\kttu
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v golovinL
Zemlja pripada tistim, ki jo, obdelujejo. Sama ustava določa, da nihče ne more imeti več zemlje, kakor, predpisuje zakon, Z ustavo sta izrecno zaščitena mali in srednji kmet. Tudi to dejstvo je prav tako jasna karakteristika nove Jugoslavije, karakteristika ljudske oblasti.
Edvard Kardelj.
Leto VI. - ŠL 206
Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih I Ljubljana, četrtek, 20. decembra 1945
Mesečna naročnina Din 40.-
Cena Din 2.-
Dokončna likvidacija zemljiške g o s p o d e
Ljudska oblast je uresničila Staro Pravdo
Na podlagi 29. člena zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji od 23. avgusta 1945, Uradni list DFJ št. 605/64, in na podlagi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 3. oktobra 1943 v Kočevju, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta
ZAKON
o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen.
4. člen.
Da se zemlja pravilneje razdeli, se ,	1. Zemljiška posestva moža in žene
bo v Ljudski republiki Sloveniji izvedla se štejejo za eno posestvo, če tO. julija agrarna reforma in ustvaril zemljiški 1945. leta nista bila sodno ločena, ne sklad; iz tega sklada se bo zemlja do-' glede na to ali sta samostojna zemlji-delila poljedelcem, ki nimajo zemlje ali ška lastnika ali solastnika.
je imajo premalo.
2. člen.
Zemlja postane last tistega, komur je dodeljena, in se prepiše v zemljiški knjigi na njegovo ime.
3. člen.
1. Za ugotovitev, katero posestvo spada po tem zakonu pod agrarno reformo, je v pogledu lastnine odločilno zemljiškoknjižno stanje, glede površine in kulture pa katastrsko stanje na dan 10. julija 1945, ko je bil uveljavljen odlok zveznega ministra za notranje zadeve o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih poslopij in objektov. Ce katastrski ali zemljiškoknjižni podatki niso točni, je odločilno dejansko stanje.
2. Lastninske spremembe, ki so se izvršile pred 10. julijem 1945 in niso vpisane v zemljiško knjigo, se upoštevajo po določbah, ki jih bo izdal minister za kmetijstvo.
3. Za obdelovalno zemljo se po tem zakonu štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in taki pašniki, ki so primerni za obdelavo.
4. H kmetijskemu in gozdnemu inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu, kakor tudi žage, vinske kleti in druge podobne naprave tega posestva z vsem inventarjem.
5. V odvzetem presežku zemljiških posestev, ki se ne razlastijo v celoti, mora biti sorazmeren del njiv.
2. Za eno posestvo se štejejo tudi zemljiška posestva solastnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
3. Za eno posestvo se šteje nadalje solastnina ene osebe na več zemljiških posestvih kakor tudi lastnina osebe, ki ima razen svoje zemljiške posesti tudi solastninske deleže na drugih zemlji ških posestvih.
4. Če ima lastnik zemljiška posestva v več krajih, se ta posestva štejejo kot eno zemljiško posestvo, četudi je del j teh posestev v kaki drugi ljudski republiki Federativne ljudske republike Jugoslavije.
5. člen.
1. Dodeljena zemlja se prepiše na novega lastnika brez bremen in dolgov.
2.Dodeljena zemlja ostane obremenjena samo s tistimi služnostmi, ki so iz gospodarskih ozirov nujno potrebne. S temi služnostmi ostane zemlja obremenjena tudi, če preide v državno last.
3. Nujno potrebne složnosti se pri izvedbi agrarne reforme lahko tudi na novo ustanovijo.
4. Zemlja, ki jo obdržijo dosedanji lastniki v svoji lasti, ostane obremenjena s tistimi stvarnimi bremeni, ki bremenijo samo njim preostali del zemlje ter s sorazmernim delom dolgov in drugih bremen, ki ustreza obdržani površini zemlje.
5. Vse služnosti tako na obdržani kakor tudi na dodeljeni zemlji, ki niso nujno potrebne, ugasnejo in se izbrišejo iz zemljiške knjige. Ugasnejo in izbrišejo se tudi pravice in dolžnosti, izvirajoče iz patronata, ter lovski rezervati.
6. Vprašanja dolgov in bremen, kolikor niso rešena s tem zakonom, bodo urejena posebej.
8. člen.
Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb.
1. Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine.
2. Pod razlastitev po tem členn ne spadajo zemljiška posestva zadrug za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje ter zemljiška posestva agrarnih skupnosti, če so njih člani oziroma udeleženci kmetje. Vprašanje izkoriščanja zemlje po agrarnih skupnostih se bo rešilo s posebnim zakonom. S tem zakonom bo urejeno tudi vprašanje njih lastnine.
3. Vprašanje obveznosti zadrug, ki se jim odvzame zemlja po določbah tega člena, bo urejeno posebej.
4. Bankam, podjetjem, delniškim družbam in drugim zasebnim pravnim osebam se pusti tisti del zemljišč, ki jim je nujno potreben za industrijske, gradbene, znanstvene, kulturne in druge občekoristne namene. Tozadevne odločbe bo izdajal minister za kmetijstvo.
9. člen.
Zemljiška posestva cerkva, samo-l
držati, če to ni v nasprotju z javnimi potrebami, sadovnjake in vinograde do določene največje površine. Zgradbe ter živi in mrtvi inventar na teh zemljiščih se ne razlastijo.
4. Za razlaščeni presežek zemlje se plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. Način ugotavljanja donosa predpiše minister za kmetijstvo.
RAZLASTITEV
6. člen.
Da se doseže namen, naveden v 1. členu, se po določbah tega zakona razlastijo;
a) veleposestva;
b) zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih ( zasebnih pravnih oseb;
c) zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih;
č) zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika;
d) presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki;
e) presežek kmečkih posestev.
12. člen.
PRESEŽEK KMEČKIH POSESTEV
1. Za kmečka posestva se štejejo tista zemljiška posestva, katerih lastniki so kmetje in zemljo obdelujejo sami s svojo družino.
2. Za kmečka posestva se štejejo tudi zemljiška posestva delavcev in izseljencev, četudi zemlje ne obdelujejo sami.
3. Za kmečka posestva se štejejo nadalje tudi tista zemljiška posestva kmečkih in obrtniških družin, katerih lastniki so zaradi vojne ali kakih drugih okoliščin ostali brez zadostne delovne sile in so prisiljeni obdelovati zemljo z najeto delovno silo ali pa jo dajati drugim v -obdelovanje.
4. Razlasti se pretežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in nad 10 do 25 ha gozda, tako da skupna površina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 45 ha.
5. Pri kmečkih posestvih z izredno
stanov in verskih ustanov ter vseh I slabo donosnostjo lahko minister ■ za
7. člen.
VELEPOSESTVA
1. Za veleposestva se po tem zakonu štejejo tista kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdelujejo zemlje sami s svojo družino, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drngim v zakup ali v obdelovanje, če
ima več kot 45 ha skupne površine ali pa več kot 25 ha obdelovalne zemlje.
2. Veleposestva se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstoječe zaloge lesa.
vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih.
1. Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov se razlastijo z zgradbami in napravami ter živim in mrtvim kmetijskim in gozdnim inventarjem brez odškodnine.
2. Cerkve, samostani in verske ustanove obdržijo 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, ledin in gozdov. Cerkvena in nadarbinska zemljiška posestva ter zemljiška posestva drugih verskih ustanov v okviru ene župnije se štejejo za eno celoto.
3. Verskim ustanovam, cerkvam, samostanom in cerkvenim oblastem večjega pomena ali večje zgodovinske vrednosti se pusti do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozdov.
4. Celokupna zemljiška posestva ustanov (zadužbin) z vsemi zgradbami in napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem se razlastijo brez odškodnine.
10. člen.
Zemljiška posestva, ki so med voj no iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika.
1. Razlastijo se zemljiška posestva, ki so med vojno izgubila lastnika, če ta nima nobenega pravnega naslednika.
2. Taka zemljiška posestva se razlastijo v celoti in brez odškodnine z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem.
11. člen.
Presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki.
1. Določbe tega člena veljajo za zemljiška posestva oseb, ki niso veleposestniki in ki po svojem glavnem poklicu niso kmetje in posestva ne obdelujejo sami s svojo družino, temveč z najeto delovno silo ali pa ga dajejo v zakup.
2. Razlasti se presežek nad 3 ha zemlje oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalne zemlje.
3. V odvzetem presežku mora biti sorazmeren del njiv. Lastnik si sme pri-
kmetijstvo v sporazumu z ministrom za gozdarstvo največje površine obdelovalne zemlje in gozda primerno zviša.
6. Zgradbe, naprave, živi in mrtvi kmetijski ter gozdni inventar kmečkih posestev se ne razlasti.
7. Za razlaščeni presežek kmečkih posestev se plača odškodnina v višini enoletnega donosa na hektar. Donos se ugotavlja kakor je določeno v 4. odst. 11. člena.
13. člen.
V izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kmetijstvo zaokroži največje površine, ki se po določilih tega zakona pustijo dosedanjim lastnikom, na pol hektarja navzgor ali navzdol.
ZEMLJIŠKI SKLAD
14. člen.
1. Zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi kmetijski inventar, ki se razlastijo po 6. členu tega zakona, preidejo v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije.
2. Traktorji, stroji in velike kmetij ske priprave teh posestev ter posestev naštetih v točkah a) in b) 3. odstavka tega člena preidejo v inventar kmetijskih strojnih postaj, razen če je razlaščeno zemljišče določeno za državno kmetijsko posestvo.
3. Razen tega spadajo v zemljiški sklad tudi:
a) zemljiška posestva nemške države in nje državljanov ter pripadnikov nemške narodnosti, ki so bila zaplenjena po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944;
b) zemljiška posestva narodnih sovražnikov in drugih oseb, zaplenjena s pravomočnimi sodnimi razsodbami in odločbami;
c) zemlja, ki jo država izloči iz svoje lastnine za dodelitev siromašnim kmetom in borcem.
15. člen.
1. Ureditev zemljiškega sklada agrarne reforme in kolonizacije bo predpisana posebej.
2. S skladom razpolaga minister za kmetijstvo Ljudske republike Sloveni je.
16. člen.
1. V zemljiški sklad ne spadajo:
a) razlaščena in zaplenjena zemljišča oziroma zemljiška posestva, ki so nujno potrebna zveznim, federalnim in krajevnim državnim kmetijskim posestvom, socialnim, znanstvenim, prosvetnim. kulturnim, sindikalnim, gospodarskim in drugim občekoristnim ustanovam ter zemljišča za vojaške potrebe;
b) razlaščeni gozdovi in razlaščeni gozdni inventar, ki preidejo v državno last in upravo.
2. Zemljišča in zemljiška posestva, namenjena za potrebe, navedene v točki a) 1. odst. tega člena, dodeljuje minister za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije v sporazumu z ministrom zn kmetijstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
3. Dodeljena zemljišča ostanejo državna last in se dajejo ustanovam navedenim v točki a) 1. odst tega člena, le v izkoriščanje.
4. Podrobne pogoje o dodeljevanju in izkoriščanju teh zemljišč predpiše
posebnim pravilnikom minister za kmetijstvo.
DODELITEV ZEMLJE 17. člen.
1. Iz zemljiškega sklada se zemlja in zemljiška posestva dodeljujejo poljedelcem brez zemlje in takim, ki imajo malo zemlje, predvsem v kraju, v katerem žive, za naselitev kolonistov pa v krajih, ki jih za to določi minister za kmetijstvo. Za poljedelce se smatrajo tndi zadruge za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje.
2. V prvi vrsti imajo pravico do zemlje tile poljedelci:
a) borci in invalidi partizanskih odredov, narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter Jugoslovanske armade;
b) družine in sirote umrlih borcev iz prejšnjega odstavka;
c) žrtve fašističnega nasilja in njih družine, to so osebe, ki so jih okupator ali njegovi pomagači aretirali, mučili, obsodili, internirali ali držali v ujetništvu, in družine na tak način ubitih ali umrlih oseb;
č) invalidi iz prejšnjih vojn 1912 do 1918 in aprila 1941.
3. Za borce Narodno osvobodilne vojske se smatrajo tudi osebe, ki so v zvezi s partizanskimi odredi NOV in POJ ter Jugoslovansko armado aktivno sodelovale proti sovražniku v njegovem zaledju ali na okupiranem ozemlju, tor osebe, ki so na osvobojenem ozemlju aktivno sodelovale s partizanskimi odredi, NOV in POJ ter Jugoslovansko armado v borbi proti okupatorju in njegovim pomagačem.
4. Kot rodbina umrlega borca ali žrtev fašističnega nasilja pridejo v poštev, ako niso bili aktivno v okupatorjevi službi, njegov zakonski drug, zakonski ali nezakonski otroci, starši, bratje in sestre, ter s pogojem, da jih je umrli borec vzdrževal, drugi člani hišne skupnosti, ki so oddaljeni sorodniki.
5. Pravico do dodelitve zemlje imajo tudi tisti borci iz točke a) 2. odst. tega člena, ki se prej niso bavili s kmetijstvom, če se zavežejo, do se bodo na dodeljeni zemlji naselili in jo obdelovali s svojo rodbino.
6. Moški in ženski borci narodno osvobodilne borbe imajo pri dodeljevanju zemlje enake pravice.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zakon o agrarni reformi
in kolonizaciji v Sloveniji
33. člen.
2. Enako se kaznujejo lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki veleposestev, ki bi prodali ali no kak drug način odsvojili obstoječe zaloge pridelkov ali leso.
3?. člen
1. Kmetijska zemljišča, ki spadajo pod odredbo zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, mora lastnik, dokler jih ne prevzame pristojno obla-stvo, posejati in obdelati prav tako, kakor je to delal do izdaje tega zakona.
2. Ako zemljišča, ki spadajo pod odredbo tega zakona, lastnik doslej sam ni obdeloval ali ga iz opravičenih razlogov v gospodarskem letu 1943-46 ne more sam obdelati, poskrbi krajevni ljudski odbor, da se tako zemljišče obdela in ob pravem času poseje.
3. Ako lastnik ne obdela zemljišča, ki ga je doslej obdeloval, a zato nima upravičenih razlogov, se kaznuje po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži.
38. člen.
1. Zemlja, ki se zapleni po 1?. členu, preide v zemljiški sklad agrarne reforme in kolonizacije.
2. Denarne kazni se stekajo v poseben fond za izvajanje agrarne reforme, ki se ustanovi pri ministrstvu za kmetijstvo. Predpise za upravljanje in uporabo tega fonda izda minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom.
PREHODNE DOLOČBE
39. člen.
Vse odločbe in vsi ukrepi okupatorja in domačih oblastev v okupatorjevi službi, izdane med okupacijo zaradi spremembe zemljiške posesti ali zaradi spremembe razmerja med lastniki in zakupniki v korist lastnikov, se smatrajo za nične in neobstoječe.
40. člen.
Vse samovoljne naselitve na zapuščena, državua ali sekvestrirana zem-
ljišča, izvršene med vojno ali po osvoboditvi, ne glede na to, ali so izvršene na podlagi odločbe ali po odobritvi krajevnih organov oblasti, se proglašajo za neveljavne.
41. člen.
1. V dveh letih po uveljavljenju zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji se morajo rešiti vsa vprašanja glede samolastnih prisvojitev državnega zemljišča, prisvojenih ledin ter nepriznanih delitev kmečkega in vsakega drugega zemljišča. Prisvojene in razdeljene površine se praviloma priznajo kot last posestnikov in vpišejo v zemljiški knjigi na njihovo ime. Pri tem pa je treba paziti, da ta zemljišča ne ležijo v sredi državnega ali vaškega zemljišča, da niso na poti komunikacijam, da ne presegajo krajevno običajnih površin in da niso prisvojena na način, ki ni v navadi v onem kraju. Pravna oseba, katere last je bila zemlja pred prisvojitvijo, lahko v dveh letih pri pristojnem sodišču zahteva razveljavljenje takih prisvojitev.
2. Organi in postopek za reševanje teh vprašanj in sporov se bodo uredili s posebno uredbo.
42. člen.
Minister za kmetijstvo se pooblasti, da avtentično tolmači posamezne določbe tega zakona, kolikor niso vsebovane v zveznem zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, in da izda posebne uredbe in pravilnike za njegovo izvajanje.
43. člen.
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu«.
Ljubljana, 17. decembra 1945.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta s
tajnik:	predsednik:
France Lubej, s. r. Josip Vidmar, s. r.
Da se agrarna reforma izvede v celoti v duhu zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, katerega namen je, da se z razlastitvijo veleposestnikov in tistih lastnikov zemljiških posestev, ki se ne bavijo z obdelovanjem zemlje, dokonino ukinejo vsi še obstoječi fevdalni in njim podobni odnosi, ki so v nasprotju s pridobitvami narodno osvobodilne borbe, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta
ZAKON
o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji
Nadaljevanje s 1. strani
7. Pri dodeljevanju zemlje imajo med borci in invalidi osvobodilne vojne (točka a v 2. odstavku tega člena) in med družinami takih borcev (točka b v 2. odst. tega člena) prvenstvo borci-pro-stovoljci in starejši borci, po letih, ko so vstopili v borbo, 1941, 1942, 1943 in družine takih borcev; nato invalidi iz vojn 1912. do 1918. leta in iz aprila 1941. leta, žrtve in družine žrtev fašističnega nasilja ter družine takih žrtev, in borci iz let 1944 in 1945,
8. Člani družine padlega borca ali žrtve fašističnega nasilja dobe zemljo po temle redu: žena, otroci, starši (oče in mati), bratje in sestre, drugi člani hišne skupnosti.
