XIV. letnik.
' ** " *
Izhaja tsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša . ■ celo leto 4 krone, ■a pol leta 2 kroni. Za manj premožne «a celo leto 3 krone, ia pol leta K 150. Za Nemčijo je cena liatu 5 K, za druge «letele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini St. 9.

/
V Gorici, d
Izdajatelj in odgovorni arednik :. Ivan Bajt v Gorici.
Mir ljudem na zemlji!...
Približali so se spet veseli božični prazniki. V daha bomo gledali v bornem betlehemskem hlevčka v temnih jaslicah nebeškega otroka, ki je prinesel z nebes mir. Angelji so peli : „Slava Bogu na višinah in mir ijadem na zemlji, ki so dobre voljel Nebo se je odprlo tisto noč nad revnim hlevčkom, v katerem je prišel na svet Zveli-čar. Nebeški mir, neskaljeno veselje in zlata zadovcljnost je zavladala v njem. Vse drugače pa je bilo takrat zunaj v sveta, kjer so razburjale človeški rod raznovrstne zmote, razjedale ga strasti in hudobije, morili ga verski dvomi in razdvajali ga mejsebojni boji in vo jske. Takrat je bila hudobija na vrhunca, nezadovoljnost največja in želja po odrešenja pri vseh narodih najživahnejša. Mera je bila polna, potreba najhttjS«. Takrat je prišel Zveličar in prinesel s svojimi nebeškimi nauki mjr, veselje in zadovoljnost na svet.
Ali niso tndi naši časi polni raznovrstnih zmot, hudobij, strasti, bojev in vojsk ? V prav mnogem oziru smemo primerjati naš čas času, ko se je rodil Zveličar. Mir, ki nam ga je prinesel Je-zus Kristus, izgineva izmed narodov. Zato izgineva tudi veselje in zadovoljnost.
Prav to je vzrok, da nam je tako milo pri srcu, ko se za božične praznike oziramo v duha po tistem miru in po tistem veselju, ki sta vladala v bornem betlehemskem hlevčku. Ta mir in to veselje sta neodvisna od bogastva, po katerem hlepimo mi, od posvetnih veselic, za katerimi tekamo mi, od časti in slave, ki ju iščemo mi in od raznih pridobitev
LISTEK.
Zadnja razglednica
-j- S. Gregorčiča.
„.... Tukaj Ti pošljem zadnjo razglednico, ki nama jo je poslal nepozabni Simon. Morda je bila ta spit h zadnja in zato tem imenitneja, Ti lahko napraviš iz nje z raznimi „praefixi", „infixi" in ,soffixi" kak podlistek za „Gorico" ali „Prim. List", ki bi se dal prav lepo brati...."
Tako piše iskren prijatelj pok. Si-mena, gospod trnovski. Teda kajhočem z „razglednico?" — Aha! „Praefij-1 se je dogodil v Čepovanu... Bili smo zbrani iz raznih krajev; pri kosilu pride na j mizo tudi — „Gorica" z odstavkom „Jeremije preroka". Prečastni gospod msgr stolopredsednik prebere in pravi : „A, kako lepo ! Prav od besede do besede : „Grešil naš oče je in ded, ni več jih ! Proč so v nedogled; nas tarejo pa njih dolgovi, m i nosimo jih, njih sinovi" — kakor latinsko :
„Patres nostri peccaverant et non sant. ..
in priboritev, za katerimi se poganjamo mi ! Ta mir je z nebes in nam ga ne more dati svet.
Pridi torej skrivnostni božični dan s svojim bornim hlevčkom, s smehljajočim Detetom v tesnih jaslicah, z zadovoljnimi pastirci na paši in pevajočimi angeljci : Slava Boga na višinah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje ! To je dan, ko se pošteno odpočije in po-krepča naša vznemirjena duša in naše potrto srce. Pogled v hetlehemski hlevček, na milo nebeško Ddte, na Marijo in ubogega tesarja Jožefa, na pastirce betlehemskih pašnikov in glas angelj-skega petja nas bo dvignil iz vsakdanjih okuženih razmer, ki nas tlačijo in bo ponovil v nas tisti mir, ki nam ga je prinesel Zveličar na zemljo. Pridi tedaj, častitljivi Božič in prinesi vsem našim naročnikom in čitateljem, vsem ljabim Slovencem lu vtf&n.u. &Lo*aat«mTv rod» mir, ki ga želimo ! Mir ljudem na zemlji L.
0 naši politični organizaciji.
Med resolucijami letošnjega slov. katoliškega shoda ima za nas posebno važnost ona, ki poziva na politično enotno organizacijo slovenskega naroda, v kolikor se klanja kršč. svetovnemu nazoru. — V očigled parlamentarnim izpre-membam, ki se bodo izvršile vsled vo-livne refjrme, je opažati med avstrijskimi narodi neko novo živahno gibanje. Vsi gredo za tem, kako bi ustvarili močne politične organizme, ki bi v bodočih političnih bojih, v katere [bodo posegali bolj kot doslej ljudski elementi, čuvali socijalne, kullurne in religij^zne njihove ideale. Na to se moramo pripravljati tudi
et nos iniquitates eorum portavimus" — — ali pa : „Še vodo, \irov naših dar, zdaj pijemo za drag denar, in drva z dednih naših logov kupujemo zdaj od trinogov" — morda bolje nego latinski prevod : „Aqam nostram pecunia bibimus : ligna nostra
pretio comparavimus." — — Tako je govoril msgr stolopredsednik.. . Ia mi smo bili ponosni, da imamo takega pesnika, da smo z njim celo prijateljsko združeni ! Zato sva jaz in gospod trnovski, predno sva zapustila Čepovan in odrinila v naše gozde, kupila pri Kofolu razglednico in jo poslala pok. Simonu.
