Breda Susič (Bevk), Sonja Grgič (Kajuh), Antonella Dragoni (Tomažič), Tamara Škabar (Gradnik) 32, Aleksandra Škerlavaj, Martina Vidali (Bevk) 33, Tanja Rebula (Gradnik), Michela Cergol (Tomažič) 34, Karmen Natural (Kajuh), Barbara Mor-purgo, Tanja Gorkič (Bevk), Mojca Škabar, Vesna Bizjak (Gradnik) 35, Roberta Škabar (Gradnik) 36, Sabrina Kalc (Kajuh), Sabina Citter (Bevk), Erika Purič (Gradnik). 37, Kristina Biber, Alenka Sosič (Bevk), Elizabeta Ciacchi (Trubar), Suzana Škabar Daniela Tavčar (Gradnik) 38, Katja Colja (Gradnik), Katja Radetti, Neva Lupine (Bevk), Daša Radovič (Sokol), Valentina Kalc (Kajuh) 39, Tanja Filipovič, Kristina Martelanc (Bevk) 40, Damjana Furlan (Tomažič) 41, Valentina Visintin (Sokol). Nataša Bizjak (Gradnik) 42, Elena Škabar (Gradnik), Monika Kozina (Kajuh) 43, Isabella Cipollino (Kajuh) 45, Kristina Stopar (Trubar) 47.
DEČKI
1.	Pavel Škrk (Gradnik) 19 sek.,
2.	Goran Kocman (Bevk) 20,
3.	Marko Komari (Trubar), Marko Kerpan in Štefan Peršič (Bevk) 22.
Sledijo: Martin Grgič (Kajuh), Andrej Purič (Gradnik) 23, Edvin Milkovič. Dean Milkovič (Kajuh) 24, Andrej Baldassin (Kajuh), Robert škerlavaj (Bevk), Marko Škabar (Gradnik) 25, Ivo Hrovatin (Trubar), David Ota (Kajuh), Marko Kokoravec (Tomažič), Luciano Škabar (Gradnik), Marjan Peric (Sokol), Fulvio Čuk (Tomažič) 26, Robert Purič, Andrej Purič (Gradnik) 27, Andrej Carli (Tomažič), Diego Collerig (Tomažič) Andrej Crismani (Trubar) 28, Andrej Ter-zoni (Tomažič), Stojan Suzzi (Gradnik) 29, Peter Križman (Gradnik), Peter Tognetti (Trubar) 30, Pavel Carli (Tomažič), Renato Hrovatin (Bevk), David Purič (Gradnik) 31, Ivo Jerič, Maksimilijan Gulič (Bevk), Kristjan Canziani (Tomažič), Simon Peric (Sokol), Dorjan Gomizelj, Aaron Marucelli (Gradnik) 32, Mau-rizio Dragoni (Tomažič), Robert Kalc (Trubar) 33, David Škabar (Gradnik), Mauro San (Trubar), Dušan Renčelj (Trubar), Maurizio Sosič, Adam Carli (Bevk) 34, Valter Carli (Tomažič). Dean Pavlina, Robert Cocevari (Trubar), Patrik
pa se bo morala tudi danes pošteno potruditi in pokazali vso svojo vred nost, če bo hotela ponovno osvojiti državni naslov, ki je že bil njen leta 1976. Kot znano, ne bodo letos državnega naslova med posameznicami po delili na osnovi ene same preizkuš nje, temveč bodo delno upoštevali tudi uspešnost nastopov na državnih turnirjih med sezono. Vendar pa se je italijanska namiznoteniška zveza še enkrat «izkazala» kot neresna organizacija, saj je pred pričetkom sezone točno določila pet državnih turnirjev, ki so veljali za sestavo lestvice po točkah, upoštevajoč za sleherno tekmovalko tri najboljše rezultate. Na teh petih preizkušnjah je Sonja Miličeva enkrat bila odsotna, trikrat je zmagala, enkrat pa je bila druga. Zbrala je torej polno število točk, se pravi 36. Njena najresnejša tekmica Bevilacqua je bila enkrat prva in dvakrat druga, kar pomeni, da bi imela le 22 točk in Miličeva bi bila dejansko že matematično prva. Tedaj pa je prišlo do neresne in «nerazumljive» špekulacije: FITeT je kar čez noč sprejel sklep, da tudi državna turnirja v Salsomag-gioreju in Trevigliu veljata za zbiranje točk. Na obeh turnirjih je sicer Miličeva gladko zmagala, vendar se ni s tem mogla okoristiti, ker je i-mela že polni «quorum», Bevilacqua pa je bila dvakrat druga in tako povišala svoj seštevek točk na 28. To pa pomeni, da potencialno lahko še poseže v borbo za naslov, saj bodo za preizkušnjo v Monzi dodelili za 50 odstotkov višje točke. Zmagovalka bo dobila 18 novih točk, drugouvrščena 12 točk, za 3. in 4. mesto pa le 7.5 točke. V primeru današnje zmage Bevilacque bi Miličeva vseeno osvojila državni naslov, vendar pa le pod pogojem, da se uvrsti na drugo mesto, v nasprotnem primeru pa bi se ji naslov izmuznil iz rok. V primeru, da Bevilacqua ne bi danes osvojila prvega mesta, pa Miličevi zadostuje uvrstitev na četrto mesto.
Kako pa bo potekalo današnje tekmovanje? Organizator bo na podlagi dosedanje uvrstitve po točkah razdelil prvih dvanajst igralk v štiri podskupine, po tri tekmovalke se bo uvrstila v polfinale, nakar bo na vrsti še finalni dvoboj. Sonja Milič ima torej edinstveno priložnost, da ponov
12.00	mešane absolutne dvojice — finale
15.00	ženske absolutne dvojice —
finale	-bs-
Športno uredništvo Primorskega dnevnika
sporoča, da j'e iz tehničnih razlogov, katerim se ni bilo mogoče izogniti, torkov sestanek s predsedniki slovenskih športnih društev prenešen na kasnejši čas.
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTAVI
TRGOVINA
kHI-FI, RAČK A i^TV COLOR JBk ^SERVISjjj
DANES
NEDELJA, 20. maja 1979
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA 16.00 v Dolini
Breg - Zarja
* • •
16.00 na Padričah
Gaja - Rosandra
3.	AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu
Kras - Roianese * * «
12.30 v Trstu Union - Vesna
iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiillli
V NEDELJO,r 27. MAJA, V ORGANIZACIJI SK DEVIN
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
■■ i	■■■	■
Kakovostno udeležba iz Italije, Slovenije, Avstrije in Švice
Po enomesečnem premoru je delo pri SK Devin ponovno oživelo.
