XIV. letnik. ' ** " * Izhaja tsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša . ■ celo leto 4 krone, ■a pol leta 2 kroni. Za manj premožne «a celo leto 3 krone, ia pol leta K 150. Za Nemčijo je cena liatu 5 K, za druge «letele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini St. 9. / V Gorici, d Izdajatelj in odgovorni arednik :. Ivan Bajt v Gorici. Mir ljudem na zemlji!... Približali so se spet veseli božični prazniki. V daha bomo gledali v bornem betlehemskem hlevčka v temnih jaslicah nebeškega otroka, ki je prinesel z nebes mir. Angelji so peli : „Slava Bogu na višinah in mir ijadem na zemlji, ki so dobre voljel Nebo se je odprlo tisto noč nad revnim hlevčkom, v katerem je prišel na svet Zveli-čar. Nebeški mir, neskaljeno veselje in zlata zadovcljnost je zavladala v njem. Vse drugače pa je bilo takrat zunaj v sveta, kjer so razburjale človeški rod raznovrstne zmote, razjedale ga strasti in hudobije, morili ga verski dvomi in razdvajali ga mejsebojni boji in vo jske. Takrat je bila hudobija na vrhunca, nezadovoljnost največja in želja po odrešenja pri vseh narodih najživahnejša. Mera je bila polna, potreba najhttjS«. Takrat je prišel Zveličar in prinesel s svojimi nebeškimi nauki mjr, veselje in zadovoljnost na svet. Ali niso tndi naši časi polni raznovrstnih zmot, hudobij, strasti, bojev in vojsk ? V prav mnogem oziru smemo primerjati naš čas času, ko se je rodil Zveličar. Mir, ki nam ga je prinesel Je-zus Kristus, izgineva izmed narodov. Zato izgineva tudi veselje in zadovoljnost. Prav to je vzrok, da nam je tako milo pri srcu, ko se za božične praznike oziramo v duha po tistem miru in po tistem veselju, ki sta vladala v bornem betlehemskem hlevčku. Ta mir in to veselje sta neodvisna od bogastva, po katerem hlepimo mi, od posvetnih veselic, za katerimi tekamo mi, od časti in slave, ki ju iščemo mi in od raznih pridobitev LISTEK. Zadnja razglednica -j- S. Gregorčiča. „.... Tukaj Ti pošljem zadnjo razglednico, ki nama jo je poslal nepozabni Simon. Morda je bila ta spit h zadnja in zato tem imenitneja, Ti lahko napraviš iz nje z raznimi „praefixi", „infixi" in ,soffixi" kak podlistek za „Gorico" ali „Prim. List", ki bi se dal prav lepo brati...." Tako piše iskren prijatelj pok. Si-mena, gospod trnovski. Teda kajhočem z „razglednico?" — Aha! „Praefij-1 se je dogodil v Čepovanu... Bili smo zbrani iz raznih krajev; pri kosilu pride na j mizo tudi — „Gorica" z odstavkom „Jeremije preroka". Prečastni gospod msgr stolopredsednik prebere in pravi : „A, kako lepo ! Prav od besede do besede : „Grešil naš oče je in ded, ni več jih ! Proč so v nedogled; nas tarejo pa njih dolgovi, m i nosimo jih, njih sinovi" — kakor latinsko : „Patres nostri peccaverant et non sant. .. in priboritev, za katerimi se poganjamo mi ! Ta mir je z nebes in nam ga ne more dati svet. Pridi torej skrivnostni božični dan s svojim bornim hlevčkom, s smehljajočim Detetom v tesnih jaslicah, z zadovoljnimi pastirci na paši in pevajočimi angeljci : Slava Boga na višinah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ! To je dan, ko se pošteno odpočije in po-krepča naša vznemirjena duša in naše potrto srce. Pogled v hetlehemski hlevček, na milo nebeško Ddte, na Marijo in ubogega tesarja Jožefa, na pastirce betlehemskih pašnikov in glas angelj-skega petja nas bo dvignil iz vsakdanjih okuženih razmer, ki nas tlačijo in bo ponovil v nas tisti mir, ki nam ga je prinesel Zveličar na zemljo. Pridi tedaj, častitljivi Božič in prinesi vsem našim naročnikom in čitateljem, vsem ljabim Slovencem lu vtf&n.u. &Lo*aat«mTv rod» mir, ki ga želimo ! Mir ljudem na zemlji L. 0 naši politični organizaciji. Med resolucijami letošnjega slov. katoliškega shoda ima za nas posebno važnost ona, ki poziva na politično enotno organizacijo slovenskega naroda, v kolikor se klanja kršč. svetovnemu nazoru. — V očigled parlamentarnim izpre-membam, ki se bodo izvršile vsled vo-livne refjrme, je opažati med avstrijskimi narodi neko novo živahno gibanje. Vsi gredo za tem, kako bi ustvarili močne politične organizme, ki bi v bodočih političnih bojih, v katere [bodo posegali bolj kot doslej ljudski elementi, čuvali socijalne, kullurne in religij^zne njihove ideale. Na to se moramo pripravljati tudi et nos iniquitates eorum portavimus" — — ali pa : „Še vodo, \irov naših dar, zdaj pijemo za drag denar, in drva z dednih naših logov kupujemo zdaj od trinogov" — morda bolje nego latinski prevod : „Aqam nostram pecunia bibimus : ligna nostra pretio comparavimus." — — Tako je govoril msgr stolopredsednik.. . Ia mi smo bili ponosni, da imamo takega pesnika, da smo z njim celo prijateljsko združeni ! Zato sva jaz in gospod trnovski, predno sva zapustila Čepovan in odrinila v naše gozde, kupila pri Kofolu razglednico in jo poslala pok. Simonu. Ali kaj zapisati na razglednico ? Trnovski gospod ima navado, da se prav mogočno podpiše, in razglednica je „fer-tig". Jaz pa nisem tak — rad kaj za-svinčnikujem na razglednice, kakor n. pr. zadnjič nekemu Francetu : V dražbi zbrani glasi razklani kličejo Ti adani : -Ad multas notas 1" Pi s\ b iz š k. cij je ljudi doma viti cev zami bra na E je na ba se čala, i njen n čeno, ć tolik - np/iva]»' na Slovence v obmejnih deželah bodisi v boja zoper inorodne narodne 8no nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva a a h t e v a t i listke! I *ts te 0 o g" o 9 & t* 8» P. i ss ^oZZ^-