Ali kaj zapisati na razglednico ? Trnovski gospod ima navado, da se prav mogočno podpiše, in razglednica je „fer-tig". Jaz pa nisem tak — rad kaj za-svinčnikujem na razglednice, kakor n. pr. zadnjič nekemu Francetu : V dražbi zbrani glasi razklani kličejo Ti adani : -Ad multas notas 1"
Pi s\ b
iz š k.
cij je
ljudi doma viti cev zami bra na E je na ba se čala, i njen n čeno, ć tolik -
np/iva]»' na Slovence v obmejnih deželah bodisi v boja zoper inorodne narodne 8<vraž; bodisi zoper skupnega na-srotni ki je liberalizem. — Vsekakor j „S 1< 5v. Ljnd. Stranka" jedro, okoli ka-reg» . se zna kristalizirati organizem jv. politič. strank s kršč. in narodnim ogr amom.

"Važne volitve.
Dne 29. t. m. se vrše volitve v pred-stojništvo in1 v razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Goriško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo.
Te volitve ^o silno važne. Zavarovanci so po velikanski večini Slovenci in Hrvatje, v upravnem odboru pa sede naši najhujši narodni nasprotniki — ir-redentovski Italijani Krivice, ki se pri
Toda odkrito izpovem, da sem se vselej bal, zapisati kaj — Simonu Gregorčiču. Izpovem tudi zakaj ? — In to bodi „in-fix" tem vrsticam . . .
Bilo je za onih veseljh časov, ko sem bil kot študent več v Šempasu nego doma. Nekega dne pridem v župnišče — pred njim stojita župnik in naš pesnik. Gospod župnik, tudi-pesnik, predstavi mene kot mladega študenta-poeta. Mene seveda oblije radečica kakor človeka, ki ga bočejo šiloma prestaviti v dražbo lepih — Muz ; in Simon pravi : „Da, da — pesnik! — ćemo vidjet'!"
In one besede — še bolj tedanji njegov motreči me pogled — mi vselej branijo, da bi zapisal kaj pesniku na razglednico . . . Tako je bilo tudi v Čepovanu, na praznik bv. Simona.
„Pošljiva !" — pravi g. trnovski.
Kaj pa zapiševa ? — prsšam jaz.
„Ej, naredi verz !"
Hm — verz ? — Gregorčiču ? —
„Pa zapiši :
Jeremija danes pohvaljen, bodi nadaljen . . In les, ta imenitni verz je romal v Gorico pred oči njega, komar sem se vselej bal, zapisati verz ... A ni se raz-
tacije.
Glasovnice naj bodo lastnoroc.. podpisane, prostor sa kandidate pa nei sp olj en.
Torej nemudoma na delo !
Izjava.
V	Gorici se je, kakor znano, osnoval „Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" in to iz ožjih prijateljev ali vsaj častilcev velikega pokojnika.
Sedaj pa je svet zvedel (gl. „Slov. Narod" št. 284. z dne 12. dee. t. 1.), v kaki nevarnosti da bi bili temu odboru izročeni prispevki slovenskih naprednja-kov, češ, v imenovanem odboru „ni niti enegaizmed pr ed stav it el j ev narodnonapredne stranke" in bi
hudil naš pesnik, saj je naju dobro po-
znal — mene in g. trnovskega ! Ampak sedel je in s tresočo roko napisal in nama poslal tako-le razglednico :
„N. pr. p. n. gospoda
Fran Ko d ri č (in Plesničar), duhovnika p. Trnovo nad Solkanom. ! Nesmrtni veliki prerok Jeremija
v jeziku slovenskem že ves lamentira; morda i za nas, ki svet ves nas prezira, prav ko za svoj narod te solze prelija ?! Saj bil je prerok, — pač videl i naših solza je potok ! Pozdrav iz Gorice — obema !
V	Gorici 30/10 06.
S. Gregorčič.
Za srno hvala, se bo že plačala..."
In tako sem ugodil — a brez „au-fixa" — želji gospoda trnovskega, ki še vedno joče po f Simonu : — naj ugodi tej želji še „Pr. List", pa naj prinese Gregorčičevo zadnjo razglednico, poslano na trnovsko planoto... .
A. Plesničar.
tv i c un cr r it-
ti č n, med dragimi tudi besede : „Čemu so poslali na Gradišče druzega dahovnika, ko so njega brezplačno vpokojili ? Trpel je mnogo od strani ordinarijata ; vikar Žnidarčič ga je črtil iz cele duše, bolj kot satana". Ker so podpisanemu tedanje razmere natanko znane, hočem jih tukaj pojasniti, da bo svet videl, kako neopravičeno napada „Soča" nedolžne, že umrle osebe ki se braniti ne morejo.
Meseca marca 1887. je pok. Simon Gregorčič kot vikar na Gradišču obvestil ordinarijat, da s prvim meseca aprila istega leta popusti službovanje na Gradišču. Že prej pa je odposlal preko ordinarijata in namestništva in tudi brez predpisanega zdravniškega spričevala prošnjo naravnost na ministerstvo za vpokojitev. Prošnja, ki je bila (mimogrede rečeno) krasno sestavljena v vezani besedi, je bila odklonjena, ker ni bila vložena po postavni poti. Pokojni pesnik, radi tega vžaljen, ni hotel več iste ponoviti, pa tudi službe na Gradišču ne sprejeti, ko je bila po odhodu č. g. Žnidarčiča zopet izpraznjena. Se-le po nekaterih letih so ga prijatelji pregovorili, da je zopet sprejel gradiški vikarijat, in tako vdobil v novič pravico do pokojnine. Po kratkih mesecih zopet-nega službovanja je ponovil prošnjo za pokojnino. Po državnem zakonu za duhovniške plače ga je c. k. namestništvo prištelo duhovnim pomočnikom in mu nakazalo 250 gld. letne pokojnine. Pokojni dekan št. peterski An t. Hvalica, katerega „Soča" po krivici prišteva pokojnikovim preganjalcem — se ni upal vročili občutljivemu pesniku te rešitve njegove prošnje. Zato je sam sestavil drugo vlogo na namestništvo in mu priboril vsaj nekoliko večjo pokojnino.
