novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajiu@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
St. 7 (1141) Čedad, četrtek, 13. februaija 2003
naroči se na naš tednik
Na natečaju špietarskega kamuna je v petek 7. februarja sodelovalo 16 posameznih an skupinskih avtorjev
S. Pietro al Natisone, ristorante “Al Giardino” Lunedì 17 febbraio, ore 18.30
Convegno: Ingresso della Slovenia nell’Unione europea: prospettive per le aree di confine e per la comunità slovena in Italia
Interventi di Riccardo Ruttar, Silvester GaberSCek, Riccardo llly, Ivano Strizzolo
La Margherita Vali del Natieone e del Torre-Marjetica Necfske in Terske dolne
Corsi presidente del Comprensorio
Adriano Corsi, sindaco di S. Floriano al Col-lio, è il presidente del Comprensorio montano che raggruppa le Comunità delle Valli del Torre, del Natisone e del Collio.
Quella di lunedì 10, nella sala consiliare di Tarcento, è stata un’elezione bulgara: 29 voti favorevoli su 30, una sola astensione, quella dello stesso Corsi. Molto sofferta, invece, la designazione dei quattro assessori, tanto che, passata la mezzanotte, la riunione è stata aggiornata a lunedì 24.
La stessa nomina del sindaco di S.
Floriano è stata in forse fino all’ultimo.
In due incontri avvenuti alla fine della scorsa settimana il suo nome era dato per certo, incontrando i favori degli altri 24 sindaci e dei 5 consiglieri eletti tra le liste di minoranza che fanno parte dell’assemblea, ma proprio lunedì tutto era stato messo in discussione. Cosa era successo? A quanto pare il problema scaturiva da una frattura nel centro-destra (che poteva contare su 15 voti, esattamente la metà del totale), in cui premevano per la presidenza sia il commissario della Co-
munità montana del Torre, Renato Picogna, sia quello del Valli del Natisone, Giuseppe Sibau.
Questo rimetteva in discussione l’accordo precedente: Corsi alla presidenza, nel direttivo i due commissari ed i vi-cesindaci di S. Pietro al Natisone, Giuseppe Bla-setig, e di Tarcento, Loris Agosto.
Per evitare una “frattura” interna, il centro-destra ha alla fine deciso di appoggiare Corsi, considerato un politico
certo attento alle problematiche della minoranza slovena (è diventato sindaco a capo di una lista dell’Unione slovena -Slovenska skupnost) ma comunque un moderato. Un presidente “super-partes”, “di garanzia” secondo le parole del sindaco di Cividale, Attilio Vuga.
L’accordo complessivo, dunque, resisteva? Neanche per sogno.
Michele Obit segue a pagina 4
Adriano Corsi
Naš domaci jezik je še kuo živ!
Poslušali smo glasove iz Rezije, Terskih an tudi Nadiških dolin Se posebno razveseljivo je bilo poslušat po slovensko naše najmlajše
Je bila žihar vesela an dobre volje špietarska županja Bruna Dorbolò v petak 7. februarja zvicer. V kamunski sali se je v imenu ljubezni an skarbi za naš domači jezik zbralo ries dobro ljudi. Bili so te mali od špietarske osnovne šole z njih meštrami, bile so tri mlade Čeče iz Rezije an Beneški vedenci, njih vars-tniki iz naših dolin, bila sta dva pevska zbora (Pod lipo iz Bamasa an Monte Canin iz Rezije), bluo je puno domačih avtoiju pod in nad dvajsetim lietom starosti. Poslušal smo 16 diel, kar nie malo. An so bli vsak od njih vriedni
Novost konkorša so bili mladi Beneški vedenci tle blizu Loredana Drecogna, ki je bila prva
pohvale an nagrade.
Žirija nie imiela lahkega diela. Na koncu pa je takuo odločila: v parvi skupini, kjer so bili te mali do dvajsetega lieta, je prva nagrada šla ex-aequo Valentinu Floreančiču an Davidu Tomasetig, druga glih takuo ex-aequo Cecilii Blasutig an Mas hi Primosig.
Od te velikih je prvi premio šu Loredani Drecogna, drugi pa Andreini Trusgnach. V zadnji sekciji so bile skupi-
ne: prvo nagrado so se med sabo arzpartili 3. razred špietarske Suole, Beneški vedenci an tri rezijanske čeče, drugo
nagrado so vsak na pu nesli zbori Pod lipo an Monte Canin.
Beri na strani 5,6 an 7
Guerra alì Tondo, kdo bo kandidat?
Polemika v Domu svoboščin, ali naj v naši deželi tekmuje za mesto predsednika deželnega odbora Alessandra Guerra ali sedanji predsednik Renzo Tondo, je zadobila vsedržavno razsežnost, saj o zadevi neposredno razpravljajo in odločajo Berlusconi, Bossi in Fini. Zato so tudi vsedržavni časopisi zadevo rece-pirali in jo primemo, z mastnimi naslovi, zabeležili.
Ko boste bralci Novega Matajurja brskali po Zelenem listu, se bo stvar verjetno že razpletla. V Domu svoboščin ima namreč zadnjo besedo Berlusconi, saj bi desnosredinske koalicije brez njega ne bilo. Vsi lahko zahtevajo svoje, se kre-
gajo in polemizirajo, vendar je vsem jasno, da se brez Berlusconija dom sesuje. Fini bi ostal v emarginaciji desnice, Bossija pa je Berlusconi ponovno vzel na voz, ko je Severna liga bila že volilno šibka. Dom svoboščin nima torej problema gospodarja.
Zanimivo pa je, kako se zadeve razvijajo v Furlaniji-Julijski krajini in predvsem v Furlaniji. Predstavnica Lige Guerra je bila v Furlaniji najpopularnejši politik in je na zadnjih deželnih volitvah zbrala rekordno število preferenc. Predstavnik Forza Italije Tondo je “skromnejši” in v medijih ne izstopa kot Guerra.
beri na strani 4
AK1l)A*-AII 6
»
Aktualno
Solidarnost slovenske manjšine v F-JK s Korošci
Slovenski glas naj ne utihne
Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi PavSič in Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor sta izročila generalnemu konzulu Republike Avstrije v Trstu Hansu Sabaditschu dopis, v katerem izražata zaskrbljenost slovenske narodne skupnosti v Italiji v zvezi z ukinitvijo finančne pomoči slovenskemu Radiu2 iz Celovca.
Zakaj pravzaprav se gre? Pripadniki manjšin dobro vemo, kako so pomembni časopisi, radio in televizija. Furlani zahtevajo svojo televizijo, Slovenci v Benečiji zahtevamo, da bi lahko povsod videli slovensko televizijo iz Trsta in poslušali radio. V še slabši položaj pa so zašli Slovenci na avstrijskem Koroškem, to je naši sosedi
na trbiški strani.
Po dolgih prizadevanjih je avstrijska državna radiotelevizija ORF uvedla leta 1998 v Celovcu slovenski Radio 2/Agora. V njem so bili zaposleni štirje uslužbenci. Ni veliko, vendar je radio zagotavljal celodnevne oddaje v slovenskem jeziku. Pred nedavnim je 5. člen novega zakona, ki urejuje delovanje avstrijske radiotelevizije ORF, izrecno predvidel radijske in televizijske oddaje v manjšinskih jezikih, in torej tudi v slovenskem. Zgodilo pa se je ravno obratno. Avstrijska državna televizija je konec leta 2002 sporočila, da nima več denarja za finansiranje slovenskega radia. Smešnost trditve je že v dejstvu, da neka vsedržavna televizija, ki stane ogromno, nima denarja za
štiri uslužbence.
Slovenci na Koroškem in njihove organizacije so dobro razumeli, da gre za politično potezo, eno izmed tolikih v škodo slovenske manjšine v Avstriji. Kdor pozna bližnjo Koroško, Celovec in njegovo okolico, lahko sklepa, da prav radio in televizija prideta najlažje v slovenske družine: razdalje med vasmi so precejšnje, marsikatera hiša je že v goratem področju, sneži itd. Radio je bil bistven za širjenje slovenske besede. Zato so na Dunaju odvzeli sredstva radiu in zadali slovenski manjšini hud udarec. Reakcija je bila takojšnja.
Uslužbenci Radia 2 delajo brezplačno. Izvedli so že opozorilno gladovno stavko, mobilizirale so se slovenske organizacije, šo-
le in demokrati slovenskega in nemškega jezika. Da bi Radio 2 ne umrl, so zbrali skoraj 9.000 podpisov, ki jih bodo izročili avstrijskemu kanclerju Schiisslu. Radiu prihajajo solidarnostne izjave iz vse Avstrije, iz Slovenije, iz Italije, kjer sta solidalizirali tako slovenska manjšina kot predstavniki nemške manjšine na Južnem Tirolskem.
Evropski urad za manj razširjenje jezike (EBLUL) je že sprožil akcijo in vprašanje slovenskega radia na Koroškem bo pristalo na mizah Sveta Evrope in Evropskega parlamenta. Vest o krivici ne bo umrla v pozabi, saj je Koroška pod drobnogledom. Konec koncev vodi deželo neki Haider, ki je mnogokrat jasno povedal, kaj misli o slovenski manjšini. Pa tudi dunajska vlada je že marsikdaj dokaj grobo krčila manjšinske pravice. Ce želiš neko manjšino zadušiti, ji vzameš denar za tista osnovna sredstva, ki širijo jezik in kulturo. To ve dunajska vlada, to ve Haider, to pa ve tudi demokratično javno mnenje: slovensko in nemško.
Pisrao iz Kima
Stojan Spetič
Tokrat izidemo na Valentinovo, praznik zaljubljencev, a tudi obletnico zaščitnega zakona in njegovih neuresničenih obljub, pa Craxijevega dekreta, ki je odpravil premično lestvico, in Al Caponejevega poboja v Cikaški garaži...
Na letošnje Valentinovo bo varnostni svet Združenih narodov razpravljal o vojni z Irakom.
Misel gre k Peynetovim zaljubljencem na klopci. In na pokrovitelja praznika zaljubljencev, svetega Valentina. Kdo sploh ve kaj o njem?
Njegovo življenje je zavito v kopreno negotovosti, o, njem je zabeleženih več legend. Tudi datum rojstva ni gotov. Pravijo, da se je rodil v Terniju v drugem stoletju po Kristusu. Cerkev ga je razglasila za svetnika, ker naj bi se zoperstavil poganskemu prazniku Lupercalii, ko so izžrebali naključen par, da bi v
letu dni zaplodil otroka in tako posvetil praznik rodnosti.
Ljudje pa se Valentina, ki je v Terniju postal škof, spominjajo predvsem zato, ker je bil prepričan pacifist. Geslo oporečnikov šestdesetih let (Make love, not vvar! Ljubite se, ne vojskujte se!) bi lahko bil njegov moto, saj je mladeniče prepričeval, naj se izognejo rimskim vojnim pohodom s poroko. Kajti pravijo, da rimska vojska ni sprejemala poročenih mož, vsaj tedaj ne. Pravijo tudi, da je Valentin kar na tekočem traku poroče-val mlade pare, vsakemu je daroval rožo iz svojega vrta. Mera je bila polna, ko je poročil legionarja Sabina s kristjanko Serapijo. Rimski prefekt Placid Furij ga je po nalogu cesarja Avrelija dal sprva zapreti, nato pa umoriti.
Drugi Valentinovo smrt pripisujejo blaznemu cesarju Klavdiju II, ki prav tako ni maral njegovega pokroviteljstva zaljubljencem. Valentina naj bi poklical k sebi in zahteval, naj se vrne k poganskim navadam. Va-
lentin naj bi ponudbo zavrnil in skušal spreobrniti tudi samega cesarja, ki ga je zato dal najprej kamenjati, nato pa še obglaviti.
Ko je čakal na usmrtitev v zaporu, naj bi se Valentin zaljubil v ječarjevo slepo hčerko, ki je po prijateljevi smrti čudežno spregledala.
Naj bo tako ali drugače, Valentin iz Ternija je postal zavetnik zaljubljencev in svetnik katoliške cerkve, ki je datum njegove mučeniške smrti posvetila zakramentu poroke.
Dolgo so v Terniju prav na ta dan, 14. februar, opravljali kolektivne poroke in še danes se mladi zaljubljenci na ta dan, ko je v zeleni Umbriji že čutiti prve pomladanske sapice, zbirajo v Valentinovem mestu in se zaročajo.
Po izročilu se pari, ki jim je Valentin prinesel srečo, vračajo k cerkvi njegovega groba še za petindvajsetletnico in petdesetletnico poroke. Kakorkoli že, Valentin je simpatičen svetnik, škoda le, da je njegov mit trajal poldrugo tisočletje, na kar ga je potrošniška družba v par desetletjih uničila in spremenila v bom-bonček, srčkano škatljico in pocu-krano pisemce, imenovano po njem. Skoda.
Rop bo vodil hkrati vlado in stranko
Tone Rop, predsednik vlade, bo na kongresu konec tedna v Celju izvoljen za novega predsednika liberalne demokracije. Rop je namreč edini kandidat za to funkcijo, potem ko je precej nepričakovano njegov protikandidat Tone Anderlič, predsednik poslanske skupine LDS, umaknil svojo kandidaturo.
Odločitev Toneta Anderliča je pomenila presenečenje. Anderlič je po tej novici povedal, da je to tako ali tako nameraval storiti, da pa je prej želel opozoriti na nekatere stvari oziroma slabosti znotraj stranke, med drugim denimo na pomanjkanje komunikacije znotraj LDS. “Ce bi prej prišlo do dogovora, kako bo stranka delovala, ne bi dal niti soglasja moji kandidaturi za mesto predsednika skupine”, je še povedal.
Po tem dogodku je novinarje zanimalo, ali je bil Anderlič deležen kakršnih koli pritiskov, da si je nazadnje premislil in če so ga nagovarjali, naj se umakne. “Ne samo to, še kaj drugega so počeli,” je odgovoril. Pa ne gre le za politike. Nekaj pikrih je Anderlič izrekel tudi na račun nekaterih novinarjev. Vse skupaj pa je podkrepil z obrazložitvijo, da je dobil SMS-sporočilo neke novinarke z nacionalne televizije (sporočilo je novinarjem tudi pokazal), ki mu je napisala: “-Sef je obljubil pomoč Ropu. Povej, kaj naj storim.” Po Anderličevi interpretaciji nosi SMS v bistvu sporočilo, naj se Anderlič umakne.
Tone Rop je o Anderličevi odločitvi dejal, da o njej pač ni posebej razmišljal. Nič posebnega ni, če se je naprej odločil, da bo kandidiral, potem pa se je
Tone Rop
premislil, ocenjuje Rop. O svojem rezultatu (podprlo ga je 92 od 96 prisotnih članov sveta, s tem da so bile štiri glasovnice neveljavne) pa pravi: “LDS je pokazala, da je enotna in da smo na poti, da dobimo predsednika LDS, ki bo imel polno podporo v stranki.”
Medtem ko se LDS pripravlja na kongres, je ljubljansko Delo zapisalo, da ko bi bile volitve v teh dneh, bi najkrajši konec potegnila liberalna demokracija, saj se je njen volilni izid v primerjavi s preteklim mesecem znižal za 5,5 odstotka. Slabo usodo delijo še tri koalicijske stranke: združena lista in ljudska stranka sta izgubili po 2,3 odstotka, demokratična stranka upokojencev pa 1,4 odstotka.