V začetku maja so tekači rolkarji ponovno začeli trenirati za nastop na mednarodnem tekmovanju, ki bo v Mavhinjah, v nedeljo, 27. maja. Tekmovanja, ki bo veljavno za drugi pokal — Grmade, se bo udeležilo veliko število rolkarjev. Naj povemo, da se treningov SK Devin udeležuje
več kot 20 rolkarjev, od katerih je
....	, .	veliko začetnikov. Nastopila bosta se-
no seže po najvisjem državnem na- veda tudi naša dva državna ka
s nvu mena naloga Da bo brez skrbi n:_______.■ r_>->_________.
Mihelič (Sokol) 35, Vojko Sosič (Bevk), Marko Čuk (Trubar), Mauro Tavčar (Gradnik) 36, Oliver Carli (Tomažič) 38, Marko Ozbič (Ka-juhT.; Alšn i^gbar, Peter Regent (Gradniki 39, Dimitrij Carli (Tomažič) "40, Michele, Predonzani (Tomažič) 41.
Ob koncu tekmovanja se je predsednik Poleta Egon Kraus zahvalil vsem tekmovalcem in šolam za sodelovanje in poudaril pomen takih tekmovanj. Sledilo je nagrajevanje. Prvih pet tekmovalcev v vsaki skupini je bilo nagrajenih s kolajnami, vsi nastopajoči pa so prejeli v dar značko Poleta. Nagrade je podelil' predsednik openske Hranilnice in posojilnice in član nadzornega odbora ŠD Polet dr. Drago Gantar.
Prav vsak tekmovalec je svoji šoli prinesel tudj točke. Tako je na skupni lestvici prva openska šola s 124 točkami, ki je prejela pokal o-penske Hranilnice in posojilnice. Drugo mesto je s 116 točkami osvojila šola Alojz Gradnik, ki je dobila pokal potovalne agencije Aurora. Pokal trgovine s čevlj; Malalan je dobila šola Pinko Tomažič, ki je dosegla 46 točk. Ostali nastopajoči, in sicer Karel Destovnik - Kajuh (45 točk), Primož Trubar (35) in Sokol (16) pa so prejeli spominske diplome.
slovu, njena naloga pa bo brez skrbi dokaj težavna in se bo morala zato pošteno potruditi, predvsem pa obdržati zbranost in mirne živce, ki so jo že lani v Trstu spravili ob naslov.
Miličeva ima konkretne možnosti, da stopi na oder zmagovalcev tudi v mešanih in ženskih- absolutnih, dvojicah.	■•
DANAŠNJI SPORED ■ 9 00 nrvnkategornice posamezno — finale ob 16. uri
Otroško srečanje TS - GO
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo OTROŠKO SREČANJE TS - GO v soboto, 9. junija, ob 15. uri v dolinski občinski telovadnici in ne v Gorici,. kot je bilo prvotno določeno.
Gianni Legiša in Pavel Antonič.
Iz Slovenije so svoj nastop že zagotovili lanski odlični zmagovalci iz Jesenic, s Tonijem Duričičem na čelu ter ostali smučarski klubi, kot so I-han iz Domžal, Partizan iz Dola in Kamnik. Letos bodo baje nastopili tudi zastopniki Triglava «tz- Krati jat
Tudi iz Italije se že ogMajq,.Tako so zagotovili svoj nastop tekmovalci iz Vicenze, katere bodo zastopali tudi razni prvaki smučarskih tekov, kot so: Longo Borghini in Del Sasso Guidina. Svoj prihod so napovedali še tekmovalci iz Asiaga, Milana, Benetk in Genove. Ponovno se bodo predstavili tudi Avstrijci in kot novost bomo letos imeli v gosteh tudi Švicarje.
Lahko rečemo, da so predvidevanja zelo rožnata, saj je tudi proga zelo zanimiva, ker bo letos start v Sesljanskem zalivu, cilj pa v Mavhinjah. Proga bo dolga 6,5 km, z višinsko razliko 180 metrov. Seveda bo poleg tekmovanja na skirolkah še veliko drugih športnih iger v teku klubskega praznika.
Že v petek, 25. maja, na dan otvoritve, se bodo mnogi kosali v teku s kozarcem, dan kasneje pa v teku z jajcem, v nedeljo, 27., pa v teku v vrečah.
V soboto popoldne bo tradicionalno tekmovanje v briškoli, v nedeljskih jutranjih urah pa ex-tempore za o-trcke vrtcev, osnovnih in srednjih
šol. V zvezi s klubskim praznikom bo tudi pokušnja domačih vin, tako belih kot črnih. V večernih urah pa bosta za razvedritev poskrbela ansambla Taims in Galebi. Nagrade, ki so bile vselej na tem prazniku bogate, bodo letos še znatnejše.
Š. F.
Delovanje ZSŠDI
Košarkarska
in odbojkarska komisija
V	torek sta se sestali košarkarska in odbojkarska komisija ZSŠDI. Košarkarski delavci so sestavili seznam zaslužnih trenerjev, ki si bodo ob delni podpori ZSŠDI ogledali nekatera srečanja evropskega košarkarskega prvenstva, ki bo junija v Gorici oziroma v Turinu. Dogovorili so se tudi, da bodo septembra organizirali notranje prvenstvo za letnik 1967.
Odbojkarska komisija pa se je u-badala z rekreacijskim tekmovanjem «RevivaI 79» in določila, da bo finalni del na odprtem v Nabrežini dne 3. junija, ko bodo za vse nastopajoče priredili tudi piknik. Sprejeli so tudi odločitev, da bo tradicionalni odbojkarski tečaj za začetnike-ce v šolskem centru pri Banih od 30. av-,fflJslji.<do <8^. septembra.
Sestanki v tem tednu
Jutri bo ob 20. uri na sedežu Poleta na Opčinah sestanek, ki ga or-’ ganizira ZSŠDI v zvezi z razvijanjem balinarske dejavnosti na Tržaškem.
Za torek zvečer je najavljen sestanek med upravo Primorskega dnevnika in predstavniki športnih društev, kot je bila postavljena zahteva na zadnjih skupščini ZSŠDI.
V	sredo zvečer pa naj bi prišlo do sestanka med ZSŠDI in telesnokul-turnimi delavci iz Kopra, ker je prejšnji četrtek najavljeno srečanje odpadlo iz tehničnih razlogov.