Pokojnik ni ničesar zahteval od ordinarijata. Kako je torej trpel od te strani?
Ravno tako je tudi izmišljotina, da ga je vikar A. Žnidarčič črtil. Prišla sta s pesnikom res nekoliko navskriž, a naposled je Gregorčič sam izprevidel, da vikar ima prav. Stvar pa je bila taka-le:
G. vikar A. Žnidarčič, kot dejanski dušni pastir ni mogel molčati, ko je vi-
e }d v in-se iri rise n-ni--ake gaje ti — Njegovi mnogo ien in obličje © je priliko tonom Jbrega želimo mnogo
tagl i gospod
, , ,_, ,, .	da bi
upal podpisati, se t* -spomnil zopet v „Soči". Odgovarjam, da'vzdržujem vse, kar sem obj avil, pridenem pa še to : ia-rodnega čuta me on (gospod * 4 0 pi s-n i k) ne bo učil, kakor tudi ne suhti peresa. Ker se toliko briga za gvtle kronice, mu jih dam 100, da p ,oraia puf „na Krožadi", ako mi doki ..ie^a sem pil za eden vinar, kakor la žn o očita. Glede „lepih dni" pa sem pv vesel, da je gospod dopisnik po jail, kdo je pravi moralični hujskač i mi-peljivec ljudstva. Surovo obna&Mije, m-jančevanje, gospodarski, verski in narou li propad je pač znamenje in posledica liberalnih naukov, ktere širi'.i čuti gospod dopisnik potrebo.
Andrej Urši d, župnik.
Iz Podmelca. - Bili so časi, ko je od nas Podmelčaaov še prišel kak glas v javnost, časi ko se je zamoglo smelo trditi, da je ^odmelec ena izmed najbolj prebujenih/vasi naših gorà. Toda žalibog, zadnja leta so v tem oziru marsikaj poslabšala. Z našo, že nad 30 let staro „Kmetijsko Čitalnico" gre vedno bolj navzdol in sedaj je vsa še podobna bolni, oslabeli starki, ktero zanemarjajo lastni otroci. Skoraj zadnji čas je že, da ji pride na pomoč par .krepkih, mladih rok, ki naj jo spet dvignejo, zdramijo in navdajo z novim življenjem. Čil, svež duh požrtvovalnosti in edinosti naj nas navda, in zopet bo zaslovela naša „Čitalnica".
Kakor stoji „Čitalnica" skoraj na robu groba, tako životari kaj kiaverno življenje tudi naše, prej s „Čitalnico" ] združeno pevsko društvo. V časih se je ! pri nas Uišalo tako petje, bodisi cerkveno ali narodno, da ga je človek moral biti iz srca vessi. Sedaj pa je tako, da slabše kmalu ne more biti. Res je sicer, da je bilo nekdaj dovolj res izbornih mladih moči na razpolago, izmed kterih nektere še zdaj delujejo po možnosti, in res je da so naši pevci imeli nekdaj požrtvovalnega voditelja, kakor- [ šnega ne dobe spet tako kmalu. Toda kljub vsestransko slabejšim razmeram bi lahko j še vedno precej boljše šlo s pevskim zborom, kakor gre v resnici. Saj sedaj
aprav, ne obstoji več nobeno pev-ruštvo. Za narodno slavje v Tolse je bil sicer po sili skrpal skupaj cej številen zbor, a kmalu bi se izbilo vse skupaj že par dni pred m dnevom, kakor se je to zgo-.koj potem.
In tako je sedaj vse mrtvo. In temu /zrok poleg nedostatnih moči in po-ajkanja Vodstva še največ neka ma-larna brezbrižnost in nesloga. Eno in o, k«r spodkupuje tudi „Čitalnico 1" 5 združenimi močmi !" po tem geslu aj se ravna tako v „Čitalnici" kakor indi pri pevskem društvu, in vse se bo zboljšalo. V pevsko društvo naj se sprejmo moči, kolikor se jih dobi ; osebne mržnje naj ostanejo izven društva. [Če ni mtgoče pridobiti drugega voditelja, naj se oprime vodstva kdo izmed pevcev. Iti mora, le vstrajnosti in dobre volje je treba.
Tudi v »Čitalnico" lahko pride več življenja, če pristopi, kdor le more in če se voli v odbor prave može. Oblast in vodilno moč naj ima večina, ne pa gotovi privilegirauci. In kar je glavno, naj ne stoji oni prostor vedno zaklenjen in prazen, ampak postane naj res „Čitalnica" v pravem pomenu besede. Dal Bog, da z novim letom napoči nova doba tudi naši „Čitalnici".
Opisane razmere kažejo, kako smi žalibog nazadovali v zadnjem času. A zabiležiti je tudi malce napredka, čeravno se s tem ne moremo bogve kako ponašati. Kar eo drugod imeli že zdavna, to so si omislili pri nas še le zdaj. Na misli mi je namreč novi reservoar pri vaškem studencu in nova stolpna ura. Kar se tiče reservoarja, smo pač dolžni zahvaliti se č. g. župnika za obilno denarno podporo. Naj se kmalu napelje voda iz reservoarja v sredino vasi.
Prepotrebna je bila tudi novo postavljena stolpna ura. Sramota je bila za toliko faro, da ni imela toliko let stolpne ure. No, sedaj se jo temuodpomoglo. Pri tej priliki moramo priporočiti mojstra-urarja g. Janeza Oblak-a v Ločinah (p. Gorenja Vas) na Gorenjskem, ki je uro izdelal in postavil jako po eeni in na splošno zadovoljstvo. Delo hvali in priporoča moža. Kjerkoli si hočejo omisliti stolpno uro, obrnejo naj se nanj in ne bodo se Sesali.	Melčan.