Opozicijske stranke pa bi na volitvah pridobile: socialdemokrati so dobili 3 odstotke več glasov kot prejšnji mesec, Nova Slovenija je pridobila 0,7, nacionalna stranka 0,6 in stranka mladih 0,2 odstotka glasov. Delež anketiranih, ki ne bi volili nobene od aktualnih parlamentarnih strank, je bil skoraj enak, delež neopredeljenih pa se je znižal za 6,4 odstotka, (r.p.)
La firma di adesione ad Atene
L’accordo di adesione
Lunedì 10 febbraio la Slovenia ha ricevuto l’accordo di adesione che i paesi membri dell’UE hanno votato in forma definitiva la settimana scorsa. Entro giovedì 13 febbraio il governo sloveno ha ancora la possibilità di proporre qualche piccola modifica o dare il proprio consenso.
La Slovenia e gli altri paesi candidati all’adesione all’UE il 1 maggio 2004, firmeranno l’accordo di adesione il prossimo 16 aprile ad Atene. Il documento, che contiene le condizioni per l’adesione
di ognuno dei dieci paesi, ha un’ampiezza di 4.200 pagine.
La Slovenia sull’Iraq
Nel momento attuale della crisi irachena la scelta peggiore sarebbe quella di orientarsi a favore dell’approccio americano oppure europeo. Lo ha dichiarato il presidente della repubblica Janez Drnovšek nel corso di un incontro con il corpo diplomatico sloveno. Drnovšek, il premier Rop ed il ministro de-
gli esteri Rupel invece hanno ribadito che anche in futuro la Slovenia giocherà un ruolo importante per assicurare la pace, la stabilità e la collaborazione economica nel sudest europeo. Tragedia in miniera Bandiere a mezz’asta nella cittadina di Velenje. In seguito ad un incidente sul lavoro dovuto ad una fuga di gas in una cavità della miniera di Preloge sono infatti morti due minatori, otto sono rimasti in-
tossicati, ma fuori pericolo di vita, 16 invece si sono salvati.
Tragedia in montagna
Nelle operazioni di salvataggio di due alpinisti ungheresi ha perso la vita il membro del soccorso alpino di Mojstrana Martin Gufar di 55 anni.
L’anno scorso sono morte sulle montagne slovene 29 persone, negli ultimi sei anni sono morti anche sette uomini del soccorso alpino.
Vescovo in visita
Il metropolita ed arcivescovo di Lubiana Frane Rode è stato ricevuto nei giorni scorsi in visita ufficiale dal presidente della repubblica Drnovšek e dal presidente del consiglio Rop. Al centro dell’attenzione i buoni rapporti tra stato sloveno e chiesa cattolica.
Con il presidente della repubblica Rode avrebbe affrontato anche due questioni ancora aperte: il pro-
cesso di denazionalizzazione (proprietà dell’isola di Bled) e l’accordo con il Vaticano che è ancora all’esame della Corte costituzionale.
Riposizionamenti
Franc Cebulj, deputato del partito socialdemocratico, l’il dicembre scorso ha abbandonato il partito di Janša. Per un breve periodo è stato indipendente poi ha aderito al partito popolare, che ha così raggiunto i dieci deputati, mentre Cebulj è passato dall’opposizione alla maggioranza che ora in parlamento conta su 59 seggi.
četrtek, 13. februarja 2003
“D mio canto” e “Kons”, tutto Kosovel in italiano
C’è una figura, all’inizio del 900, che, in quella che oggi si chiama Slovenia e che allora e-ra un territorio conteso da troppi pretendenti, sovrasta tutte le altre per la sua forza poetica. Della poesia di Srečko Kosovel sono apparse negli ultimi decenni traduzioni in italiano e in altre lingue (d’altra parte una buona parte della sua produzione è venuta alla luce, in lingua originale, appena negli anni ’60), ora ben due pubblicazioni rappresentano il compendio dell’opera del poeta. Sono le traduzioni in italiano, con testo
in sloveno a fronte, dei due libri che contenevano l’opera omnia di Kosovel pubblicata nel 1974 a Lubiana dalla casa editrice DZS.
Un lavoro enorme, quello compiuto dalla traduttrice Jolka Milič, che vale come presentazione definitiva, al lettore italiano, di un poeta che, in poco più di vent’anni di esistenza, fu capace di dare alle proprie parole una forza innovatrice, intimista e audace nello stesso tempo, colma di impegno sociale e politico, di riflessioni che sarebbero attuali, e anche
utili, oggi, in un momento di incertezza come questo a livello mondiale.
Il primo volume, “Il mio canto - Moja pesem” è arricchito da un saggio sull’autore di Marija Pirjevec incentrato sulla sua vicenda personale ma anche sul suo linguaggio, sulla sua ricerca stilistica, sui temi della sua poesia. Nel secondo tomo, certo più legato alla sua esperienza come poeta d’avanguardia fin dal titolo “Kons” (per Kosovel erano, in sloveno, le prime quattro lettere di parole come “costruttore”, “costrut-
tivismo”, “costruzione”, e in più contenevano le sue iniziali), Janez Vrečko si sofferma sulla sperimentalità del poeta di Tomaj. Ma tra “Una parola” e “Morte”, la prima e l’ultima poesia dell’intero ciclo, c’è un universo che, anche con una o più letture complete, non finisce mai di raccontare qualcosa di nuovo, (m.o.)
Srečko Kosovel, “D mio canto - Moja pesem” e “Kons”, traduzioni di Jolka Milič, Il ramo d’oro editore e Tržaška knjigarna - Libreria triestina, 2002
V Brdih večer z uredniki Mohorjeve družbe, v Breginju kulturni praznik z domačini
S Trinkovim koledarjem v Breginju in v Dobrovem
Bruna Baloch na predstavitvi na gradu v Dobrovem
' I
Za počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bil v nedeljo 9. februarja popudan v prostorih domače šole se je v Breginju zbrala vsa vas. “Kulturni popoldan s Slovenci iz zamejstva” je bil naslov prireditve, na kateri je bila že sama prisotnost županov Pavla Gregorčiča iz Kobarida in Elia Berre iz Tipane ter beneškega upravitelja Firmina Mariniča dober pokazatelj o tem, kako so tesni stiki med ljudmi na tem delu italijansko-slo-venske meje, kako vztrajno tukajšnji kulturni delavci (v tem primeru s še posebno vnemo breginj-ska učiteljica Vida Skvor) ustvarjajo in bogatijo skupni kulturni prostor.
Pester popoldan so sooblikovali otroški zborček iz Breginja ter domača ženska vokalna skupina, urednica Trinkovega koledarja Lucija Trus-gnach, ki je spregovorila o letošnjem zborniku, Marina Cernetig z izborom Trinkovih pesmi ter
Davide Clodig, ki je zapel in zaigral s kitaro in na harmoniko nekaj svojih skladb. Beseda je nato šla domačinu Rudiju Simacu, avtorju knjige z naslovom “Kako se je začelo na Soči leta 1915”, ki je med občinstvom vzbudila precejšnje zanimanje. Srečanje se je še dolgo nadaljevalo v prijateljskem vzdušju.
Trinkov koledar za leto 2003 in posredno kulturna in siceršnja, realnost slovenske manjšinske skupnosti v videmski pokraji-
ni je bila v središču pozornosti v petek 7. februarja tudi v Brdih, na Dobrovem. V prelepi grajski dvorani je bil namreč na pobudo občine Brda kulturni večer posvečen Trinkovemu koledarju in koledarju Mohorjeve družbe.
Po pozdravu Danila Stekarja v imenu prirediteljev je prisotne nagovoril predsednik društva Ivan Trinko Miha Obit. Za njim je Jole Namor podala podrobno poročilo o vsebini letošnjega koleda-
rja, pri čemer je še posebej izpostavila vezi, ki jih Slovenci v Benečiji gojimo s svojimi sosedi v Posočju in Brdih, in seveda s Furlani, kar prihaja do izraza tudi v sami vsebini zbornika.
Beneški del večera je pred navdušeno publiko sklenila Bruna Baloch, ki je iz koledarja prebrala pravljico v slovenskem dialektu iz Subida v občini Ahten.
V drugem delu večera se je pozornost usmerila na Goriško. Najprej je
msgr. Oskar Simčič spregovoril o poslanstvu Mohorjeve družbe v Gorici, nato je prof. Bojan Bratina predstavil zbornik “Dolina in hrib”, v katerem je objavljen izbor iz literarnega in strokovnega dela Janka Bratine (1882-1920). Delo je uredil ter napisal spremno študijo Bojan Bratina.
Msgr. Simčič je na koncu spregovoril še o drugih knjigah, ki so izšle v paketu s Koledarjem Mohorjeve družbe in sicer o otroški publikaciji “Ko-stanjčki” Maje Okorn (ilustracije so Paole Ber-tolini Grudine) ter o svojevrstni knjigi Pierluigija Beliavite “V strugi izbru-šeni kamni”, v kateri opisuje potovanje od izliva do izvira Soče.
Domačin Bruno Po-dveršič, motor povezovanja s Slovenci v zamejstvu, je na večeru izrazil zadovoljstvo za srečanje in predvsem za povezovalno vlogo med goriško in beneško stvamsotjo , ki jo lahko odigrajo Brda.
Venerdì 21 serata con Šalamun a Clodig
Di Tomaž Šalamun, autore sloveno tra i maestri riconosciuti della poesia europea, esce a poca distanza di tempo da “Acquedotto”, edito da Interlinea di Novara, una nuova raccolta di versi tradotta in italiano. Si tratta di “Il ragazzo e il cervo” (”Otrok in jelen”), pubblicazione della Multimedia di Salerno con le traduzioni di Daria Betocchi.
Šalamun, che due anni fa è stato ospite di “Stazione Topolò”, presenterà il suo libro venerdì 21 febbraio, alle 20, nella sala consiliare di Clodig, in u-na serata organizzata dal circolo culturale Ivan Trinko.
Nato a Zagabria nel 1941 da genitori sloveni, Šalamun ha pubblicato le prime poesie sulla rivista “Perspektive” nel 1963, sollevando immediatamente la coltre della piattezza i-deologica e popolare della poesia slovena di quel tempo. Da allora ha pubblicato una trentina di opere ed è stato tradotto in numerose lingue.
Mali Tonòiò
NOČE BITI «SCLAV»
Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji
S tem je bil konec današnjega pogovora. Bruno se Tončiču približa in mu Prijateljsko položi roko na rame. Povabil ga je v svojo sobo, kar se je prvič zgodilo po toliko letih bivanja v zavodu. Tu mu je Ponudil neko sladko pijačo in čokolado. Tončič je Bil začuden nad tem nenadnim prijatleljstvom. Kljub temu, da je bil ze dobro izobražen, je bil premlad, da bi bil popol-
noma razumel vzgojiteljevo spremembo in kam vse to meri. Bil je celo ganjen nad izkazano prijaznostjo. Ali je mogoče prišlo do te spremembe zato ker mu je priznal, da se toliko čuti Italijana kot Slovenca? Sklenil je, da ne bo preveč popuščal kljub nenadni naklonjenosti vzgojitelja in da se bo se upiral, čeprav na bolj prijazen način.
Ob neki drugi priliki je
vzgojitelj Bruno vnovič povabil Tončiča v svojo sobo. Spet sta začela razpravo. Tokrat je začel Tončič.
“Veste, gospod Bruno, da sem mnogo premišljeval o vaših zadnjih razlagah?”
“A ja? To me veseli!” mu je odgovoril vzgojitelj. "Priznati moram, da sem tudi jaz premišljeval o nekaterih tvojih odgovorih. No, da čujemo, do kakšnih
zaključkov si prišel?” “Spet sem spoznal, da nimate prav!”
“Ah, ta je lepa! Kako to, da nimam prav?” je napravil začuden obraz.
“Se enkrat vam moram potrditi, da ne bi predstavljalo nobene nevarnosti za državo, če bi nam priznali naše narodnostne pravice. Nasprotno. Mislim, da bi bila to poštena in pravilna poteza, ki bi še bolj poglobila vdanost, zvestobo in lojalnost naših ljudi do Italije.”
“Oh, ne, ne! Na ta način se ne bova več pogovarjala. Mislil sem, da boš izpodbil moje razlaganje z boljšimi, z boj tehtnimi argumenti. Vaši ljudje so
pokazali lojalnost in zvestobo naši državi v stoterih primerih. S krvjo so to dokazali v raznih vojnah. Saj ni bilo med njimi nobenega dezerterja!”
“No, česa se potem bojite?”
“Zakaj bi kaj tvegali, kaj dajali, če imamo brez tega njihovo zvestobo? Zakaj ustvarjati problem, če ga ni? Ce ga ljudje ne čutijo?”
“Mogoče je res, da ga ne čutijo vsi, a čigava krivda je. Med nami se umetno in namenoma mešajo pojmi o narodnosti in o pripadnosti državi, o državljanstvu. Po mojem sta tu dva različna pojma. Ce italijanski državljan slo-
venskega porekla prizna, da je zvest svojemu rodu, se smatra za izdajalca domovine, za prevratnika in ne vem še kaj. Mene nič ne moti človek, ki je zvest državljan države, ki ji pripada, hkrati pa zvest sin svojega naroda, h kateremu pripada po rojstvu.” “Mene pa prav me ne briga, čigava je krivda in kje so vzroki, da se vaši ljudje čutijo bolj Italijani kot Slovenci. Meni zadostuje ta ugotovitev in ne grem dalje. Dejstva so, kakršna so!”
“Na naše ljudi je bil izvršen določen pritisk,” je spet povzel Tončič.
Izidor Predan gre naprej - / 7
4
novi mata j ur
Četrtek, 13. februarja 2003
Aktualno
Po drugi svetovni vojni Se nikoli nismo bili tako ujeti v vojna dogajanja, kot smo danes. Pretok informacij, finančni in gospodarski tokovi, m-nožično odzivanje na dogajanja, skratka, globalizacija, vsiljujejo vsakemu izmed nas svoj vojni račun. Za časa kolonia-. lizma v Spetru ali na Pa-dričah ljudje niti niso vedeli, da Anglija sili v A-friko in Azijo. Danes v vidiku iraške vojne odlagamo večje načrte, smo manj gotovi, manj optimistični, bolj zaskrbljeni in celo depresivni glede bodočnosti. Vse to pa je skrajno strupena mešanica za razvoj in gospodarstvo.
Zato so tudi brokerji na borzah v svojem cinizmu proti vojni. Nisem bral, da bi se kdo od njih zavzemal za spopade in armade. Brokerji seveda niso pacifisti in še manj i-dealisti. Negotovosti, ki jih prikriva poseg ZDA v Iraku pa se bojijo vsi. Toliko bolj, ker se lahko posledice pokažejo tudi nino g o časa potem, ko se bo vojna zaključila. Nebotičnika v New Yorku sta padla, ko je vladal navidezni mir. Danes pa vre v Indiji, Pakistanu, Kašmirju, v Koreji in še v mnogih drugih krajih.
Skratka, ne vemo, kaj bo, ko bi imela lokalna vojna globalne posledice in bi kot hobotnica raztegnila svoje lovke v š-pranje “našega” sveta. Zato je svet v strahu, kar velja tudi za državljane Amerike. Zato je največ ljudi resnično proti vojni, ki se žal zdi vedno bolj neizbežna.
L’assemblea del Comprensorio si “spacca” sugli assessori
dalla prima pagina
Al momento di proporre i nomi per il direttivo, il centro-sinistra avanzava la proposta prevista (i due commissari, Blasetig e A-gosti), il centro-destra prendeva tutti in contropiede puntando su Picogna e Sibau, ma anche sul sindaco di Dolegna del Collio, Giovanni Crosato, anch’egli del centro-destra.