-bs-
NOGOMET
OB KONCU 2. AL
Nove tribun« v Dolini
Ob koncu nogometnega prvenstva druge amaterske lige bo danes ob 15.30 uprava dolinske občine slovesno izročila svojemu namenu nove tribune ob športnem igrišču v Dolini.
ZAČETNIKI
9.45	v Trstu, Campanelle Campanelle - Primorje
* * *
11.45	v Trstu, pri Sv. Ivanu Esperia Sv. Ivan - Breg
NAJMLAJŠI
10.00	v Križu
Kras - Ponziana # * •
9.30	v Miljah
Fortitudo - Vesna * » *
12.15 v Žavljah
San Vito - Primorje
ATLETIKA
MEDNARODNO DEŽELNO TEKMOVANJE
9.00	v Vidmu
Nastopata tudi Bor in Adria
KOLESARSTVO
13. POKAL LONJERJA
14.30	v Lonjerju Organizira Adria
AMATERJI
14.30	v Pravisdominu Nastopa tudi Adria
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO 9.00 v Monzi Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
DEKLICE
9.00	v Dolini
Turnir Brega (nastopajo Grada-čac, Breg, Ljubljana in Audace) 3. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku Kontovel B - Inter B
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Kontovel
PROPAGANDA
10.30	v Trstu, Ul. Petracco Alabarda - Bor B
DEČKI
14.00	v Dolini
Turnir Brega (nastopajo Bor, Breg, Ljubljana in Sokol)
Pokal Lonjerja za cikloamaterje
Danes bo ob 14.30 start v Lonjerju 13. cikloamaterske kolesarske dirke za Pokal Lonjerja v organizaciji Kolesarskega klu--ba Adria.
Dirka, na kateri ni doslej še nikdar zmagal Tržačan ali vsaj deželni kolesar, je kolga 70 km in poteka po naslednji trasi: v koloni iz Lonjerja do Bazovice, nato Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Križ, Nabrežina, Sesljan, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, šempolaj, Gabrovec, Božje polje, Prosek, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica, Ba-zovska cesta, Trbiška cesta, Naselje sv. Sergija,* Domjo, Bo-ljunec, Ključ, Lonjer.
R. PEČAR
...................................im....................................................mini...................................................................... m.............. ml.........
ATLETIKA
USPEŠNA SEZONA NAŠIH DRUŠTEV
Laskav obračun naših tekmovalcev
Naši mladi atleti so osvojili kar sedem pokrajinskih naslovov
Na občinskem stadionu Valmaura je bilo pokrajinsko prvenstvo za dečke in deklice A in B kategorije. Ker so istočasno atleti tekmovali tudi v pokrajinskem delu Mladinskih iger, je bila pr; končnih izidih dokajšnja zmešnjava.
Končno je zveza le objavila izide, ki jih tako lahko danes analiziramo. Obračun slovenskih tekmecev je letos naslednji: sedem pokrajinskih naslovov poleg štirih drugih in treh tretjih mest. Vsekakor lep u-speh, če pomislimo na številne nepravilnosti ter mnogo neupravičenih ovir, ki jih je ob tej priložnosti zastavila propagandna sekcija atletske zveze. Ena od teh (in hkrati najvažnejša) je bila na primer prepoved atletom, da tekmujejo v dveh panogah, kot je sicer dovoljeno na vsakem drugem tekmovanju. To je slovenske atlete oškodovalo za najmanj druge štiri naslove. Sicer pa preidemo k pregledu tekmovanja. Atleti slovenskih društev so osvojili naslove pokrajinskih prvakov v petih moških ter ženskih disciplinah. V kategoriji dečkov A so zmagali člani Adrie Igor Kovačič v peteroskoku, borovec Aljoša Gašperlin (ovire) ter član Levstika Aleks Gruden v metu kroglice.
V mlajši kategoriji dečkov sta zmagala borovec Franko Zettin v metu kroglice ter član Adrie Marko Saksida na zaprekah. Med deklicami A pa sta prvo mesto zasedli borovka Ivana Gerdol v metu kroglice ter članica Levstika Andreina Menegatti na zaprekah.
DEČKI KAT. A (63/66)
80 m ovire:
1. Aljoša Gašperlin (Bor) 14”3
19”7
18. Aleksij Tavčar (Bor)
300 m:
L Massimo Saladin (Prevenire)
4. Franko Hrvatič (Levstik)
Peteroskok:
L Igor Kakovič (Adria)
80 m:
1. Gianfranco Zocco (Prevenire)
3.	Igor Meden (Bor)
2.000 m:
1. Diego Giovannini (Prevenire)
9. Mario Ban (Levstik)
11. David Gregori (Adria)
Daljina:
1. Paolo Antonini (Prevenire)
4.	Edi Škerlavaj (Bor)
14. Stefano Brecelli (Bor)
Višina:
1. Giorgio Pobega (Prevenire)
6.	Fausto Bonanno (Adria) 1,40 m Disk:
Stefano Buri (SAAT) 22,22 m Dejan Danieli (Levstik) 11,10 m Kroglica:
Aleks Gruden (Levstik) 40,64 m Peter Gruden (Levstik) 40,14 m Igor Milič (Levstik) 37,44 m Marko Daneu (Levstik) 33,52 m
7.	Andrej Čok (Adria) 32,32 m
8.	Vasilij Pečar (Adria) 31,10 m
KATEGORIJA B (67/68)
45”9 56”4
10,45 m
10’'3 10”4
6’34’’8
7’23”4
7'25”2
5,17 m 4,79 m 3,45 m
1,58 m
	Hoja 4 km:		
1.	Giovanni Boro		
	(Prevenire)		26’ 14”3
2.	Alfred Zudek	(Adria)	26’46”3
	80 m ovire:		
1.	Marko Saksida	(Adria)	15”4
	Kroglica:		
1.	Franko Zettin	(Bor)	21,06 m
3,82 m
3,49 m 2,63 m
1,35 m
Daljina:
1.	Alberto Bessarione (Prevenire)
2.	Vasilij Kemperle (Levstik)
12. Luka Vuga (Bor)
Višina:
1.	Alessandro Zuppin (Prevenire)
2.	Fabio Brigadini (Adria) 1,30 m 8. Walter Verduno (Adria) 1,10 m
10. Boris Tavčar (Bor) 1,10 m Krogla:
1. Michele Trebian
(Prevenire)	7,31	m
5. Aleksander Brischia
(Levstik)	5,37	m
DEKLICE KAT. A (65/66)
80 m ovire:
1.	Andreina Menegatti
(Levstik)	14”8
2.	Tiziana Natural (Bor) 15”4 Kroglica:
1.	Ivana Gerdol	(Bor)	30,08	m
3.	Irena Kebar	(Bor)	23,30	m
R. F.
Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA
V DISKOTEKO LA « B O R A »
Vsak dan
DISCO MUSIČ
Zaprto ob ponedeljkih
RESTAVRACIJA PO NAROČI LU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311
ODBOJKA
«REVIVAL 1979»
JASNEJŠA SLIKA
Znane so skoraj vse ekipe, ki bodo nastopile v finalnem delu
Tudi v tem tednu so odbojkarice in odbojkarji - rekreativci na igriščih preverjali svoje moči. Slika raznih ekip je sedaj že skoraj povsem jasna in praktično so že znane ekipe, ki bodo 10. junija nastopile na finalnem delu «Revivala 79».