9. Pravice do dodelitve zemlje nimajo osebe, ki po zakonu nimajo vo-livne pravice.
18. člen.
1. Iz zemljiškega sklada se zemlja dodeljuje upravičencem:
a) po posameznih parcelah za povečanje že obstoječih kmečkih posestev;
b) v obliki zaključenih kmetijskih posestev zaradi naselitve kolonistov,
2. Pri dodeljevanju posameznih parcel ne sme skupna površina posestva z dodeljeno zemljo presegati 5 ha obdelovalne zemlje. Zemljiška posestva, ki se dodeljujejo kolonistom, smejo obsegati največ 5 ha obdelovalne zemlje. Pri izredno slabi donosnosti zemlje lahko minister za kmetijstvo pri dodeljevanju zemlje površino primerno zviša.
3. V bližini večjih mest, kjer Je zemlja primerna za vrtnarstvo in druge intenzivne kulture, se agrarnim interesentom dodeli primerno manjša površina.
4. V Izjemnih, iz gospodarskih ozirov nujnih primerih lahko minister za kme-tijstvo zaokroži največjo dodeljeno površino na pol hektarja navzgor ali navzdol.
19. člen.
1. Presežek zemlje nad 3 ha oziroma nad 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer nj obdelovalne zemlje, tistih nekmečkih lastnikov, ki so člani družin, ki se bu-vljo izključno s kmetijstvom, se vrne oziroma dodeli članom teh družin po predpisih o dedovanju, in sicer do največje površine, do katere imajo po tem zakonu pravico.
2. Za tako dodeljeno zemljo razlaščenemu lastniku ne pripada odškodnina po 4. odstavku 11. člena tega zakona, dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove lastnike sorazmerno z vrnjeno oziroma dodeljeno zemljo.
20. člen.
Ljudskim odborom lahko dodeli minister za kmetijstvo iz zemljiškega fonda zemljišča, ki so potrebna za občekoristne namene.
21. člen.
1. Delavcem in nameščencem tovarn, podjetij, ustanov in uradov lahko dodeli minister za kmetijstvo iz zemljiškega sklada primerna zemljišča za vrtove.
2. Ta zemljišča se dodelijo samo v začasno Izkoriščanje v izmeri do največ 2 arov za vsako družino. Pogoje dodeljevanja in izkoriščanja teh zemljišč predpiše minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom.
22. člen.
Za invalide osvobodilne vojne, ki so brez družine ali imajo družino, nesposobno za obdelovanje zemlje, se bodo na primernih zemljiščih ustanovile posebne kolonije z domovi, šolami in obrtnimi delavnicami.
23. člen.
Za nepreskrbljene sirote borcev
osvobodilne vojne ter žrtev vojne in fašističnega nasilja se bodo ustanovile posebne otroške kolonije s skupnim kmetijskim zemljiščem, domovi, šolami in delavnicami.
24. člen.
1. Skupine oseb, katerim je dodeljena zemlja, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo strniti zaradi skupnega obdelovanja in o tem sklepati pogodbe najmanj za dobo 10 let.
2. Ako kaka skupina oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do dodelitve zemlje, ne predloži posameznih zahtev za dodelitev zemlje, temveč skupno zahtevo, da naj se jim kot že ustanovljeni kmetijski proizvajalni zadrugi dodeli kompleks zemljišča, ki je v sorazmerju z njihovim številom in s številom članov njihovih dnužin, takim naj se dodeli zemlja kot njihova zadružna imovina.
3. Enotna pravila za taka zadružna posestva predpiše zvezni minister za kmetijstvo.
25. člen.
1. Za zemljo, ki se dodeli po tem zakonu, plačajo upravičenci ceno, ki se izračuna na ta način, da se skupni znesek, ki se plača na območju Ljudske republike Slovenije kot odškodnina za odvzeta zemljišča, sorazmerno razdeli na vso površino zemljišč zemljiškega sklada.
2. Pogoji za dolgoročno odplačevanje prejete zemlje, ki morajo biti posebno ugodni, bodo določeni s posebno uredbo.
26. člen.
Dodeljena zemlja se za dobo 20 let I od dne uveljavljenja tega zakona ne sme razdeliti, prodati, zamenjati, darovati, dati v zakup ali zastaviti ne v celoti ne deloma. Ta prepoved se vpiše v zemljiško knjigo hkrati z vknjižbo lastninske pravice.
27. člen.
1. Osebe, ki se v 6 mesecih od dneva vročitve odločbe o dodelitvi zemlje ne naselijo oziroma ne pričnejo z obdelovanjem zemlje, izgubijo pravico do dodeljene zemlje.
2. Minister za kmetijstvo sme v izjemnih primerih iz posebno upravičenih razlogov ta rok podaljšati.
IZVAJANJE AGRARNE REFORME IN KOLONIZACIJE
28. člen.
1. Agrarno reformo izvaja v Sloveniji ministrstvo za kmetijstvo po okrožnih in okrajnih komisijah za agrarno reformo.
2. Okrajne komisije za agrarno reformo zbirajo s sodelovanjem okrajnih in krajevnih ljudskih odborov in odborov agrarnih interesentov zemljiškoknjižne in katastrske podatke o razlastitvi in dodelitvi zemlje.
3. Ce ima lastnik zemljiška posestva v več okrajih, izda odločbo o razlastitvi okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem leži največji del razlaščenih zemljišč. Ista okrajna komisija za agrano reformo je pristojna za izdajo odločbe o razlastitvi tudi tedaj, če ima lastnik del zemljiških posestev izven Ljudske republike Slovenije.
4. Odločbo o dodelitvi zemlje izda vselej okrajna komisija za agrarno reformo tistega okraja, v katerem leži zemlja, ki se dodelL
29. člen.
1. Proti odločbam okrajnih komisij za agrarno reformo je dopustna pritožba v 15 dneh od dne vročitve odločbe o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje na okrožno komisijo za agrarno reformo.
2. Proti odločbam okrožnih komisij za agrarno reformo ni pritožbe.
30. člen.
Minister za kmetijstvo sme spremeniti vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi zemlje, če smatra, da
ni v skladu s tem zakonom.
31. člen.
Okrožne in okrajne komisije za agrarno reformo imenuje minister za kmetijstvo In Izda tudi predpise o njihovi sestavi In poslovanju.
32. člen.
Kolonizacijo Slovenije izvaja ministrstvo za kmetijstvo; ono sprejema
prošnje interesentov in izdaja dokončne odločbe o dodelitvi zemljiških posestev.
Vse vloge, prošnje, pritožbe, odločbe in potrdila v zvezi s tem zakonom so proste taks, kolikor se nanašajo na dodelitev zemlje. Pritožbe agrarnih interesentov so proste taks tudi, če ne gre neposredno za dodelitev zemlje.
PRIJAVA ZEMLJIŠKIH POSESTEV 34. člen.
1. Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ki spadajo pod agrarno reformo, so dolžni podati pismeno prijavo vsega svojega zemljiškega posestva na območju Federativne ljudske republike Jugoslavije najkasneje v 15 dneh po objavi uradnega poziva.
2. Prijn\a se poda ljudskemu odboru kraja, kjer leži posestvo.
3. Če leži zemljiško posestvo v raznih krajih, so lastniki dolžni podati prijavo vsakemu krajevnemu ljudskemu odboru za tisti del zemljiških posestev, ki ležijo v njegovem območju, ministrstvu za kmetijstvo pa skupno prijavo za vsa svoja zemljiška posestva.
4. Ministrstvu za kmetijstvo mora lastnik podati prijavo za vsa zemljiška posestva, ki ležijo izven Ljudske republike Slovenije.
5. Prijavo so dolžni podati:
a) veleposestniki iz 7. člena;
b) banke, podjetja, delniške družbe in druge zasebne pravne osebe iz 8. člena ne glede na površino njih zemljiških posestev;
c) cerkve, samostani in verske ustanove iz 9. člena, ter posestne in verske ustanove (zadužbine) ne glede na površino njih zemljiških posestev;
č) upravitelji zemljiških posestev iz 10. člena ne glede na površino zemljiških posestev;
d) lastniki nekmečkih posestev iz 11. člena, ki imajo več kakor 3 ha zemlje ali več kot 5 ha gozda v gozdnih predelih, kjer ni obdelovalne zemlje;
e) lastniki kmečkih posestev, ki imajo po 4. točki 12. člena več kot 20 ha obdelovalne zemlje in več kot 10 ha gozda.
KAZENSKE DOLOČBE 35. člen.
1. Lastniki oziroma njih odgovorni
f
predstavniki in zastopniki, ki ne podajo prijave po 34. členu, ali v prijavi namenoma ne navedejo pravilnih podatkov, se kaznujejo z denarno kaznijo od 500 do 20.000 din ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 10 dni do 2 let, v težjih primerih pa tudi z odvzemom prostosti. V posebno težkih primerih se lahko izreče tudi kazen delne ali celotne zaplembe zemljiškega posestva.
2. Enako se kaznujejo tudi agrarni interesenti, ki bi v prošnjah za dodelitev zemlje zlonamerno navedli nepravilne ali netočne podatke zlasti glede zemljiške lastnine.
3. Kazni izrekajo pristojna okrajna sodišča.
4. Zoper sodbe okrajnih sodišč je dopustna pritožbo na okrožno sodišče v 15 dneh.
36. člen.
1. Lastniki zemljiških posestev iz točk a), b) in c) 6. člena oziroma njih odgovorni predstavniki in zastopniki, ki bi po 10. jV.ijn 1945 prodali ali na kak drag način odsvojili zemljo, zgradbe in naprave oziroma, ki bi po 2S. avgustu 1945 prodali «11 na kak drug način odsvojili živi ali mrtvi kmetijski ali gozdni inventar, ki po določbah tega zakona spada pod razlastitev, se kaznujejo po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži.
1. člen.
1. Razlastijo se v celoti zemljiška posestva nekmetov, ki izkoriščajo zemljo potom kolonov ali viničarjev.
2. Zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi inventar posestev iz prvega odstavka, ki je potreben za redno obratovanje, se razlastijo brez odškodnine.
3. Pravico na odškodnino imajo le manjši posestniki, ki so si posest pridobili s prihranki, izvirajočimi iz produktivnega dela.
4. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da preko okrožnih in okrajnih komisij za agrarno reformo določi posestva, navedena v 3. odstavku.
2. člen.
K inventarju, ki se razlasti v smislu 1. člena, se štejejo tudi vinske kleti in druge slične naprave, ki so potrebne za izkoriščanje razlaščenih posestev.
3. člen.
Razlaščena zemlja, zgradbe in naprave ter živi in mrtvi inventar preidejo v zemljiški sklad, predviden v 14. členu zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji in se dodeljujejo agrarnim Interesentom v smislu določil imenovanega zakona.
4. člen
Izvajanje tega zakona se vrši po določilih 28., 29., 30. in 31. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji.
5. člen.
Glede taks veljajo določbe 33. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji.
6. člen.
Lastniki oziroma upravitelji zemljiških posestev, ki se razlastijo po 1. členu tega zakona, so dolžni v roku 15 dni po objavi zakona oddati okrajni komisiji za agrarno reformo tistega okraja, v katerem leži posestvo, pismeno prijavo na obrazcih, ki jih prejmejo pri predstojnih okrajnih komisijah za agrarno reformo.
7. člen.
Lastniki zemljiških posestev, ki se razlastijo v smislu tega zakona in ki imajo svoje stalno bivališče izven območja ljudske republike Slovenije, so dolžni podati prijavo ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani in okrajni komisiji za agrarno reformo, v katere območju leži posestvo, sami oziroma njih upravitelji.
8. člen.
1. Lastniki oziroma njih odgovorni predstavniki In zastopniki, ki ne bi podali prijave v določenem roku, ali bi podali nepravilno prijavo, se kaznujejo z denarno kaznijo od 500—20.000 dinarjev ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti od 10 dni do 2 let, v težjih primerih pa tudi z odvzemom prostosti.
2. Kazni izrekajo pristojna ljudska
sodišča.
9. člen.
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu«.
Ljubljana, 17. decembra 1945.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega svetat tajnik:	predsednik;
France Lubej, s. r. Josip Vidmar, s. r.
Začetek razprave proti organizatorjem mihajlovičevskega izdajstva v Sloveniji
Včeraj zjutraj se je na okrožnem ljudskem sodišču v Ljubljani začela razprava proti idejnim pobudnikom in organizatorjem mihajlovičevskega izdajstva v Sloveniji ter proti izvrševalcem neštetih zločinov nad slovenskim ljudstvom. Okrožno ljudsko sodišče je sestavljeno iz predsednika dr. Bariče-viča Jožeta, prisednikov Sotlerja Henrika, delavca, Kimovca Janeza, kmeta, nadomestnega prisednika Sedeja Viktorja, delavca, ter tajnikov dr. Vlaha in Volgemunda. Obtožnico zastopa javni tožilec Slovenije major Stante Jernej, njegov pomočnik major Marjan Simčič in Repovš, pomočnik javnega tožilca za okrožno mesto Ljubljana. Obtožence brani več advokatov.
Razprava se je pričela kmalu po osmi uri v porotni dvorani sodne palače, pred katero se je zbrala velika množica ljudstva, ki je preko zvočnikov sledila poteku razprave. Po opravljenih formalnostih in čitanju imen vseh obtožencev se je ob 8.45 uri dvignil s svojega mesta javni tožilec Slovenije major Stante Jernej in začel čitati obtožnico. Med čitanjem obtožnice so poslušalci v dvorani, po hodnikih in pred sodno palačo večkrat z ogorčenim vzklikanjem pokazali svo| gnus nad povzročitelji in izvrševalci tolikih zločinov nad našim ljudstvom. Obtožnico smo priobčili že v nedeljski številki, iz njene obrazložitve pa smo v petek in soboto objavili dva članka, v katerih smo prikazali razvojno pot združene slovenske reakcije, ki jo je od kapitulantske in protiljudske politike v bivši Jugoslaviji preko narodnega izdajstva in vojnih zločinov pripeljala pred ljudsko sodišče.
Javni tožilec Slovenije je nato vložil še dodatno obtožnico proti dr. Vojski Karlu, ki je v juniju 1945 pozival sojetnike, naj se organizirajo in po izpustitvi iz zaporov zbero čim več pristašev, da bi pri krvavem obračunu s partizani strli obstoječi družbeni red. Obtoženec dr. Vojska je svojim sojetnikom obljubljal pomoč nekake kraljeve vojske in »črne roke«. To zločinsko dejanje dr. Vojske je izpričano z izpovedjo Pečovnika Alberta in je tako dodatna obtožnica utemeljena.
Ob 11.30 uri je bilo končano čitanje obtožnice. Po krajšem odmoru je sodišče začelo zasliševati posamezne obtožence. Na dopoldanski razpravi, ki je bila zaključena ob 13.30 uri, so bili zaslišani prvi trije obtoženci:	dr.
Kosti, dr. Vrčon in Verbič. Tem trem obtožencem očita obtožnica naslednja dejanja, ki so dokazana z izpovedmi prič ali pa s priznanjem obtožencev samih.
1. Kosti dr. Janko je takoj v začetku odklonil sodelovanje z OF ter se kot predstavnik radikalov pridružil liberalnemu taboru slovenske reakcije v takozvani napredni delavni skupnosti. Obtoženi dr. Kosti je torej eden prvih ideoloških početnikov izdajalskega gibanja, ker se je napredna delavna skupnost včlanila v Slovensko zavezo, ki je v času okupacije vodila politiko izdajalske rfeakcije.
Nadalje je sodeloval pri organiziranju takozvane jugoslovanske vojske, ker je sestavil spisek ljudi, uradnikov Pokojninskega zavoda, ki naj bi v tej izdajalski organizaciji sodelovali. Bil je eden najaktivnejših delavcev v izdajalskem plavogardističnem gibanju; kar je razvidno iz njegovih tesnih stikov in pogostih sestankov z vodilnimi izdajalskimi politiki kot so ing. Rus, dr. Zajc, dr. Grapar, ing. škof, policist dr. Krivic ter znani policijski agent Marko Bajuk.
Obtoženec je s pomočjo ostalih izdajalskih uradnikov Pokojniiiittega zavoda sestavil listo simpatizerjev Osvobodilne fronte ter jo izročil okupatorju, kar je imelo za posledico številne internacije. Od internirancev sta Prosenc in Slamič umrla v internaciji, dočim je bil Rupnik ustreljen kot talec.
Obtoženi dr. Kosti je torej eden izmed najvidnejših predstavnikov izdajalskega početja združene slovenske reakcije, eden izmed tistih, ki so
iz zaledja vodili to zločinsko delovanje. Tako je hotel ostati »čistih rok«, da bi v primeru poraza OF zopet lahko stopil pred javnost in ponovno prevzel v svoje roke protiljudsko oblast.
Obtoženi krivdo le deloma priznava, v kolikor je bil organizator pri ustvarjanju združenega političnega zaledja vsega narodnega izdajstva, dočim taji, da bi sodeloval tudi pri ovajanju. Ta njegov zagovor pa je ovržen po izpovedbah prič Sluge .Antona, Zupančič Anice, Saksida Vladimirja, ing.
Medveda Ivana in Trtnika Maksa. Iz izpovedb teh prič sledi, da je dr.
Kosti bil vodilni član izdajniške grupe na Pokojninskem zavodu. Ker je po izpovedbah zgoraj navedenih prič nedvomno ugotovljeno, da je ta izdajalska grupa sestavila spisek ljudi, pristašev OF, je torej jasno, da je imel pri tem prvo besedo.