D’amore e d’accordo,
almeno a parole, fino ad un attimo prima, le due fazioni si sono divise esattamente a metà. Sulla bilancia, oltre ai nomi, a pesare c’era anche la questione della territorialità (secondo il sindaco di Faedis Franco Beccari il Collio poteva accontentarsi della presidenza) e della sede dell’ente, alla quale è candidata S. Pietro al Natisone.
Si è andati così avanti,
tra interventi e sospensioni, per circa due ore. Vuga ha chiesto “un piccolo sacrificio delle Valli del Natisone”, dichiarazione che è dispiaciuta al sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. Si è votata, infine, prima una richiesta di aggiornare la seduta ad altra data (15 voti contro 15, nulla di fatto), poi, anche su proposta di Corsi (osteggiata però dal centro-sinistra) si è votato con l’intento di e-leggere, perlomeno, i due commissari Picogna e Si-bau. Alla conta i due hanno preso 16 voti ciascuno, entrando quindi nel direttivo, 14 voti sono andati a Crosato e Agosto, 13 a Blasetig. Immancabile, a quel punto, la scelta di aggiornare la riunione. Con l’amarezza del centro-sinistra, manifestata da Becca-ri: “Picogna e Sibau sono passati grazie al voto di Corsi”.
Michele Obit
L’architetto Simonitti ed il restauro di Antro
L’associazione Galleria V. Z. Simonitti con il patrocinio del Comune di S. Pietro al Natisone presenta, venerdì 14 febbraio, alle ore 19, nella sala consiliare sampietrina una pubblicazione dedicata all’architetto Simonitti. Per la
verità, il libro dal titolo “Il restauro di San Giovanni d’Antro” illustra il lavoro realizzato da Simonitti attraverso il suo stesso resoconto e punto di vista. La pubblicazione trae infatti origine dai diari dell’architetto Simonitti.
Mi vsi smo jetniki vojne
Vojna v Iraku je del našega vsakdana. Ob trditvi moramo odločno ločiti tiste, ki v vojni niso neposredno soudeleženi, od tistih, ki jim vojna grozi ali pa jo neposredno doživljajo. To toliko bolj, ko gre za vojno v Iraku. C e namreč bo, in težko si zamišljamo izhod, ki bi se uresničil brez ognja in krvi, bo to umazana vojna. Bushev cilj je namreč odstaviti Sadama Huseina, kar pomeni fizični lov na človeka. Bush ne more o-stati brez Sadama potem, ko se je “izmuznil" že Bin Laden. Lov na vladarja pa predpostavlja uporabo ljudi in čet, ki sledijo bombardiranjem. Ameriški in angleški vojaki bodo morali v mesta in v sam Bagdad. Postati bodo morali krvoločni lovci, saj ni možno vreči na Sada-movo glavo bombe.
Okvirji iraške vojne so, tudi če bo kratkotrajna, krvavi. Gledalci se ne morejo nikoli primerjati z gladiatorjem, ki ga napadajo lačni levi. Vseeno pa bi ne bili pošteni do sebe, ko bi se ne vprašali, kaj lahko vojna v Iraku pomeni za nas. Razmišljanje je cinično. Finančni operaterji na borzah že danes računajo z vrednostjo obveznic in delnic. Neglede na človeško grozo se
sprašujejo, kako bo vojna vplivala na gospodarstvo, kdaj se izplača delnice prodati in kdaj kupiti, kakšni bodo za Zahod gospodarski scenariji po vojni itd. Brokerji so ciniki po poklicu in vendar nam dajejo razumeti, kaj bo vojna prinesla ali odnesla vsem nam.
Analitiki trdijo, da v sodobnem gospodarstvu vojne in izdelava novega orožja ne prinašajo dobičkov. Vsi vemo, da ima v Iraku Amerika svoje ekonomske (petrolej) in strateške (prevlada na Bližnjem in Dalnjem Vzhodu) razloge. Dejstvo pa je, da vzbuja vse to, kar nastaja okoli vojne, veliko negotovosti.
Vojna ne bo ustavila terorizma in lahko še bolj destabilizira Vzhod in A-zijo. Povzročila je močna trenja med Ameriko in E-vropo, razbija zvezo Nato in samo Evropsko unijo. V vsem tem ni nič dobrega. Ljudje se tega zavedamo in zaustavili smo se, kot da zadržujemo dih. Vojaška klima, ki vlada že od 11. septembra dalje je dodatno zmanjšala osebno uporabo, družinske investicije in načrte. Znanec, ki je želel kupiti avtomobil, je dejal, da bo počakal. Danes se ne ve, kaj bo.
L’assemblea
del
Comprensorio che si è riunita lunedì a Tarcento
Vse bolj ostre polemike v Hiši svoboščin, pogajanja o kandidatu se preselile v Rim
Kdo se bo končno uveljavil
V tem trenutku Riccardo Illy je v prednosti napram obema kandidatoma desnice
t
s prve strani
Tondo ni bil niti najboljši predsednik deželnega odbora, čeprav v naši deželi zastopa zmerna stališča. Ce je Alessandra Guera prišla v politiko na valu uspeha Severne lige je Tondo pred tem deloval kot član socialistične stranke in bil župan Tolmeča. Zaradi tega in verjetno še iz drugih razlogov se je prav okoli njegovega imena strnil dobršen del deželne Forza Italije. Tondov podpornik je tudi njegov bivši socialistični “tovariš” Ferruccio Saro, ki je v naši deželi prebrodil vse nevihte, in čeprav na oblasti, ni padel v vrtinec “tangentopolija”, ki je kosila glave tudi pri nas, začenši z Biasuttijevo.
Dejansko pa je polemiko med Guerrovo in Tondom, ali bolje med Ligo in FI, sprožila kandidatura Riccarda Illyja. Brez markan-
Alessandra Guerra
tne kandidature bi deželna Oljka in leva sredina sli v volilni boj brez pravega orožja, Illy pa pomeni “dodatno vrednost”, kar je nesporno. Očitno je namreč, da se odločitev med Guerrovo in Tondom bije na dveh frontah. Prva je politična, saj Bossi nima nobenega deželnega “guvernerja” in bi mu znotraj koalicije nekako pripadal. Druga fronta pa so sondaže.
Bralci Novega Matajurja vedo, da obstajata dve vrsti
Renzo Tondo
sondaž. Ene so sondaže za časopise, ki imajo tudi propagandne namene, druge pa so sondaže, ki jih stranke izvajajo za interno uporabo. Glede Tonda in Guerre ne vemo, kaj pravijo te sondaže. Iz neuradnih virov pa vemo, da je v tem trenutku Illy v prednosti bodisi napram Tondu kot Guerri.
Seveda se bo pravi “boj” pričel, ko bo jasen lllyjev protikandidat. Leva sredina pa ima v tem trenutku dodatno prednost, da v Domu
svoboščin do kandidature ne bo prišlo brez krčev.
Tudi v naši deželi imamo nekaj dokazov, kako so polemike volilcem zoprne. V Gorici bi naprimer težko zmagala leva sredina z Brancatijem na čelu, ko ne
bi prišlo do razkola na desnici in do Scaranove liste, ki je nastala zaradi zdrah znotraj desne sredine in ne kot tretji pol, ki bi se lahko približal levici.
V tem smislu je v Furlaniji, hočeš nočeš, nastala razpoka v skupni hiši desne sredine. To razpoko-lahko Illy lepo izkoristi. Bistveno je seveda , da se vsa koalicija Oljke in leve sredine predstavi kot homogena in pomirjujoča. Italijanska levica ima namreč genetsko
značilnost, da postane v hipu kak njen člen zelen od jeze in udari po mizi v najmanj primernem trenutku. Bistvo je, da se v naši deželi to ne zgodi.
Prav Furlanija-Julijska krajina bi lahko bila vsedržavna odskočna deska za Oljko in levo sredino, kot je bila Lombardija za Dom svoboščin. Takšno možnost je nakazal sam Tondo, kar pomeni, da ima trditev svojo težo.
Ace Mermolja
i m i s
' v:,
'	'■■Ve	'
ITALIJA...............30	evro
EVROPA................36	evro
AMERIKA,
IN DRUGE DRŽAVE (po letalski pošti) ... 60 evro
Ijnn vs*rri vi h n	AVSTRALIJA	... 63 evro
I
p termine per il rinnovo dell'abbonamento scade il 28 febbraio. Chi non lo avesse ancora fatto può pagare tramite c/c postale 18726331, intestato al Novi Matajur, gli abbona- ; Iti all'estero invece con assegno postale o bancario.
 _
_
Naš domači jezit
novi matajur
četrtek, 13. februarja 2003
5
Hudourunce so parSle na parvo mesto
Tale uon dan se je obarnila gor h nama nuna Puntarjova... j’ jala, de je muorla nest pete čez prah... zak njih te star... nunac... je ro-ginu... 2e pred dnem je začeu... se nie mogu dat meru an pokoja... dol v kliet an nazaj... gor an dol... eie na rempin je obiesu korac za de bo ’meu buj par roke posodo za po-kust...
Nuna an cajt je gledala an poslušala tole golazan... sa’ je potar-pežljiva žena, umna... oh, se mu je navadla Suole... mu na odgua-rja... pametno... če on se naumno zanaša ona pa še trikrat buj... naumno. .. se mu špodiela... an on na more napri... an ga eje hudič nest od jeze... ben nu... jala... kar ga je meu pune ko-špe zak se ga je napoju do sit... jo je začeu lovit cja po hiš... okuole ognjišča... od sile... de jo zagrebe... glih tkaj, de nie podaru še štubo sudajško, kjer se je kuhala pomija... še opart se je mogù norac! So se mu noge tresle, ku žuč... “Prekleta tresal-ca" j' jala nuna... Sre-cja, de je skočna čeglih ima že antkaj liet... se je le znajdla... tle h nama. .. v dier je vaidla... vsa zasapana... an on pa za njo... daj cja na tnalo j’ arju “Prekleta kariuola”... Je bluo bu-ojš, če so se mi ble noge zlomile raj, ku de san te biu tle v Tarbi parkondu... fardamana Kariuola.
Zmieram jo šinfa za rad, ki ona je Kariuolo-va taz Kambrieškega... on jo kliče Kariuola... nuna je bila takuo ihtu-va an je jala, de če bi miela muoc za tkaj, bi ga tu jabuke zavalila... spat... al pa bi s plejdro tu anj nalila pepelu kafè... de se zluodi za-strizieje... moje diete... me je jala nuna... nie ki... kar začne tuole uganjat bo Sigurno, brez falit, kaka sila... čut slavo uro... ja nuna, sa viem, sam se puno od vas navadla... kar se tiče od liepe an slave ure... nunac je arska-čen... donas sam pope-Stala ne dva mučerata ta pu pot... glastuce nizko plujejo... me ciejo sniest mašice... an so
takuo strupene, de pikajo do čarne karvè... Matajur ’ma klabuk... vietarca piha gor čez Dreške Barda... gredo magie... tam z Gorice... denita kola pod klanice... antà še svečeniki pomajajo.
Svet Blaž zimo ugas...
Sveta Nježa an svet Baštjan se ciefajo nuoc an dan...
Če je daž na Velik
križ bo dažovalo štier-deset dni... Če na svie-čenco vuk veleti voz jame an vid drienj cvest se po rit varne zaki je še puno zime odzad... Svet Matija let arzbiva če ga ni ga pa nardi... Če na svet Ivan garmi lietos bojo vsi orieh hudi. .. Če je jasno na sveto Uršo dikilca lahko pospiješ an posediš vse-dno s tej co ti dobiš... Svet Pavel se je preo-barnù an zimo zvarnù...
Pa an te narbuojš svečeniki na morejo nič pruot Mar juti an Tonin-ci. Se lepuo ukidajo z njih ritjo cja na klop, du na lašt pred hišo an začnejo piet njih falala-uke... na obedno vižo se na morejo uštimat... vsaka gre po nje pot... Buoh te potalaž, kako Stimo 'majo... Takuo reže, de imajo usta, ku videmske urata, kar tle v vas so zamerkal an čul tuole joudanje, z briega v brieg so začel uekat: “Gula bo, judje, gula bo! Puntarjove hudourunce pie je jo..
Oh Vizi, oh Vizi kam puodeš po njo go na Ravne po Skutarjovo 'ma kite zavite kozomajko gardo an Vizi pogleda čez ramo za njo”.
Loredana Drecogna
Mama an tata, Tonina an Bepo
... Skrila je rinko, zavito tufacu, v mokar žek
Zaden dan novemberja Bepo je prašu mater, če ima kako zlatinjo za mu dat za rinke narest; nie teu imiet Spota, de njega žena bo imie-la rinko srebamo. On pa jo je imeu, dokjer nieso praznoval 25. liet poroke!
Drug dan, že pred dnen je biu ta par Tonin, ji je nesu zlatinjo an stuoru iti u Čedad runat rinke.
Tist dan an Elsa Blecjova je šla v Čedad pa kupavat koluaurat.
Tonina je skrila škatulco tu niedra an nič ji nie povie-dla.
Kupe so se šle štrojhat. Te parva je bla Tonina: petkrat je obarnila karte an petkrat je paršla uon “žemba”!
“Mož je buj star, ku vi pa vas bo imeu puno rad za ni-mar; njega ocja tud, mat pa... ne tkaj!
Bota imiel puno otruok pa van an umarjejo. Na starih dni puode na buojš. Tel mož ima bratta paražonjeija gu Niemčiji, pa pride priet on damu, ku vi.
Vi, mate no veliko rieč ta par sebe, takuo majhano pa bi na mogla bit guarša od tistega človieka.”
Je bluo še tamneno, kar pamogah, z žekan mokrin od bruzgalce so paršle go do Hrastoviega. Gor par Sveti Luciji so bli Kozaki an Ni-emci, ki so strejal.
Perina Garmičanova jih je ustavla ob nuac, zak je bluo nagobamo iti napri. Na pet
fureštih jih je bluo. Je župo kuhala an mož ji je kuazu še pulento zamešat. Kar so jo vekidal so jo pokril s tavaju-čmi an na varh še z no šku-dielo za de ostane gorka.
Priet ku vičerjat so usi, pokleknjeni, zmolil rožar. Tonina je varvala v naruočju malo Tereso, ki je miela dvie liet. Se je tiela an ona pokleknit pa nunac ji je jau “žihar bod usednjena, ki vaiješ čiči-co!”
Elsa še po pot jo je secja-la, de naj ji povie, ka ima ta par sebe takuo groznega, pa Tonina ji je le odguarjala “Nič nieman, pru nič!”
“Te uso prefifan, dokjer na ušafan..”
“San ti jala, de nieman nič!”
Kar so šle spat, pastieja je bla majhana za obadvie, so se muorle stisent an Elsa ji je bla že poviedla: “Kar boš spala, te uso pretipan, dokjer na ušafan, ka imaš ta par sebe!”
Pa Tonina je bla skrila rinko, zavito tu facu tu mokar žek an samuo zjutra jo je nazaj skrila cja h sarc.
Priet ku so paršle v Gar-mak, ta na Klinu, ku jih je zagledala Ničla jin je zarjula: “Al vesta, de Rodolf Ceku je paršu damu, Rodolf Ceku je paršu damu!”
An četartak, kar je bla rie-pa zdriela, so jo parpejal gor
z Guar dva Zakja cju faruž na Liesa an Bepo je šu po njo.