Ozeljan. — V nedeljo smo imeli
pO Oseljftnn in pn ^^mpaaa voliko za
bavo. Na dan so prišli skrivni nameni. Goriški Gabršček je za Ozelian in Sem-pas ustanovil tajni odbor. Štirje možje, dva trgovca in dva zidarja so že nekaj časa hodili v Gorico na skrivne posvete. V Mirnem, v Dorenbergu in Šempetru propalega liberalnega generala so nameravali spraviti na konja pri nas, hoteli so imeti „Gabrščkov shod". Toda kogar nesreča preganja ga ne zapusti z lepa. Letos ne bo nič. Eden udeležnikov, ki ima za shod pripravno lopo, se je izgovarjal, da je pod lopo preveč mraz, ■drugi nimajo sami primernih prostorov. Iskali so jih drugod, toda za zdražbarski shod niso odprte dvorane dobili. Iskali so tudi priganjačev. Zanašali so se posebno na učiteljstvo. Toda tajni odbor tudi tu ni imel prave sreče. Kaj storiti ? Ostanimo tajni, so si rekli ; pozabili so pa, da so se že ovadili. Napravili so ljudem „špas". Kovali so se po krčmah in raznih gručah načrti, kako se bo obračunilo z goriško liberalno gospođo, pa tudi o tajnih odbornikih je tekla beseda. No, do Božiča bo mir, kaj pa potem ukrene tajni odbor, še ne vemo.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	ponedeljek je bila zopet seja drž. zbora. Justični minister je predložil zakonski načrt o novi sestavi senatov pri višjih dežželnih in najvišjem sodišču. Žal. minister je predložil zakonski načrt o prispevanju glavnic od strani države za gradbo lokalnih železnic. Nato so obravnavali nujni predlog čeških radikalcev v starostnem zavarovanju delavcev. Nujnost je bila odklonjena.
V	torkovi seji se je zbornici bavila z najnim predlogom čeških radikalcev in posi. Pommerja o ureditvi plač pisarniškim pomočnikom. Nujnost je bila sprejeta. Ravno tako je bila sprejeta nujnost predloga, naj se takoj obravnava proračunski provizorij.
Volilna reforma in gosposka zbornica.
Danes pade že najbrže odločitev v gosposki zbornici, ali dobimo že letos splošno in enako volilno provico, ali ne.
č zadnjič poročil o pogajanj/h med vlado in gosposko zborn'co sklepamo, da je upanje, da bo gosposka zbornica sprejela volilno reformo v celem obsegu, kakor jo je sklenila gosposka zbornica. Deželni zbori.
Deželni zbori so sklicani na dan 27. oz. 28. t. m. Sklicani so vsi, razun goriškega in kranjskega ; gledé sklicanja istrskega in tirolskega se vrše še pogajanja. — Meseca februarja bodo dež. zbori zopet sklicani, da se tedaj posvetujejo o volilni dolžnosti.
Novi niže-avstrijski deželni maršal.
Niže-avstrijskim deželnim maršalom je imenovan princ Lichtenstein.
Boj proti cerkvi na Francoskem
Ker se Vatikan ni uda! zahtevam francoske „svobodomiselne" vlade, je začela ta z vso silo preganjati duhjvščiuo in škofe. Sklenila je da duhovniki izgube penzijo, župniki naj se izženo iz župnišč, kjer naj se nastanijo poštni uradi, škofje morajo iz svojih palač, deloma naj se izženo celo v tujino, semeniščniki pa morajo v vojake. Najprvo je vlada ižgnala zastopnika papeževega nuncija, monsi-gnora Montagninija, Papežev tajnik je dejal, da ga to ni presenetilo in da je pripravljen še na hujše stvari. Dne 12. t. m. je moral zapustiti svojo palačo pariški nadškof Richard ter se preselil v stanovanje poslanca Cichina. Zapustili so svojs stanovanja že bordoški, mende-ski in štbrijenski škof. Ko je zapuščal svojo palačo škof v Nantu je prišlo do velikih nemirov.
Sveta stolica je neupogljiva in bo nadaljevala boj za življenske interese cerkve. Mnogo francoskih vplivnih listov obsoja divjanje vlade. — Cerkva so se hoteli polastiti anarhisti, ki so naznanili vladi ondi službo božjo. A vlada jim tega ni dovolila. Katoličani bodo imeli službe božje po zasebnih hišah.
Gotovo je že sedaj, da neposredno vodi cel boj francoska framasonska loža „Grand Orient".
Italijanska duhovščina na bira milodare za francosko duhovščino.
Inštrukcije za pariško policijo.
Inštrukcije, katere so odrejene od francoske vlade za vsakega policaja, so sledeče:
1.	Policijski nadzornik se mora v cerkvah pomešati med vernike, poizve-deti za imena duhovnikov, ki bero maše, bodisi da to izvé od cerkovnikov ali pa imena duhovnikov razbere iz imenskih listov nad spovednicami.
2.	Kadar kak duhovnik stopi k al-tarju, mora policaj zabeležiti uro in napraviti poročilo na komisarijat; kaznuje ga, ako se povabilu odzove ali ne.
4. Policijskemu ravnateljstvu je znano, da nameravajo skupine svobodo-mislecev po cerkvah državni naredbi v prilog demonstrirati. Policaji naj jih pustijo demonstrirati, dokler izbruhne škandal, nakar se bo cerkev provizorično zaprla.
Tako so dobesedno te štiričlenske svobodoljubne inštrukcije.
Italija in Avstrije.
V torek je govoril v ita!, državnem zboru minister Tittoni o zunanji politiki. O razmerju z Avstrijo je dejal, da se popolnoma strinja z izvajanji avstrijskega ministra Aehrentala. Razmere med obema državama so najprisrčnejše. Časopisje na obeh straneh seveda ne zamudi nobene še takojmajhne priljke, da ne bi govorilo o vojski. — Glede Balkana stoji popolnoma na stališčn dogovora z Goluchow-skim. Na Balkanu je Italija za status quo. Če bi bil ta nemogoč, naj se pa da balkan -skim narodom avtonomija.