2. Dr. Vrčon Branko je prav tako eden izmed vodilnih članov odbora Mlade Jugoslavije in hkrati član Sokolske legije. V plavogardističnem gibanju se je predvsem udejstvoval kot idejen pobudnik in publicist. Do osvobodilne borbe je zavzel odločno odklonilno stališče. Pri njem so se vršili sestanki Mlade Jugoslavije. Za tako-zvano narodno legijo odn. napredno delavno skupnost, ki je izdajala »Zarjo svobode«, je dr. Vrčon pisal članke, kar nam potrjuje obtoženi Juvan Franc.
Višek njegovega izdajniškega početja pa predstavlja poizkus ustvaritve izdajstva v čimvečjem obsegu tudi na Primorskem. Dr. Vrčon je eden izmed tistih, ki je skušal v primorskem ljudstvu ustvariti nekakšno sredino, ki naj bi vsaj z abstinenco če ne z aktivno borbo sodelovala proti osvobodilnemu gibanju. V ta namen je poslal v Trst Engelmana Marjana, ki naj bi med primorskim ljudstvom pridobival ljudi za Sokolsko legijo. Z istim ciljem je poslal v Trst tudi Ceka Oktavija. Delovanje obtoženega dr.
Vrčona se je končalo v direktnem sodelovanju z najokrutnejšimi zločinci kot kapetanom Vasilijevičem in drugimi, ki so s četniki napadali partizane na Primorskem.
3. Verbič Dušan je poleg inženirja Rusa. Uršiča Andreja, Juvana Franca, dr. Vrčona Branka eden izmed prvih organizatorjev Mlade Jugoslavije. Med okupacijo je postal še član izvršnega odbora te izdajalske politične grupe.
Udeleževal se je vseh sestankov, bil navzoč tudi na sestanku, kjer je bil sprejet sklep o tem, naj vs' člani vstopijo v Sokolsko legijo. Kasneje je bil komandant Sokolske legije v Trnovskem okrožju. Udejstvoval se je v glavnem v propagandnem praven in skrbel za raznašanje plavogardistične propagande.
Obtoženec dr. Kosti je v svojem zagovoru izjavil, da se on s svojo skupino ni priključil Osvobodilni fronti samo zaradi tega, ker je OF proglašala	^
samoodločbo naroda. Obširno je govo- J razpravlja o načrtu Ustave, piše med ril o programu svoje izdajalske klike drugim: »Mi Istrani se smatramo za še-
le mrliče ali belogardistične vojake!« je pribil javni tožilec in vsa dvorana mu je pritrjevala s ploskanjem. Obtoženec se je nato zagovarjal, da z enim seznamom še ni mogel pripraviti četniške vojske. »Ta seznam je nekaj. Vaši stiki, razgovori in organiziranje je drugo, vse skupaj je pa mnogo. To je organizacija izdajalcev za borbo proti Narodno osvobodilni vojski,« je zaključil javni tožilec Slovenije major Stante, ki mu je množica ljudstva viharno pritrjevala.
Obtoženi dr. Vrčon se je v svojem zagovoru skliceval na to, da se je včasih boril za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Priznal je, da je bil med vodilnimi člani Mlade Jugoslavije, tajil pa pripadništvo v Sokolski legiji med okupacijo. Izjavil je, da mu je bilo znano belogardistično, početje, ni pa vedel za to, da so se četniki borili proti Narodno osvobodilni vojski. Zanikal je tudi, da bi organiziral četnike na Primorskem. Po njegovi izjavi so organizatorji četnikov odšli na Primorsko le kot ljubitelji morja. Pripraviti so hoteli tudi vse potrebno za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Javni tožilec Slovenije mu je na vse to odgovoril, da so se četniki grupirali na Primorskem samo zaradi tega, da bi jo odcepili od Jugoslavije, ne pa priključili. Poudaril je. da je dr. Vrčon s svojim podpiranjem četnikov na Primorskem dosegel ravno nasprotno, za kar se je včasih boril, ker se mora Jugoslavija v veliki meri sedaj kljub svoji zmagi tudi zaradi tega še vedno boriti za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Pri teh besedah javnega tožilca mu je začelo ljudstvo znova ploskati.
Tretji obtoženec, Verbič, je zanikal, da bi bil raznašalec plavogardistične literature, in izjavil, da jo je dajal le svojim prijateljem. Na vprašanje, zakaj se ni pridružil Osvobodilni fronti, je dejal, da tega ni mogel storiti zaradi zdravstvenega in družinskega stanja, ker je Osvobodilna fronta zahtevala celega in borbenega človeka To njegovo izjavo je ovrgel javni tožilec z naslednjimi besedami: »Kakor ste lahko delili belogardistično literaturo, tako bi mogli svojim prijateljem razdeljevati tudi »Slovenskega poročevalca«. Poizkusi zanikovanj ob dokazih, kažejo le to, da obtoženci tudi še v tem trenutku nadaljujejo s svojo politik laži in varanj. Toda ljudski sodbi ne bodo na tak način ušli. Ljudstvo jih je že v borbi obsodilo kot izdajalce. Zdaj bo še samo sodilo!
Podrobna razprava
o osnutku ustave
V ponedeljek popoldne je bil šesti sestanek ustavodajnega odbora Doma narodov.
Tajnik odbora generalni major Bogdan Oreščanin je izklical poslance, nakar je prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez pripombe.
Predsednik odbora generalni major Božidar Maslarič je sporočil, da se je na podlagi poslovnika udeležil seje odbora dr. Lev Gerškovič kot zastopnik ministra za konstituanto, da bo dajal med razpravo potrebna pojasnila.
Predsednik Maslarič je proglasil, da prehajajo na obravnavo osnutka ustave v podrobnostih, nato pa je pozval člane odbora, da predložijo svoje predloge, formulirane v smislu predpisov 6 in 16 poslovnika ustavodajnega odbora. Hkrati je omenil, da imajo po poslovniku vsi člani odbora, kakor tudi poslanci pravico do svojih predlogov tudi glede določb osnutka ustave, ki so že izglasovane, in sicer ves čas, dokler ne bo v odboru izglasovan osnutek ustave v celoti.
Tik pred prehodom na dnevni red je stopil v dvorano minister za konstituanto Edvard Kardelj, ki je bil potem ves čas navzoč med razpravo.
Med razpravo so obravnali in sprejeli v podrobnostih prva štiri poglavja osnutka ustave, ki spadajo v prvi del in ki določjo osnovna načela ustave. Ta poglavja se glasijo: Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska oblast, Osnovne pravice narodov in republik in Družbeno ekonomska ureditev.
Vsi poslanci ustavodajnega odbora Doma narodov so se živahno udeleževali razprave, ki se je razvila skoraj pri vsakem členu osnutka. Pretežni del razpra-
ve se je dotikal jezikovnih in stilističnih formulacij. Razprave se je udeleževal ter dajal pojasnila tudi minister za konstituanto Edvard Kardelj.
Prišlo je do mnogih manjših, pa tudi do dveh večjih sprememb in dopolnitev, in sicer v čl. 1 in 18.
Na predlog narodnega poslanca Radovana Zoboviča je ustavodajni odbor Doma narodov sprejel člen 1 v naslednji obliki:
»Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da živijo v skupni državi.«
Na predlog ministra za konstituanto Edvarda Kardelja je ustavodajni odbor Doma narodov sprejel čl. 18 v naslednji obliki:
»Jamči se zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu.
Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine na škodo ljudske skupnosti.
Zasebno lastnino je mogoče omejiti ali razlastiti, ako to terja splošna korist, toda samo na podlagi zakona. Z zakonom bo določeno, v katerih primerih in v kakšni višini bo lastnik prejel odškodnino.
Pod istimi pogoji se morejo podržaviti gospodarske panoge v celoti ali posamezna gospodarska podjetja, ako to terja splošna korist.«
Šesti sestanek ustavodajnega odbora Doma narodov je bil zaključen ob 19.15, naslednji sestanek pa je bil sklican včeraj ob 16. Na dnevnem rodu je bila nadaljnja obravnava osnutka ustave v podrobnostih.
Delo ustavodajnega odbora ljudske skupščine
Dne 18. decembra popoldne je ustavodajni odbor ljudske skupščine nadaljeval z delom pod predsedništvom podpredsednika ustavodajrjega odbora -Franje Frola. Vršila se je diskusija o posameznih členih V. poglavja načrta Ustave, ki govori o pravicah in dolžnostih državljanov. Delu ustavodajnega odbora je prisostvoval poverjenik ministra za konstituanto dr. Leon Gerškovič. V diskusiji o posameznih členih so sodelovali skoro vsi člani ustavodajnega odbora.
Na predlog člana odbora Mitra Ba-kiča je ustavodajni odbor ljudske skupščine poleg drugega sprejel predlog, da se čl. 35., ki bo postal čl. 36., doda nov odstavek, ki se glasi: »Država skrbi za fizično vzgojo ljudstva, posebno mladine, v svrho dviganja narodnega zdravja in ljudske delovne in obrambene sposobnosti«.
Ustavodajni odbor ljudske skupščine jo sprejel z nekaterimi spremembami in dopolnitvami vse člene od 21. do 37.
Tudi istrsko ljudstvo razpravlja o načrtu ustave
»Glas Istre« v svojem uvodnem članku pod naslovom »Tudi istrsko ljudstvo
in Slovenske zaveze. Po njegovih besedah xe bil program Slovenske zaveze: priprava na prevzem oblasti, »ko bi prišla svoboda«, in socialno skrb-
stavni del nove Jugoslavije. To Jugoslavijo smo ustvarjali tudi mi skupno z najboljšimi ljudmi naših narodov. Ne samo, da pozdravljamo razpravo o načr-
stvo med samo okupacijo. Ko je pred- ] Ustave kot splošno ljudsko delo iz-sednik sodišča pripomnil, tla je bilo ’" ~'	'	*
praktično delovanje Slovenske zaveze popolnoma drugačno, je obtoženec odgovoril: »Vse te pojave sem obsojal in obsodil.« »Kljub temu pa ste se ž dr.
Zajcem in ostalimi zločinci še vedno sestajali, razgovarjali in organizirali,«
ga je predsednik sodišča zavrnil. Dr. Kosti je tajil, da bi bil funkcionar DOS-a ali da bi ovajal, češ da je politično zelo strpen in toleranten.
V svojem zagovoru je obtoženec nadalje priznaval, da sta bela in plava garda rekrutirali svoje moštvo preko legij. »In te legije ste ustanovili vi. Ali ni jasna zveza med vašim organizacijskim delom in to vojsko?« ga je vprašal javni tožilec. Obtoženec je nato odgovoril, da je dal le seznam ljudi z navedbo činov. »Ta spisek je bil le priprava za to vojsko. Tak spisek iz vaših rok je mogel imeti za posledico
redne pomembnosti, ampak bomo, ka kor vsi drugi Jugoslovani, sodelovali pri razpravi. Kakor smatramo Jugoslavijo za svojo domovino, tako smatramo njeno Ustavo za svojo Ustavo. Bolj kot kdaj prej se danes Hrvati in Italijani v Istri čutijo povezani z nerazdružljivimi vijemi z domovino Jugoslavijo, z deželo, ki je prej med vojno in v oboroženem boju bila vsemu svetu primer vztrajnosti in junaštva in ki je danes — v dobi obnove in izgradnje srečne, svobodne bodočnosti — svetilnik in kažipot vsem narodom, ki ljubijo polno svobodo, a je dosedaj še niso dosegli. Istrani se bodo udeležili vseljudske razprave o Ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije iz dveh razlogov: namreč iz tega razloga, da bi s tem neposredno pomagali pri sestavi Ustave in zato, da bi še enkrat vsemu svetu pokazali, da stojijo na strani Titove svobodne in ljudske Jugoslavije.
Izguba državljanstva v FLRJ
Zdrpžena slovenska reakcija in njeni krvoloki, praktični uresničevalci njenih načrtov, pred ljudskim sodiščem,
Prvi na desni dr. Kosti in zadnji na levi prosluli Rorman.
Pisali smo že o tem, kdo se šteje po določilih novega zakona o državljanstvu za državljana naše nove Jugoslavije in kako se to državljanstvo pridobi. Oglejmo si še v osnovnih obrisih določila izgubi našega državljanstva.
Razlika od prejšnjih predpisov je predvsem ta, da omožitev ne vpliva na izgubo, kakor tudi ne na pridobitev državljanstva. Iz načela, ki ga podčrtava tudi nova ustava v 51. 24, da so žene na vseh področjih enakopravne z moškimi, sledi logično, da je žena popolnoma samostojna tudi glede pridobitve ali izgube državljanstva. Naša državljanka, ki se poroči s tujcem, ne izgubi že z omo-žitvijo samo avtomatski kot prej našega državljanstva, istotako si tudi tujka omožitvijo z našim državljanom ne pridobi našega državljanstva. Izgubi odnosno pridobi ga lahko popolnoma samostojno, če prosi za odpust iz državljanstva odnosno — tujka — za sprejem v državljanstvo.
Iz drugega načela, ki je podčrtano v čl 26 nove ustave, da imajo nezakonski otroci enake pravice kakor zakonski, je tudi razumljivo, zakaj novi zakon o državljanstvu ne omenja več institucije »pozakonitve« kot pogoja za izgubo ali pridobitev našega državljanstva.
V splošnem lahko rečemo, da se državljanstvo izgubi na dva načina: Prvi po lastni volji, na lastno prošnjo. Drugič »rez lastnega pristanka in celo proti lastni volji.
Po lastni volji se izgubi državljanstvo:
1. z izstopom (odpustom). Vsak naš državljan lahko po svobodni volji vsak čas zaprosi za izstop iz našega državljanstva, ko dopolni 18. leto starosti. Dokazati pa mora, da je ali da bo sprejet v kako tuje državljanstvo. Poleg tega pa mora prej izpolniti vse obveznosti do države (najvažnejša obveznost je vojaška služba, odslužiti mora torej prej svoj kadrovski rok), ter javne in družbene obveznosti.
2. Z odpovedjo. Pravico odpovedati se državljanstvu imajo do svojega dovršenega 25. leta starosti oni državljani, ki so rojeni v inozemstvu in tam stalno bivajo in ki jih smatra dotična tuja država za svoje državljane. To pravico imajo tudi oni državljani, ki po narodnosti ne pripadajo nobenemu izmed naših narodov in so se izselili iz Jugoslavije.
Brez lastnega pristanka in celo proti lastni volji pa se lahko izgubi državljanstvo v teh-le primerih:
1. Z odsotnostjo. Ako prebiva državljan stalno zunaj območja naše države,
, pa v dobi 15 let po dovršenem 18. letu l starosti ni izjx>lnjeval nikakršne javne obveznosti do domovine in tudi ni bil 1 zadnjih pet let prijavljen pri našem zastopništvu v inozemstvu ali pri našem i Zveznem ministrstvu za notranje zadeve, izgubi že s samo odsotnostjo naše državljanstvo. Tudi prejšnji predpisi so imeli podobno določbo, razlika je bila le v tem. da se je prej zahtevala odsotnost 30 let.
2. Z odvzemom Določila, ki se nanašajo na odvzem državljanstva, je narekovala naša nova doba. kajti znano
naši državljani. Določbe, ki se nanašajo na odvzem državljanstva, delimo na dva važna dela.
Prvi del: Državljanstvo se je že odvzelo nekaterim osebam s posebnim zakonom, ki je izšel istega dne, kot omenjeni zakon o državljanstvu. Z dnem, ko je stopil v veljavo ta posebni zakon, so izgubili naše državljanstvo:	,
1. vsi aktivni in rezervni oficirji in podoficirji bivše jugoslovansko vojske, ki so bili v ujetništvu ali v internaciji, pa so ostali prostovoljno zunaj domovine in so odklonili, da se vrnejo obenem z drugimi osvobojenimi našimi ujetniki in interniranci. Znano je namreč, da so se mnogi od omenjenih vedli v nemških taboriščih izdajalsko in da so služili okupatorju.
^ Pripadniki vojaških formacij, ki 30 bili v okupatorjevi službi (domobranci. plavoga-rdijci, belogardijci, četniki. ustaši, in podobna svojat), ki so se skupno s sovražnikom umaknili z našega ozemlja in se z njim skupno borili proti jugoslovanski armadi in proti našim zaveznikom in ki sedaj bivajo v inozemstvu. Pod to poglavje spada tudi naša reakcija, ki je že prej zapustila našo državo in rovari zdaj v inozemstvu proti naši državi.
Vse take osebe so torej že z zakonom samim izgubile naše državljanstvo, ako se niso do gotovega roka po končani repatriaciji javile za povratek, odnosno se niso vrnile. Povratek v državo bi jim ohranil naše državljanstvo, ne bi pa bil ovira, da bi se take osebe ne mogle obtožiti za kake druge zločine zoper domovino, ako so jih zagrešile.
Drugi del: Državljanstvo pa se lahko tudi odvzame in to ali z odločbo zveznega ministrstva za notranje zadeve, ali s sodno odločbo.
Zvezno ministrstvo lahko odvzame državljanstvo:
lJ vsakemu našemu državljanu, ako pripada po narodnosti tistim narodom, katerih države so bile v vojni proti Jugoslaviji, ako so se pregrešili med ali pred vojno zoper svoje državljanske dolžnosti.