Dikla, ki je bla teta od gaspuoda, mu jo je pomagala zadiet an kumi je šu čez prag an urata zaparu, de se nje mu še ganit ne, an štupienje narest ne, ne zauoj, ki riepa je bla težka, saj biu vic ku vajen na ramanah nosit...
Pa je šu tu sarc an mocjan glas: “Uami se nazaj an zapis okliče!”
Je ostu še nomalo pokon-cu vas pretresen, z žakjan na harbatu an se je uamu.
Dikla je bla šele gor na štengah: “Ka s’ zabu, Bepic, ka s’ zabu?”
“Nič! Al je gaspuod doma?”
“Ja... pa na vien al opra-veš kiek z njin... tajšan, ki je... sadale...”
Ku ga j’ vidu mu j’ jau: “Puj tle Bepic, puj tle, ki želiš?”
“Takuo, k’ viden..., nič!” “Puj tle, puj tle, povjej mi, ki želiš.”
“Bi teu viedet, kaj trieba za okliče zapisat!”
Gaspuod se je razveseliu an ga je prašu, kje ima čečo an če ona vie...
Tenčas so bli zažgal dokumente ta na kamune, an Bepic se j’ bau, de na bo moc se ženit, pa oni so bli šele pod podutansko faro an gaspuod mu je obeeju, de vse on oprave an mu j’ tud
parporočiu za ostat tan doma, zak so bli slavi cajti...
“Tu nediejo vas na bom oklicavu, pujta brez skarbi h maš, telo nediejo!”
Stieranštierdesetega lieta ta par Uogrinknin so dacial vino an se vie, de, kjer je bluo vino so bli an puobi, ples an veseje.
Tisto vičer Bepo je jau Viziji, mater od Tonine, “Toninca, naj pride tle, so vsaki sort vietri, ki tle oku parhajajo, ist cien, de bo tle! Vi, če greste dol na targ, v Čedad, kupavat sierak, al ku-pete te domač al te furešt?” “Te domač”, mu je odgu-orila. “An ist tle, bi teu vašo Tonino...” an ji je poviedu nji an bratru te stariš, de je zapisu okliče.
Tonina je bla tu izbi an brat jo j’ šu klicat: “Puj san, te prašajo!”
Takuo Bepo ji je jau an nji.
“Kuo, si zapisu okliče, ka s’ nauman!?! Sa s’ biu jau, de se bomo ženil za Svet Anton!”
“Ce nies rada, pa jutte bi-ež cja h gaspuodu an zbriši jih... Pa se troštan, de ne!” Anta ji je poviedu, kuo je šlo... z riepo!
Andreina Trusgnach
Uiska ta na Lužah
Kar san začel tu šuol se učit od te parve uiskè, san videl, de fronta je šla zadost blizu naših vasi. Tetà od mojega oci je imiela tekrat oku sedan liet. Zatuo san jo uprašu al se zmisle ki od tistih cajtu, an kuo so judje preživiel tiste lieta. Takuo mi je začela pravt, de so se bli sudatje nastavli tan na Lužah. Tela je na planja, ki stoji na pu poti med Hostnin an Pod-lak, an tan na sred teCè an studenac, kamar so judje hodil po uodo’, dokjer jo njeso spejal tu vas. Tuole dielo so po navad opravjal ženč an o-troc.
Sudatje, ki so videl venike nasajenè oku njiv, so jih prašal al majò kako vino za predat. Hoščan an Ulažan se nieso storli’ prosit, an so začel nosit sudatan né samuo vino, pa tud sadje an druge sort pardjela. Gor par nas so tole dielo opravjale Olga, tista ki mi je tuole pravla, an nje sesttà Virginja, ki je bla še CeCà. Njih tata, kar so se napravjale gg iti cja na..Luža,
■
jin je zatrucu, naj se nimar darže za roko, an če kajšan sudat bo tel nadlegovat Ver-ginjo, naj Olga začne uekat, de parkliče kajšnega komandanta. An ries je ratalo, de je an vuojak parjel za roko Ver-ginjo an jo ulieku cju stran. Olga je začela jokat an uekat na uso muoc, takuo de je parSù komandant gledat kaj ratalo. Skregu je tistega ki je bil začel nadlegovat čečo an sam jih je sparjel damu u Ho-stne. Tam se je ustavu guorit z njih ocjan, ki je znù guarit po taljansko. Sa se je bil na-vadu, kar je bil buj mlad par
sudatih. Takuo je tel človek ratu pariatelj an usako an tkaj jih je parsù gledat. Olga se je lepuo zmislela na tuole, zatuo ki, usaki krat ki je paršu, ji je pamesu, al kajšno klanfo za tu niedra, al pa ki slatkegà za požulit.
An dan je Olga tu nieki griv pobjerala hruške. Začula je ne deleč an mocjan žlah. Use oku se je osvetilo an ajar je ratu vas oku gorak. Tuole je videla an zaspala tan pod grivo. Zbudila se je, kar so jo paršli gledat gor od duoma, an bla je usa puna ognjà, ki jo nie pustil za puno dni. O-bedan nie viedu, kuo ji pomagat. Miedihu an špitalu u tistih cajtu nie bluo ki gledat, an usi so mislel, de umarjè.
An dan je parsù nazaj tist parjatelj komandant jih gledat. Kar je videl buno čičico je šu hitro klicat sudaškega miediha, de jo pogleda. Mie-dih je jal, de je parjela meningitis, an de bi jo bluo trieba operat tu glavo. Tata pa mu je jal, de na zaupa obednemu take reči, an ga je uprašu, če
more naredit usednò, ki za ji rešit življenje. Miedih je nar-dil usè kar je mu, an vsak dan jo je hodù gledat, an ji dajal medižine. Komandant ji je še vic reči nosu, an kar je videl kake kumame pastjeje so i-miel, an de tu adni so spal le po dva al vic, ji je stuoru par-nest adnò želiezno, ki so jo imjel samuo uficialni. Ki takega gor par nas nieso bli še videl, an usi judje so jo hodil gledat. Olga je ozdravela od ognja, pa boliezan, ki jo je bla parjela, jo je storia ostat gjuha za celo življenje. Zivie-la pa je v zdravju do deveta-nosandeset liet, an čeglih je bla gjuho, je zastopila usè kar smo ji pravli, zatuo ki se je bla parvadla brat tan z ust, pa ne vsakemu. Te ki je guoril z njo, je muoru guorit takuo ki je onà čula guorit priet ku je zboljela, an tuole smò se vsi mi v dmžin, an tan po vas lepuo navadli.
Za jo lepuo poviedat, mene je zanala lepuo poklicat, zak se kličem Tinac, ku nje tattr. Mojo sestro, pa, ki se k-liče Erika, jo je klicala ščica, zak nie bla ankul čula tiste besiede.
Valentino Floreancig
“Miha....Miha!”
“Kaaaj?”
“Nu vstan, ki je Ze šesta ura, vieš de imaš za iti v Stalo. An na stuoj nazaj zaspat ku po navad, zak potlè te pride ocjà klicat an ga boš Cù.”
“Jaaa .jaaa, sada vstanem”
Počas počas taz pod kou-tram parvo von glavo, potlè roko, parZgè luC. Je za zmar-zint v tisti kambre tan uanè vietar bul an piha brez jo ge-njat.,. an tista pajCuvna, ki se pingula ta na stiene kaže, kuo sò malo vriedne tiste šipe an tiste oknò, ki na ohranijo prti nic.
An tajšan mraz, ki je zunaj je an znotraj. Paš, kje je sadà tist paljiak, ki jè spledu tisto pajčuvno.
“Paleuh al vstaneš von, vieš, de je za iti v Stalo, goveda na bojo tebè čakale. Sajeta od lenorita zvičer na gre spat, dok mu na skočne-jo oči uaz glave pa zjutra bi spau an leZù do pudan. Te na priden vic klicat.”
“Jaaa, sada vstanem” skoče uas pasteje, materaš pun paludja mu šumi tan pod ritjo, na naglim se oblie-če an obuje tiste marzie Zekè.
Vstopne tu izbò, selè zaspan an Ze ta na pragu ocjà ga začne šinfat. Tu izbè je gorkuo, pride ree, de je Ze kako uro, ki jè zakurjeno.
Te star lè godemja ma on ga na posluša, odpre vintulo an vzame kruh, ga zdrobi tu bukalinco, uas loncà se nalije mlieko, doloze cale ječmenu uas koge, an snie na naglim, se oblieče an star koret, masa mičken za anj, vas astargan tan na lahate. Je
Vieš, ka’ je burtulin? Posoda za liešinke...
“Brrr che freddo in questa scuola. Su, su Mario metti la legna nella stufa”
takuo povit tu njim, ku an otrok.
Tan v pajštve mat naliva mlieko tu brento,”Nu gani-se” an mu da sielo tu pest. “Za pu ure tvoj brat gre v mlekarinco, na stuoj zamujat. Ah, grede ki greš v Stalo vzam dažico an mlatic an nesijo dol h Bokacam, mi jo je posodila Angelina, zak naša pušča tan na dane an je za postrojit.”
Tan uanè je za carknit od mraza, bè, se vie febrar je Selè zima an korito je vsè puno ledù. Vigi obliva z gorko vodo Spino an jo gleda odtalit.
Se vstave dol pred Kra-varsčjakovo Stalo. Jè vsè nò šigujanje, prase krul na vsò moc, lohnì vie, ki ga čaka.
Na pet ga kumi paršukajo uos hlieva an Bruno ga ule-če za rep, ga varZejo gor na no balo slame an Remo be-cjar na naglim gà parkoje, kri tecè an sika dol po slame an krulilo od buoge Zvine se odmieva po celi vas an po dolini.
“Hej Bruno, zmislise za mieh, de ga na vederbajo, zak tist bo naš balon” mu parporoči.
Vstopne v Stalo, tan pred trombo je nono, ki napravja preskè. Krave ga milostno gledajo an predviekajo
“Ka boš pledu še koše, ka jih niemamo zadost”. Ga vpraša.
“Jà, jih bom še pledu, če Buog mi da zdravlje, ma tele nieso za nas, muoram splest no košo za Pepo tan pod Klanc.”
“Tista od kolaču!!!”
“Ja prù tista an potlè so me vprašal, če spledem tud
an burtulin”.
“Burtulin, kaj’ burtulin?” An nono ga milostno pogleda, kù krave. “Burtulin je tiste, kjer se jè skranilo lie-šnike ankrat, sa je gor na kašt, paš ki krat si ga vidu” ‘,‘Aaa ja ja, ma midrus niemamo liešinku!”
“Jih imamo, jih imamo samuo jih muora iti brat, kar
sò zdriel nè iti lajhat, ku ti.”
Se usedne gor na stolic an začne prat sisè, gorkuo an bielo mlieko začne sikat tu sielo.
“Parigina je malomanj zdriela za Stuart an od drieve bi bluo prù, de kajšan bo spau tle v stal, de na rata ku Bokacam lan, ki je krava spovargla an so zgubil telè an malomanj an kravo”. Mu die nono.
“Bè ist na bon tle par kravah, zak mi nie všeč spat tu liseju an zak jè puno grič.”
Siela je bla skor puna an garčja pa prazna.
“Nono nes ti mlieko gor da-mu, ist vekidam gnoj.”
“Ja, priet ku jih peješ napajat,
bieš gor na
svisla an varz’ dol nomalo detiele an dajmi jo, goveda imajo potrieba se lepuo fua-trat sada, ki je mraz, posebno Parigina”.
Puna karjuola gnoja je bla. An tan v gnojake so ble nastavjene musiščja an gor na njih koša od Zaneta an onà puna gnoja, ga nose dol
pod hišo, ma sada on je gor pred štalo Kravarščjakovo ki šacava prase.
“2 kuintala an 28 kilu, sa-jeta kaka lepa Zvina, tle bo špeh vesok vic ku tri par-ste.”
Pulenta jè uonjala pò cieli hiš an se jo je čulo Ze dol mez tnalo, kupe z braskvi tenfane an objejane z zasiko an liep kos podhartnice, je bluo Ze na miz, kar se je vamù dol s Stale.
Je meu že pulento tu pest, ki mat ga je zagnala se umivat.
“Ki ti porcè mestra, ki greš dol v Suolo vas umazan, an tud smardiš po Stal.”
“Mestra na porcè prù nic, zak na smardim po štal samuo ist, smardmo po štal vsi.”
“Bè, ti bod čedan an nè bamen an na gledi te druge.”
“Brrrr che freddo che fa qui in questa scuola. Sù sù Mario metti la legna nella stufa.”
Liepa je bla naša meštra z nje “pelliccio”.
“Bambini dovreste cercare di essere più puliti e fatevi il bagno almeno una volta alla settimana.”
Ja kospe so ble vsè urna-zane od gnoja.
“Non si dice Varch ma si dice Verco.”
Paš kuo bi stala mam taka pelliccia, ku tista od me-štre, zak kar jo videm oblie-čeno s tistim nje kapotinam mi gre pru na smieh.
“Dovete parlare solo in italiano, lo so che a casa parlate il dialetto, ma a scuola si parla solo italiano.”
Ce pride snieg puojdemo gor na PoloZic an se bomo, sukal z ulako dajvje dol v dolino.
“No, non mi devi rispondere così, ti ho detto che devi parlare italiano, la nostra bella lingua ha tutte le parole che ci servono e sicuramente è superiore al dialetto che parli a casa.”
“Paš kuo se die burtulin po taljansko.
“Sii, l’Italia confina con la Yugoslavia qui dietro sullo Judrio ma solo pochi anni fà era tutto Italia, e quella terra ci è stata rubata.” Popudan če nie gnoja za nosit napravem bisk an ga nastaven dol nà ostrovee ki sò dol na Raunic an bon lu-jarie loviu.
“Bambini, ricordatevi che l’Italia è la vostra patria e per difenderla quanti sono morti, in Russia, in Africa, in Grecia, in Albania.”
Cast Bogu se je začelo mest, bo snjeg. Daj kuo jo gre, če puojde takuo ga pride manku an metro. Biele muhe padajo, čarne urane krakajo kra kra kra.
“Bambini la maestra se ne va perchè nevica, e non voglio rimanere bloccata in questo posto. Ricordatevi per la prossima volta di portare la legna per la vostra maestra e per la vostra bella scuola.”
Adriano Gariup
Tonina an Bepo, moji nonulni
Ta par Uogrinknin, gu Velikin Garmikè, ku ta par usieh družinah od ankrat njega dni, se je rodilo puno otruok. Katina je miela pu-oba an čečo s te parvin mo-Zan. Kar je umaru se je nazaj oženila an je imiela še tri čeče. Dvie od telih pa so umarle, adna zad za drugo, t’ka, de kumi so se uracjal damu ta mez Liesa od pogreba od te parve, de dol na Arbidišč so srecjal 'nega vasnjana, ki je Su zuonit Avemarijo za te drugo!
Zena od parvega snuova od Katine, Vizja, je imiela pa deset otruok: Tonin, Ma-rjuta, Matilda, Zanet, Be-pic, Marija Rosa, Mario, Tonina, Marija, Angela.
Ben, Vizja Uogrinkna je bla nosna, kar ji je umarla hei Marija Rosa, ki je miela 3 lieta; tuole je ratalo na Velik četartak, t’ka, de še zuonit ji nieso mogli!