MOŠKI — SKUPINA A
V	tej skupini sta bili v tem tednu kar dve koli. Osrednje srečanje je bilo v sredo v Nabrežini, kjer sta igrala Sokol in Sloga A Funny jeans. Tekma rii bila tako lepa kot* v prvem delu prvenstva in Sloga je zmagala brez večjih težav. Z zmago nad Mladino v petek pa si je Sloga A tudi za matematično gotovostjo zagotovila nastop na finalnem delu.
V	ostalih tekmah je Breg A brez težav osvojil obe zmagi, do druge zmage je prišla tudi kriška Mladina. Tekmo med Krasom in Sokolom, ki bi morala biti v petek, pa bodo odigrali v ponedeljek ob 21.00 v telovadnici v Nabrežini.
Izidi 2. in 3. povratnega kola Sokol - Sloga A Funny jeans 0:3 Mladina - Fancli z dušu	3:1
Breg A - Kras	3:0
Sloga A Funny jeans - Mladina 3:1 Fancli z dušu - Breg A	0:3
LESTVICA
Breg A 16, Sloga A Funny jeans 14, Sokol (s tekmo manj) 6, Kras in Mladina 4, Fancli z dušu 2.
MOŠKI - SKUPIhm B
V	tej skupini so odigrali samo e-no kolo. in še v tem ne vseh srečanj, saj so tekmo med Bregom B in Slogo B preložili.
Najvažnejše je bilo vsekakor srečanje med Piperji in Nebojsega.
torej med dvema najboljšima ekipama te skupine. Po dokaj izenačenem boju je, podobno kot v prvem delu, zmagal Nebojsega.
Izida 2. povratnega kola Hranilnica - Yamaha 3:0 b.b. Nebojsega - Piperje	3:1
LESTVICA
Nebojsega 14, Piperje 10, Breg in Sloga B (oba s tekmo manj) 6, Hranilnica 4, Yamaha 0.
ŽENSKE - SKUPINA A
V tej skupini sta finalista ekipi Pupe Funny jeans in Kras, ker nastopa Adria izven konkurence. Tudi v tem kolu sta obe šesterki zmagali. Kras z Mladino ni imel težav, precej pa so se morale potruditi Pupe, preden so ugnale lonjersko ekipo.
IZIDA
Kras - Mladina	3:0
Pupe Funny jeans - Adria 3:2
LESTVICA
Pupe Funny jeans 8 Kras 6, A-dna (s tekmo manj) 4, Mladina (s tekmo manj) 0.
ŽENSKE — SKUPINA B
Ekipa 10 in Sloga sta tudi v drugem povratnem kolu zmagali brez težav. Nekoliko preseneča le set, ki so ga Muce copatarice odvzele favoriziranim igralkam Ekipe 10.
IZIDA
Ekipe 10 - Muce copatarice 3:1 Sloga - Kras A	3:1
LESTVICA
Ekipa 10 in Sloga 8, Kras A 4, Muce copatarice 0.
INKA
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
DZS • 61000 Ljubljano.
400 lir za
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 rntn) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150
Stran 10
20. maja 1979
lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. j • l Ičlan italijanske
IzdaiaL^MžTT zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska f ^Trst založnikov fieg
AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA POMOČ ČRNI GORI
Skoraj 125 milijonov lir
Objavljamo osemnajsti seznam darovalcev:
Zbrano v uredništvu Primorskega dnevnika: osnovna šola in otroški vrtec iz Barkovelj (izkupiček srečolova) 100.350, lovci slovenskega društva »Doberdob* 130.000 in 20,00 ND, odbor za postavitev spomenika v Samatorci 100.000, družina Grbec - Patrizio
30.000,	družina Bogateč - Prašelj 20.000, Giuseppino Bunz 10.000, družina Lesizza 10.000, družina Petaros (Boršt 46) 10.000, Miro Čuk (Trebče 42) 10.000, Alojz Briščik 10.000, družina Okorn 30.000, Lojzka Rebec 5.000, Z. in O. Bratuž 10.000, Ivan Lavrenčič (Samatorca) 5.0&), Albert Kralj (Trebče 110) 50.000, P. M. 10.000, Anton Meden
50.000,	Leonard Ban 10.000, Edvin Strain 10.000, Jožef Obad (Gabrovec 17) 40.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milke Štok in v počastitev spomina Ivana Kariša daruje Ema Kerševan 5.000 lir
V počastitev spomina Krsta Susiča darujeta Angela in Karlo Gec 10.(MK) lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Štok daruje Meri Štok 150.000 lir. Pavla Kralj (Slivno) 5.000 lir, družina Milič (Slivno) 5.000, Ignacij Štrain (Križpot) 10.000, družina Husu (Križ) 5.000 lir. Skupno: 846.350 lir In 20.00 ND.
Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Om-
nia - Commerce — Trst 100.000, S. I.A.T. - Trst (Ul. 'F. Severo 21)
50.000	lir. Skupno: 150.000 lir.
Nakazano na tekoči račun 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: Dorina Černe 10.000, Francesco Urdih (Ul. Giulia 11) 100.000, Sabina Nibrant 50.000, Erminia Jeraj 10.000, Danilo Polojaz 50.000, Claudio Cibie 5.000, Bogomiro Škabar 10.000, Boris Zerial 500.000, George Ahel 50,000 lir. Skupno 785.000 lir.
ŠZ Bor: Gracijeia Kovačič 500 lir, Alfpedo Marin 10.000, Sergio Montanari 5.000, Gianni Furlanič 10.000, Guido Neubauer 10.000, Emil Gombač 10.000, Paolo Raseni 10.000, Pertot 5.000, Oskar Mihič 1.000, Lučka in Bruno Križman 50.000, Nevia in Franko Vitez
50.000,	Regina Bandelj 10.000, Antonija Gerdina 20.000, Andrej Vitez 10.000, HI. B in m. H šola Carli 4.700, Peter Zupan 5.000, Devetak 10.000, XY 10.000, Eliodoro Gregori 10.000, Bogdan in Deana Žetko 150.000, Alenka in Mitja Race 50.000, Olga Pavletič 50.000, Leopolda Pavletič 30.000 in N. N. 36.000 lir. Skupno 557.200 lir.
NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE TFS Stu ledi: Kristina Manin 20.000, Sergij in Alda Sancin 10.000, Fajo Bole 10.000, Neva Ferluga 5.000, Rosanna Kermac 5.000, Darjo Manin 10.000, Franko Pregare 5.000, Mirna Cerovaz 5.000, Miran Maver 5.000, Marija Pertot 5.000, Vali Kozina 5.000, Stojan in Fiorella
10.000	lir. Skupno 95.000 lir.
Slovenska prosvetna zveza: izkupiček revije otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad 400.000 lir.
PD Rovte - Kolonkovec (II. seznam): družina Metlika 2.000, družina Komar 2.000, Stana Olenik 5.000, družina Kosmač 4.000, družina Bertocchi 5.000, Federico Rakar 5.000, Amalija Castellani 15.000, Franko Kosmač 3.000, družina Cerkvenič (Cesare dell'acqua 60)
5.000,	Emilia Giorgi 1.000, družina Bassich 5.000, Luciana Zlatich
2.000,	družina Cecutin 3.000, družina Škamperle 5.000, Sudini - Dou-gan 5.000, družina Koterle 3.000, družina De Vecchi 5.000, družina Cedin 2.000, družina Jurinčič 5.000, Abbigliamento Carmen 10.000, Abbigliamento Giuliana 1.000, Mario Germani 1.000, Bissiacchi 500, družina Luin 50.000, gostilna Piero 1.500, Danilo Kobec 5.000, Ma-riuccia Zampieri 4.000, Franco Zotti 140 ND, Ileana Antoni 1.000, Pelin - Cerkvenič 5.000, Rudi Grisoni 2.000, Sofia Malalan 2.000, družina Polli 5.000, Vida Grizonič 5.000, Aurelio Kariš 5.000, Neverina Cerkvenič 5.000, Edi Verk 2.000, Josip Nabergoj 10.000, Bruna Slunj-ski 10.000, Marisa Danieli 5.000, Flaviana Matcovich 5.000, Anna Gerbaz 2.000, Mario Vesnaver 2.000, Visintini 2.000, Riccardo Car-pani 10.000, Maria Lepre 2.000, Vincenzo Peratelli 2.000, Bernarda Giorgi 2.000, Luigia Vouk 1.000, Cristina Giorgi 2.000, Ida Giofgi
1.000,	Anna Abbondanza 1.000, Mario Cappello 20.000, Drassich 2.000, Darinka Kariš 1.000, Giuseppe Brezovez 1.000, Esterina Lacchi 15.000, Fiorella Bossetto 2.500, Clara Kariš 10.000, Giugovac 4.000, Paola Cavalli 500, Maria Scherli 2.000, Luciana Picek 2.000, Rosa Bassin 1 000, Nivea Cerkvenič 5.000, Ferluga 5.000. Giuseppina Giorgi 1.000, Furlani 2.000, Anita Cattaruzza 2.000, Angelo Debernardi 1.000, Giu-stina Danev - Vever 1.000, Carmela Schillani 5.000, Ada Possega 1.000, Giacomini 1.000, Ernesta Nabergoj 10.000, Sergio Cerkvenič 10.000, Liliana Pesile 2.000, Virgilio Zlobec 1.000, Nella Catalano 2.000, Bruna Files 1.000, Massimiliano Slavec 10.000, Roberto Zenone 1.000, Maria Trobec 3.000, Ferdinando Padovan 10.000, Cernecca - Stoppar 1.000, Maria Umek 2.000, Lidia Canciani 3.000, Maria Carini 500, Vera Godina 5.000, Michelazzi 2.000, Švara 1.000, Maria Kete 10.000, N.N. 1.000, Neri 2.000 lir. Skupno 406.500 lir in 140 ND
V	Trstu smo zbrali: 3.24C 050 lir in 160 ND
V	Gorici smo zbrali: 2.057.500 lir Prejšnji znesek: 119.351.580 lir in 6.040 ND
SKUPNO: 124.650.130 lir In 6.200 ND
> Kongres koroških
(Nadaljevanje s l. strani)
li, da se bo moral klub spremeniti v organ, ki bo deloval stalno in ne samo pred volitvami, ter izvolili novo vodstvo. Klub slovenskih občinskih odbornikov je doslej združeval tlel tistih odix>r-nikov, ki so bili izvoljeni na samostojnih občinskih listah, medtem ko večina slovenskih odoor-nikov ni sodelovala z njim. Skupaj z narodnim svetom koroških Slovencev je bi! klub iniciator samostojnega nastopa manjšine na zadnjih deželnih volitvah leta 1975 v okviru tako imenovane Koroške enotne liste (KKL), ki pa ni uspela osvojiti nobenega mesta v deželnem zboru. Glede na včeraj sklenjeno delitev Kioske na štiri volilna okrožja so te možnosti na volitvah, ki bodu 7. oktobra, še manjše.
• Bfnfčanski kulturni dnevi
(Nadaljevanje s 1. strani)
E
PORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
DIRKA PO ITALIJI
Moser še vedno vodi
Včerajšnjo etapo je osvojil De Vlaeminck
nih gospodarskih iri družbenih faktorjev. Izkoristiti bo treba tudi možnosti turističnega sodelovanja, zlasti ob obali in v alpskem prostoru.
Dr Jan je nato podčrtal zlasti pomen devetega člena sporazuma d gospodarskem sodelovanju, ki zavezuje obe stranki, da proučita možnosti gospodarskega sodelovanja v obmejnih pokrajinah ter nakazal nekatere možnosti tega sodelovanja, ki mora zadobiti višje, ne samo trgovinske, temveč produktivne oblike ter izkoristiti možnosti, ki jih dajejo prejšnji sporazumi, zlasti tržaški in goriški sporazum katerih določila bi bilo treba razširiti na celotno območje, za katero velja videmski sporazum, torej na celotno obmejno področje.
Dr. Jan je nato orisal še prizadevanja na jugoslovanski-strani za uresničitev proste industrijske cone ter za izgradn jo potrebnih cestnih povezav med Italijo in Jugoslavijo. Svoj poseg je sklenil z u-gotovitvijo, da je hitrejši razvoj obmejnih področij gotovo v skupnem interesu obeh držav.