2. Vsakemu naturaliziranemu našemu^ državljanu, torej takemu, ki je s prošnjo po odločbi oblastva pridobil naše državljanstvo, ako se naknadno do-žene, da je dosegel državljanstvo z lažnimi navedbami, ali da je bil v roku 5 let po priznanju državljanstva kaznovan od sodišča zaradi kakega nečastnega dejanja ali zaradi dejanj zoper narodne in dr,žavne koristi. Dana je torej tudi možnost revizije v vseh onih primerih, ko so si tujci z denarjem in lažnimi navedbami prej kupili naše državljanstvo.
S sodno odloH>o pa se lahko odvzame državljanstvo vsakemu državljanu, ki v inozemstvu s svojim delom škoduje ali je v času vojne škodoval narodnim in državnim koristim Jugoslavije in pa v primerih, ki so posebej določeni v zakonu, takim, ki odrečejo izvrševanje državljanskih dolžnosti.
Razen v primerih, v katerih se kot navedeno izgubi državljanstvo že z zakonom samim, odloča o izgubi državljanstva vedno zvezno ministrstvo za notra-
nam je, da so se mnogi naši državljni I nje zadeve Z izgubo zveznega držav-ponašali v dobi okupacije pa tudi polljanstva se avtomatski izgubi tudi fede-okupaciji tako, da ne zaslužijo, da so I ralno državljanstvo.
!
ODLOK
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta o imenovanju članov in sosodnikov Vrhovnega sodišča Slovenije
Na osnovi čl. 39. Zakona o ureditvi narodnih sodišč z dne 26. avgusta 1945, Uradni list št. 622/67
se imenujejo
dr. Heliodor Modic, pravnik iz Ljubljane, za drugega podpredsednika Vrhovnega sodišča Slovenije;
Jože Dolinšek, pravnik iz Trbovelj, za člana Vrhovnega sodišča Slovenije;
Tone Dolinšek, delavec iz Ljubljane,
Ančka Hafner, partizanka in delavka iz Kranja, dr, Fran Novak, zdravnik iz Ljubljane, in Tone Hainer, kmet iz Ljubljane
za sosodnike Vrhovnega sodišča Slovenije.
Ljubljana, dne 18. decembra 1945.
Št. 51.
Za Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta: Sekretar:	Predsednik:
Franjo Lubej 1. r.	JosipVidmar
Zborovanje antifašistov Pulja
Prebivalci Julijske Krajine hočejo živeti združeni v Ljudski republiki Jugoslaviji
1. r.
Mednarodna študentovska organizacija bo sestavni del svetovne demokratične mladinske organizacije
0,	17. do 23. novembra se je vršil
Svetovni kongres študentov v Pragi, na katerega so prišli delegati iz 51 držav. Naša delegacija je štela 11 elanov z vseh univerz. Kongres se je začel 17. novembra v Pragi, na dan, ko se je leta 1939 svobodoljubna študentovska mladina uprla fašističnemu okupatorju. V tej borbi je padlo tudi nekaj študentov z univerze, med njimi tudi Jan Opletal, eden prvoborcev češkoslovaške mladine.
študenti so že pred vojno imeli mednarodne sestanke in konference, na katerih so obravnavali študentovska in splošna mladinska vprašanja. Za časa borbe španskega naroda za demokracijo in republiko in za časa osnivanja Narodne fronte v Franciji in drugih državah so se študenti skupaj z ostalo mladino ostro in vztrajno borili proti fašizmu, največjemu sovražniku mlade generacije. Ze takrat, ko se je mladina po vsem svetu borila za mir, za socialno pravico, za pravo in resnično znanost, je študentovska mladina v večini držav bila izrazito demokratična in antifašistična, tesno povezana z ljudstvom in ostalo mladino.
Danes, po koncu vojne, ko so Zedinjeni narodi junaško obračunali s fašistično Nemčijo, Japonsko in njihovimi sateliti, se Je pred vse študentovske organizacija postavilo vprašanje sodelovanja pri nadaljnjem delu. Celo vrsto vprašani in nalog je bilo treba rešiti. Bolj kot kdaj koli poprej si vse demokratične študentovske organizacije želijo, da bi se ustvarjeno sodelovanje poglobilo, da bi se študenti med seboj čim bolj spoznali in zbližali, da bi se uftvarila enotnost študentovske mladine. Z eno besedo: študentovske organizacije so uvidele, da so bolj kot kdajkoli prej sedaj pogoji, da se ustvari mednarodna študentovska organizaeija, ki bo lahko zares zbrala okoli sebe demokratične in progresivne študente v borbi za končno uničenje fašizma, za zagotovitev miru in za pravilno izvedbo sklepov Atlantska karte in Krimska konferenca,
10, in 11. novembra je bil v Londonu sestanek, na katerem so sodelovali samo študenti-delegati na Svetovnem mladinskem kongresu. Na tem sestanku so razpravljali v glavnem o delu kongresa v Pragi, o njegovem dnevnem redu, kompetenci in o bodoči študentovski mednarodni organizaciji. S tem so hoteli olajšati delo v Pragi, da bi kongresu v Pragi že dali določene smernice za delo, da bi se tudi ostali študenti, ki niso prisostvovali Londonskemu kongresu, bolje spoznali z njegovim delom in sklepi.
Kongre« v Pragi se je svečano začel 17. novembra v prisotnosti predstavnikov češkoslovaške vlade. Po pozdravih in komemoraciji za' padlimi študenti in profesorji so prešli na dnevni red. Najprej Je imel Villjams, sekretar Svetov-ne mladinske demokratične federacije, referat o delu mladinskega kongresa v Londonu. Poudaril je enotnoet mladine sveta v naporih za mir in demokracijo. Povedal je tudi, da je ustvarjena splošna mladinska organizacija, ki mora postati važen čtnitelj pri reševanju vseh perečih problemov, predvsem pa v borbi proti fašizmu za trajen in pravičen mir v svetu in srečnejše življenje mladine, Kongres Je navdušeno izrazil voljo, da se tudi študenti povežejo v tako demokratično mladinsko organizacijo, da bi se lahko tudi eni borili skupaj * osta-
lo mladino za svoje pravice. Sprejel je
tudi sklepe Svetovnega mladinskega kon-
V nedeljo 16. t. m. se je direktor tržaškega dnevnika >11 Lavoratore« Gior-gio Jakšetič, kot gost julijskih partizanov, udeležil konference Zveze antifašistične mladine Pulja in je bilo ob tej priliki v Pulju zborovanje.
Že pred prihodom tovariša Jakšetiča je bilo gledališče polno mladih antifašistov, ob 11. uri pa je množica mož in žena napolnila gledališče do zadnjega kotička, da sliši besede enega najbolj doslednih antifašističnih borcev Julijske Krajine. Govornika so množice pogosto prekinjale s ploskanjem in navdušenim odobravanjem. Tovariš Jakšetič je dejal:
»Slika, ki sem si jo ustvaril o vašem položaju, je v marsičem slična sliki položaja v našem mestu. Z velikim zadovoljstvom sem ugotovil, da je tu enotnost vseh delavcev in vseh resnično demokratičnih sil tako trdna, da si skoraj ne moremo želeti boljše. Zveza med Italijani in Slovani je tako strnjena in bratska, da ne bo mogel zrušiti tega bloka noben atentat od zunaj. Ta zveza se bo utrjevala vedno bolj in lahko bomo dejali kmalu, da smo ustvarili resnično bratstvo med Italijani in Slovani.
Po časopisju ste izvedeli, da je v Trstu izbruhnila splošna protestna stavka političnega značaja, toda ne samo v Trstu, ampak tudi v Tržiču, v Muggi, Gorici in med prebivalci Krasa in Furlanije. Ta protestna stavka ima neposredne in daljne vzroke. Neposreden vzrok, katerega posledica je bila, da so delavci začeli to težko borbo politične stavke, je bila prepoved slovenskega dnevnika »Primorski dnevnik« od zavezniške oblasti. Toda pravi vzroki so še mnogo bolj daleč; od dneva sporazuma, ko je jugoslovanska vojska zapustila naše mesto in
gresa in vse delegacije so izrazile svojo ,	.	- ...
pripravljenost za povečanje aktivnosti i °hmočje cone A, so bile izgubljene vse na vseh področjih dela. '	[pridobitve	našega	ljudstva.
Nadalje so bili na kongresu podani i , Oborožena, ljudska zaščita je bila referati o škodi, ki so jo pretrpele uni- ukinjena. Nadalje je bilo odpravljeno verze in ostale znanstvene ustanove za i1' sodisce, edini organ, ki bi
tivna ljudska republika Jugoslavija. Kako lahko zagovarjamo našo odločitev? Istra ne more biti deljena na toliko delov, Wil-sonova črta ne ustreza ne gospodarski, ne politični in ne etniški razdelitvi, prav tako pa vidimo, v kak položaj stavlja Trst Morganova linija. Trst mora živeti skupaj z vsemi važnimi središči srednje Evrope in vsemi podonavskimi središči, ker edino na ta način bo zopet zacvetela naša trgovina in naša industrija.
V naši pokrajini žive tri narodnosti, od katerih pa Slovenci in Hrvati predstavljajo večino. Mi moramo živeti skupaj. Naš narod mora živeti tu, v taki državi, ki mu bo zagotovila njegov obstoj in svobodo. Delavski razred je danes najbolj demokratičen in zagrizen sovražnik fašizma in mi hočemo iti dalje po tej poti, ki smo si jo začrtali, za svobodo in srečnejše življenje ljudstva.«
»Povratek fašizma« piše »II lavoratore« ob fašističnem zločinu v Trstu
časa vojne in o sodelovanju študentov v vojni. Iz diskusije se je lahko videlo, da je mladina in med njimi tudi študenti doprinesla dobršen del v borbi. Na tisoče študentov je patjlo na bojnem polju, desetina tisočev študentov in profesorjev je umiralo po koncentracijskih taboriščih ali pa so bili na zverski način pobiti od fašistov in domačih izdajalcev. Od 600.000 študentov (predvojno
bil
zmožen očistiti našo deželo, edini, ki bi bil zmožen obsodita krivce tolikih zločinov in podlosti. Edinemu listu, ki ga je uničil fašizem, >11 Lavoratore-ju«, je bila odvzeta možnost, da bi izhajal v dopoldanskih urah in mu je bilo ugodeno, da izhaja le popoldne. Z zmago nad antifašizmom smo upali, da bo rešen problem treh narodnosti na skupnem spoštovanju pravic. Namesto tega so se pri-
število) se Jih je 240.000 prijavilo pro-! 2ele težaYe Blede slovenskih šol, pričele
■	i.	n	.	.	.	.	.	»	_	•	on	fnvoiTn	»a	olrviroviolro	nno	zrn	11/ O 7 ci
stovoljno na fronto ali na delo v zaledju; sodelovanje študentov beograjske
univerze v narodno osvobodilni borbi dosega 85 odstotkov od celokupnega števila.
Ko so govorili o škodi, je mnogo govornikov poudarilo, da so instituti in laboratoriji uničeni, biblioteke, seminarji in muzeji požgani, da se občuti ogromno pomanjkanje v instrumentih fn učbenikih. Številke, ki govorijo o škodi na beograjski univerzi, *o na vse prisotne naredle močan vts.
Glede vprašanja ekonomske preskrbe in izmenjave študentov so mnogi referenti tožili o slabem materialnem stanju študentov v večini držav. M las Holand, predstavnica študentovske organizacije s sedežem v Ženevi, ki ima nalogo Skrbeti za siromašne študente v vseh državah, je podala poročilo o dosedanjem delu. Iz poročila je razvidno, da Je bilo to delo nezadostno in da se je omejevalo le na malo število študentov iz posameznih držav, da pa Je nujno, da se to delo razširi tudi na ostale države, pred-vsem na one, ki so bile v vojni opu-»tošene. Na kongresu so mnogo govorili tudi o strokovnih vprašanjih, ki zanimajo vse študente.
Na koncu je kongres sprejel resolucijo, ki je zajela vse delo kongresa in podprla pripravljalni Komite dvanajstih držav (med njimi ima tudi Jugoslavija dva Slana), ki bodo vodili delo do naslednjega kongresa leta 1948. V resoluciji je predvsem proglašena solidarnost vseh študentov v vprašanju dajanja podpore in moralne pomoSi demokratičnim silam Španije, Argentine in drugih držav, kjer še vedno vlada fašizem. Resolucija je poleg mladinskih in političnih vprašani splošnega pomena poudarila tudi važnost izmenjave študentov, obnovo univerz, težnjo za pravo znanostjo, pristopno najširšim ljudskim slojem-
Ko ocenjujemo delo kongresa, moramo poudariti, da je popolnoma uspel, in da Je celo prekoračil vsa pričakovanja. Kongres je uspel ne samo zaradi udeležbe velikega števila delegatov, ampak tudi zaradi končnih rezultatov, kt Jih je dosegel. Ustvaril je pogoje, da se bo lahko na naslednjem kongresu ustanovila mednarodna študentovska organizacija, ki bo sestavni del svetovne mladinske demokratične organizacije, To je dokaz, da »o študenti sestavni del organske celine, nikakor pa ne nekaj posebnega in izločenega od ostale mladine. Tako enotni, z medsebojno pomočjo in solidarnostjo bodo tudi študenti iahko rešili svoje posebne študentovske probleme,
Mladina takmuja
Delavska mladina Durdenovca (osi-jeiki okraj) je vsa organizirana v USA-OH-u. Že v začetku narodno osvobodilne borbe je mladina Durdenovca v velikem številu vstopala v Narodno osvobodilno vojsko, sedaj pa je ta mladina z velikim poletom pristopila k novim nalogam,
Da bi jih bolj« izpolnjevala, da bi več doprinesla k obnovi naše porušena domovine, je pred prvimi svobodnimi volitvami tekmovala z mladino Belišča.
Tekmovali so: kje bo več mladine voltlo; kdo bo imel več In boljših prireditev, kdo bo izdaj več in boljših številk stenskih časopisov itd, S tekmovanjem se Je delavska mladina Durdenovca tesneje povezala a kmečko mladi-
iz Durdenovca je v Fartčameu uspe-
no Feričanca. Mladina
pred volitvami imela	.....
lo prireditev, Kmečka mladina i« Feri, čancev jih je lepo in prijateljsko sprejela..
Mladina i* Durdenovca je dosegla sledeče rezultate pri tekmovanju. Imela je štiri prireditve; zbrala je 1900 din v korist votivnega fonda; izdala Je osem številk stenskega časopisa s predvollv-niml članki, pesmim* 'n kn-lastnr^m* za volitve je postavila in okrasila štiri slavoloke; napisala po hišah st© parol nalepila 2500 raznih predvolilnih letakov in plakatov; imela Je Sttri množične mladinske sestanke; dosegla je, da je mladina stoodstotno volil#. To Je bil eden največjih uspehov za mladino Dur* denovea, kot tudi za mladino Belišča.
Znani italijanski nogometaš, 31-letni Pino Caverlizza, ki so ga po nedeljskem incidentu v gostilni »Mondo Nuovo« odpeljali v bolnico, je kmalu nato umrl. Bil je zadet dvakrat v glavo. V težkem stanju leži v bolnišnici tudi 22-letni kotlar Mario Rosa, ki je dobil strel v želodec. V desno nogo je bila hudo ranjena lastnica gostilne, 42-letna Angela Truchi, v roko pa delavec Antonio Valenti. Fašistični zločinec v zavezniški policijski službi, ki je streljal z brzostrelko na goste in bil nato aretiran, je Emilio Biloslavo iz Poreča.
Tržaški listi obširno komentirajo žalostni dogodek. Pod naslovom »Povratek fašizma« piše »II Lavoratore«: Vračamo se na leta 1919 do 1922. Ze dolgo časa ponavljamo in odkrivamo politično in socialno stvarnost, v kateri se izvaja ofenziva istih sil, ki so tedaj rodile fašizem. So ljudje, ki nočejo slišati te resnice in ki jih je fašistično trobentanje tako oglušilo v toku zadnjih 20 let, da se tega več ne zavedajo in trdijo, da je delavstvo fanatično in da pretirava. Ali bo zadostoval' ta krvavi opomin, ki pomenja začetek enakih političnih manevrov? Po strelu dne 3. novembra na nekatere delavce v bližini sedeža stranke krščanske demokracije je sledilo včeraj streljanje iz brzostrelke na skupino državljanov, ki so v neki šentjakobski gostilni prepevali pesmi napredka in nazdravljali Stalinu in Titu. Vsi v gostilni so se pridružili tem vzklikom, toda dvignil se je nek angleški vojak ter kričal: »Smrt Stalinu, smrt Titu!« Manjša politična zrelost našega ljudstva bi lahko povzročila močan od-
govor katerega koli prisotnih in ogorčenje bi bilo lahko prekipelo, toda to se ni zgodilo; štirje ali pet prisotnih se je približalo angleškemu vojaku ter mu skušalo dopovedati absurdnost njegovega zadržanja. Zavedali so se, da je treba njegove izjave pripisati samo nevednosti in zlobni propagandi reakcije, »Med nami so tudi partizani,« so mu dejali, »ki so se borili in ki so se žrtvovali za stvar zaveznikov in sodelovali pri njihovih operacijah. Stalin in Tito sta velika voditelja v tej vojni proti nacifašizmu, sta voditelja zavezniških narodov.«
Angleški vojak je odžel nato poparjen iz lokala. Takrat je pa nastopil fašistični agent, član civilne policije, ki je bil ves čas v lokalu in pil ob sosednji mizi. Stopil je k izhodnim vratom, snel brzostrelko, zakričal »lopovi, podleži«, in začel streljati v ljudi. Po tleh so padle štiri žrtve. Vest se je hitro raznesla po okraju in mestu ter povzročila ogorčenje vseh antifašistov in pravih demokratov. Ta dogodek je vsakomur pokazal nevarnost, ki grozi našemu ljudstvu s strani fašističnih agitatorjev in onih, ki se jih poslužujejo za svoje nečedne cilje. Povsod ljudstvo zahteva, da je treba napraviti konec takemu stanju ter da je treba razpustiti civilno policijo, ki se z vsakim dnem bolj odkriva, ne kot zaščitama reda in orožje borbe proti naraščajoči kriminalnosti, temveč kot orodje tlačema ljudskih sil, odločnih v borbi za dosledno demokracijo, kot orožje reakcije in novofašizma proti duhu napredka našega ljudstva.
so se težave za slovenske dnevnike, za manifestacije vseh vrat. Ko je slovenski list kritiziral postopek oblasti v primeru slovenskih šol, se je nastopilo proti njemu. Dnevnik je bil ustavljen za nedoločen čas in ponovno dovoljenje za izhajanje odlagajo iz dneva v dan.