Malo potle, na 2. junija, ob osmi zvičer, 84. liet od tega, se je rodila Tonina, osmomieščarca. Takuo je bla ničasta, de še Bodgarca ranca, ki je bla namest ko-
mare, nie uagala vie ku vie jo parjemat tu pest, takuo, de nje marna altvana jo je muarla očedit. Ovila jo je tu ruto, jo je diela tu škatlo od čerjeviah od moža an je po-lozla vuno od košanjela oku an oku nje, an vsedno je ostalo še prestora. Drug dan po jutarenc so jo okarstil, zak so se bal, de na bo dobrega.
Vsa je bla hot, tu teli škatli, samuo gobčic an oči so se videle. Atu so jo go-dnijel, duo vie dost qajta.
Bepic Ceku, taz Malega Garmika, je imeu tenčas 16. liet an je Ze hodu v vas cja h nieki čeči.
An dan, popudan, je runu riezanje gu skednju, ta par njin so bli brat Danilo, Miljo Macalotu, Fauštin an Vicenc Korošcu. Dol po stazi, ki peje po sred vasi Malega Garmika zad za Ce-kovin hrarnan, so parhajal nuna Bodgarjova, te stara stara, an Bepo Uogrinken s te Velikega Garmika, ki so nesli čičico na karst dol na Liesa.
“Buog di sreejo, nuna, ki nesete?”, jo je prašu.
“Nesemo tojo murozo
karstit!”, mu je odguorila.
“Ben, če bo moja muro-za, pa pokazajte mi jo!”
“Se na smie priet... Kar pridemo nazaj, ti jo poka-žen!”
Bepo se je uarnu cju skedin an vsi so se mu smejal an špodielal t’ka, de je jau: “Raj, ku bon tuole čaku, raj se na bon ankul Zenu! Buog mi na di take nasreeje, de bon muoru glih telo čakat!”
Sle so napri štier lieta, tenčas je biu par sudateh. Kar se je parvič uarnu damu, gor na dost cajta, ki ga nie bluo, je pozdravu vse an je šu mimo mater, brez jo lavarit, duo vie ki, t’ka, de ga je prašala: “Bepic, ka si jezan?”
“Ne, paš zaki bi meu!”
“Al vieš, de imaš še adnega bratra?” - se je biu Rodolf rodiu, dvajst liet zad za njin.
Drug krat, ki je paršu damu je šu gu Velik Gar-mak pruot Tilju Nakoncne-mu, za de puodejo kupe čez Klin dol h Vodopivcu, kjer so imiel bičiklete za se uar-nit v kaZermo du Čedad.
Ta pred Uogrinknovo hišo je bla Tonina. Tala mala čičica, z no beko je imiela kaman zvezan an z no šibo je tel kaman tukla an pra-vla: “Hii, Hii, bušca!”
Bepo se je ustavu, je od-paru na debelo oči an se je luožu gor na attenti zak tu an žlah mu je paršlo use napri: “Buog me na štrafi!” je pomislu, glih ku štier lieta priet.
Drug krat, ki se je zmislu nazaj na Tonino je bluo, kar je imiela 14 liet an jin je pliela sierak Tapodskalo (Tapodskalo!?! sierak? tu Garmic!), on, ki je špricu venjike se je skru ta za ga-rem an jo j’ špegu, kuo je bla frišna.
Telkrat, sev ide, mu se je bla ze nomalo upičla tu sar-ce, čelih je bla takuo mlada.
Kako lieto potle, kar Tonina je imiela 16-17 liet, je hodila pa v Suolo zvičer, gu Platac. An Bepo, sevide, de jo je še merku, zak no vičer jo je ustavu ta pred Obliča-novo hišo. Na žlah je na ša-roko odparu roke pod mantelino an jo je uprašu: “S’ Cula, kan hodeš ti?”
“V suolo!”
“Paa, al je pru al ne, ta-
kole, zvičer, hodit cja an
san?”
“Ja, de je dobro, sa nas je na puno, an glih, kar san se bla pozabila, sada san nazaj ujela!”
Cajt je šu napri an Bepo je imeu malomanj 40. liet. Gaspodinje te prave, tiste od te parvega snu, jo nie blua še ta par Cekovih.
Sa on je hodu, ankrat, dvakrat na tiedan, po ne štier lieta, če ne vic, špegat, kuo Tonina se obnaša s ti-stin, ki so jo hodil gledat. Ona je imiela “čast an do-bruoto z vsien an z obednin nič!”
Bepo je biu nomalo previe parmaknjen, nie pokazu uon an uon, ka so ble njega misli an Tonina pru za pru nie viedla, po ki hod.
Zvičer, ki krat je Tonina sediela s sestran na klopi gor na pajuale an vsakoan-tkaj ji je paršu kajšan ka-mančič al koščic maute dol po glave.
“Paš kaj zan muš tel tle?”, jo nie brigalo vic ku vic, an Bepic je pa muču tu tami.
Cajt je šu le napri. Kar Bepo je poviedu tan doma, de bi rad uzeu Tonino, njega mat je big naspruotna, zak Uogrinkni so bli buoz, pa njega ocja, Ze lieta, kar je sreeju Tonino ji je pravu: “Deni ga na mest, deni ga na tuo, ka na znaš, lohni takuo mu pride voja se Zenit!”
Kar pa ji je nji poviedu, de bi jo teu rad oženit, “Za Svet Anton, za tojo slavno, za tojo an mamine”, Tonina mu je odguarila: “Kuo, se Zenit! Kar bon narljeuš na-pravjena, se na bos indenju še taku od to jih Cerievjah oku mene obrisat!”
Tenčas pa jo je objeu an bušnu.
Sa je bla samua ura an cajt!!!
Bepo ji je biu ušec, Celih nomalo prestar, zak je biu parjetan an je guariu po moško.
Davide Tomase tig
četrtek, 13. februarja 2003
Nosila je v sarcu kratko poezijo msgr. Trinka
Oh ti zemlja rodna zemlja bedna...
Tist popudan, kar je Daria parsla damu od diela, se je hitro preobliekla an preobula. Du kliet je vzela ma-tikco an sla gu vart.
Dnevi so se zdujsali an ona je ostala skor do vičerje gu varte an ga lepuo opliela. Puno lešče je zrastlo tu malo dni an zemja se ji je zdiela glih ta prava za jo ob-dielat, saj je bluo dva dni brez daža. Po navad je ni-mar kiek usijala zadnje dni obrila, kar je bla ta prava luna, miesca maja pa je usadila nieke flance kupjene an druge pardielane od mame.
Dielo ta na varte nie imielo parglihe z obednim družin dielan, ki donašnji-dan ima adna žena an zavoj tegà Darii nie bluo težkuo pustit odzad vse druge diela an skarbi za hiSo an družino.
Samuo gu varte je stala takuo dol spregnjena an se je čula blizu zemji, z rokami jo je tikala an z nogmi jo pestala. Carjauji so se ji napunli zemje, roke je imi-ela čarne an umazane. Oku sebe je močnuo vonjala zemja an posebno če je paršu gnuoj gor na varh. Takuo, ki je dielala an se je trudila, je čula, de nje žuot je dru-gač ku po navad: harbat jo
je boleu, saj nie bla vajena stat takuo dugo cajta spregnjena an težkuo ji je bluo gor se zadriet. Daria pa nie zgubila kuraže an rada je stala gu varte, kjer se ji je zdielo bit ne samuo blizu zemji ma tud blizu nje mami an vsien tistin buozin ženam, ki ankrat so muorle obdielat na ruoke velike njive po puojih. Mama ji je pravla, de ankrat kar so ušenico poželi s sarpan, so usijali merne an kar teli so začeli spoganjat so muorli vso njivo opliet, de merni so rastli. Potlè so ble za opliet cele njive z riepo, s kompierjan al pa s sierkan. Kar Daria je bla mikana,
dost krat nje mama jo je pejala za sabo dol na puoje. Ona je sediela pod vinjiko ta na grivi na adni stari jopi, je norčinala an gledala mamo pliet. Vsakantkaj, kar mama je bla žejna jo je poklicala za ji nest staklen-co uodè, ki so jo daržale v sienci.
Druge misli so ji potlè paršle v glavo... Bit ta na zemji an jo pardielat z fadi-jo ji je pomalo, de se čuje povezana z njo. Zemja, če jo ljubiš, ti da, ti rodi kar tu njo vseješ, zatuo ona se je čula ta na zemji, ku hči, mat an Zena. Z zemjo je človek povezan, odkar je sviet. Obdielat vart je te parvi an narstarš kontakt z zemjo, ki ga ima človek an, ki na žalost, smo ga dona-Snji dan zgubili.
Daria vsa spotjena je začela guorit pod glasan ku za se oddahnit. “Ce me takole strašnuo boli harbat, pride reč, de jest niesan za tuo! Mama lahko prave, de maj jo nie boleu harbat, če-
glih je pliela po cele dneve an tiedne!”
Glih tist moment je parsla po stazici ta stara Mjuta an pozdravila Dario. Ona je odguorila: “Muoren hitro opliet vart dok je liepa ura! Al veste pa ka’ me se zdi? De vsake lieto tle raste ni-mar vič lešče!” Ta stara ji je jala: “Al vieS, ka te povi-en? Ankrat je bluo vse čedno tle okuole vasi, vse je bluo posiečeno, takuo, de nies vidla trave an zavoj tega vietar nie nosu an trosu tarkaj sienja, zatuo je bluo manj pokriv an lešče, ku donaSnji dan. Ah, pogled, ka’ je tle okuole nas! San tiela iti gore zad pa se muoren vamit damu, zak trava je takuo velika, de na vidin
kan stopit. Povarh san Se stara an iman probleme z očmi. Tle pa je zaries adna štrafinga!” Te stara se je pobrala počaso an se vami-la damu.
Ce priet je Darii puno boleu harbat, takuo, de se nie mogla še zadriet, sada gor na tiste besiede od te stare Mjute, nje leban je ohlodeu an not v sarcu jo je močnuo zabolielo. Pogledala je okuole sebe nje sviet na briegu an z ust so se ji spustile tele besiede: “Oh zemja moja, kuo si ti buo-ga! Ti tarpiš ma tud jest tarpin tle par tebè! Oh, te prosin! Daj nan še ki dobrega...”
Hitro so ji paršli na pamet drugi lepi spomini an
sladke besiede, ki jih je nosila not v sarcu že dugo liet an ki so jo nomalo potala-žle. Zmisnila se je na tiste nje mlade lieta, kar se je bla glih vešuolala an spoznala nove parjateljce. An dan do po Cedade adna pa-rjateljca jo je poklicala tu nje uficih, kjer je služila. Daria je tan zagledala an velik litrat, ki je pokrivu skor celo steno. Na litratu je bla podoba adnega starega človieka, ki je biu oblie-čen v čamin, imeu je biele an kratke lase. Tan zdol po litratan je bla napisana adna kratka poezija. Daria je vprašala: “Lucija, kaduo je tist človek? Zaki na piše v dialetu po našin?”
Lucija ji je samuo takole odguorila: “Zvičer imamo tle na našin društve tečaj slovenskega jezika. Zaki se na upišeš? Takuo boš lieuš spoznala tuoj jizik an tuojo kulturo!”
Daria, ki je poznala samuo materin jizik, tisti dan se je parvi krat srečala s problematiko suoje mikane zemje an od tentega naprej je nosila v sarcu tisto kratko poezijo od monsinjorja Ivana Trinka, ki dost krat v življenju ji je paršla na po-muoč:
“Oh ti zemlja rodna, Zemlja bedna, mala Ki te milost božja Meni v last je dala”.
Luisa Battistig
ČILIJA: Je bla na zimska nuoc, vietar je gulu po brezi-eh an žvižgu an zviju smrekove vieje. Para se je ledila po oknah an vsak se je tišču buj k’je mu v svoji pastiej: pas je začeu lajat du doru. Začelo je butat na vrata od naše stare komare tu Sauo-dnji...
«	“Duo je???” san zariula
“San Vanac, goz Tarčmu-na! ! !”
“Ki čieš ob teli ur?” “Odprite, zmarznem, an potlè vam poviem! ! !”
Težkuo sam se vekokoča-la spod koutre, an san mu odparla: “Vanac, ti si? ka ti je?” “Oh gospa komara.... Hitite, pujte z mano na Tar-čmun, moja žena ima za irni-et ! ! ! ” “Ist se obliečen an vzamen lumin, ti le biež! ! !” Takuo san se pobrala, zavita ku befana go po lan-dron. Grede san šla, mi je začelo mliet tu glave... kaka tarna...lumin je nieke čudne sience dielu pred mano... vietar je le pihu... Cuika je arjula go za vasijo an duhuor odguarju u tin kraj, tulu jo je pas do par Blažine. Kar san paršla gor na Rantovi muost, tam me je pretreslo če tud sam šla čez an tauzint krat, me je ku ustav lo.... Pa sam se dala kuražo an san šla mimo; kar san parsla ta na sred (AAAAHHHH!!!!) me je ni-eki popadlo za nogo....
Takuo san šla po brieg, de sam paršla na Tarčmun priet ku Vanac !!!!!!
Te SC edem Te s hrustam Te sniem
ole ob telih urah, an ist san
ga teu uprašat zaki, kar...........
tam na planiji, kjer je križišče za iti v Cantico sma zagledala an velik kries! Vstra-šeni srna se naglo skrila ta za no varbjo an začeli merkat ka se gaja! Oku telega velikega ognja je plesalo puno možkih an tu rokah so imiel velike fagle... so grozil de bojo zažgal vse vasi...
Nje bluo ki, ku naglo se vamit v malin an zakloštrat mocnua vrata. Za bit buj ši-guran stric je zaluožu še no tram go za nje an tam, prestrašena srna počakala zuor za se vamit damu....
Te SCedem Te shrustam Te sniem
KLAUDJA: Vi mi na bota vierval, pa grede ki smo zbieral tele zgodbe gor za kotan, so mi šle mramuce gor po harbatè... Na ognjišču je goriela debela čoja, in ta uonè je gulu močan vietar. Kajšan je jau, de bo ura iti spat pa obedan se ni teu pobrat po štengah. So nam začele trami pokat nad glavo...., pas je začel škripat z zobmi...., mački so se zaderi-ale dlake.... Je začelo nieki hodit gor po solari an mi smo še le buj stiskal kupe kar so močnim zalautale vrata (....) od izbe an se je par-
kazalo pet razbujniku, ki nie-so imiel podobe človieka.... ( )
Te SCedem Te shrustam Te sniem
Ma dolina
’Te ščedem, te shrustam, te sniem”
TINAC: Se stric se je tre-su, kar je tuole pravu!
Ku po navad sam paršu od diela s koriero dol z Man-zana, pa san se nomalo za-mudu tu Kovačuovi osteriji in kar sam se luožu na pot za iti damu v Garmak je bla že tarna...
Polietna vičer, pa nie bluo ne lune ne zvezdi, kjer se je napravijalo za daž. Tekrat nie bluo še cieste in bruozar de se je buskalo skor dno za dno, de san kiek vidu kar san se pobrau cja pruoti na Lie-ški loh. Le buj se je zauga-njalo in sada se je ču ze od deleča gram, kar je začeu vietar vieje zvijat in ist sam se parbližu staremu potoku.
Tam gor na velikin kama-ne me je čaku! Je biu buj bi-eu ku kaman! Strah me je parieu, pa sam se zmislu kar so mi pravli te stari: kar sre-čiaš ki takega rnuoraš imiet kuražo iti napri brez letiet an ga uprašat “ka imaš potrie-bo?” in on ti odguori “mi-eri”, “an zaki ga na das me-
ne?” an iti napri brez se oglednit! Su sam, pa kar sam paršu kakih petdeset metra od hiše, niesan vič mu se udaržat in sam leteu ku te naumni, in naglo zaklepu vrata od zad za mano...