Poraz nemške vlade.
Pretekli teden se je v nemškem državnem zborn šlo za to, ali bodo poslanci dovolili vladi novo posojilo za južno zahodno Afriko. Nemška vlada je zahtevala za to deželo 29,220.000 mark posojila. V teku razprave pa so poslanci katoliškega „Centra" in socialni demo-kratje razkrili v držažnem zboru o nemški vladi v Afriki take reč", da je človeka groza, ko jih sliši. „C<intrum" je zahtevni naj vlada pokliče del vojakov iz Afrike; vlada tega ni hotela obljubiti, zato je „Gsntrum" glasoval proti posojilu, vsled česar je vladna predloga šla povodi. Nemški cesar se je radi tega grozno razjezil in je telegrafiral Biilowu svojemu kanclerju : „Naženite vso bando k hudiču". Stem je menil razpust drž. zbora. Biilow je drž. zbor res takoj razpustil. Nove volitve se vrše meseca ja-
noarja. Vlado j« porazil ..Centrum", soc. demokratje in Poljaki. Te stranke tudi upajo na zmago pri volitvah.
Drobne politične vesti.
Trgovinski dogovori Crne-|ore. — Iz C 'tinja poročajo : Veljavnost trgovinskih provizorjev med Angleško in Onogoro ter med Francosko in Ćrnogoro bo trajala do 1. julija 1908, in npati je, da se prej, nego iztečejo provizoriji, sklenejo definitivne trgovinske pogodbe.
Romanski list v Budimpešti. — Ogrski Ramani snujejo v Badim-pešti svoj dnevnik, ki se bo zval „Ro-manul",
Spremembe v angleškem ■ministerstvu. — Lindjnska „Tri-buneu je izvedela, da se v kratkem izvrši v aagleš kem ministerstvu več sprememb.
Novice.
Za »Slovensko sirotišče": ;P. n. gg. U. Lutman 48 v, Jakoc Grželj 1 K, Josip Mašera. vikar, 60 v, Josip Vuga 1 K, Martin Milanič, župan 40 v, Anton Jerman 50 v, Peter Filipič 1 K, Anton Gabrijevćić 20 v.
Bog poplačaj !
Tridesetdnevnica po pokojnem pesniku Simonu Gregorčiču se bo obhajala v tukajšnji cerkvi sv. Ignacija prih. soboto ob 10. uri.
Idealna mladina. — Tadi ljubljanski tretješolci I. drž. gimnazije so se spomnili pokojnega mladinoljuba Simona Gregorčiča ter darovali v doneskih od 5 «do 10 vinarjev za njegov spomenik 26 K. Naj bi našli mladi častilci pokojnega pesnika še mnogo posnemalcev !
Zadujc Gregorčičevo p:smo. —
^Slovenec" piše: „Dne 14. novembra je Simo Gregorčič pisal premil. knezonad-škofu goriškemu sledeče pismo: „Vsojain .se izročiti Vam Jeremijeve solze. Izvolite pregledati v koliko so skaljene. Eklezi-jastika menda ne preložim : pretežak se mi zdi ; pa tudi ko bi se ga lotil, — bi me gotovo prehitela smrt. Sè spoštljivim poklonom Vaši Presvetlosti prevdani Job - Jeremija.
Preč. gospod Primož Zakrajšek, vikar v Kostanjevici, je umrl 15. t. m. Do zadnjega imel je trdno zaupanje, da še ozdravi. Umrl je na sušici. Skoda za mladega in gorečega duhovnika ! Bil je jako nadarjen in delaven ter dober govornik. V kratkih letih njegovega pa-stirstva napravil je veliko dobrega, kjer je služboval. Mir njegovi duši !
Y stalni pokoj je stopil č. gosp. Vincecij Tomagnin, kurat v Kobljeglavi na Krasu. Naselil se je v dorici. Č. gospodu želimo dolgega in mirnega počitka po dolgem in trada-polnem službovanju.
Nesramne podobe se še vedno razpostavljajo po goriških oknih, čeprav se je obljubilo na merodajnem mestu, da se to ne bode več godilo. Te dni sem opazil pri neki trgovini male deklice, okoli 10 let stare, ki so se pred neko podobo posmehovale ter si druga drugi šepetali. Ko so odšle deklice, sem šel pogledat podobe. Predstavljala se je n a-gota! Vprašamo: Kedaj bode pohuj-ševanju konec?
Neredi glede orglanja v cerkvi na Placuti. — G. organista Seghizzija so pripeljali v kočiji, ko je nastopil svojo službo v župnijski cerkvi sv. Vida na Placuti. Sedaj pa pravijo slovenski fa-rani, da bi se storilo bolje, ko bi se takrat prihranilo kočijo in jo sedaj uporabljajo, da bi se omenjenega gospoda ozganista oh nedeljah in zapovedanih praznikih pripeljalo točno ob bl/2 zjutraj v cerkev. Opetovani slučaji namreč pričajo, da naznanjena rana ura le pre-pogostokrat ne bije za našega gospoda organista. Predpreteklo nedeljo, dne 9. dee. je bila prva sv. maša zopet hrez orglanja in petja. S takim navdušenjem, s kako vnemo in gorečnostjo prihajamo v cerkev, si pač lahko mislite ! Da bi le vendar enkrat poklicani gospodje napravili temu enkrat za vselej konec I Čas bi že bil.