Ljudstvo se je dvignilo, da zavaruje svobodo tiska
Delavske in demokratične množice so to dejanje smatrale za napad na svobodo tiska, ki je skupno s svobodo stavke na osnovnih demokratičnih svoboščin, in ljudstvo, ki je prestalo že toliko nasil-stev, in ki že toliko let ni moglo svobodno izraziti svoje volje in svojega mišljenja, je razumelo to kot težak udarec zase in se je uprlo. Na zavezniško poveljstvo »o se napotile delegacije, Bbrale so se Številne zveze, skupine kmetov, delavcev in mladine, ki so donašali različne prošnje. Toda ostali so gluhi za vse te prošnje. Tržaško ljudstvo in ljudstvo drugih mest je bilo primorano sprejeti borbo, da obvaruje te pravice in je strnjeno stopilo v stavko.
Še so ljudje, ki mislijo, da to ni bil pravi razlog za stavko. Toda mi vemo, da je fašizem v svojih prvih dneh načel prav vprašanje svobode tiska, nato pa je prešel na dejanja, katera 80 nam pokazala zadnja desetletja.
Vsa zgodovina fašizma je ena sama vojna: vojna v Abesiniji, vojna proti Španiji, kjer se je ljudstvo uprlo svojim tlačiteljem, vojna proti Franciji v trenutku, ko Jo je napadla in okupirala Nemčija, vojna proti Grčiji in Jugoslaviji, vojna proti Sovjetski zvezi.
Tovariši, s tem je združen še en problem; združitev vseh tistih v vaši pokrajini, ki govorijo tri različne jezike. Spomnimo se leta 1918 in 1919, ko je Italija prišla v deželo in nas ni vprašala, če smo zadovoljni ali ne, temveč se je ustalila tu na podlagi svojih pravic do zavojevanja na podlagi sporazuma z Londonom in si je potem na mirovni konferenci pridobila gospostvo nad temi deželami.
Fašizem ni ranil samo delavcev, ni okrnil samo njihovih pridobitev, temveč si je privzel tudi drugo taktiko, Razumel Je, da je najslabotnejša točka bratstvo vseh treh narodov in prvi njegov napad je bil naperjen proti Slovanom. Socialistična stranka pa takrat ni imela dovolj moči, da bi obvarovala svoje pozicije in svol list, ni znala pozvati vseh demokratov k združitvi v en sam blok, da zavarujejo demokracijo, Da pa so danes tržaški delavci vstopili v borbo za časopis, pomeni, da se spominjajo preteklosti, Mi, italijanski delavci m demokrati imamo toliko bolj vzrok, da vstopimo v borbo, ker moramo pokazati, da smo dovolj sreli, da čutimo, kam meri udarec.
Tovariš Jakšetič je nato govoril o partizanski borbi, v kateri so se dvignile vse zdrave demokratične sile proti nacifašlstom, ne glede na narodnost, Po prikazu današnje situacije v Italiji je govornik pokazal našo današnjo situacijo, »Nahajamo se v pokrajini, kt Jo Jugoslavija po pravici smatra za svojo, ki jo pa Italija proglaša za svojo zgolj zaradi te-ga, ker jo	je	imela v posesti že	25	let.
Mi smo dane«	v položaju ljudi, ki	se	zanimajo za	rešitev tega problema	tn	ne
čakamo le	na	odločitev Velikih treh	kot
nekateri; delati moramo za čim ugodnejšo rešitev, rešitev, ki bo prinesla Izboljšanje gospodarskega položaja naše dežele in ki ho dala pravice delovnemu ljudstvu. Izbrali smo pravo pot in jo po-1 kazali vsemu ljudstvu. Ta pot je Federa-
Dve spomenici koroških Slovencev avstrijski vladi
Kratko pred volitvami sta obiskala Koroško kancler Avstrije, dr. Karl Renner in prosvetni minister, Ernst Fischer, Politično vodstvo koroških Slovencev je v imenu OF za Slovensko Koroško dne 20. novembra 1945 predalo kondorju dr, Karlu Rennerju dve spomenici,
V prvi spomenici poudarjajo koroški Slovenci, da so doprinesli v oboroženem boju zoper nacionalni socializem od vseh delov Avstrije največ človeških in materialnih žrtev, S temi žrtvami so sl priborili pravico, da se združijo s svojim materinskim narodom v eni državi, istočasno pa so doprinesli tudi svoj delež k osvoboditvi Avstrije. To dejstvo potrjujejo dogovori, sklenjeni med Jugoslavijo in zavezniškim poveljstvom v Sredozemlju v mesecu maju 1945, nadalje izjava britanske vojaške vlade v Celovcu 9. julija 1945, t. 2, kjer je rečeno: »Vprašanje, ali je treba zahtevati spremembo teh mej, je zadeva, ki jo bo morala rešiti mirovna konferenca.« To dejstvo je bilo priznano deputacijl OF za Slovensko Koroško s strani vseh članov Zavezniške kontrolne komisije na Dunaju dne 15, in 16. novembra 1945. Na to dejstvo se opirajo tudi ponovne zahteve Jugoslavije po združitvi koroških Slovencev z njihovim maternim narodom.
V nadaljnjem so koroški Slovenci v spomenici opozorili, da je bila njihova stranka OF za Slovensko Koroško pogojno dovoljena šele 17. oktobra 1945, torej komaj 40 dni pred volitvami! po 16 dneh je bito njeno delovanje brez vzroka prepovedano, po 48 urah zopet dovoljeno, po nadaljnjih dveh dneh zopet prepovedane in po osmih dneh ponovno dovoljeno, Izdajanja slovenskega časopisa ni bito mogoče dosečj,
Medtem ko so imele vse druge avstrijske stranke že pet mesecev popolno svobodo udejstvovanja, niso bile dane Slovencem na Koroškem dejansko skoraj nobene možnosti udejstvovanja. Pri takem stanju ni mogoče govoriti o svobodnih volitvah. Koroškim Slovencem je bilo s tem onemogočeno udeležiti se volitev kot stranka; zato tudi ne morejo priznati izidov prihodnjih volitev.
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško postavlja zaradi tega še enkrat načelno zahtevo, da se volitve na spornem ozemlju ne dovolijo, Koroški Slovenci so prepričani, da je avstrijska vlada zelo zainteresirana na trajnem sporazumu med narodi in na dobrih odnolajih z novo Jugoslavijo.
V drugi spomenici je pa politično vodstvo koroških Slovencev izneslo naslednje zahteve in pritožbe;
Naj večje vojne zločince Korošice, 8S Standartenftthrerja in ilegalnega namestnika Gauleiterja, Maier-Katbitaeha, Gau-letterja dr. Rainerja in stotnika Fritza, Je člmprej postaviti pred redno sodižče na Koroškem, Kaibltaoh, Rainer, Fritz in njihovi pomagači so neposredno odgovorni za prisilno izselitev stotin slovenskih družin iz Koroške, za odgon stotin koroških Slovencev vseh poklicev In svetovnih nazorov v koncentracijska taborišča tretjega rajha, za neštete smrtne obsodbe, izvršene nad koroškimi Slovenci, Kai-bitsch, Rainer in Fritz so Korošci in so kot funkcionarji NSDAP-a Izvršili na Ko-
roškem te zločine in se morajo na Koroškem postaviti pred sodišče.
. Da 8« zagotovi popolnoma objektiven an nevpliven potek preiskave in sodne £aaPraye, zahteva politično vodstvo koro-Slovencev, da se za vodstvo nroeesa v Celovcru delegira dunajsko sodišče. Ker Sta Kaibitech in Rainer tudi na listi vojnih zločincev Jugoslavije in ji morata biti izročena, zahteva OF za slovensko Koroško, da se izvrši sojenje Kaibitscha in Rainerja v Celovcu pred njuno izročitvijo Jugos avtji. Samo z obsodbo glavnih voi-
n!L umCe~T ™ Djib.ovih Pomagačev se more Koroška oprati krivde, katero si je nasproti Slovencem naprtila.
Nadalje je zahtevala Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško poravnavo vse v zvezi s temi zločini povzročene škode to «0 jo utrpele stotine in stotine prisilno izseljenih družin, katerih škoda znaša ve« milijonov šilingov, in škode, ki so jo utrpeli interniranci slovenske narodnosti v koncentracijskih taboriščih. Politično vodstvo je zahtevalo vključitev partizanskih vdov m sirot v državno socialno skrbstvo ter preskrbo družin in svojcev na Stnrt obsojenih in usmrčenih Slovencev
Korošic.
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško je zahtevala tudi dejansko poravnavo škode, katera je bila prizadejana slovenskemu ljudstvu Koroške na kulturnem in gospodarskem področju.
Mohorjeva družba, njena hiše in ostale nepremičnine v Celovcu so še vedno zasežene- Koroški Slovenci nimajo sedem mesecev po osvoboditvi niti dnevnika, niti tednika, niti mesečnika, čeravno je taka pravica priznana po sklepu Zavezniškega kontrolnega sveta na Dunaju vsem političnim strankam, Ker so bile vse slovenske • knjižnice popolnoma uničene, so zaprosili za dovoljenje za nabavo knjig jz Jugoslavije.
Osvobodilna fronta za slovensko Koroško je zahtevala popolno iztrebljenje naoifašiitov iz gol, uprave in varnostne službe, Nikakor se ne da zagovarjati, da se danes bivši naclfašlsti, ki so se udeležili preganjanj antifašističnega prebivalstva in borcev za svobodo, zopet uvrščajo v varnostno službo kot varnostni organi v demokratični Avstriji; nadalje je zahtevala nastavitev uradnikov slovenske narodnosti v javni upravi,
Osvobodilna fronta je odločno protestirala proti odstavitvi slovenskih županov in proti poskusom pritiska s strani uradnih oseb koroške deželne vlade.
Osvobodilna fronta Ja zahtevala dejansko izvedbo od koroške vlade izdane uredbe o dvojezičnem šolstvu na Koroškem in posebno nagrado učiteJ/i-stvu za njihovo nadurno delo.
8 svojim oboroženim uporom proti nacifašizmu so bili koroški Slovenci v antifašističnem boju, ki se je vodil v mejah države, vodilno udeleženi. Skupaj z avstrijskimi borci za svobodo so za osvoboditev Avstrije doprinesli nuj-večji delež. Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško jB naziranja, da bi se mogla vlada nove, neodvisne in demo-krattltoe Avstrije za doprtnešena žrtve najbolj oddolžiti s tem, da bi k» pred mirovno konferenco, katera naj bi odločila o. ■stoletnih stremljenjih koroških Slovencev p© združitvi z maternim nar©, dom in Jugoslavijo, izvedla skorajšnjo izpolnitev teh stremljenj.
Pomen demokratične zveze žena vsega sveta
Na mednarodnem kongresu žen« v Parizu, ki je trajal od 26. novembra do 1. decembra, so sodelovale žene vsega sveta. Prišle so delegatke iz raznih ženskih organizacij in strank iz:	Aliira,
Argentine, Avstralije, Avstrije, Albanije Belgije, Bolgarije, Brazilije, Člleja, Kitajske, Češkoslovaške, Kolumbije, Danske, Egipta, Zedinjenih ameriških držav, Finske. Anglije, Madžarske, Indije, Irana, Islanda, Holandije, ltalljes Luksemburga, Maroka, Meksike, Norveške, Palestine, Poljske, Portugalske, Romunije, Švedske, Švice, Španije, Sovjetske zveze., Urugvaja, Francije in Jugoslavije. Predstavnice zeJo različnih ženskih organizacij, žene iz najrazličnejših ,strank, različnih političnih prepričani iz vseli teh dežel so se strinjale v vseh aktualnih političnih vprašanjih, p katerih se je govorilo na kongresu in so nato sklepale resolucije.
Žene so se v vseh referatih in resolucijah najprej enodušno zahvaljevale Sovjetski zvezi, Angliji in Ameriki za zmago nad fašistično Nemčijo. Ce bi ta kongres izražal samo to enodušno veselje žena vsega sveta, veselje, da je premagan velik in nevaren sovražnik demokracije in miru, bi že to bilo ogromnega pomena, kor gre tu za predstavnice milijonov in milijonov žena širom sveta. Če bi ta kongres bil samo pregled dela žena in mater vsega sveta za zrušitev fašizma, za zmago progresivnih sil sveta nad mrakom in barbarstvom, bi tudi to bilo ogromnega pomena, keir je kongres pokazal, da so žene bolj kot kdaj koli v zgodovini Človeštva odločno, organizirano in skupno s svojimi narodi sodelovale v najrazno-vrstmejših oblikah borbe proti zavojevalcem. Toda kongres žena pomeni mnogo več. Postal je s'e en dokaz, da je ta vojna naučila narode vsega sveta, naučila žene in matere, da se je treba čvrsto združiti proti reakciji in fašističnim ostankom v borbi za mir in demokracijo.
Osnovno vprašanje na kongresu je bilo vprašanje demokracije in miru, borbe za uničenje ostankov fašizma, borbe proti zavojevalskim ciljem, za uresničenje pravic vsakega naroda, borbe proti trustom, imperialističnim ciljem za izkoriščevanje atomske energije, za civilizacijo in napredek, ne pa za vojno, borba za uresničenje načel na konferenci v San Franciscu. Kongres je postavil in iznesel resolucije o vprašanjih socialne, ekonomske in pravne enakosti žena z možmi. To sta dve osnovni liniji, po katerih se je vrstilo vse delo kongresa. Poleg tega so obravnavana še razna druga vprašanja, ki pa se vsa medsebojno povezujejo, Ta kongres posebno jasno kaže, da so se žene vsega sveta osvobodile in se še osvobajajo poslednjih feminističnih iluzij o pravicah žena, ki so tu pa tam celo v najbolj demokratičnih deželah samo na papirju. Ostro so podčrtale, da brez ekonomske in socialne enakosti, brez demokracije, ne more. biti prave enakopravnosti žena, niti prave zaščite otrok in materinstva. Žene eo na tem kongresu pokazale, da se zavedajo, da svoje enakopravnosti ne bodo dobile sames marveč samo s svojim najaktivnejšim sodelovanjem z mednarodnimi demokratičnimi organizacijami, kot n. pr. z mednarodno sindikalno organizacijo.
Da bi se borba žena vsega sveta za mir in demokracijo, za pravice žena in zaščito otrok povezala, da bi se milijonske množice žena še. tesneje zedinile in bi jih preveval enoten duh, da bi se lažje povezale z demokratičnimi silami vsega sveta, je bila na mednarodnem kongresu ustanovljena Mednarodna demokratična zveza žena, ki je največji uspeh kongresa. V to zvezo se je vključilo mnogo organizacij iz vseh držav, ki so na kongresu tvorile enotno nacionalen delegacijo iz vsake dežele posebej. Pred vojno so bile ženske organizacije razkosane na nekaj mednarodnih orga-
nizacij po svojih posebnih nalogah. To je drobilo sile žena in njihovega gibanja za svoje pravice. Tega sedaj žene in matere nočejo več. Davni poizkusi, da bf e ustvarila takšna enotna mednarodna organizacija, so sedaj uresničeni. Ta organizacija bo edina zato, ker bodo njen program in njeni cilji obsegali program in naloge vsake demokratične ženske organizacije, kakršne koli posebne naloge ta vrki. Zbirala bo žena kakršnih koli političnih prepričanj in organizacij, ki so bodisi verska ali kakršne kolj druge. Ogromen uspeh kongresa je prav v tem, kor je združil ogromno število ženskih organizacij in odprl vrata vsem ostalim, ki še niso vstopile v Zvezo, ki sa pa hočejo boriti za mir, demokracijo, za pravice žena in mater in za zaščito otrok. Posebno je okrepila kongres prisotnost sovjet-sklh žena, ki so prvič sodelovale na mednarodnem ženskem kongresu, Ste na tem prvem kongresu je demokratično gibanje žena občutilo veliko pomoč in izkušnje teh žena iz države miru in demokracije, iz države., v kateri žene že toliko let uživajo vse svoje pravice. Ves kongres je neštetokrat izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost Sovjetski zve* zi in sovjetskim ženam. Za predsednico Zveze je izvoljena Francozinja gospa Coton, poznana znanstvenica in stara borka za demokracijo in pravice žena.