Te SCedem
Te shrustam
Te sniem
VERONICA: San spala go na divane, pas je takuo strašnuo fcalaju (...) du dora, de me je zbudil; san skočila gor na konac in tu tamè san tiela iti po štengah; sam gledala paržgat luč pa nje zago-riela! Brez tiet san stopnila go na rep mački, ki je huduo zanjaulila (MIAOOOO!!!!). Mi je skočilo sarce v garlo! Po štengah se pobrala po šti-erih.... Kar san paršla na varh skuoze odparte vrata od stranišča sam videla človieka obiešenega... an san se takuo ustrašla de san aijula .... pa nie su glas voz menè! Po rit san šla tu mojo kambro an
Ma dolina Blišči
Kar sonce ustane Ta na zore Ma dolina Blišči.
Kar sonce re dou Pruoti Kladja.
Ma dolina posluša Ropotanje moške Ke začne To parvuo dielo Klepetanje babeške
i\e nre
Okou te hiš Uriskanje otruoške Zuna od skuole Ma dolina vide mene Ledale pousode Reče to buojš.
Tako za skuprite Preteklenje starostne An živjenje te naške Od me liepe doline.
Adriano Noacco
se globoko zakopala tu mojo pastiejo!
Te SCedem Te shrustam Te sniem
SIMONE: No vicer, na
pomlad ist an muoj stric srna bla gljh finila mliet du mal-ne, k’ t'uone je bla že na velika tarna. Srna paržgala tornine, zaparla malin in diela na pot pruoti duomu....
Stric mi je glih pravu, de nie dost pametno hodit oku-
četrtek, 13. februarja 2003
8
Anna Micelli ha fatto un bel tris
Riconfermata alla presidenza della Pro loco
In seguito alla elezione del nuovo direttivo e dei nuovi revisori dei conti durante l’assemblea della associazione turistica Pro Loco Val Resia, svoltasi sabato 25 gennaio, sono state indicate le seguenti persone alla gestione del sodalizio per i prossimi tre anni: alla presidenza è stata riconfermata, per la terza volta consecutiva, Anna Micelli, giovane e dinamica ragazza di S.Giorgio /Bila; come vice presidente è stato indicato, dalla Presidente, Paolo Valente, anch’egli di S. Giorgio/Bila, molto
noto in valle perchè suonatore di “citira” del gruppo folkloristico Val Resia; segretaria è stata riconfermata Luigia Negro. Il Comitato Direttivo è composto da Buttolo Antonio di Stolvizza/Sol-bica, Chinese Marinella e Barile Carmela di Gni-va/Nji'wa, Lettig Lorenzo di S. Giorgio/Bila e Zana-ga Luca di Prato/Ravanca.
Revisori dei conti sono stati riconfermati Sandro Quaglia e Pamela Pielich di Stolvizza/Solbica, membro di diritto è, infine, il sindaco di Resia, Sergio Barbarino.
Molto positiva è la presenza di giovani e provenienti da varie frazioni. Segno di volontà nel vivere intensamente il proprio paese, la propria valle cercando di dare il proprio contributo al fine di migliorare la vita ricreativa e sociale di Resia.
Il nuovo direttivo è già al lavoro per la realizzazione, in collaborazione anche con le altre associazioni e gruppi locali, di interessanti iniziative che sono previste già per i prossimi mesi.
LN
Delu od tagà rozajanskaga Cirkola “Rozajanski dum”
Te rozajanski kultiirski čirkolo “Rozajanski Dum” jé mèl 18 dnuw ganarja populdnè tu-w ti rozajanski kultiirski Hiši asem-bleo ziz itemi, ka so tu-w njamu zapisani.
To jé se romunilu od déla, ka jé se naredilu lani anu ito ka so si misli naredit litus. So pa votalo te novi Diretivo ka an jé o-stàl par: Prešident jé Luigia Negro Hòjskina, pod-prešident jé Silvana Paletti Bertulawa anu segretari Catia Quaglia Bidirlinawa, tu-w Diretivo so: Luigi Paletti Bertuluw, Gino Giusti Lipin, Severino Negro Hojskin, anu Sandro Quaglia G’ukatuw. Za revizorje so ostali: Di Lenar-do Lino Tosli, Pielich Sandro Marinčič anu Flavio Della Pietra di Madota.
Pa litus délu na bo mančalu: tò nejbojé w-ridné to jé ito ka se dila tu-w škuli. Litus jé na mlada žana ka wiiči bodi či tu-w ti parvi škuli bodi či tu-w
Luigia Negro Hòjskina
ti sridnji. Isa to jé Angela Di Lenardo z Osojanah. Tu-w ti parvi škuli utruce se wiiéijo po rozajanskin wsako srido anu tu-w ti sridnji wsaki petak. Izdé to če se rivàt prit, za Viltko Nuč. Za zpoznàt bujsé jii-di, ka zivYjo ta-stran, Canina misac jiinja če bet nò kazanjè ka to éé pražantat Idrijo, ka to jé dan mali trg dò stran Tulmina. Idrija na jé karjé znana zajtò ka so
bile minère od živaga sra-bra anu pa za skulo od mu-rin.
Jiinja, tej po nawadi, čirkolo če organizàt no gito za parbližit wse ite ka so napisani.
Ta-lété če bet no kazanjè Iitratuw od ne mlade biske hčire, Lorenzine Di Biasio. Onà na radè litra-tawa naše te stare jiidi anu ziz isémi litrati če bet isò kazanjè.
Tu-w jisine se če paračat kej lipaga za dwisti lit ka ma čirkolo, ka an se g’al goré novembarja léta 1983. Za iso okažjun če se pražantat pa librin “Pagine di Storia - Resoconti di vita resiana 1981 -1990” ka ga paračawa Luigi Paletti.
Misac dicembarja vilaZa te rozajanski kolindrin anu litus če bet fi sta-na Ra-vanci rasenja “Il lunari fat in Cargne”. Ziz iso rasenjo čejo se pokazat kolindrina-vi, ka se narejajo tu-w Camji anu òkulec.
LN
Annuale incontro a Resia per stilare il calendario
Coordinamento lungo un anno
Sabato 25 gennaio si è tenuto, nella sala consiliare del Municipio a Prato di Resia, a cura della Pro Loco, l’annuale incontro con tutte le associazioni, comitati e gruppi operanti in valle al fine di stendere il calendario delle manifestazioni per l’anno in corso.
Numerosi sono stati i rappresentanti delle singole associazioni che si sono presentati all’appuntamento. Presente era anche il sindaco, Sergio Barbarino.
Queste in sintesi le manifestazioni che allieteranno la valle nel 2003: si ini-zierà con il Camevale/Piist che si svolgerà come tradizione a S. Giorgio sabato 1, domenica 2, martedì 4 e mercoledì 5; lunedì 3 a Stolvizza, mentre per venerdì 28 e domenica mattina 2 marzo le scuole, elementare e media, proporranno una rappresentazione teatrale e una mostra con i lavori frutto delle loro ricerche su questa particolarissima tradizione. Nel mese di aprile, domenica
27, a S.Giorgio/Bila ci sarà la festa del patrono con il cambio della cameranza. Una nuova iniziativa, proposta da ViviStolvizza, prevede la rievocazione della Passione del Venerdì Santo lungo la Via Crucis di Prato/Ravanca, per il 18 di aprile.
Per il 1° Maggio veniva organizzata la Camminata lungo i sentieri di fondo valle. Per quest’anno ancora non è sicuro se si farà e chi la organizzerà. Nel mese di maggio a Stolvizza si riproporranno le rogazioni, per domenica 18, e la Giornata Europea dei Par-* chi per domenica 24.
Nel mese di giugno, sabato 14 e domenica 15, a Uccea/Učja è prevista la tradizionale festa di S. Antonio; per sabato 21 una mostra su Idrija e sabato
28, i tradizionali fuochi di
Motiv iz Rezije
S. Pietro e Paolo a S. Giorgio/Bila.
Nel mese di luglio, domenica 6, festa Alpina a Sella Sagata, l’11-12-13 Segra a S.Giorgio/Bila con il tradizionale dono del formaggio, sabato 19 a Stolvizza giornata dedicata all’ambiente con pulizia della strada principale e domenica 20 a Sella Car-nizza ritrovo annuale dell’Udinese Club. Infine, per le giornate di sabato 26 e domenica 27, festa di S. Anna con il tradizionale cambio della cameranza
Il mese di agosto è quello più “caldo”. L’1 e 2 festa in Potclanaz per il decennale della chiesetta, il 2 mostra fotografica di Lo-renzina Di Biasio, 2 e 3 festa Alpina a Stolvizza, il 3 Sagra a Coritis e l’8 festa dei soci della Sangiorgina, il 10 grigliata per i tifosi del Milan, dal 7 al 10 Festa dell’Arrotino a Stolvizza e, dal 13 al 15 la tradizionale Smarna Miša e, per concludere, dal 16 al 19 Festa del Frico resiano a Oseac-co/Osoanè.
Nel mese di settembre, domenica 21, Festa del Raccolto a Stolvizza/Solbica.
Il 1° novembre casta-gnata dell’Udinese Club e, a Stolvizza, incontro tra gli stolvizzani emigranti.
A dicembre si inizia l’8 con la Festa dell’Immacolata a S.Giorgio, il 21 a Stolvizza mercatino di Na-
tale, il 24 Notte di Natalé, sempre a Stolvizza, con la discesa della stella e presepe vivente, replica della stessa domenica 28. Sabato 27 rassegna “I lunaris fat in Cargne” con la presentazione dei calendari fatti (non solo) in Carnia. Replica del presepe vivente con l’arrivo dei Re Magi a Stolvizza domenica 5 gennaio.
Durante la riunione si è ribadita l’importanza di non sovrapporre le manifestazioni e di cercare di realizzare iniziative anche nei mesi meno ricchi di iniziative.
Una piccola nota ma di grande importanza, per chi segue queste cose: l’associazione ViviStolvizza ha presentato l’elenco delle manifestazioni in italiano e resiano. Un buon esempio da seguire! Si attende, i-noltre, dai giovani la conferma della manifestazione Alternativa2002, evento che lo scorso anno ha avuto molto successo.
Un altro punto importante che è emerso è stata la proposta di cercare di aiutarsi a vicenda nelle varie manifestazioni poiché, a volte, queste si stentano a realizzare proprio per mancanza di forze. Un’altra proposta è stata quella di realizzare un unico manifesto per le manifestazioni a-gostane, come segno di u-nità e collaborazione.
LN
Sabato 18 gennaio, nel tardo pomeriggio, al centro culturale “Ta Rozajanska Kulturska Hiša” di Prato/ Ravanca, si sono dati appuntamento i componenti del Gruppo Folkloristico “Val Resia” per l'annuale assemblea dei soci. All'ordine del giorno la discussione ed approvazione delle attività per gli anni 2002 e 2003.
Per l’attività 2002 la ^residente Catia Quaglia ha icordato in particolare le tumerose uscite del Gruppo alle manifestazioni valli-pane, in regione e fuori re-
Iniziata una nuova stagione per il Gruppo Folkloristico della Val Resia
A passo di danza a scuola
Importante attività di promozione nelle scuole, ricco calendario per l'anno 2003
gione ed in particolare la manifestazione “Frae di Primavere”, manifestazione itinerante alla quale hanno partecipato una decina di gruppi folkloristici della nostra regione organizzata quest’anno proprio a Resia, le prove settimanali che si sono svolte nei mesi primaverili, l’attività
nelle scuole per dare ai bambini resiani una ulteriore occasione di conoscenza della danza resiana.
Per l’anno nuovo il gruppo proseguirà il suo impegnativo lavoro di promozione delle danze e musica resiane per il mondo, così come si impegnerà anche in valle soprattutto nel-
le scuole ed in iniziative rivolte ai bambini. In particolare pubblicherà un opuscolo bilingue sui costumi tradizionali resiani.
L’attività 2003 è già da alcuni giorni iniziata con le prove che si svolgono al centro culturale ogni sabato a partire dalle ore 20.30 e che dureranno fino alla Fine del mese di aprile; la prima uscita, invece, è stata fatta domenica scorsa ad Aurisi-na/Nabrežina, su invito del circolo Igor Gruden, in occasione della Giornata della cultura slovena / Dan slo-vcnskfi.kulture.
Il calendario del... riciclo
Cosa sono i rifiuti? E sono tutti uguali? Come si smaltiscono? Forse si tratta della “produzione” di materiale di maggiore quantità esistente al mondo, di certo sono un problema perché sottraggono spazio alla vivibilità.
L’importanza di questo argomento, e la necessità di dare risposta a molte domande, hanno spinto i ragazzi e gli insegnanti della scuola media di S. Leonardo a pensare e realizzare un
progetto, al quale hanno contribuito la Regione, l’amministrazione comunale di S. Leonardo, che è scaturito in un calendario per il 2003.
Il coordinamento del progetto è stato a cura di Luisa Tomasetig, le immagini sono state realizzate dai ragazzi utilizzando materiali “trovati” che altrimenti sarebbero diventati rifiuti. I testi puntano a sensibilizzare la popolazione in rapporto al servizio di raccolta, smaltimento e riciclaggio dei rifiuti. Attra-
verso di esso, scrivono i giovani studenti, “possiamo mettere in moto una macchina anche economica che tiene conto di noi stessi e dell’ambiente in cui viviamo, e ci consente di vivere meglio”. Tutto questo vale anche in un territorio come quello delle Valli del Natisone “ancora in buona parte sano, che meriterebbe quindi un’attenzione ed un rispetto particolari e specifici”.
Ecco i nomi dei ragazzi che hanno partecipato al progetto: Jessica Beuzer,
Gianluca Boer, Karen Cas-	cesca Gosgnach, Gabriele
sina, Alberto Cendon, Si-	Paravan, Giulio Peruch,
mone Chialchia, Luca Cli-	Samuele Pica, Andrea
naz, Luca Floreancig, Fran-	Scaunich, Nicola Simaz,
Andrea Sittaro, Alexa Vogrig, Andrea Chiabai, Cristopher Chiabai, Mattia Chiacig, Denis Delič, Kelly Iurman, A-lessandro Linossi, Dragan Mamusa, Mario Ma-musa, Semira Tiro, Si-mone Tomasetig, Rasida Besič, Gianpaolo Beuzer, Martina Faidutti, Si-mone Guion, Chiara Linossi, Davide Sibau, Manuel Susani e Alessandra Terlicher.
Oltre agli insegnanti, a collaborare al progetto sono stati il dottor Giorgio Bassi, della Comunità montana Valli del Natisone, e il professor Beppino Crisetig.
Minimatajur  —
Nono Gino nani jepokazu,
kuo zna runat korpe
Tle v dovjezično suolo nas pride gledat puno judi
četrtek, 13. februarja 2003
MI LESICE (VELIKI OD VRTAČA) SMO PRU VESELI BIT NA SUOLI.
TLE NAS PRIDEJO GLEDAT NA PUNO JUDI.
AN DAN JE PARSU TUD NONO GINO (OD SOFIE MIORELLI TAZ TAPOLUOVEGA). NAM JE POKAZU KUO ZNA NARDIT KORPE. KADAR KORPA JE BLA NARETA NAM JO JE ŠENKU. AN NA KONCU NAM JE ŠENKU AN LEPE, ARDECE AN DOBRE JABUKE. TAKUO, DE SMO SE LIZAL MUS-TACE AN OCI.