Predavanje v ..Goriški zvezi". — Kakor je bilo naznanjeno v zadnji „Gorici", vršilo se je predavanje pretekli četrtek v „Goriški zvezi" in sicer o pravni osnovi zadrug. V lepi besedi in na kratko je povedal g. dr. Dermastia, kaj zahteva zakon od zadruge. Govoril je tudi o združitvi konsumnih in kreditnih zadrug, ki je pač najbolj priporočljivi ; način združevanja. — Pravila se morajo \ doposlati trgovin, sodišču, da se tam registrirajo; načelniki se morajo tu osebno pred sodnikom podpisati oz. svoj« podpise dati potrditi z notarskim potrdilom. Posebno dobro se je obdelalo vprašanje o omejenem in neomejenem jamstvu; o pravicah in dolžnostih vodstva - načelni-štva; pretresovalo se je razne mogoče slučaje ob registriranja novih načelnikov in razne nevarnosti in zadrege, v ktere lahko pridejo bodisi zadruga ali pa načelniki ob takih slučajih. Nadzorstvo po zakonu ni zapovedano, izbere se pa isto lahko, samo da ne sme biti nikdo načelnik in nadzornik ob enem. Posebno treba tu opomniti, da ima nadzorstvo pravico takoj suspendirati uradnika, ako vidi kako nerednost. Definitivno sme o tem sklepati le občni zbor. Pr.-cej natančno je govoril g. predavatelj o določilih glede občnega zbora, njega sklepčnosti in pravicah. — Ako podpiše prošnjo desetina članov, mora načelstvo sklicati občni zbor. Ako se načelstvo tema protivi, ga prisili lahko sodišče z denarno globo. Vsaka stvar mora biti prej naznanjena na dnevnem redu, razun predloga, da se v kratkem zbere nov občni zbor. — Predaval je g. govornik še neke določbe o konkursu, ozir. o razpustitvi zadruge. Bilo je jako zanimivo.
Potrjeni zakon. — Zakonski na črt katerega je vsprejel goriški deželni zbor glede razširjenja določb postave z dne 9. decembra I. 1883 drž. zak. št. 13, ki se tiče pogozdovanja Krasa, tudi na nekatere občiae v kanalskem okraju, je zadotil Nij'išje potrjenje.
Javna /»hvala. Veleučenemu gosp. prof kandidatu v Gorici dr. Karolu Capudru izreka podpisani spodobno zahvalo za poljudno znanstvena predavanja iz fizikalne geografije v takajšnjem izobraževalnem društvu ter se vrlemu gospodu priporoča še zanaprej.
Za odbor izobraževalnega društva „Soča" pri Sv. Luciji: Peter Munih podpredsednik.
Kak razloček — med francosko državo in trnovsko planoto ? Na Francoskem zapirajo cerkve framasonski ministri, na trnovski planoti pa — burja in sneg.
„Del. podp. društvo" na Lokvah se zahvaljuje blagorodni družini Mosettig na Trnovem za poslanih 21 kron v prid tema društva. Bog povrni I
Ukradeni vosek. — Na daa Andrejevega sejma je nekdo akradel posestniku Antonu Gruntarju iz Kobarida iz Attemsevega hleva na Kornja okola 50 kg. voska. Gruntar je to takoj naznanil policiji. Policija je ta vosek zasledila pri nekem mirodilničarjn v Raštelju. Prodal ma ga je, kakor se sami, neki 35-letni Kovačič od Sv. Lucije.
Kmetijsko društvo v Št. Petra je nakapilo mnogo dobrega vina od svojih društvenikov in ga po nizki ceni toči v svojih prostorih. Predaja ga tudi na debelo. Na to torej opozarjamo vse somišljenike !
Lovska sreča. — V soboto, dne 15. decembra so šempaski lovci na vl-tovskem lova postrelili 12 srnjakov, ki so tehtali 17 5 kilo. Zli se, da je sneg vso trnovsko divjačino pregnal na vi-tovsko pašo. Lovci so videli baje do 80 brzonogih srna. Imeli so priliko jih še mnogo ustreliti, pa imeli so usmiljenje ; ni pa znano ali do srnjakov, ali do no-sačev, ki so bili vsi dosti obremenjeni.
Nova lekarna v Gorici. — V si-nočni seji mestnega sveta je naznanil župan, da je tržaško namestništvo dovolilo, da se sme otvoriti v Girici nova lekarna in sicer v bližini starega pokopališča.
Povožen je bi| vsob iti v G)3joski alici neki 75letni Štefan MahU iz Mi-rijacelja. Pripeljali so ga v bolnico.
Ustavljena sodna preiskava. — Kakor smo svoječasno poročali je nastal v poslopja, kjer se nahaja sodišče v Ajdovščini, ogenj, ki je uničil še prejšnji del sodnega arhiva. Prejeli in zaprli so takrat posestnika Avgusta Schòna iz sv. Križa, ker je letel nanj sam, da je prov-
vzročitelj požara. Te dni pa so Schona izpustili iz preiskovalnega zapora zaradi pomanjkanja dokazov, da bi bil on pro-vzročitelj požara.
Nagle smrti je umrla v Dobrini pri Celja dne 14. dee. Terezija Kramar, katera je bila brez dvoma znana enemu ali dragemu bravcu „Primorskega lista", saj je več let bivala v Gorici. Z veseljem se je spominjala tistih časov in s ponosom povdarjala, da pozna mnogo odličnih domoljubov na Goriškem. Prvi list, ki ga je vzela v „Bralnem društva" vsak petek ali soboto v roko, je bil „Primorski list", in z velikim zanimanjem je še tokaj na Dobrni zasledovala kato-liško-narodno gibanje na Goriškem. In se je pri društvenih shodih predavala katera izmed Gregorčičevih pesmi, gotovo je vsakokrat z narodnim ponosom zatrjevala, da pesnika pozna. Svojo globoko narodno zavest je prinesla iz Gorice tudi na Djbrno, in bila je kakor v narodnem tako v verskem življenja vzgled svojim tovaršicam. Naj počiva v mira I
Proti draginji mesa. — Železniško ministerstvo- je odredilo, da saj deloma odpomore občutni draginji mesa, da bo državna železnica prevažala klavno živino s 50% popustom. Ministerstvo je obljubi o na to delovati tadi pri privatnih železnicah.