Izvajanju obeh referentov je sledila bogata razprava v katero so posegli don Caucig, prof. Pittioni. prof. Petričič, dr. Darko Bratina, župana Bonino in Zuanella, deželni svetovalec Specogna, Franco Borghese ter seveda oba referenta. Posegi so se osredotočili zlasti na problematiko, ki j? za ne-diške doline posebej zanimiva, tako na deželne instrumente načrtovanja, na vlogo manjšine, na probleme gospodarskega razvoja Be-čije, na sodelovanje med Benečijo in Tolminsko.
C=D
30ietMALALAN
OPTIKA
VIK J
Ul. Buonarroh 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
N.
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ZLATARNA U R A R N A
tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE
CASTELGANDOLFO — Belgijec De Vlaeminck je osvojil včerajšnjo etapo mednarodne kolesarske dirke fGiro dTtalia*. 304 km dolgo pot do Castelgandolfa je prevozil v 5.32’37” s poprečno hitrostjo 36,799 km na uro.
V njegovem času je prispela velika skupina tekmovalcev. Etapna lestvica je taka:
1.	De Vlaeminck (Bel.)
2.	Moser
3.	Algeri
4.	Saronnj
5.	Schmutz (Švi.)
6.	Gavazzi
7.	Knudsen (Nor.)
8.	Laurent (Fr.)
Johansson (Šve.)
Conti
11.	Contini
12.	Bertoglio Zancni Beccia Visentini
SKUPNA LESTVICA L Moser Saronni
Knudsen (Nor.)
De Vlaeminck (Bel.)
Laurent (Fr.)
Beccia
9.
10.
13.
14.
15.
2.
3.
4.
5.
6.
7.	Bertoglio
8.	Jchansson (Šve.)
9.	De Mujnck (Bel.)
10.	Visentini
11.	Contini
12.	Schmutz (Švi.)
13.	Wolfer (Švi.)
14.	Borgognoni
15.	Fuchs (Švi.)
ATLETIKA
9.47T8"
3”
6”
20”
25”
2.	Bevilacqua Aaram	SI
3.	Hmeljak Tomislav	SJ
Deklice
1.	Succi Erika
2.	Pavlica Giuliana
3.	Pavletič Poljanka
4.	razred Dečki
1.	Volk Igor
2.	Civardi Igor
3.	Žetko David Deklice
1.	Čulav Jadranka
2.	Gregori Mirjam
3.	Starc Mirjana
5.	razred Dečki
1.	Baechi Omar
2.	Succi Marko
3.	Oberdan Alan Deklice
L Gerdol Veronika
2.	Ukmar Martina
3.	Tavčer Nataša	ŠK
Kratice pomenijo: RO - Rojan,
BA - Barkovlje, SF - Sv. Frančišek, DO - Donadoni, SI - Sv. Ivan, SJ -Sv. Jakob, ŠK - Skedenj, SA - Sv. Ana, KA - Katinara.
Vodstvo Športne šole je že pred časom razpisalo med osnovnošolskimi otroci natečaj za osnutek značke športne šole. Poslanih je bilo okrog sto risb, vendar ni po mne-
V GORICI ZA LJUBITELJE ODBOJKE IN KOŠARKE
Jutri tekmovanje Mladinskega centra
Posamezne tekme bodo odigrali v Dijaškem domu in Kulturnem domu
SI
SJ
DO
SA
RO
DO
SF
KA
RO
KA
SI
DO
DO
DO
Podbršček zmagal	1 1
MADRID — Na mednarodnem at-	
letskem mitingu je Goričan Edi Pod-	
bršček osvojil prvo mesto	v metu
kladiva. Orodje je zalučal	71,12 m
daleč.	
• Več sto najmlajših	
(Nadaljevanje s l. strani)	
boj zelo dobro organizirala Boro-	
va atletska sekcija.	
Rezultati so bili taki (navajamo -	
sarm* pTVe’tri iz'vsake skupine):	
KOLESARSTVO (vrtec)	/
1. Rudež Peter	SI 1
2. Visentin Maja	DO
3. Debeljuh Marko	RO r
TROBOJ (osnovna šola)	r
1. razred	r
Dečki	i i
1. Gerdol Igor	do ;
2. Volpi Andrej	DO [
3. Stopar Igor	ŠK [
Deklice	L «
1. Buzečan Erika	RO -
2. Facchin Valentina	SF
3. Vidali Tamara	DO
Z. razred	
Dečki	j
1. Fontanot PaVel	KA
2. Mahnič Aleksander	KA ;
3. Pertot Borut	BA
Deklce	1
1. Vesel Tanja	RO
2. Viller Mariza	KA
3. Vesel Lada	SI i
3. razred	i
Dečki	i
1. Lippolis Paolo	SJ !
i	
POKALE SO PREJELI
Pokal Bora (za najboljše skupne rezultate) - šola Milčinski.
Pokal Galeba (za 1. ekipno mesto v troboju) - šola Milčinski.
Pokal Galeba (za 2. ekipno mesto v troboju) - šola Bazoviški junaki.
Pokal Galeba (za 3. ekipno mesto v troboju) - šola Širok.
Pokal SPDT (za najštevilnejšo udeležbo v troboju) - šola Župančič.
Pokal KDM pri SKGZ (za 1. mesto med dvema ognjema) -šola Milčinski.
Pokal Bora (za najboljšo ekipo ŠŠ med 2 ognjema) - Bor A.
ki je izbirala naj-
Komisija je zato let izbrala ime-
Jutri se bo pričel turnir Mladinskega centra v košarki in odbojki. Vsaka odbojkarska ekipa lahko razpolaga samo s 4 igralci, ki so vpisani v vsedržavno odbojkarsko zvezo. Igra se na dva osvojena seta.
Vsaka košarkarska ekipa pa lahko razpolaga samo z dvema igralcema, ki sta vpisana v vsedržavno košarkarsko zvezo. Tekma traja 40 umazanih* minut.
Spored, tekem je naslednji:
MOŠKA ODBOJKA Ponedeljek, 21. maja — igrišče Dijaškega doma
19.30	Dijaški dom - Mlad. krožek
20.30	Naš prapor - Dom šolskih centrov
21.30	PD Vipava - PD Kras
ŽENSKA ODBOJKA Torek, 22. maja — igrišče Dijaškega doma
19.30	Manufaktura - Dijaški dom
20.30	PD Kras - Iskra
21.30 Dom šolskih centrov - Mladinski krožek
Ljubljanska banka prestopi kolo.