PRIJATELJSKA
Smo učenci iz 3.a v Kobaridu mi smo doma.
V šolo učimo se polno stvari lepo se imamo se nam dobro godi.
Pa smo se spomnili zadnjič na vas, da skupaj bili smo ni dolgo ta čas.
Zdaj pa bi radi se z vami dobili, da skupaj spomine bi spet obudili.
Smo lepo se imeli, se igrali in peli se malo spoznali prijateljstvo navezali.
Kobariški slavčki iz 3-a
SMO BLI TAKUO BARKI, DA SVET MIKLA VZ NAM JE PARNESU KOMPUTER!
Sport
Risultati
1. Categoria
Valnatisone - Tarcentina	3-2
3. Categoria
Ciseriis - Audace	4-2
Savognese - S. Gottardo	5-2
JUNIORES
Corri. Pozzuolo - Valnatisone	1-1
Allievi
Buttrio - Valnatisone	1-0
Amatori
Warriors - Reai Filpa	2-3
Reai Filpa - Ottica l’occhiale	rinv.
Valli Natisone - Bar Corrado	0-0
Mereto - Valli Natisone	1 -1
Ravosa - Poi. Valnatisone	2-2
Osteria al Colovrat - Millennium rinv.
Calcetto
Merenderos - Hydroclima	8-2
Special five - Paradiso dei golosi 8-5 Bronx team - Elettr. Manzanese 3-9 Il santo e il lupo - Amici della palla rinv. P.P.G. Azzida - Finavre	8-4
Prossimo turno
1. Categoria
Tre stelle - Valnatisone
3. Categoria
Audace - Fortissimi Bearzi - Savognese
JUNIORES
Valnatisone - Tricesimo
Giovanissimi
Valnatisone - Gaglianese
Amatori
Ziracco - Reai Filpa
Valli Natisone - Warriors Agli amici - Osteria al Colovrat
Calcetto
Tolmezzo - Merenderos Elettr. Manzanese - Paradiso dei golosi Poi. Valnatisone - Il santo e il lupo Longobarda - Bronx team P.P.G. Azzida - Klupa 99
Classifiche
1. Categoria
Tricesimo 46; Flumignano 37; Ancona 31; Riviera 29; Risanese 27; Comunale Fae-dis, Lumignacco 24; Buttrio, Tre stelle, Tarcentina 23; Valnatisone 22; Nimis 21; Colloredo 19; Buonacquisto 18; Union No-garedo 15; Trivignano 10.
3. Categoria
Fulgor 37; Moimacco 35; Gaglianese 27; Stella Azzurra 25; Cormor, Bearzi 24; Ci-
seriis 21; Fortissimi 17; Savognese 12; S. Gottardo 10; Savorgnanese 9; Libero atletico Rizzi 8; Audace 5.
JUNIORES
Tolmezzo 39; Com. Pozzuolo 35; Palma-nova 27, Union 91 27; Valnatisone, Pa-gnacco* 25; Pro Fagagna* 24; Manzanese 22; Tricesimo, Cividalese 20; Gemo-nese 18; Rivignano 14; Comunale Gonars 9; Centrosedia 3.
Allievi
Valnatisone* 38; Moimacco 35; Cussi-gnacco. Comunale Lestizza 32; Letti Co-satto Tavagnacco 26; Tre stelle, Virtus Manzanese 25; Comunale Faedis 24; S. Gottardo 19; Centrosedia 18; Chiavris 13; Gaglianese 12; Com. Pozzuolo* 9; Aurora Buonacquisto 0.
Giovanissimi
Virtus Manzanese 44; Serenissima, Comunale Pozzuolo 38; S. Gottardo 35; Torrea-
nese, Centrosedia 24; Galianese 20; Valnatisone, 7 Spighe, Pasian di Prato 19; Savorgnanese 11; Fortissimi 12; Tre stelle 10; Assosangiorgina Udine 7; Azzurra 4.
Amatori (Eccellenza)
Bar Corrado 22: Reai Filpa 21 ; Valli del Natisone 20; Ottica L’occhiale 18; Mereto di Capitolo 17; Ziracco 16; Warriors, Gori-cizza 15; Ediltomat 14; Termokey 13; Man-zano 11; Baby color 10; Al cantinon 9; Chiasiellis 7.
Amatori (2. categoria)
Birreria da Marco 20; Dinamo korda 19; Gunners 17; Osteria al Colovrat, Millenium 15; All’Ancona 14; S. Lorenzo, Racchiuso 13; Poi. Valnatisone 10; Ravosa 8; Agli amici 4.
Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno
Judo, i nostri atleti in evidenza
L’Associazione Judo Cividale si fa onore grazie ad Alessandra Terlicher di S. Leonardo, che nei trofei nazionali regionali e internazionali validi ai fini del progetto talento Lignano 2005, finanziato dalla regione FVG, si è piazzata ai primi posti. Nel 16° trofeo intemazionale Città di Udine, svoltosi lo scorso 19 gennaio al palasport Camera, Alessandra si è classificata al secondo posto. Stesso risultato nell’8° trofeo Alpe Adria del 26 gennaio. Infine nel 15° trofeo internazionale Vittorio Veneto Alessandra ha ottenuto la vittoria.
L’associazione brilla anche nelle prestazioni dei giovanissimi, che hanno partecipato a molte gare che si svolgono in regione, tra le quali il trofeo “Alpe Adria” e le finali regionali “Criterium giovanissimi”.
Ecco gli atleti, presentati in ordine alfabetico, che si sono piazzati tutti ai primi posti delle gare disputate: Antonio Bortolotti, Daniele Pontoni, Ettore Cantarutti, 'Ivan Chiuch, Leonardo Cantarutti, Leonardo Qua-lizza, Luca Spaziani, Luca Trusgnich, Marco Cantarutti, Martina Marmai, Mattia Spaziani; Michele De Toni e Mirco Chiuch.
Nel ringraziare i maestri Mario, Daniele e Luigi, senza i quali ciò non sarebbe stato possibile, ricordiamo che il Judo non è solo uno sport ma un’arte che “lavora” sulTequilibrio psico-fìsico di chi lo pratica e sul reciproco aiuto. Gli allenamenti si tengono nella palestra di via Carraria, 49 a Cividale i lunedì e i giovedì dalle 18 alle 19.20 per i bambini e ragazzi dai 5 ai 14 anni e dalle 19.30 alle 21 per quelli dai 14 in su. Per maggiori informazioni si può telefonare al maestro Mario Podrecca (0432-730170). (Antonio)
La prima squadra della Valnatisone affidata al tecnico degli Juniores regola la Tarcentina
Primo successo firmato Baulini
In serie positiva la Savognese, l’Audace non può nulla contro il Ciseriis - Perdono gli Allievi Il Reai Filpa fermato dal gelo - La Valli del Natisone impatta contilo la prima in classifica
Nella prima esibizione casalinga del campionato di Prima categoria con in panchina il nuovo tecnico Claudio Baulini, la Valnatisone ha affrontato la Tarcentina. E’ stata una partita tirata che ha visto i valligiani portarsi in vantaggio con Alessandro Bergnach per essere raggiunti dopo soli 7’ dagli ospiti. I locali hanno quindi allungato con Alessio Gregoricchio e Andrea Lorenzini, prima della seconda rete dei tarcentini. Quelli di domenica sono tre punti preziosissimi per la squadra di Daniele Speco-gna che cerca di tenersi al largo della zona pericolosa.
La Savognese ha ospitato il San Gottardo. I giallo-blu di Fedele Cantoni, dopo il successo nel derby con l’Audace, si sono ripetuti superando gli udinesi grazie alle reti messe a segno da Denis Gosgnach, Daniele Saccavini, Giosuè Martella, Stefano Greco e Davide Del Gallo. Gli sportivi gialloblu sperano che la loro squadra continui con questo ritmo per riscattare un campionato che fino ad oggi ha dato loro più dolori che gioie.
Sul campo di Tarcento, ospite del Ciseriis, l'Audace di San Leonardo, con undici effettivi a disposizione, non è riuscita ad ottenere un risultato utile. I biancazzurri del presidente Claudio Duriavig sono andati a segno due volte con il bosniaco Mirsad Imma-moviè.
Non finiscono di stupire, nella loro marcia di avvicinamento alle zone alte della classifica del campionato regionale, gli Juniores della Valnatisone. I nostri ragazzi, impegnati a Pozzuolo, verso la fine della prima frazione di gioco sono stati beffati dalla rete omologata dal direttore di gara. Il pallone calciato dagli avversari, dopo avere colpito la
In Seconda categoria, il terreno innevato e ghiacciato di Merso di Sopra ha costretto al rinvio l’attesa partita tra l’Osteria al Colovrat di Drenchia ed il Millennium.
Il team del presidente Roberto Tomasetig ha giocato a Colugna martedì 11, in serata, il recupero col Ravosa.
La Polisportiva Valnatisone di Cividale esce con un pareggio dalla trasferta di Ravosa, squadra che come quella ducale naviga nelle zone basse della classifica. Gli ospiti sono andati in rete con Nigro e Faenza.
Nel campionato amatoriale di calcetto i Merenderos sono tornati alla vittoria superando nel derby l’Hydroclima di Rubignac-co. Per gli azzurroarancio hanno realizzato una doppietta a testa Walter Petri-cig e Gianluca Gnoni ed un gol Massimiliano Pozza e Cristian Onesti.
In seconda categoria il Bronx Team ha perso la gara con l’Elettrotecnica Manzanese. Le tre reti dei sanpietrini sono state opera di Michele Guion (autore di una doppietta) e Matteo Trinco.
Non è riuscito il colpaccio al Paradiso dei golosi che ha perso sul campo del Special five. Per i ragazzi del presidente Daniele Marseu hanno segnato una tripletta David Specogna ed una doppietta Michele Dorbolò.
E’ stato rinviato a ieri, mercoledì 12, l’incontro tra Il santo e il lupo e gli A-mici della palla.
In Terza categoria, infine, la P.P.G. Azzida ha costretto alla divisione dei punti la capolista Finavre. I ragazzi del presidente Den-nis Moschioni sono andati tre volte a segno con Berto-iutti ed una con Zufferli.
Paolo Caffi
Al
SAVCtNtSE
rinvio della gara interna con l’Ottica l’occhiale a causa del terreno gelato. La settimana scorsa i ragazzi del presidente Claudio Bat-tistig avevano giocato il recupero con i Warriors. Grazie alle reti messe a segno da Moreno Valentinuzzi, Carlo Liberale (su rigore) e Michele Osgnach, la squadra diretta dall’allenatore Severino Cedarmas, come sempre supportata dai molti tifosi, ha fatto un passo avanti importante verso la vetta della classifica.
La Valli del Natisone ha giocato a Pradamano il recupero casalingo contro la capolista Bar Corrado di Invillino. La partita, molto dura sul piano fisico, è terminata con un pareggio a reti inviolate. Da segnalare un palo colpito dai camici, mentre gli Skrati hanno fatto meglio: oltre ad un palo, hanno centrato anche la traversa. Nella partita sucessi-va contro il Mereto di Capitolo, gli Skrati sono passati in vantaggio all’inizio della ripresa con il gol messo a segno da Massimo Congiu. Alcuni minuti più tardi i padroni di casa hanno riequilibrato le sorti della gara. Da segnalare due buone opportunità non sfruttate dallo sloveno Ervin KavCiC.
Paolo Beuzer (Juniores)
G.5.1,
AUDACE
? UQH1 n
Paolo Mauro (Audace)
parte inferiore della traversa ed essere rimbalzato al di qua della linea bianca, è rotolato sul fondo. Tra lo stupore di entrambe le squadre, l’arbitro ha indicato il centrocampo concedendo un gol “fantasma”. Rientrati dagli spogliatoi, i ragazzi allenati da Baulini sono riusciti a riequilibrare le sorti con Maurizio Su-ber. Successivamente prima Andrea Dugaro e poi lo stesso Suber hanno avuto a disposizione il pallone del successo.
Gli Allievi della Valnatisone hanno perso la loro seconda gara stagionale a Buttrio. Non è questo un momento felice per i ragazzi valligiani allenar Ua Chiarandini, che sono per-
Denis
Gosgnach
(Savognese)
seguitati da una serie impressionante di infortuni. Ritornando alla gara di Buttrio, i padroni di casa hanno realizzato il gol vincente su calcio di punizione a dieci minuti dall’inizio della partita, mantenendo il vantaggio per il resto della contesa. Salutare per i nostri ragazzi il turno di riposo previsto per domenica prossima.
Ritorneranno in campo domenica a S. Pietro i Giovanissimi della Valnatisone che, ospitando la Gaglianese, cercano la rivincita della gara di andata.
Nel campionato di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero è stato costretto al
četrtek, 13. februarja 2003
Ki dost v Podboniescu
Je že navada, de Novi Matajur na začetku lieta preštieje, s pomočjo nedi-ških kamunu, ki dost ljudi živi tle par nas.
Pogled na Log
Začnimo s Podbonie-scam.
Zavojo ljudskega štetja lieta 2001 (censimento), nie še uradnih podatku (dati ufficiali). Vemo, de na 20. otuberja 2001 je v telim ka-mune živielo 1.247 ljudi.
V teku lieta 2002 se je tle rodilo šest otruok: dva pu-občja an štier čičice. limar-
lo je danajst možkih an dvanajst žensk, vsega kupe tri-andvajst ljudi. Tle je paršlo živet šestanštierdeset (46) ljudi: danantrideset možkih an petnajst žensk; proč jih je šlo sedamantrideset (37): danandvajst moži an šestnajst žen. V dvanajst mie-scu je Podboniesac zgubu osam ljudi.
Dopo la Ferrari e ia Saf, la meritata pensione
Bepo Filipig, un uomo in... corriera
Kuo, Bepo Filipig - Ba-rinčin iz Topoluovega je že v penzjonu? Kuo more bit, saj je šele mlad! More bit, more bit, zak je začeu die-lat, kar je biu šele malo-manj otrok. An zadnje 27 lieta jih je preživeu v kori-er: preuažbu je napri an nazaj naše šuolarje, naše die-luce an naše judi, ki so hodil v miesto za opravila. Seda bo imeu vič cajta za njega ženo, ki je Angelina Klijetina iz Ložaca, an za njih otroke. An lohni ga bomo videli še kajšankrat v kaki korier, tele krat ne ku šoferja, pač pa ku “turista”, ki se peje na kajšan liep izlet, gito.
A Giuseppe Filipig, nativo di Topolò, anche quel mattino, come ogni giorno lavorativo, il suo fidato o-rologio gli dava puntualmente la “sveglia”. Ma quella che stava per vivere venerdì 31 gennaio, era
un’alba indimenticabile perchè iniziava il suo ultimo faticoso giorno come autista della Saf. In programma c’era il turno della corsa Udine-Castelmonte, (visita al Santuario) per poi tornare a casa il pomeriggio per iniziare la sua nuova vita da pensionato!
Bepi ha maturato questo sacrosanto diritto incominciando a lavorare molto giovane presso un panificio di Tarvisio, prima del servizio militare a Malborghet-to.Terminata la vita militare riprendeva quella lavorativa in quel di Torino presso la Fiat. L’esperienza alla corte di Agnelli si concludeva nel maggio del 1975 con il ritorno a casa dove iniziava l’impegnativo lavoro di autista presso la ditta Ferrari, per poi passare alla Rosina e, infine, alla Saf.