Novice iz kobariškega okraja.
Golob pismonoša — priletel je pretekli petek v Drežnico ter se vse-del na šolsko okno. Golob je popolnoma krotak, ter se da prijeti z roko. Na nogi ima meden obroček in v njem vrezano znamenje P N B ter številko 26706. Ranjeno ima perat. Gospića učiteljica ga je vzela v oskrb, da ga ozdravi in potem izpusti.
Božičnico — imeli so pretekli četrtek na Trnovem. Otroci so peli, de-klamovali razne pesmice, med dragimi Gregorčičevo „Oljki" pod vodstvom go-spice učiteljice. Na odra je bilo lepo okinčano božično drevesce. Po končani slovesnosti so bili obdarjeni otroci z kolači in drugimi slaščicami, revnejši pa so dobili potrebno obleko. Gospici učiteljici ki je imela veliko trada, da je pripravila otroke, napravila oder in vse potrebno ter nabrala darila, srčna hvala in vesele božične praznike !
V Kobarida — letos, kakor se čuje, ne bo božičnice, kakor je bila že več let. Ni znano kake ovire so preprečile to tako odraslim, še bolj pa etrokem priljubljeno zabavo.
Volitve — občinskega starešinstva vršile 90 se v libušenjskem županstvu dne 17. t. m. Med starešine bili so izvoljeni skoraj vsi isti mo£je kakor pri zadnjih volitvah, ki so bile razveljavljene vsied rekarza; iz tega je razvidno kako neumesten je bil rekurz. Moža, ki je vložil rekarz, je zadnjič manjkal samo en glas, da ni prišel med starešine — sedaj pa ni dobil nobenega glasa — tako plačuje zavedno ljudstvo. Županom bo najbrže izvoljen dosedanji vrli žapan Janez BerginC.
C. k r. o k r. glaVàrstvOv Tolminu se je prepričalo v silni nesreči, ki je zadela pogorelce v Krna in je dovolilo po vsi občifiah in dahovnijah tonoin-skega okraja pobirati darove za pogorelce. —
C. kr. orožni fcf iz Kobarida so se pri zadnjem požaru v Krnu jako odlikovali, kar se je pozabilo omeniti v poročila. Nosili so vodo, vodili rešilna dela, skrbeli, da se ni pripetila kaka nesreča — da bili so s svétom in' delom v pomoč. Bodi jim tokaj javno izrečena zaslužena zahvala.
Društva.
„Slovenska Čitalnica" v Gorici vabi k občnemu zboru dne 20. decembra 1906 ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo taj-nikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Slučajnosti. 5. Volitev novega odbora. — Dražba časnikov za prihodnje društveno leto bode na sv. Silvestra večer, 31. t. m. ob 6. uri zvečer. Vsled nedostajanja dvorane mora običaina Silvestrova veselica letos izostati. Časniki za prihodnje leto se narode obče isti kot letos. Ako bi pa kateri p. n. draštvenik hotel kake izpremembe, naj blagovolisvoje želje izraziti pri občnem zboru. V izdatno korist društvehe blagajne je želeti, da se
gg. društveniki udeleže dražbe čamikov prav v obilem števila, česar uljadno prosi
odbor.
Tabilo na Božičnico, katero priredi dekliška šola „Elizabetišče* v Tomaja, v šolskih prostorih dne 26. in 27. decembra 1906 in 1. januvarja 1907. Vspored: 1. Božična pesem : „Zveličar preljubi", Bervar. 2. Razne deklamacije: a) „Pozdrav", b) „Božični darovi" (prizori v pogovorih), c) „Novoletne" 3. Božična pesem : „Podati hočem", Bervar. 4 „V prvi noči", igrokaz v treh dejanjih. Prizori iz pastirskega življenja na beti« hem-skih pašnikih. Priredil Silvin Sardenko. 5. Vmes se poje in svira na harmonij in gosli : a) Božična pesem : „Raduj se človek", Bervar: b) „Zvezda", Nedved: c) „Večernica", nar. har. I Žirovnik. 6. Živa slika: „Pastirci in sv. trije kralji pri jaslicah". 7. Po dovršenem vsporedn sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke se prodajajo po 10 h. Začetek veselice ob 3. uri pop. Vstopnina 40 h. seđeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 h. Ker je čisti preostanek namenjen za novo zgradbo „Elizabetišča", ne stavljajo se meje do-brotvornosti, ter se sprejme hvaležno vsak dar. K obilni udeležbi vabi uljadno „Elizabetišče".
Sadjarsko društvo za koinenski okraj v Komna bode imelo v nedeljo dne 23. decembra t. I. ob 3. popoldne ▼ šolskih prostorih občni zbor, kamor se uljudno vabi vse ade.
Odbor.
Književnost in umetnost.
Izšla je lepa, poučna knjižica v nemškem jezika : Protokoli des III. Verbandstages, ki jo je izdala, „državna zveza vseh nepolitičnih druUev krščanskih delavcev" na Danaja. Cina 40 v. Naroča 8e na naslov : „Sekretariat des Reichsverbandes der christ. Arbeiter" Wien VII. Kaiserstrasse 8. Knjižica obsega mnogo poačne socialne tvarine. Priporočamo.
Poziv na usmiljena srca!
(Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje.)
(Konec.)