MOŠKA ODBOJKA Kulturni dom
20.00 MO Štandrež - Ljublj. banka Spored ostalih odbojkarskih in košarkarskih tekem bo naknadno objavljen. V ponedeljek se zaključi vpisovanje košarkarskih ekip, letnika 1964 in mlajših, ki bodo odigrale ločen turnir.
ROKOMET
V okviru proslav ob današnjem poimenovanju openske osnovne šole po Francetu Bevku, je bil včeraj popoldne na sporedu rokometni turnir, ki ga je organiziralo športno društvo Polet.
REZULTATI
Kozina -	Ciril-Metod	16:4
Kosovel -	Gruden	10:12
Kosovel -	Ciril-Metod	15:12
FINALE ZA PRVO MESTO
Kozina - Gruden	26:6
LESTVICA
1.	Kozina
2.	Gruden
3.	Kosovel
4.	Ciril-Metod
Danes, ob 9. uri bo na openskem kotalkarišču rokometni turnir za
ženske.
ATLETIKA
Mehikanec Bautista je postavil nov svetovni rekord v hoji na 20 km s časom 1.2*15”.
Prejši rekord je bil last Francoza I-elievra s časom 1.22’19”4.
L ŽENSKA DIVIZIJA
Breg - Virtus Vigonovo	3:1
Kontovel - Rivignano	3:1
2. AMATERSKA LIGA Primorje - Primorec 2:1 (2:1)
66:51
Sokol — Ricreatori (30:16)
SOKOL: Ušaj (k) 25 (1:3), Devetak 22 (0:2), Pertot Nevenko 4 (0:2),
Niko Pertot 11 (3:5), Bandelj 4, Bu-san (0:2), Žbogar, Klanjšček.
SODNIKA: Tamaro
PROSTI METI: Sokol 4:14, Ricreatori 7:26.
Sokol je dosegel svojo prvo zmago na tem turnirju, in to povsem zasluženo. Nabrežinci so bili boljši tako v obrambi, kot v napadu, kjer so Devetak, Ušaj in Niko Pertot zadevali kot za stavo. Še predvsem gre omeniti nekaj dobrih protinapadov, ki so jih izvedli Sokolovi košarkarji.
MARKO
iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiMMuuHntimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimMH111*
V okviru kvalifikacijskega tekmovanja za evropski nogometni pok3* narodov so dosegli včeraj ta izida-Bolgarija - Irska SZ - Madžarska	2:2
V medbritanskem nogometnem Pr' venstvu je \Vales premagal škotsko s 3:0, Anglija pa Sev. Irsko z 2:0.
Danes bo v Gradišču ob Soči mednarodno tekmovanje v hoji, na katerem bodo sodelovali najboljši tekmovalci Italije in Anglije. Tekmovanj* bo veljalo za 3. memorial »Silvio m Tullio Bressan*.
RADIO
Ponedeljkova oddaja »Glasben* ping-pong*. ki jo vodi Ivan Pet*f" lin, bo posvečena košarki. Gos** oddaje bodo: Ivo Starc, Edi Krat*8 in Sergij Tavčar.
Mali oglasi
ODBOJKA
Ženska odbojkarska ekipa učiteljišča »Anton Martin Slomšek*, ki je včeraj igrala v Coneglianu v meddeželni fazi mladinskih iger, se je uvrstila v polfinale, ki bo na suoredu danes.
PRODAM fulvio - 2 C, belo, s športno navitim motorjem in s priključkom. Telefon 571236 v večernih urah. Ugoden nakup.
HIŠO — starejšo ugodno prodam — Goriče 2 pri Divači. Ponudbe na tel. št. (001) 911415.
V	LJUBLJANI zamenjam ali prodam polovico hiše (70 kv. m) z lepim vrtom, za trisobno stanovanje ali počitniško hišo ob morju. Ponudbe na: ADIT - DZS, p.p. 171, 61001 Ljubljana.
PRODAM novo nerabljeno kromatič-no harmoniko znamke Giustazzi Castelfidardo, 120 basov in 7 registrov. Telefonirati na št. 229246.
V	ŠTANDREŽ J je Stanko Marušič odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZORI PANGERC iz Doline je odprla osmico v hiši ob cesti pod Krogi jami, kjer toči pristno črno in belo kapljico.
PRODAM po ugodni ceni kompresor »Emanuel* od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motocaro» Gilera - Saturno. Telefonirati na 226466.
IŠČEM v najem trisobrjo stanovanje v mestnem središču za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634.
SPREJMEMO takoj v službo zvestega/o, pošitenega/o in hitrega/o uslužbenca/ko za raznašanje blaga na trgu. Ponudbo na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: Miramar.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urab na številko 228382.
PRODAM voziček za dvojčke v z*1 dobrem stanju. Telefon št. .22838*-IŠČEMO specializirane delavec/3: grafične stroke. Ponudbe z vset® podatki in poklicnimi izkušnji mi poslati na oglasni oddelek F*/ morskega dnevnika pod «Grafik».	. e
SLOVENSKO knjigotrško podjetje ’ Trstu Lee delovno moč s Potrer/ trgovsko izobrazbo oziroma Pr3l“ in z veseljem do dela s knj*B£ Pismene ponudbe na oglasni oda lek Primorskega dnevnika pod 8 fro: «Knjigarna».	,
PRODAM .-ugeot 11C' jan. ’78 v brem stanju. Zglasiti se ob del? nii. urah pri mizarski delavnic* Saležu (Boris Grilanc).	.
PRODAM auto renault LT 5 jan**3* ’79 ter električno rezilnico za s lame (affettatrice elettrica - sr lumi). Tel. 417697.	, ..
PRODAMO hišo v Dolini. Tele«11 228390.
MOŠKI krojaški salon izdeluje obl* ke, taileur, plašče. Sprejema *** di popravila usnjenih in kož*1*1^ vinastih artiklov ter moških blek. Mozetič, Trg Garibaldi * tel. 790-280.	....
SLOVENSKA družina v Trstu osebo za stalno hišno pomoč.
brezplačno oskrbo in prenočišč* lastni sobi s kopalnico ter P , merno plačo po dogovore. P°nLj. be poslati na poštni predal (caser la postale) 404 — Trst.