In questi trentasette anni di lavoro a contatto con la
gente, Giuseppe si è fatto conoscere e benvolere sia dai colleghi di lavoro che dagli utenti. Sono passati pochi giorni da quando Bepi è in pensione, ma mancano già la sua presenza, la sua simpatia e le sue battute. In compenso il “nostro ex pilota”, rintanatosi a Pre-mariacco, ora dedica più tempo ai suoi hobby, ma soprattutto alla moglie Angela Loszach (nativa di Lo-saz), portata all’altare una ventina d’anni fa, ed ai suoi due figli Luca e Federica. Anche Giuseppe Filipig,
come i suoi predecessori che ricordiamo con nostalgia (dai fratelli Corredig -Seghin a Lindo Cencig, da Aldo Ciccone a Pantarotto, da Luciano Pierigh a Battista Flaibani e Renzo Dega-nutti e ci scusino gli eventuali esclusi) ha tagliato il meritato traguardo della pensione. L’augurio è che ora possa godersela in salute!
(Paolo Caffi a nome ed in rappresentanza del “popolo viaggiante” delle Valli del Natisene e del Torre, del Ci-vidalese e del Manzanese).
Za pošteno praznovat njih patrona svetega Valentina
Ura češčenja v lieski fari
Lieška fara bo tel konac tiedna praznovala svetega Valentina, ki je nje patron.
V petak 14. pa spomin puo-de tudi na svetega Cirila an Metoda, patrona Evrope, ki so tudi storli spoznat božjo besie-do narodom, ljudem slovien-skega sveta.
V petak 14. bo od sedme napri spuoved.
Ob 19.30 sveta maSa v cierkvi na Liesah. Pieu bo z-bor te mladih lieSke fare.
V nediejo 16. bo ura češčenja. Od 9.45 do 11. bo češčenje za Velik an Mali Gar-mak, Platac, Kanalac, Gorenje an Dolenje Bardo.
Ob 11.39 bo sveta maša par kateri bo pieu zbor Rečan. Bo tudi oufar.
Od 14.30 do 15.30 češčenje za Sevcè, Zverinac, Hostne an Podlak.
Od 15.30 do 16.30 pa Liesa, Hlocje, Arbida, Slapovik, Pe-tarnel an Vodopivac.
V petak dvie svete maše an tombola, v nediejo Piconara
Pridita na svet Valentin v Azio
Za svet Valentin je senjam tudi v Ažli. An tudi tle bojo praznoval njih patrona dva dni.
V petak 14. bo parva sveta maša ob 10.30 zjutra. An tuole puode pru posebno ljudem, ki so doma. Za tiste, ki dielajo, al pa ki na žive vič v vasi pa željo praznovat njih patrona, bo sveta maša ob 19.30. Pieu bo zbor, koro Cividin iz Gorenjega Bar-nasa. Po sveti maš bo tombola an če četa kupit kartele (adan euro vsaka), muoreta iti po nji v
gostilno “Centrale”, ki je pru vredič cierkve.
V nediejo 16., če na bo vič snega, bo “Piconara”, tekma, gara, ki je pu z mountainbike an pu par nogah. Se začne ob 10. an se puode do Pikona (9 kilometru) z bičikleto an iz tele vasi nazaj v Ažlo pa par nogah.
Na koncu dajemu vsakemu an šenk an bo tudi pastašuta za vse.
Piconaro jo je organizu komi-tat za Ažlo s pomočjo Alpinu iz Ažle.
SOVODNJE
Barca Zbuogam Corrado
Kuo smo vsi ostal slavo
v sauonjski dolini, kar smo zaviedel, de Corrado Moja-cu (po prejmku Blasutig) je um aru.
Takuo mlad an takuo na naglim... Imeu je samuo 50
Planinska družina Benečije
TELOVADBA TUTTI IN PALESTRA
v telovadnici sriednje Suole v Spietru
od sriede 19. februarja vsako sriedo an petak od 19. do 20.30 ure
vpisovanje: Daniela 0432/731190 - 714303
liet. Cu se je slavo, pejal so ga v špitau, pa kako uro potlè mu je sarce odpovie-dalo.
V veliki žalost je pustu mamo Elso, sestro Danielo, kunjada Marina, navuodo Ingrig, strice, kužine an vso drugo žlahto.
Corrado je dost skarbeu tudi za domačo škuadro Savognese, biu je puno cajta med dirigenti.
Na njega pogrebu, ki je biu v Sauodnji v petak 7. februarja popudan, se je zbralo puno, puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav.
ŠPETER
Zapustil nas je Giuseppe Pecchia
Za nimar nas je zapustu Giuseppe Pecchia. Imeu je 80 liet. Giuseppe je paršu tle h nam vič liet od tegà, biu je marešal karabinjerju. Tle je imeu družino an tle so zrasle njega dvie hčera, Annamaria an Gabriella. Z njega smartjo je v žalost pustu nje an parjatelje.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Spietre v torak 4. februarja popudan.
SVET LENART
Skrutove
Žalostna
novica
V videmskem Spitale je umaru naš vasnjan Giuseppe Chiuch.
Imeu je 78 liet.
Žalostno novico so sporočil sestre, kunjad, navuo-di, pranavuodi an vsa Zla-hta.
Za venčno bo počivu v Podutani, kjer je biu njega pogreb v četartak 6. februarja zjutra.
JL ,
jih prave...
Čila je bila na pru liepa kobila, pa so jo muorli štrigjat an ko-maduvat samuo moški, zak nie mogla videt žensk. Zatuo Giovanili je biu prepovie-du njega ženi Milici se parbližat h nji, ker Čila je dajala smartne cabade! Pa ’no saboto Giovanin je biu šu na targ v Čedad an ku Milica je vargla ne vile sena v jasla, Čila ji je dala ’no tako caba-do, de je ostala suha na tleh! Drugi dan za pogreb buoge Milice, je bila puna cierku moži.
- Orpodibako Giovanin - je jau famo-štar - nisem viedeu, de imaš tarkaj parjate-lju, nie bluo nikdar tarkaj moških v teli cierkvi!
- Oh ne, gaspuod famoštar, niso migu moji parjatelji teli možje: so vsi kupci, ki so paršli me vprašat, če jim predam kobilo Čilo.
Dva parjatelja sta se srečala.
- Al vieš - je jau te parvi - de mislem pustit mojo murozo?
- Kaj mi praveš! An zaki? - je vprašu te drugi.
- Zatuo, ki ima ’no 1 epo an veliko hišo, an novi avto, novi pralni stroji, nov televizor an tri peliče v armarone!
- An za tiste jo pustiš? Ka’ si znoreu? Veseu bodi!
- Ne, nisem znoreu, samuo, ki na zasluženi zadost za ji,
plačuvat vse tiste rate! ***
Sporočila na tramvaju.
V Italiji: “Prepovi-edano guorit s šofe-rjam”
V Franciji: “Prepo-viedano odguorit šoferju”
V Texas: “Prepovi-edano strejat na šoferja”
Na Škotskem: “Ki zaslužeta guorit s šo-ferjam?”
V Rusiji: “Sovražnik te čuje, če guoriš s šoferjam”
V “Colli orientali”: “Prepoviedano guorit po slovensko šofeiju”
V Kongu: “Na stu-ojta sniest šoferja”
« .àVt. ?
Kronaka
Kar boš videl tolo sliko, zastopeS, de cjen glih tebe, ki si ta pod telin briemane, po-viedat nieki. Ti vieš lepuo, kuo more bit tezkuo dielat, se trudit, se potit, se jezit zak nie ankul zadost cajta za niC. PoznaS pa tud kuo Zuot an dušinca se odpočijejo, kar di-elo je opravljeno, kar konCno senuo je spravjeno pod strie-ho: Sele SCejen se moreS Cut le grede zaries dobrò, posebno Ce tan uonè zaCenja sila! Buog bod CešCen, an tela je Sla!” PoStudieraS veseu. Pa jutre bo še an drug dan... an tuole vieS lepuo.
Si že zastopu, de tele besi-ede nieso samuo za senuo, za ..., za diela, ki ti trudijo roke an harbat, paC pa so Sele buj riesne za vse tiste, ki se muo-ra narest za svojo družino, posebno Ce ne vse gre takuo, ki bi bluo lepuo deb’ šlo.
Ti vieš, dost kuraže cje bit za stisint zobe an iti le napri, Celih zemjà se ti ku marva ta pod nogan an videš, de Se tiste malo, ki si se troštu od življenja, ti je sneto tua. Kuo bi imiel potriebo, ankrat vsako antkaj, se nomalo odpočit, se odsapnit, bit nomalo brez skarbi, zapriet oCi an se na bat jih nazaj odpriet. Ti
Ce je Ijubezan se premagajo an težave...
“Priet al potlè bo senuo poa strieho”
vieš, kuo huda žalost ti more zavit Zelodac, kar se zmisleš, kuo je bluo moglo bit buj sladkuo življenje, de b’ samuo bi mogli imiet nomalo pokoja vsako antkaj, de b’ mogli gledat na jutre z jasnimi oCmi. Ti provaš, kuo j’ žalostno videt, de kajšankrat oCi od tegà, ki imaš narbuj rad na morejo se smejat vic, ku ankrat an dost tarpiš, kar študieraš, ki sanji smo imiel an z nomalo vic srecje smo jih bli mogli zaries uresničit. Pogostu mi praveš, de na ru-naš zadost za me an za družino, pa tuole nie ries: vsak od nas da zaries, kar narvic more.
Mi vemo, ka’ “mamo” notar, adan an te druga, pa kajšankrat žalost an obupance so premočni an cjejo utopit puno majhanih liepih re-
Grimacco, Claudio Vogrig direttore della Riserva £ caccia
Domenica 2 febbraio presso il bar “Alla cascata” di Clodig si sono svolte le elezioni per il rinnovo delle cariche sociali della Riserva di caccia del comune di Grimacco.
La lista di Bruno Dre-szach, presidente da ben 30 anni, si è dovuta confrontare con quella presentata da Claudio Vogrig (Kuos) che, a sorpresa, è risultato vincitore delle elezioni.
Il programma da lui proposto è stato infatti particolarmente apprez-
zato per il suo carattere innovativo e dinamico e si è certi che porterà una ventata di novità al sistema ed alle future iniziative della Riserva di caccia.
I cacciatori hanno anche voluto ringraziare il direttore uscente per il servizio prestato in questi trenta anni.
Infine, questi i risultati della votazione: direttore è Claudio Vogrig, i consiglieri sono Armando Zuliani, Renzo Vogrig, e, per la minoranza, Bruno Dreszach.
či: tiste, ki so nan ostale. Pa usednò, tle te viCer, v gorkin, tu pastiejt kuo s’ mo se Cui sreCni zak tu uonè se j’ mediò an mi smo bli glih pru napravli darva. Kar se vprašamo vsak dan kuo j’ šlo, ki-krat se Cujemo odguorit: “Tle san” al pa “Je bluo moglo iti buojš”, pa le gredè se zmislemo na vse tiste, ki jih gre še slaviš...
Življenje nan je napravlo
puno zagrabku: šigumo imamo še ‘nega zluodja an pu brieman za prenest, ist an ti, pa se upan , de “kar senuo bo pod strieho” - priet al potlè - bomo mogli se nomalo odpočit an Cut tu sebè, de naše težkuo dielo je imielo dobrò pardielo. Lekar bo 23 liet, ki se imamo radi, ist vi-en, de si za me, kar ist san za te: daržajmo tarduo.
Za nimar tojà.
Za na pozabit na besiede, ki se zgubjajo...
Ankrat, kar se je šlo tu puoje an cju sanožet tu Ta-poluovem ljudje so se zaže-liel dobre dielo an srecjo. An takuo so se srecjala Pepo an Franc.
- Srecjo Buog di, Pepo!
- Buoh di.
- Kaka liepa kamperina, boš meu sigurno liep kam-pir.
- Ja hudič... pogledi tle... sami petech. Vse je šlo cju kamperino namest cju kam-pir. Grede, kuo ga kopan, grede ga zakopan. Nie urie-dan ga vebierat taz zemje.
- Maš ražon, nie nc uri-dan, vse te dobre je šlo kjer na kor. S’ se samuo potru-diu puno okuole njega za nC.
- An ti, Franc, al si ve-
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR art. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
NaroCnina-Abbonamento
Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro
Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska,75-Sežana Tel.067 - 73373 Zre račun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT
m
Včlanjen v USPI Associato alTUSPI
kopu tuoj? Kajšan je biu?
- Ben... muoran ree, de san meu buj srecje, ku ti. Vekopu san mank, kar san usadu. Ale... te pozdravem Pepo, se m’ nomalo mudi... gren trosit dole zdol nieko otavo, de se posuši do drie-ve.
- Ja, ja... ku biš, te ne bon zamuju, kar se uvmeš popijemo an glaž tintorje.
- Ben, kar srna že tle, ka’ maš Čakat hudieja, popimo-ga zda an glaž, potlè na ve-
A CIVIDALE cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli pro-fumeria, regalo ed altri servizi. Alto giro d’affari dimostrabile. Tel. 347 0342802
VENDESI rustico ristrutturato nelle Valli del Natisone. teL 3331066994
mo al bomo ej. Na zdravje.... na zdravje šele živi. Franc.
Donas se - Oštja, kuo j’ dobro Pe-nisan Se po, .... vieš, ka ti poviem, o t a š C u , Ce nimaš manku dobrega manku po- vina tu moda naj gre vse pimo ki na kup.
hitrco.	-	Ce ni paku, de... maš
- An ist ražon. Al boš še an glaž? nisan še po-	-	Ne, ne zavojo Božo,
kosu zjutra. muran it otavo obracjat, ne
- Prekle- de se bon ist obracju po nji, to živlienje, na tašC mi da hitro gu gla-ke ne Pepo, vo, je moCnuo.
naliga de se	-	Pujmo pa napriej.
daino no-	-	Ja, Buog di srecjo.
malo kuraže	-	Buog di.
za iti napri- Lino taz Tapoluovega
Planinska družina Benečije
KOBARIŠKI STOL
v nediejo 23. februarja
ob 7.15 - odhod iz Spietra (Belvedere) se puode do Breginja an od tu par nogah (parblizno vsega kupe štier ure hoje). Ko se vamemo v Breginj, pregledamo del vasi, kjer je pru liep duor s tipično hišo an muzej.
Odgovoren: Joško tel. 328 4713118
***
v petak 14. marca v Spietre
v duomu za te stare
ACONCAGUA diapozitive
PRODAJAM pastiejco novo, dvie mize za salot an špurget. Telefonat na 0432/724046
V ČEDADU dajemo v najem prostore za urade. Telef. v uradnih urah na 0481/535713
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 15. DO 21. FEBRUARJA Cedad (Fomasaro) tèi. 731264 OD 14. DO 20. FEBRUARJA Mojmag tel. 722381 Naboijet/Ovčja vas tel. 860395
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Maria Laurà
Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45
doh. Maria Laurà Hlocje:
v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00
PODBONESEC
doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an Cetartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v Cetartak od 15.00 do 16.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo Sriednje:
v torak an petak ob 10.45
doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi:
v torak od 9.00 do 10.00 v Cetartak od 11.30 do 12.00
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 11.30 do 12.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar:
pétak
v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar:
pandiejak, torak an Cetartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694)
1 pandiejak, torak, Cetartak, >etak od 9.00 do 10.30
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa:
v pandiejak, torak sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15
v pandiejak an cetartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00
Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.