Ko so pa dekleta delj časa v mesta, vidijo, slišijo in izkusijo innogo pohujšljivega, tako, da raste za-nje tudi nevarnost lastnega pohujšanja. Če tedaj izgube službo in nimajo nikakega opravila in morda tadi ne sredstev, so naravnost v obapnem položaja. Za Uke je r*yn<) „Zavod sv. Nikolaja" močna obramba. Mirno prenočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo Blužbo, vse to daje brez-poselni služkihji novo čednostno moč in veselje. Kdor vse to čitu, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je „Zavod sv. Nikolaja" in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa če v Trsta izgabi službo in si ne more precej dobiti drag», svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in djber, toda zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljub^ kinje, še bolj potrebno je, đa se U „Zavod" pomaga vzdrževati. Sveta dolžnost vsakega jé, da po svojih močeh podpira „Zavod", ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primankljajé. To ne izvira morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt daévnik; ki kaže, da so dohodki daleč premajhni stroški pa naravnost ogromni. Končani meseca novembra je bilo 339 K 44 st., koncem oktobra 368 K 23 st., koncem septembra pa celo 400 K 39 st. primanjkljaja, in ta primanjkljaj trpe navadno osebe, katere so za „Zivod" itak že mnogo žrtvovale. „Zavod" vzdržujejo le milodari. Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprej g e. Olkar obsjo zavod, je v njem našlo varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. „Zivod sv. Nikolaja" nima namena vabiti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dašni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana iskati v mesta vsakdanjega kraha. Z združenimi močmi ohranimo si ta velevažni in prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogo. Trst, dne 6. dee. 1906, na praznik sv. Nikolaja. Karla Poaikvar predsednica. Rjža Gregorin, podpredsednica. Maša Grom, blagajničarica. Marija Žitnik, voditeljica, Frančišek Gastin, duh voditelj.
And. Fajt,
pek. izvedenec Goriea — tekališče hr. Josipa št.2(iasti»a
hiša,
1
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ ' or sa nove maše in godove, kolatt- sa birmànce in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
L Primožič,
slovenski optikar ? Borici,
ulica Marini 3,
priporoča čč. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
(plinih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške to-plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
Sprejema naroèila'in poprave ter pošilja na dom.

i
Josip J<osmač
1
i
* * * podobar in pozlatar * * *
Gorica, Semeniška ulica št. 16.
® ® ®
uljudno priporočam vseh vrst naročila podobarskih in pozla-tarskih del kakor tudi okvirjev ; od priprostega do najumetnišega izdelka. Na razprodajo imam raznovrstne slike, lepo iz-J rezljana sv. Razpela i. t. d. I	Vse po najnižji ceni.
Anton Krušič
trgovec, krojaški izvedenec, tekališče ]. Uerdi 33 in tekališce Fr. Josip 53.
Za novo sezono.
Zgoraj imenovaai naznanja si. ofcčinstvu in posebej čč. duhovščini, da mu je ravno dospelo sveže avstrijs. in angleško blago za vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejih krojilt. Blago in delo jamči.
vvfc*	«j»
• ^
kupite vedno najboljše pri domači tvrdki
J. ZORNIK, GORICA,
št. IO Soska št. IO
I
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfù, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Lekarna
1
^	j-ieKarna
Cristofoletj-i t Gorici
Prave in edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno frrebav-Ijanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi
ielodec, storé, da zgine o kratkem času omotica in &i-votna lénost (mrtvost). Te kapljice tudi storé, da človek raje ji.
^ Cena steklenici 60 vin. ^
S
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega bagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke [n šjvalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna otipala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Loterijske številke.
15. decembra.
Dunaj...... 72 33 15 45 74
Gradec...... 9 76 32 11 20
Delavnica cerkvenih posod in cerhUenep ordja
Fr. Lebon,
Gorica, Mag|stratna ulica šteli. 8.
Priporoča preč. duhovščin: svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
Za S.Gregorčičev dom
zbirka Simon Gregorčičevih razglednic s primernimi verzi dobiva se na prodaj od 18. decembra 1906 naprej v odlikovanem v fotografskem ateljeju Antona JERKIČ-a v Gorici ter stanejo poslane po pošti 100 komadov 6 K 20 vin. Za vsacili prodanih IOO razglednic plača zalagatelj io K za Simon Geegorčičev i dom. — Slovenci! Za božične praznike in novo leto ter o vsaki priliki bodi nam ta razglednica najdražja! Razširjajmo jo po celem slovanskem svetu v proslavo našega dičnega pesnika in korist našim ukaželjnim potomcem. — V kratkem ; izide tndi S. Greeorčičeva povekšana i slika v formatu 30^40 iz zadnje dobe j ter bo stala po pošti po pošti poslana i samo 2 K 40 vin. Naročila se sprejema-i jo že zdaj, znesek pa je treba plačati
■ naprej.
1
Odličnim spoštovanjem
Anton Jerkič-
GORICA, 12. decembra 1906.
Hajlioliše stiskalnice za vino
:i
in 0L3KE so naše stiskalnice „HERkuL"
najnovejšega in najboljSega sestava z dvojnim innepretrganim pritiskaloni; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice; hidravlična stiskalnica, najboljše auto-matične patento- C U D U fi II I jj** ki delujejo same *ane Škropilnice j,U I 1 11 U II1 M od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice za grozdje. Vinogradski plugi. Su§jlnica za sadje in druge vegetalne, živ-ijenske in mineralne pridelke. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žito, čistilnice, rešetalnice. Slamo-reznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdeluje in prodaja z jamstvom kot posebnost najnoveje, izborne izkušene, kot najboljše pripo-znane in odlikovane sestavi ."j
Ph. Mayfort 80
tovarna za poljedelske in finske stroji: W na DUNAJU, IT. Taborstrassc it. 71.
Automat. Škropilnica.
Odlikovani t vseh državah sveti z nad 569 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik s poilobamt In mnoiroitevilna pohvalna pisma. — Ha/prodajalci in zastopniki se iščejo povsodl, kjer ic nismo lastopanl.
P
0
tS
03 &
01 d
o d o
o d H
I
Prosiva zahtevati listke!
Najveja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidni postrežba!
dno kro>no nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva a a h t e v a t i listke!
I
*ts
te 0
o g"
o
9 &
t*
8» P.
i


ss
^oZZ^-