ZOBNI TEHNIK, specializiran- 18 deluje zobne proteze, popravil* preventive p„ izredno ugodnih , nah. Telefonirati vsak dan na ** štev. 870069.
pr
železnina
STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za doni
TRST (Induilrljtka cona)
D O M J O, 117 - Tal. I7f 979
DOSLEJ NAJVEČJA IZBIRA OUARTZ ELEKTRONSKIH IN MEHANIČNIH UR PROIZVODNJE D A R W I L
NOVI DESIGN '79 — NOVE KONSTRUKCIJSKE REŠITVE — IZREDNA TOČNOST To so značilnosti jubilejne serije, po jubilejnih cenah, z jubilejnim darilom:
PRENOSNI RADIO APARAT
s tremi valovnimi dolžinami, na baterije in to1* z vso dodatno
opremo
Delniška družba
BANKA USPOSOBLJENA ZA POSLOVANJE S TUJINO
BANCA
DEL
FRIULI
Družbena glavnica 6.000.000.000 lir - Rezervni skladi 23.553.000.900 lir Glavno ravnateljstvo in sedež: VIDEM
Občni zbor delničarjev
POSLOVNO LETO 1978
V	soboto, 5. maja, se je sestal v Vidmu redni in izredni občni zbor delničarjev zavoda Banca del Friuli S.p.A.
Ker je bil zaradi bolezni predsednik cav. gr. er. dr. Giovan-ni Battista Spezzotti odsoten, je po pravilih statuta zboru predsedoval podpredsednik dr. inž. Angelo Morelli de Rossi, ki je potrdil sklepčnost občnega zbora, kateremu je prisostvovalo 328 delničarjev. Ti so, v lastnem imenu in s pooblastili, zastopali 2.491.451 delnic.
Takoj ob otvoritvi občnega zbora se je inž. Morelli de Rossi spomnil prezgodnje smrti odv. Ludovica Zorattija, člana u-pravnega sveta ter poudaril njegov plemeniti značaj in spomnil na vso koristno delo, ki ga je pokojnik opravljal s tolikšno pozornostjo in prizedavnostjo.
Poleg podpredsednika dr. inž. Angela Morellija de Rossija so občnemu zboru prisostvovali še svetovalci cav. uff. odv. Gian-daniele Rinaldi, gr. uff. dr. inž. Rinaldo Bertoli, dr. Paolo Malignani, co. cav. Antonio di Colloredo Mels, dr. rač. Ovie-do Marzona, co. comm. dr. Giancarlo di Maniago, dr. inž. Amedeo Tosolini, cav. gr. cr. dr. Marcello Modiano, odv. dr. Antonio Sartoretti; člani nadzornega odbora comm. odv. Fe-liciano Nimis, prof. dr. Manlio Crichiutti, comm. rač. Piero Brodi, generalni direktor comm. dr. Lorenze Scarpis ter namestnik generalnega direktorja cav. uff. rač. Mario Maschio. Poročilo upravnega sveta je prebral inž. Morelli de Rossi.
V	uvodu se je najprej spomnil vseh uslužbencev, kakor tudi tistih, ki so že odšli v pokoj, nato pa je jasno prikazal dejavnost bančnega zavoda, kateremu je, kljub zaostritvi krize v državnem gospodarstvu, uspelo povečati dejavnost in možnosti delovnih mest, kar je še bolj konsolidiralo premoženjsko stanje.
Vsekakor je treba poudariti važnost, ki jo za poslovanje zavoda predstavlja odprtje podružnice v Trevisu, kjer sta do sedaj že redno poslovala dva urada.
Kar zadeva neposredno upravljanje samo, je treba vsekakor upoštevati rezultat, ki ga je zavod dosegel s hranilnimi vlogami, katere so se jxivišale za približno 29 odst. in dosegle znesek 896 milijard lir. Naložbe pa so bile bolj omejene in to zaradi kreditnih restrikcij, ki so zajele širše področje delovanja. Te naložbe dosegajo sedaj vsoto 356 milijard lir, s porastom v višini 15 odst.
Zavod je nadalje nudil znatno pomoč različnim pobudam na
kmetijskem, obrtniškem, komercialnem in industrijskem področju in to tudi potom stranskih deželnih ustanov ESA- in ERSA ter pokrajinskih konzorcijev za jamstvo kreditov. Povečale so se finančne investicije in investicije v obveznicah, medtem ko so storitve zabeležile znaten razmah, s posebnim ozirom na izmenjavo s tujino in posredovanja pri operacijah z vrednostnimi papirji.
Odnosi z občinami in raznimi ustanovami so se odvijali v znaku čimboljšega sodelovanja.
V poročilu so poudarili razveseljivo novico, da je dom za ostarele v Huminu — za gradnjo katerega se je zbor delničarjev zavoda Banca del Friuli zavzel takoj po potresu 6. maja 1976 v znak solidarnosti in kot prispevek k obnovi Furlanije — že gotov in da ga bodo kmalu izročili občinskim oblastem za uporabo, kateri je namenjen.
Poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 6.018.531.705 lir, ki omogoča izplačilo 390 lir dividende za vsako delnico s koristenjem 1. 1. 78 in 65 lir za vsako delnico s koristenjem 1. 11. 78.
Družbeno premoženje naraste na 26 600.000 000 lir.
Nato je comm. odv. Felieiano Nimis prebral poročilo nadzornega odbora, kateremu je potekla mandatna doba. Sledila je diskusija, nato so delničarji soglasno odobrili poročila, bilanco za leto 1978 ter odgovarjajoči račun izgube in dobička, akontacije in razdelitev dobička.
Na občnem zbore so izvolili novega člana upravnega odbora na mesto preminulega odv. Ludovica Zorattija, kakor tudi celotni nadzorni odbor zaradi poteka mandatne dobe.
Občni zbor je potrdil za svetovalca odv. Antonia Sartoretti-ja, ki ga je svoječasno izbral upravni svet in potrdil stari nadzorni odbor ter imenoval za nadomestnega člana dr. Franca Asquinija.
Predčasno je občni zbor na izredni seji soglasno odobril predlog o zvišanju družbene glavnice od 6 na 8 milijard lir in sicer: 1 milijardo z brezplačno dodelitvijo ene nove delnice na vsakih 6 starih; 1 milijardo z izdajo 1.000.000 delnic po 1.000 lir proti plačilu 2.000 lir za delnico, od katerih 950 000 delnic v opcijo delničarjem v razmerju 19 novih delnic za 120 starih in 50.000 delnic v podpis uslužbencem (člen 2441 civilnega kodeksa).
Sledila je krajša svečanost, na kateri so izročili priznanja tistim uslužbencem, ki so pri zavodu zaposleni že 25 let, kakor tudi tistim, ki zaradi dosežene starostne dobe odhajaj0 v pokoj.
Dividenda se izplačuje pri vseh podružnicah bančnega zavoda °d 7. maja 1979 dalje