V Statutu Demokratične zveze žena, ki ga Je izdal kongres, so določeni cilji ženske mednarodne zveze, način včlanjevanja in obveznosti, ki jih ima vsaka organizacija, čim stopi v članstvo. Med ostalim Statut poudarja, da se priključitev ženskih organizacij v vsaki deželi vrši preko širokih nacionalnih komitejev. Tam, kjer takih komitejev ni in kjer ženske organizacije niso združene v enotno zvezo, se lahko vključijo posamezne organizacije neposredno. Organizacija pa, ki ne dela po odlokih kongresa in se ne bori »a uresničenje ciljev Demokratične »veze žena, je lahko izključena i* zveze. V Demokratično zvezo žena so formalno še niso včlanile angleške ženske organizacije, katerih predstavnice eo ves čas kongresa aktivno sodelovale z referati in so odobravale vse resolucije in Statut. V Angliji je dane« preko 800 raznih ženskih organizacij. Zato je delegacija izjavila, da se ne more včlaniti prej, preden se vsaka teh organizacij na svojem kongresu n« odloči za včlanjenje, Naša delegacija je na kongresu uživala velik ugled. Bila jo sestavljena iz žena vseh narodnosti, iz žena bork, delavk, kmetic, mater, bila je izraz našega širokega demokratičnega in antifašističnega gibanja, enotnosti žena v borb j in izgradn ji demokracije, enotnosti, ki je že dosežena v naši Antifašistični fronti žena. Anka Berus je biia stalno v predsedstvu kongresa, dr. Olga Miloševič je či-ta]a referat o zaščiti in vzgoji otrok. Enega od štirih referatov na kongresu je imela jugoslovanska delegatka, v vsaki komisiji je bila tudi predstavnica Jugoslavije. Naša delegacija se je s pravico lahko pohvalila pred ženami vsega sveta in g ponosom govorila o sodelovanju naših žena v borbi za svobodo, o heroizmu, enotnosti in o nasH organizaciji, ki šteje okoli 3 milijone žena. Vse zahteve, ki eo postavljene pred vlade vsega sveta in pravice narodov, se pri nas že izpolnjujejo. Pravice žena, ki Jih kongres etavlja kot eno najvažnejših vprašani, so pri nas že dejstvo. Kongres je poslal pozdrav tudi naši republiki, na predlog Italijank,
S tem kongresom in z osnovanjem Demokratične zveze žena vsega sveta,
so napredne sile vsega človeštva dobile ogromno podporo in nove moči. Preko svojih predstavnic so milijoni in milijoni žena ustanovili svojo zvezo zaradi očuvamja miru, zaradi demokracije in sreče vseh narodov
Po članku Mitre Mitroviča iz »Borbe«.
Po naši republiki
Prva kolektivna pogodba v zgodovini borskega rudnika
Pred dnevi je bila v Boru podpisana kolektivna pogodba med upravo podjetja borskega rudnika in med delavci in nameščenci. To je prva kolektivna pogodba v zgodovini borskega rudnika.
V dobi bivše Jugoslavije je delovala v Boru organizacija JU GDRAS, in sicer v korist francoskih kapitalistov. Po stavki leta 1936, ko so bili delavci izigrani od protldelavskega JUGORASA, so se morali vrniti na delo pod enako neugodnimi pogoji, kakor so delali pred stavko.
Zdaj so povsem druga razmere. Delavci so organizirani v Enotni strokovni zvezi delavcev is nameščencev, V podjetju ne gledajo več izkoriščevalca, ker je zdaj državna, splošno ljudska lastnina, Delavci se zavedajo težav, v kakršne nas je pahnil okupator, in ne postavljajo zahtev, ki jih ni mogoče uresničiti, Zavedajo se, da morajo njihove strokovne organizacije pomagati podjetju uresničiti načrt, ker s tem pomagajo svoji mladi
ljudski republiki. Kolektivna pogodba jo ..........................................,	ki
bila sprejeta na sindikalni konferenci, ki se je je udeležilo več sto delavcev. Delavci so z navdušenjem pozdravili kolektivno pogodbo ter jo sprejeli soglasno z odobravanjem.
Podjetje bo delavcem in nameščencem dajalo brezplačna stanovanja za plačilo stroškov vzdrževanja. Podjetje bo oskr-bovalo delavce in nameščenee od začetka tega meseca z drvmi po režijski ceni.
Upravitelj inž, Vujovič je izjavil na konferenci, da bo podjetje tudi nadalje podpiralo delavce ter storilo vse za Izboljšanje njihovih gmotnih razmer, Delavci so spoznali pomen kolektivne pogodbe ter se zavedajo, da je od izpolnitve nalog in njihovih dolžnosti v kolektivni pogodbi odvisno izboljšanje življenjskih razmer ne le borskih rudarjev, temveč tudi vseh naših narodov, kajti borski rudnik je eno največjtb rudarskih podjetij.
Banatska vas za obnovo
Banatska vas Bašaid, ki leži na glav. ni cesti med Petrovgradom in iCikin-do, se je izkazala že večkrat v splošnih ljudskih akcijah, a. pr. v kampa; nji za odkup žit«, pri setvi itd, V tej jeseni so kmetje Bašaida posejali za 1230 oralov več zemlja kakor je bilo določeno po načrtu, Vas šteje 4863 prebivalcev; posejali so pa 4730 oralov zemlje z oz im in o, medtem ko je načrt določal, da posejejo 3300 oralov zemlje. S tem ni bil presežen le setveni načrt za letos, temveč so pose. jali za 335 oralov več pšenice kakor v predvojni dobi v letih z največjo posejano površino.
Ta uspeh je bil dosežen ob vsestranskem prizadevanju vseh obdelovalcev zemlje, kmetov in kmetijskih delavcev, ki so se zavedali, da ne gre samo za njihove koristi, temveč za koristi vsega ljudstva. Kako zelo so zavedni, dokazuje najbolje primer 86-letnega Ljube Taljakova, ki je s pomočjo nekega dečka preoral 56 oralov zemlje, Za tem marljivim starcem ne zaostaja mnogo tudi 50-letni invalid Radovan Stančič, ki je preoral 46 oralov zemlje, To sta pa samo dva izmed mnogih primerov požrtvovalnega dela vaščanov Bašaida.
Kmetijski delavci te vasi so organizirani v strokovni organizaciji po zgledu svojih tovarišev, ki delajo v tovarnah. Pri setvi so dokazali svojo globoko zavednost, Delali »o nesebično ter požrtvovalno, ne glede na to, čigava je njiva in ne glede na plačo, samo da bi čim več posejali. Delavec Živa Stančič je sam preoral in posejal 80 oralov zemlje, Razen tega je pokosil 15 oralov pšenice, delal je pri mlatilnici polne tri tedne in s svojo družino je potrgal koruzo na 80 oralih zemlje ter obral sončnice na površini 2 oralov. Djura Kiurski je posejal s parom konj 72 oralov zemljišča, čeprav so kmetje navadno posejali s parom konj le 10 do 12 oralov.
Bašaid prednjači tudi pri zbiranju presežkov žita. Doslej je bilo izvoženo lz Bašaida v opustošene kraje 37 vagonov pšenice, 22 vagonov ječmena, 17 vagonov ovsa in 22 vagonov koruze, skupno 116 vagonov. Mnogi kmetje so pravilno razumeli pomen in namen odkupa žita ter so dali še več kakor so od njih zahtevali. Tako je n. pr. kmet Bogdan Titin dal 25 stotov pšenice več kakor so od njega zahtevali. Ti primeri »o lahko zgled drugim kmetom.
Dokument o delu protiljudskih duhovnikov na Hrvaškom
Friedrich Engels:
Barbarstvo in civilizacija
(Odlomek iz knjijje »Izvor rodbine, privatne laatnlne In driave«)
(Konec.)
Doelovni prepi6 naslednjega dokumenta iz dobe tako imenovane neodvisne države Hrvatske osvetljuje delo nekaterih protiljudskih duhovnikov ter jasno dokazuje njihovo sodelovanje z ustaškimi oblastmi:
»Neodvisna država Hrvatska — prosvetno ministrstvo — oddelek za ljudske šole. — Številka zaupno 899/1941. — Predmet: Popis marksistov na *agrebikem uiiteljišču. — Personalnemu odseku oddelka za ljudske šole, Zagreb. — Ta oddelek je prejel od podpisanih naslednji popis najizrazitejših marksistov na zagrebškem učiteljišču. IV. letnik: Anič Zvonko, Balaško Ivan, Betnjak Nikola, Cmelič Stojan, Filijak Ivan, Golub Elvira, Horvat Franjo, Japundžič Ivan, Klobučar Andrija, Kovačič Vladimir, Maruš Branko, Mandič Vera, PllveLlč Ljubica, Ribarič Boris, Rončevič Dušan (Srb), Stanlžič Dragica, Vučkovič Dragica, Zvanovič Marija. Bureta Vlado. — V. a letnik: Borovečki Vladimir, Brozovič Danilo, Glrardl Edvard, Jankovič Aleksander (Srb), ManoJ-lovdč Rajko (Srb), Poščič Boris, Stevanovič Vladimir (Srb). — V.b letnik: Loreu-ein Marija, Matljaievič Zorka (Srbkinja). Pripomba: OroeLič Stojan je bil 6 tednov v policijskem zaiporu zaradi komunistične propagande in Je Ml izpuščen tik pred
srbskim pučem. — Popi« profesorjev, ki so negativno vplivali na generacije učiteljev v narodnostnem, verskem in moralnem pogledu: Kamenarovič Milena, Ljubumčič Šalih, Dečrančeski Ante, Andres Dragan, Demarin Josip, Lasta Peter, Gu-štak Ivan, Kralj Djordje (Srb), Grubič Sava (Srb). — Podpisi: D juro Matkovič L r.; V. a; Težak Blaženka 1. r. V. b: Klepač Drag. L r. IV.: Vlatko Matkovič L r. IV. — Videl: prof. Stjepan Kramar
l.	r., katehet učiteljišča. Sprednje te sparola naslovu s prošnjo za hitro uradovanje. — Zagreb 5. avgusta 1941. Načelnik: Oreškovič L r.«
Torej »pet je »duhovni pastir« dal svoj »placet«. Ali ni to posebno nazoren primer posebne moralne vzgoje, ko »vele-častiti« 6kupno e svojimi učenci podpisuje za 37 svojih tovarišev, učencev, odnosno profesorjev najbolj prostaško denuncia-cljo, ki je avgusta 1941 pomenila preki sod ali Jasenovac, potni list v smrt? In ko je pravica konfmo dosegla tudi tega nečastltega »prečastitega«, ko Je bil nedvomno ugotovljen kot vojni zločinec ter obsojen na smrt, je »prevzvišena gospoda« zopet zatarnala in napisala ter podpisala, da »poštena in nepristranska javnost upravičeno osporava vsem smrtnim obsodbam duhovnikov — pravičnost.«
Uspešna melioracija mostarskega močvirja
Ne moremo sl misliti pomembnejšega napredku hercagovinskega kmetijstvu brez povečanja obdelane površine zemlje in brez izboljšanja namakalnih naprav. Povečanje površine obdelane zemlje in povečanje rodovitnosti zemljišč, ki jih že obdelujejo, je mogoče doseči: 1, z melioracijo polj in močvirij; 2. z uvedbo namakalnih naprav, kjer jih še ni, in 3. z izboljšanjem primitivnih naprav za nama, kanje, kjer so že v rabi. Izpopolnitev vseli teh težavnih nalog pomeni spremeniti »pasivno Hercegovino« v vrsto bogatih zelenic, ki bi s svojimi izvrstnimi pridelki, z grozdjem, vinom, to-bakom, sadjem, sočivjem in celo z žitom zalagala ne le domače prebival-sivo, temveč do neke mere tudi druge naše kraje.
V Hercegovini je okrog 60 takšnih kompleksov, ki sestavljajo večino obdelane zemlje in ki jih je treba izboljšati. Med njimi je nekaj največjill, to so barja: Mostarsko, Imotsko-Bekij-sko, Svitovsko-Deransko in polja: Popovo, Dabarsko, Gataško, Nevesinjako in Fatniea, Skoraj 6 mesecev na leto so pod vodo, tako da ne dajejo niti tretjino tega, kar bi lahko po svoji površini in rodovitnosti dajala. Melioracija terja velikanska dela in denarna sredstva, toda delo bi se obrestovalo. Načrti za melioracijo teh polj so bili, izdelani že v dobi Avstro-Ogr-ske in dolgo so jih zadrževali v raznih uradih, Sele zadnje čase so se lotili resno velikega dela za melioracijo Mostarskega in Imotskega barja.
Mostarsko barje (Mostarsko Blato) je velika ravnina. Vsako leto navadno sredi oktobra, se spremeni v veliko jezero. Voda priteka od vseh strani v to kotlino, požiralniki so pa premajhni, da bi lahko požrli milijone kub. metrov vode. Zato ostane pod vodo večina površine. Voda sega vsako leto do višine 10.15 m, V nekaterih letih se voda ni odtekla, tako da zemje sploh niso mogli obdelati. To za Hercegovino dragoceno zemljišče, ki je zelo rodovitno, je izkoriščeno povprečno le za okrog 50%, če bi voda pravočasno odtekla, bi to zemljišče dajalo po skrbni cenitvi 34.000 stotov žita več kakor ga daje.
D« bi se voda odtekla iz te kotline, je treba razširiti naravne požiralnike z vrtanjem predora na vzhodnem najnižjem delu polja skozi skalnat hrib. Zgraditev predora in postavitev jezov za regulacijo vode. je prvi del naloge za melioracijo. Drugi del naloge je zagotovitev odvajanja milijonov kub. metrov vode, ki se bo izlivala iz predora čez Biščevo polje v Neretvo. Regulaoija samega barja je tretja etapa dela.
Doslej «o izvrtali predor, ki je dolg 2150 m in ki ima prerez 10 kv. kilometrov. Največji odtok vode znaša na sekundo 50 m*. Za delo je bilo treba več tisoč delovnih ur in izkopali no nad 30.000 m* kamenja. Zaposleno je okrog 200 delavcev, ki delajo po potrebi tudi v treh izmenah. Poleti in v jeseni je bilo zaposlenih do 500 delavcev. Prvi kredit v znesku 6,400.000 din bo porabljen do februarja prihodnjega leta.
V načrtu dela za prihodnje leto je določeno, da bodo odvedli vodo na drugi strani predora. V ta namen bo treba razširiti in utrditi strugo Neretve, da bo lahko sprejela razen svoje vode še po 50 m' vode na sekundo iz
Eredora. Toda, če bi razširili strugo, i morali podreti pet mostov, in 34 namakalnih naprav.	•;	-
Z blagovno proizvodnjo, proizvodnjo ne več za svojo uporabo, temveč za menjavo, proizvodi nujno menjajo posestnike. Proizvajalec odda svoj proizvod v menjavo in ne ve več, kaj se bo zgodilo z njim. Kakor hitro stopi denar in z denarjem trgovec kot posrednik med proizvajalcem, postane menjalni proces še bolj zamotan, končna usoda proizvodov še bolj negotova. Trgovcev je mnogo in nihče od njih ne ve, kaj dela drugi. Blago že ne gre več samo iz rok v roke, ampak tudi od trga do trga; proizvajalci so izgubili oblast nad celotno proizvodnjo svojega območja, trgovci je pa niso pridobili. Proizvodi in proizvodnja postanejo odvisni od slučaja.
Toda slučaj je le ena polovica celote, katere druga polovica se imenuje nujnost. V prirodi, kjer tudi navidez gospoduje slučaj, smo že davno v vsakem posameznem področju dokazali notranjo iiujnost in zakonitost, ki se uveljavlja v tem primeru. Kar pa velja za prirodo, velja tudi za družbo. Čimbolj mogočna postane družbena dejavnost, niz družbenih procesov, čimbolj se odteguje zavestnemu nadzorstvu ljudi In jim zraste čez glavo, čimbolj se zdi prepuščena golemu slučaju, tembolj se v tem primeru kakor s prirodno nujnostjo uveljavljajo v njej lastni, zanjo značilni zakoni. Taki zakoni obvladajo tudi slučajnosti blagovne proizvodnje ln blagovne menjave. Posameznemu proizvajalcu in menjalcu stoje nasproti kot tuje, v začetku tudi nepoznane sile, katerih značaj je treba šele s trudom raziskati in spoznati. Ti ekonomski zakoni blagovne proizvodnje se modificirajo z različnimi razvojnimi stopnjami te oblike proizvodnje, v splošnem pa Je vse razdobje civilizacije pod
njihovim gospostvom. In še danes vlada proizvod nad proizvajalcem, še danes ne urejuje celotne družbene proizvodnje skupen preudarjen načrt, ampak slepi zakoni, ki se uveljavljajo z elementarno silo, v poslednji stopnji v viharjih periodičnih trgovskih kriz.
Videli smo zgoraj, kako postane na precej zgodnji proizvajalni razvojni stopnji človeška delovna sila sposobna, da daje znatno večji proizvod, kakor je potreben »a vzdrževanje proizvajalcev, in kako je ta razvojna stopnja v glavnem tista, na kateri se pojavijo delitev dela in menjava med posamezniki. Ni trajalo več dolgo in odkrili so veliko »resnico«, da je tudi človek lahko blago, da Je mogoče tudi človeško silo zamenjati in uporabljati, če človeka spremene v sužnja. Komaj so ljudje začeli z menjavo, že so postali tudi sami predmet menjave. Aktivno Je postalo pasivno, pa naj so ljudje hoteli to ali ne.
S suženjstvom, ki je našlo v civilizaciji svoj najpopolnejši razvoj, je nastopila prva velika cepitev družbe v iz-koriščujoči in izkoriščani razred. Ta cepitev je trajala ves čas civilizacijske periode. Suženjstvo je prva, antičnemu svetu lastna oblika izkoriščanja, njej sledi tlačanstvo v srednjem veku, mezdno delo v novejšem času. To so tri velike oblike hlapčevstva, ki so značilne za tri velike epohe civilizacije; odkrito, v novejšem Času pa prikrito suženjstvo jo spremlja venomer.
Stopnje blagovne proizvodnje, b katero začenja civilizacija, ekonomsko označuje uvedba:	1. kovinskega denarja;
2.	trgovcev kot posredniškega razreda med proizvajalci; 3. zasebne zemljiške lastnine in hipoteke in 4. suženjskega
deia kot gospodujoče oblike proizvodnje. Rodbinska oblika, ki ustreza. civilizaciji in ki je z njo končnoveljavno zavladala, je monogamija, gospostvo moža nad ženo, in posamična rodbina kot gospodarska enota družbe. Strnitev civilizirane družbe je država, ki je v vseh značilnih dobah brez izjeme država vladajočega razreda ih ostane v vseh primerih v bistvu orodje za brzdanje zatiranega, izkoriščanega razreda. Značilno za civilizacijo Je še na eni strani ureditev nasprotja med mestom in deželo kot podlagi celokupne družbene delitve dela, na drugi strani uvedba oporoke, s katero lahko lastnik razpolaga preko svoje smrti s svojo lastnino. Ta ustanova, ki naravnost bije v obraz stari gentilni ureditvi, je bila v Atenah nepoznana vse do Solona. V Rimu je bila uvedena zgodaj, kdaj, ne vemo*; pri Nemcih so Jo uvedli duhovniki, da bi mogli vrli Nemci neovirano volit cerkvi svoj dedni delež.
S to osnovno ureditvijo Je civilizacija izvršila stvari, katerim stara gen-tilna družba niti daleč ni bila dorasla. Toda izvršila jih je s tem, da je razgibala v človeku najbolj umazane nagone
* Lassallov »System der erworbenen Rechte« se vrti v drugem delu v glavnem okoli stavka, da Je rimski testament tako star kakor Rim sam in da v rimski zgodovini nikoli »ni bilo dobe brez testamentov«, da je namreč oporoka nastala v predrimski dobi iz kulta pokojnikov. Lassalle kot veren starohegelija-neo ne izvaja rimskih pravnih določil iz »družbenih razmer«, temveč iz »špekulativnega pojma« volje in pride tako do tiste popolnoma nezgodovinske trditve. Temu se ne moremo čuditi v knjigi, ki pride na podlagi istega spekulativnega pojma do zaključka, da je bil pri rimskem delovanju prenos premoženja čisto postranska stvar. Lassalle ne veruje samo v iluzije rimskih juristov, posebno starejšega časa, ampak jih še prekaša.
in strasti in jih razvila na škodo vseh ostalih njegovih nagnenj. Nizek pohlep je bil gonilna sila civilizacije od njenega prvega dne do danes, njen odločujoči cilj bogastvo in zopet bogastvo in še v tretje bogastvo, ne družbeno bogastvo, temveč bogastvo klavrnega posameznega individua. Ce ji je pri tem padel v naročje napredujoči razvoj znanosti in v raznih dobah ponovno tudi najširši razcvet umetnosti, je bilo vendar samo zato, ker brez tega ne bi bila povsem mogoča pridobitev našega ča6a, bogastvo.
Ker je podlaga civilizacije izkoriščanje enega razreda po drugem, se giblje ves njen razvoj v neprestanem protislovju. Vsak napredek proizvodnje je istočasno nazadovanje v položaju zatiranega razreda, t. j. večine. Vsaka dobrota za enega je nujno zlo za drugi razred. Najočitnejši primer za to nudi uvedba strojev, katere posledice so danes splošno znane. In če se pri barbarih, kakor smo videli, še ni moglo razlikovati med pravicami in dolžnostmi, pa razjasni civilizacija razliko in nasprotje med obojim tudi največjemu topoglavcu s tem, da prepusti enemu razredu skoraj vse pravice, drugemu pa naloži skoraj vse dolžnosti.
Tega pa ne bi smelo biti. Kar je dobro za vladajoči razred, naj bo dobro za vbo družbo, s katero se vladajoči razred enači. Cim dalje torej napreduje civilizacija, tem bolj je prisiljena zakrivati zlo, ki ga je sama ustvarila, s plaščem ljubezni, ga olepšati ali utajiti, sploh u-vesti konvencionalno hinavščino, ki je niso poznale prejšnje družbene oblike in tudi ne prve stopnje civilizacije in ki doseže svoj višek v trditvi: izkoriščajoči razred vrši izkoriščanje zatiranega razreda Izključno in samo v interesu izkoriščanega razreda samega. In če ta tega ne uvidi, ampak postane celo uporen, je to najbolj ostudna nehvaležnost do dobrotnikov, izkoriščevalcev.*
•
Prvotno sem nameraval vzporediti
sijajno kritiko civilizacije, ki je raztresena v delih Charlesa Fouriera z Morganovo in s svojo kritiko. 2al ne utegnem. Omenjam le, da veljata že pri Fourieru monogamija in zemljiška lastnina za glavna značilna znaka civilizacije in da ju imenuje vojno bogatašev proti revežem. Tudi srečamo že pri njem globoko spoznanje, da so v vseh pogrešenih, v nasprotja razklanih družbah posamične rodbine (le familles incohčrentes) gospodarske enote.
Sedaj pa za sklep še Morganove sodbe o civilizaciji: »Od nastopa civilizacije dalje je postalo naraščanje bogastva tako velikansko, njegove oblike tako raznovrstne, njegova uporaba tako obsežna in uprava v korist lastnikov tako spretna, da je postalo bogastvo proti ljudstvu sila, ki Je ni mogoče obvladati. Človeški duh stoji zmeden in osupnjen pred svojim delom. Vendar pa bo prišel čas, ko se bo človeški razum okrepil do gospostva nad bogastvom in ko bo določil takd razmerle države do lastnine, katero varuje, kakor tudi meje pravic lastnikov. Interesi družbe imajo popolno prednost pred interesi posameznikov, a oboje je treba spraviti v pravično in skladno razmerje. Goli lov za bogastvom ni končno cilj človeštva, ako naj ostane napredek zakon bodočnosti, kot je bil zakon preteklosti. Od začetka civilizacije preteklo razdobje je le majhen delec tistega, ki je še pred njim. Razkroj družbe stoji grozeče pred nami kot konec tiste zgodovinske struje, katere edini cilj je bogastvo. Taka struja namreč vsebuje elemente svojega uničenja. Demokracija v upravi, bratstvo v družbi, enakost pravic, splošna vzgoja bodo otvorili naslednjo višjo družbeno stopnjo, ki v njeno smer neprestano deluje izkušnja, razum in znanost. To bo obnova — toda v višji obliki — svobode, enakosti in bratstva starih gens.< (Morgan, Aucient Society, pag. 552.)
Vprašanja, ki zahtevalo pozornost
Moskva, 14. dec, (Tass) »Pravda« je priobčila članek Zaslavskega z naslovom »Vprašanja, ki zaslužijo pozornost«. Članek se glasi:
Pred nekaj dnevi je Reuter objavil poročilo iz Teherana, da je iranski ministrski predsednik Ibrahim Hakimi na tiskovni konferenci obravnaval vprašanje o umiku vojaštva treh zavezniških velesil iz Irana. Ibrahim Hakimi pa je prezrl drugo vprašanje, ki je trenutno za Iran važnejše in nujnejše. To je vprašanje demokratičnega gibanja, ki se je razvilo v Iranu.
V Iranu se dogaja isto kot v drugih državah, kjer zastareli politični režimi demokratične sile dušijo in ovirajo v razvoju, Poraz nemškega fašizma in japonskega imperializma je dal mogočen polet demokratičnemu gibanju v raznih državah, vštevši Iran, Neposredni cilj hrupa, ki ga reakcionarni krogi dvigajo brez kakršnega koli vzroka, se tiče zavezniškega vojaštva in ima namen, odvrniti pozornost od njihove politike zatiranja demokratičnega gibanja v iranskem Azerbejdžanu s policijskimi silami.
Ena izmed treh zavezniških velesil, ki jih je omenil Ibrahim Hakimi, je ZSSR. Odgovor na vprašanje o prisotnosti sovjetskega vojaštva v Iranu je kaj enostaven. Sovjetsko-angleško-iranski sporazum z dne 27. januarja 1942 jasno določa naloge, pogoje in dobo bivanja sovjetskega vojaštva v Iranu, da ne omenjamo so-vjetsko-iranske pogodbe z dne 26. februarja 1941, po kateri ima Sovjetska zveza pravico poslati svoje čete na iransko ozemlje. To je odgovor na vprašanje o sovjetskih četah v Iranu, to je pojasnilo, zakaj je ta odgovor tako jasen in enostaven: v skladu s pogodbo. Prav tako jasen in enostaven je odgovor na vpra-•'ie o prisotnosti sovjetskih čet v dru-k__, državah.
Druga od treh zavezniških sil, ki jih je omenil Ibrahim Hakimi, je Velika Britanija. Vprašanje o prisotnosti britanskih čet v Iranu glede na sporazum iz leta 1942 izgleda še nekam jasno. Vendar pa se v zvezi s tem vprašanjem pojavljajo še druga: ali so v Iranu angleške čete, ki so prišle tja pred sporazumom 1942? Če je temu tako, kdaj so prišle? Kje se nahajajo? Koliko jih _ je? Kaj počnejo tam? Ali je njihova prisotnost v skladu s pogoji pogodbe iz leta 1942? Na ta vprašanja ne dobimo nobenega odgovora. Če pustimo Iran in vzamemo druge države, število teh vprašanj neizmerno naraste.
Skoraj vsak dan postavlja egiptski tisk eno in isto vprašanje: Kdaj bo Velika Britanija končno umaknila svoje vojaštvo iz Egipta? Dalje: Zakaj se nahaja tako obsežna angleška kopna, mornariška in letalska vojska v Palestini? Znano je, da ima to vojaštvo stalne manevre, da streljajo in zapirajo. Zakaj so spremenili Palestino v vojno pozorišče — zaman postavljajo prebivalci te starodavne dežele to vprašanje. Ali se je britansko vojaštvo umaknilo iz Sirije in Libanona? Ali je kakšna zakonita osnova za to, da se mudijo še v Siriji?
Tudi v Grčiji so angleške čete, ki nimajo nobenega posla, Zakaj? Čemu? Koliko jih je? Vmešavajo se v notranje zadeve grškega ljudstva, kar ne določa nobena pogodba na svetu.
Ljudje vsega sveta — med njimi tudi člani laburistične stranke — se vprašujejo, kaj delajo angleške čete v Indoneziji, ki je baje zanje tuja dežela? Kako so prišli tja? Zakaj bombardirajo in razbijajo indonezijska mesta? Kaj imajo opraviti s Holandsko Indonezijo, ki diši po petroleju? Kako dolgo bodo po končani vojni nadaljevali s sovražnostmi na Javi? V Belgiji, Franciji, Holandski, Danski in Norveški vidimo znake skraj nega presenečenja. Kaj ima angleško vojaštvo opraviti v teh državah? Zakaj je sploh tam? Nobenega odgovora!
Tretja zavezniška velesila, ki jo je omenil Ibrahim Hakimi, je USA. Kolikor je znano, nimajo Združene države z Iranom nikake pogodbe, ki bi predvidevala prisotnost ameriških čet. Toda če Ibrahim Hakimi pravi, da se morajo ameriške čete umakniti, je očividno, da so v Iranu. Pogodbe ni, čete pa so tu! Kdaj so prišle, zakaj so prišle, kje se nahajajo in koliko jih je? Zakaj so ostale v Iranu? Kdaj se nameravajo umakniti? Ali se sploh nameravajo umakniti? Na ta vprašanja ni nobenega odkritega odgovora. Vse je zavito v meglo. To je umetna megla.
Tudi na Kitajskem jo vidimo. Tudi tu ne obstoja nikaka pogodba. Tudi tukaj so čete Združenih držav in zelo ugledni generali. To vojaštvo operira — zakaj? Čemu? Kako dolgo?
Zakaj in kako dolgo bodo ameriške čete ostale v Egiptu? Egipčanski tisk se zaman trudi, najti odgovor. Svet je prepoln takih vznemirljivih vprašanj. Odgovorov pa ni. Po demokratičnih pravilih bi morali takoj odgovoriti, če vprašuje ljudstvo. Vendar se nekateri politiki sklicujejo na demokratična načela le tedaj, kadar je to v njihov prid. Če jim ni v prid, surovo zavrnejo nevarna vprašanja z besedami: To ni vaša zadeva! Vendar pa je to zadeva ljudstva!
Zasedanje izvršnega odbora svetovne sindikalne zveze
Pariz 19. dec. (Tanjug.) TASS poroča, da bo 21. in 22. dec. v Parizu seja izvršnega odbora svetovne sindikalne zveze. Odbor bo razpravljal o vprašanju delegacije, ki jo namerava zveza poslati v Nemčijo in Grčijo. Razen tega pa bo pripravil poziv, ki ga bodo poslali organizaciji Združenih narodoiv, da bi predstavniki zveze dobili mesto v tej organizaciji.
Poljski listi pozdravljajo moskovsko konferenco
Varšava, 19. dec. Dopisnik Tanjuga poroča: Poljski tisk posveča vrsto uvodnih člankov moskovski konferenci, Glasilo demokratične stranke »Dnevne vesti« piše: Naša želja je, da bi moskovska konferenca odstranila vampirje preteklosti — to je one, ki želijo, da oslabijo in zrušijo sovjetsko-britansko-ameriško zvezo — in uniči fašistične ostanke, Želimo, da napravi moskovska konfrenca konec vsem »blokom« — ki delijo svet v sovražne skupine držav — in da odstrani vse poskuse, ki hočejo spremeniti sklepe, da bi se uničili ideali organizacije Združenih narodov, kakor tudi splošna varnost, ki je ogrožena zaradi strahovanja z atomsko bombo
List »Življenje Varšave« piše: »Povra-
tek k potsdamskim odločbam ne pomeni samo uspeha za sovjetsko diplomacijo, ampak za ves miroljubni svet. So gotova znamenja, ki dovoljujejo upati, da lahko izid moskovske konference pričakujemo z velikim optimizmom.«
List »Republika« piše: »Pri vseh onih, ki želijo normalizacijo povojnih razmer in ustvaritev mirnega ozračja za delo, je neuspeh konference ministrov za zunanje zadeve v Londonu izzval velik nemir. Kolikor prej se bodo izgladile razlike med velikimi zavezniki, toliko prej bo mogoče odstraniti sledove vojne in spraviti svet v ravnotežje. Vsak pošten in iskren človek želi, da bi na moskovski konferenci rešili čim več problemov, kakor tudi vprašanje atomske bombe.«
Svečano zasedanje azerbejdžanskega Medžlisa (parlamenta) v Tabrisu
Teheran 19. dec. (Tass) Medžlis Iranskega Azerbejdžana, ki je bil izvoljen na temelju splošne in neposredne volivne pravice s tajnim glasovanjem, se je sestal k prvi seji v Tabrizu. Seje so se udeležili številni gostje, med temi predstavniki krajevne uprave iz Tabriza, gospodarskih in kulturnih ustanov, dopisniki tiska, tavriški trgovci, industrijci, inte-telektualci in obrtniki, skupine delavcev in kmetov, ki so prišli iz bližnjih vasi, kakor tudi predstavniki inozemskih konzulatov v Tabrizu.
Sejo Medžlisa je otvoril najstarejši poslanec Rafie. Nato je Medžlis s tajnim glasovanjem izvolil stalno predsedstvo, v katerem se nahajajo predsednik Šabu-stari, trije podpredsedniki, trije člani predsedstva in dva tajnika. Predsednik Medžlisa Šabustari je imel na seji Medžlisa sledeč govor:
»29. in 30. abana (20. in 21. novembra) se je sestala v Tabrizu ustavodajna skupščina, ki se je je udeležilo preko 700 zastopnikov iz vseh predelov Azerbejdžana. Ustavodajna skupščina je iz-
volila narodni odbor in mu poverila nalogo, da izvede na podlagi tajnega glasovanja volitve v Medžlis. Danes so se volitve uspešno zaključile in mi poslanci, ki nas je izvolil narod, predstavljamo narodni Medžlis Azerbejdžana. V imenu predsedstva narodnega odbora izjavljam, da je slednji prenehal obstojati, ker je izpolnil svojo nalogo.«
V soglasju s čl. 33 pravilnika Medžlisa je Šubustari nato predlagal, da se sestava vlade iranskega Azerbajdžana poveri voditelju demokratične stranke Piševariu. Medžlis je soglasno sprejel ta predlog. Ob koncu zasedanja je prebivalstvo mesta, ki se je zbralo v bližini kinematografske dvorane »Lidban«, kjer se je sešel Medžlis k I. zasedanju, poslance toplo pozdravljalo.
Na popoldanskem zasedanju 12. decembra je Piševari predložil Medžlisu v odobritev seznam svoje vlade, ki jo je sestavil. Medžlis je soglasno odobril vladni seznam, ki ga je predložil Piševari. Nato je Medžlis razpravljal o vladnem programu ter odobril njegov program z nekaterimi dodatki.
Angleški list o zavlačevanju izročitve jugoslovanskih vojnih zločincev
London, 19. dec. Dopisnik Tanjuga poroča: List »Daily Telegraph« prinaša pod naslovom »Vojni zločinci v Italiji« sledeče poročilo svojega dopisnika iz Beograda:
»Jugoslovanski in albanski tisk kakor, tudi radio so pričeli ostro kampanjo, da bi britanske oblasti izročile gotovo število oseb, ki v tem trenutku prebivajo v Italiji in ki so obtoženi vojnih zločinov, ki so jih zagrešili - na Balkanu. Mnoge izmed teh oseb so še nadalje na svobodi. Kakor izgleda, so ti jugoslovanski protesti dovolj utemeljeni. V mnogih primerih je britansko ministrstvo za zunanje zadeve sprejelo dokaze o krivdi teh oseb. Razlog za zavlačevanje izročitve poedincev je čisto birokratskega značaja.
List »Borba« obdolžuje Britanijo in Združene države Amerike, da bi rade zaščitile te zločince.
Posebni razlog jugoslovanskih protestov je dejstvo, da izdajalci poedinih dežel sploh niso v spiskih vojnih zločincev Združenih narodov kot celota; britansko ministrstvo za zunanje zadeve je celo v najbolj očitnih primerih zahtevalo dokaze o krivdi vsake teh oseb. 9. oktobra je ministrstvo za zunanje zadeve sprejelo dokaze proti 12 vodečim jugoslovanskim kvizlingom ih obljubilo, da jih bo izročilo. Tak postopek ministrstva za zunanje zadeve je izzval najpovoljnejše komentarje. Sedaj pa izgleda, da poveljstvo na Sredozemskem morju zaradi upravnega zavlačevanja ni izročilo teh zahtevanih oseb.
Nemčija lahko obnovi proizvodnjo vojnih strojev v 5 do 10 letih
Washington, 19. dec. (Tanjug.) Wa-shingtonski tisk poroča, da je bivši glavni preiskovalec nemških kartelov in dobroimetij v tujini, polkovnik Bernstein, nadaljeval svoje poročilo pred pododoborom senata za vojno mobilizacijo in je izjavil, da so nasprotstva v mnenjih med visokimi vojaškimi predstavniki ovrgla izvedbo potsdamske izjave. Vojaška organizacija za nadzorstvo nad proizvodnjo se je bolj zanimala za obnovo proizvodnje kot za uničevanje vojnih podjetij. Kakor pravi Bernstein, je edem izmed članov proizvodnega nadzorstva priporočil, da se izpuste aretirani uradniki družbe »IG Farbenindu-strie«, da bi obnovili delo podjetja.
Do preteklega tedna so vojaška obla-etva porušila samo dva majhna IG-Far-betn obrata na ameriškem področju, tako da nimajo namena izvršiti uničenja ostalih tovarn tvrdke IG-Farben. Trinajst teh tovarn, ki so prej izdelovale samo vojaške predmete, je obnovilo delo. Nekatere proizvajajo celo razstreliva.
Bernstein je nadalje poudaril, da kljub začasnim težavam in pomanjkanju
goriva, prevoznih sredstev, delavne sile, tovarn in tehnikov,, ki so potrebni za skorajšnjo obnovitev, nemška vojna industrija ostaja in bo Nemčija brez učinkovite dezindustrializacije lahko obnovila proizvodnjo- vojnih strojev v petih do desetih letih.
Bernstein je poudaril, da večine tovarn IG-Farben 1 in njenih uradov med vojno niso bombardirali, čeprav so bombardirali bližnje objekte^ Bernstein je podprl obtožbo, da sta se IG-Farbenin-dustrie in družba Standard-Oil sporazumeli, da izmenjata patentne pravice in je predložil pismo, družbe IG-Farben, naslovljeno na nemško gospodarsko ministrstvo, datirano s 15. oktobrom 1939, v katerem so razloženi patentni dogovori.
V pismu je napisano, da je bil izdelan načrt za »prijateljsko sodelovanje po koncu vojne neglede na stališče,, ki ga bodo zavzele Združene države«. Bernstein je izjavil, da ima mnogo dokazil za nemško gospodarsko prodiranje v Latinsko Ameriko, toda visoki uradniki so zahtevali, naj takega gradiva za enkrat ne objavi.
Tudi na Japonskem se ljudstvo počasi prebuja
Toiohara 19. dec. (Tass.) Japonski parlament, ki zaseda že deset dni, ni sposoben rešiti številne probleme sodobnosti. Pozornost poslancev je v bistvu osredotočena le na dvoje: izogniti se odgovornosti za vojno in ustvariti predpogoje za osebni uspeh na parlamentarnih volitvah.
Mac Arthurjevo zaporno povelje, najprej za 59 in nato še za nadaljnjih devet Japoncev, je zadelo tudi parlament, ker se na seznamu aretirancev nahaja šest članov spodnje in 18 članov zgornje zbornice. Omembe vredno je dejstvo, da vsebuje seznani vojnih zločincev številne predstavnike visoke aristokracije, med ostalimi tudi princa Noshimoto in Konoja.
Delavnost parlamentarcev je majhna. Plenarnih sestankov se udeležuje komaj 25 do 30 odstotkov celotnega števila poslancev V desetih dneh ni parlament sprejel niti enega zakonskega osnutka. Na sestankih se trdovratno izogibajo razpravljanju o osnutkih demokratičnih zakonov, ki jih je vlada predložila zaradi pritiska od spodaj.
Dne 7 decembra piše »Nippon Times« v komentarju o delu parlamenta: »To za-
sedanje je spretno uprizorjena politična burka. Vlada in parlament namenoma odlašata z razpravo o osnutku zakona o zemljiški reformi in strokovnih zvezah.« Pripomniti je treba, da baš parlamentarci podpirajo obstoječi imperialistični sistem na Japonskem. Problemi reorganizacije zgornje zbornice, razpustitve tajnega sveta in revizije ustave še niso rešeni. Celo japonski tisk poudarja, da vlada nima resnega namena, da bi izvedla razne zakonske osnutke.
Med strankami, ki sestavljajo parlament, je opaziti veliko nesložnost in zmedo. Najmočnejša stranka parlamenta — »progresivna« — razpada na eni strani zaradi hudih notranjih trenj, na drugi strani pa zaradi aretacije enega izmed njenih voditeljev Sakurai-a in teoretika Ota. Zaradi svojega reakcionarnega duha se tako imenovana liberalna stranka kaj malo razlikuje od »progresivne« in so vsi njeni napori usmerjeni k temu, da bi rešila svoje člane odgovornosti za vojno.
Med zasedanjem parlamenta so se voditelji socialistične stranke pokazali kot vneti zagovorniki imperialističnega sistema. Socialisti so dvakrat zavrnili predlog
Komunistične partije za združitev. Mimogrede omenjeno je socialistična stranka pribežališče za številne člane »progresivne« stranke, ki so iz raznih vzrokov to stranko zapustili.
Komunistična partija ima v državi vedno večji vpliv. Od 1. do 3. decembra se je vršil kongres Komunistične partije, kateremu je prisostvovalo nad oOO delegatov. Tokuda je govori! o nalogah Partije in poudaril, da 6e mora Partija boriti za višjo stopnjo življenjskih pogojev, za dvig industrijske in poljedelske proizvodnje in za vzpostavitev republikanskega sistema, ker se temeljna vprašanja ne morejo rešiti e sedanjim imperialističnim sistemom. Na kongresu je bil izvoljen centralni komite, ki sestoji iz sedmih članov in osmih poslancev. Tokuda je bil izvoljen za glavnega sekretarja. Ustanovljena je bila tudi Zveza komunistične mladine.
Na Japonskem se široke ljudske množice bore za demokratizacijo vladnega sistema. Ogromno je bilo navdušenje, ki je spremljalo zborovanja, ki so jih sklicali komunisti in pet levičarskih strank 8. decembra s ciljem, da se sestavi seznam vojnih krivcev. Dvorana, v kateri se je vršilo zborovanje v Tokiu, je bila nabito polna.
Seznam, na katerem je nad tisoč vojnih zločincev, je bil sprejet z gromovitim ploskanjem. Na seznamu so cesar, cesarica in sploh vsi polnoletni člani cesarske družine, razen slaboumnega princa Yam-čina, 23 dvorjanikov, 130 predstavnikov armade in mornarice, 135 bivših vladnih članov, 19 diplomatov, 16 pokrajinskih glavarjev, 32 sodnijskih uradnikov, 32 policijskih uradnikov. 38 tajnih svetnikov, 165 članov zgornje zbornice, 357 članov spodnje zbornice, 86 ravnateljev trustov, 168 voditeljev desničarskih skupin, 112 pisateljev in časnikarjev itd. Na seznamu je tudi šest članov sedanje vlade: Šide-hara, Iošida, šibušava, Maeda, Ivvata, Ho-rikiri, kakor tudi socialistična voditelja Kono in Hirano.
Japonski tisk ne poroča o položaju v notranjosti države. Centralna japonska vlada in krajevne oblasti so izgubile pri kmetih ves ugled. Japonski kmetje ne pričakujejo, da bi bile sedanje japonske oblasti zmožne ali da bi sploh hotele rešiti zemljiško vprašanje. Dne 10. decembra poroča »Nippon Times«, da je 15 predstavnikov prefekture v Akiti posetilo ministrskega predsednika in zahtevalo, da odkupi država zemljo od zemljiških posestnikov in jo razdeli med kmete.
Kako napreduje repatriacija japonskih državljanov, je razvidno iz sledečih številk: Do 2. decembra je bilo repatriiranih 693.000 japonskih državljanov, medtem ko jih je 606.000 še vedno v inozemstvu. Iz Japonske je bilo evakuiranih 18.717 Kitajcev in 445 Korejcev, medtem ko je 884 Kitajcev in 597.949 Korejcev še ostalo na Japonskem.
mmmm * tmmm
Indonezijsko ljudstvo na Sumatri odklanja položaj dominiona
New York, 19. dec. (Tanjug.) Tasa poroča: Kot poroča dopisnik Associated Pressa iz Batavije, je Amir, vršilec dolžnosti guvernerja Sumatre, po posvetovanju z ministrskim predsednikom indonezijske republike Sdžarirom izjavil v imenu indonezijske vlade, da Indonezijci s Sumatre podpirajo javanske Indonezijce.
Amir in njegovi sodelavci so prišli v Batavijo iz Padanga na Sumatri. Na tiskovni konferenci je izjavil Amir: »Mi, kot tudi ostalo indonezijsko ljudstvo odklanjamo položaj dominiona in zahtevamo tudi za Sumatro popolno neodvisnost.«
Zveza portugalskih protifašistov proti diktaturi Salazarja
Mexico Cfty, 19. dec. (Tanjug) TASS poroča, da tisk v Braziliji piše, da dela zveza portugalskih protifašistov na tem, da bi se združili vsi portugalski proti-fašisti v boju proti Salazarjevi vladi. Predsednik zveze profesor Lusio Pineru je na sestanku v Rio de Janeiro izjavil, da zveza brezpogojno pomaga gibanju združenih protifašistov v Portugalski, ki že nekaj časa vodi podtalno borbo proti Salazarjevi vladi.
Zveza je pričela kampanjo za demokratizacijo Portugalske in ustanovila odbor, ki bo poslal diplomatskim predstavnikom Združenih držav prošnjo, da bi uporabili potsdamsko deklaracijo tudi proti portugalski diktaturi, ker je Sala-zarjeva fašistična vlada nezakonita.
Zdaj so potrebna dejanja — piše »Le Monde«
Pariz 19. dec. (Tanjug.) Agencija Fr. Pr. poroča, da ugotavlja^ list »Le Monde« v svojem uvodnem članku, da uradnimi izjavam Pariza, Londona in Wasbingtona o diplomatskih odnošajihs Francovo Španijo nikoli ne slede dejanja.
»Le Monde« piše: Ta položaj ne more vedno trajati, ke.r bi sicer špansko ljudstvo moralo večno živeti pod fašistično diktaturo. Razpoloženje večine španskega prebivalstva je odločno proti Francu Poleg tega bi to obsodilo Španijo, da ostane vedno izven organizacije. Zedinjenih narodov. Zdaj so potrebna dejanja.
Niirnberški proces
London, 19. dec. Pred nurnberškim sodiščem so včeraj razpravljali o sistematičnem načrtu nacistov, da poberejo vse umetnostne zaklade v zasedenih deželah.
Zavezniški svet potrdil novo avstrijsko vlado
London, 19. dec. Zavezniški svet je potrdil novo avstrijsko vlado pod predsedstvom Figla.
Obvestila
PRESKRBA
POJASNILO GLEDE SLADKORJA K objavi za sladkor (z dne 19. t. m.) pojasnjuje ministrstvo za trgovino in preskrbo, da prejme vsak potrošnik na vse tri odrezke (1, 2 in 3) skupaj 100 gramov sladkorja kot akontacijo, ne pa označeno količino na vsak posamezni odrezek, kot si nekateri napačno tolmačijo.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS
SLADKOR
Vsi potrošniki prejmejo na osnovne živilske nakaznice za mesec december kot akontacijo 100 gramov sladkorja na odrezke za sladkor štev, 1, 2 in 3.
Zadruga in trgovci naj prično sladkor takoj deliti, oni pa, ki ga nimajo na zalogi oz. katerim bi zaloga pošla, prejmejo dodatne nakaznice.
DELITEV SALAM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v soboto, dne 22. L m. pri svojih stalnih mesarjih v dopoldanskih urah na odrezek »meso b december« osnovne živilske nakaznice, izane od MNO — odsek za preskrbo v Ljubljani po 10 dkg salam.
Istočasno prejmejo salame zamudniki na odrezek »meso d november* pri svojih stalnih mesarjih.
Ako bi slučajno zmanjkalo salam, jih bodo potrošniki prejeli v ponedeljek 24. t. m.
Prodajna cena za kg salam je din 50. Mesarji naj se javijo v svrho prevzema blaga:
Četrtek 20. t. m., mesarji od črke A—O ob 8. uri na mestni klavnici, od P—2 ob 13. uri na mestni klavnici.
Petek 21. t. m., vsi mesarji od 13—17 ure v skladišču Slamič, Gosposvetska cesta 6.
Neprodane salame vrnejo mesarji brezpogojno do 15. ure v ponedeljek, dne 24-t. m. na mestno klavnico.
Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI
DRAMA
Četrtek, 20. decembra: Zaprto (generalka).
Petek, 21. decembra ob 20. uri: Mira Pucova:	»Svet brez sovraštva«.
Krstna predstava. Premiera. Red Premierski.
Opera
Četrtek, 20. decembra ob 19.30 uri: A. P. Borodin:	»Knez Igor«. Red
Četrtek.
Petek, 21. decembra: Generalka.
V MARIBORU
Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje člana ljubljanske opere Antona Orla. Red C.
Petek, 21. decembra ob 20. uri: B. Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje člana ljubljanske opere Antona Orla. Red B.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 2». XII.
6.30—7 Veseli napevi — 7—7.15 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda —
7.15—8 Pester glasbeni spored — 12—12.30 Opoldanski koncert — 12.30—12.45 Napoved časa, poročila in pregled sporeda — 12.45— 13 Partizanske pesmi na ploščah — 13—13.30 Slovenske pesmi — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda — 13.45—14 Srbske in makedonske pesmi pojo Zvonko Saradžič — 14—14.30 Koncert malega orkestra Radia Ljubljana, dirigent: Uroš Prevoršek — 14.30—14.45 Napoved časa in poročila — 14.45—15 Chopinovi valčki in po-loneze — 15 Poizvedbe — 17—17.15 Sovjetske vojaške pesmi — 17.15—17.30 Oddaja za mladino in pionirje — 17.30—17.45 Vokalni koncert sopranistke Marjane Kastelčeve, pri klavirju Dana Perušek — 17.45—18 Griegovi simfonični plesi — 18—18.15 Oddaja turističnega odseka trgovinskega ministrstva —
18.15—18.30 Pisana glasba -	18.30—18.45 Zdravstvena ura — 18.45—19 Dvorak: Dva simfonična plesa — Smetana: »Vyšehrad« in »Blanik« iz cikla »Ma vlast« — 19—19.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 19.15—19.30 Ruske in slovenske zbor-ske pesmi — 19.30—19.50 Partizanska ura — Biljana Marinkovič: Od burke u fabrika-ma do grugavine kraj terora — 19.50—20.05 Dve klavirski skladbi partizanskih avtorjev Natka Devčiča in Karla Pahorja izvaja pianist Pavel Šivio — 20.05—20.20 Vokalni koncert altistke Elze Karlovčeve, pri klavirju Bojan Adamič — 20.20—20.45 Slovenske partizanske, narodne in umetne pesmi poje zbor »Grafike« pod vodstvom direktorja Adolfa Grobminga — 20.45—21.10 Večer skladb Janka Ravnika. Sodelujejo: pianistka Hilda Horak - Domazetovičeva, sopranistka Milica Polajnarjeva in komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Cirila Cvetka — 21.10—21.35 Slovanska in francoska orkestralna glasba — 21.35—22 Koncert violinista prof. Jana Šlajsa, pri klavirju prof. Pavel Šivic — 22—22.55 Oddaja o Ustavi — nato reproducirana glasba — 22.55—23 Naj-novrejše vesti.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION:	Ameriški film »Hotel za
žene«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO MATICA: Sovjetski film »Ob šestih po zmagi*, tednik. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: Španski film »Žrtev«, tednik. Ob 17., 19. in 21. url.
Primorci! V nedeljo, 23. t. m. ob pol deseti uri zjutraj bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani javno zborovanje vseh Primorcev, na katerem si bomo izvolili svoje legitimne predstavnike. Pridite vsi!
Rokopise »prejem« uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana. Kopitarjeva ul 6/111 * telefon uredništva tn uprav* itev. 23-61. 23-62 23-63	23-64	★	lelel on dežurnega arednika št 23-62 telefonska
štev* za naročnino »Ljudske pravice« 30-30, Miklošičeva cesta 5, £ Urejuje in odgovarja uredniški odbor. ★ Tiska -na »Liudsk* pravice«.