S flaflsoD 14.000. — Štajerc oefja za cefo leto eden goldinar. =■ Naročnina za čilo loto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32'—, V* strani K 16-~, V« strani K 8.—, '/a strani K 4—, '/,„ strani K 2—, »/s« strani K 1—. — Pri večkratnem Oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (liberate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravnistvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. 17.13. V Ptuju v nedeljo dne 25. junija 1905. VI. letnik. ioni žal o — pravica naj velja. t Dne 1. junija praznovalo je pevsko društvo [Andrej Jlofer" v Domžalah slavnost razvitja društ-wie zastave. Pri tej priliki pokazah so se pervaki [pravi luči. fej! 0 dogodkih v Domžalah nismo hoteli poročati, iii smo, da bo vse na skoraj utihnilo 'in da je stvar bila sarao omejene posebnosti. Nismo tli ne tako in ne tako poročati, stvar pa se je jizairila po vseh časnikih in zato mislimo tudi mi, k nam je dovoljeno priobčiti nekaj vrstic, in sicer ■ničnih, o Domžalah. „Kri je tekla vsled nemškega iz-|&nja" je moto vseh prvaških listov, ki na dolgo Široko tarnajo, — da je c. kr. orožništvo postavno opalo. Kdo pa je kriv, da je kri tekla, bo vsak kmaln sprevidel. Objektivno hočemo na kratko dogodek omeniti, hočemo se ravnati po u r a d-m listu. Pervaki sicer kričijo „uradni list res-o ne pripoveduje dogodka." Na eni strani vedno jo, kako podvrženi so vladi in cesarski hiši, na i strani pa proti vladi delajo s tem, da ne ver-(mejo, kaj jim ta in njeni uslužbenci, posebno če iste narodnosti, po njihovi volji ne storijo; čeki hiši pa so sovražni, ker vedno velikega, moč-(?) strica želijo, da bi jih ta pod svoje — Bavo, sužno krilo vzel. Naj vas ima pervaki in naj pin spoznanje pride — omiko imamo od Nemcev njim moramo biti hvaležni. Domžalsko občinstvo ima še nekaj druzega od Nemcev — ima poboJj-gmotnega stanja. Prej siromaki — zdaj imajo ar zaslužek in ta mora dober biti, kajti prevest pustila jih je pozabiti hvaležnost. Poglejmo si pa dogodek, kako se je resnično dogodil: Pevsko društvo „Andrej Hofer" nemških Tirolcev v Domžalah praznovalo je razvitje zastave. Javno niso slavnosti priredili, ampak na privatnem vrtu, da janebi vznemirili znanih prvaškik sršenov. Pa glej l Vsa množica domžalska začela je demonstrirati, prišli so z godbo pred vrt, kjer je bila veselica, ter začeli kamenje metati med zbrane nemške goste. 3 mali otroki so poškodovani in misliti moramo, kak strah so imele gospe za svoje otroke in za se pred takšno divjo druhaljo. Vso prizadevanje orožnikov ni prej pomagalo, da bi ljudstvo mirovalo, predno niso trikrat ustrelili. Eden kričačev in hujskačev bil je zasluženo zadet z bajonetom v stegno. Kako divjo in surovo je postopala prvaška druhal je razvidno iz tega, da se je morala vojaška godba umakniti pred kamenjem in morali priti orožniki iz Ljubljane domžalskim na pomoč. Kdo je tukaj kriv? Domžalskih Slovenceh niti ne moremo toliko kriviti, krivi so hujskači, agitatorji iz Kamnika in Ljubljane. „Inteligentni** listi so ljudstvo že dolgo pred slovnostjo ščuvali, naj surovo postopajo proti — dobrotnikom. „Slovenski Narod** ki hoče Slovencem omiko, je v prvi vrsti ščuval na tak način, da smemo reči, „Narod je list za pretepače" ne pa za inteligenco. Ce inteligenca tako zgleda, kakor njih list, dovolj žalostno. To postopanje hujskačev razsrdilo je celo škofa Jegliča, ki je prišel birmat v Domžale. Milostivemu škofu je bila pravica več nego prvaštvo, sprevidel je, da tako početje ni bilo pravilno. Ko je bii v Domžalah naznanjen škofov prihod, je nameraval ga tovarnarLadstatters slavnostno oblečeno mladino sprejeti, a je to moral opustiti, ker so slovenski, naščuvani otroci grozili, da bodo na- a padli in pretepli otroke nemških prebivalcev. NemSki šolarji bo pričakali škofa v šoli, kjer ga je sprejel tovarnar Ladstiitler in mu pojasnil vzroke, zakaj ni bilo slovesnega sprejema kakor druga leta. V pridigi, ki jo je imel potem milostivi škof v Mengšu pri Domžalah je na odločen način izrazil SVOJO nevoljo nad izgredi slovenskega prebivalstva. Vernike je opominjal, da se iifiajo strogo katoliškim Tirol-cem zahvaliti za vse kar imajo. Slava milos-tivemu škofu, slava pravicoljubu! Ni se zmenil, ali bo njegova pridiga prvakom všeč ali ne, pravica mu je bila vodilo, mir je pridigoval, Kristusov mir. Prvaki trdijo, Nemci so izzivali. Mi mislimo, da to nikako izzivanje ni, če se vrši kaka slavnost v domačem vrtu, ne pa v javnosti. Če je to izzivanjF je tudi zborovanje Slovencev v Gradcu izzivanje. To eno pa rečemo, kaj je večje izzivanje, če pridejo Čehi od daleč hujskat, ali če prebivalci med seboj slovesnost na tihem objajo! cehi so v Celju izzivali, hoteli so na Dunaju, Bmurski sokol" hotel je v Ormožu. Namesto da bi Nemce podpirali pri slavnosti ali jih najmanj ne bi motili, delajo take škandale! Sramota. Daleč črez meje naše domovine dospel je glas o tem Junaštvu" v Domžalah, od vseh krajev doni kot odmev „fej vas bodi nehvaležneši, fej vas bodi suroveži." Da fej vas bodi nehvaležneši. Prav reče milostivi škof Jeglič, da ima Domžale vse kar ima zahvaliti Tirolcem. Ko nebi prišli Tirolci, prebivalstvo v Domžalah bilo bi siromašno kot nekdaj. Od Nemcev ima vsak grižlej kruha. Nehvaležnost pa je že od nekdaj prva čednost prvakov. Ni se čuditi, če mislijo po tacih dogodkih nemški tovarnarji si iz domačije nemške delavce pripeljati. To je zbodlo „Narodaa boji so, da se kaj tacega nebi zdodilo. Saj se lahko zgodi, da vsi, kateri bodo brez zaslužka, Hitro ozdravljenje bolnikov. Spisal Lesnik. Bil je enkrat prebrisan dijak, vse je imel, veselje do življenja, zdravje, zadovoljnost, samo denarja mu je z m i raj manjkalo. Prišle so počitnice in naš Študent podal se je na rajžo, spet je vse imel, samo denarja ne. Eno večer potrka na samostanska vrata in prosi za prenočišče. Ko se z prelatom pogovarja, zve, da je v samostanu nad 30 siromašnih bolnikov, ki samostanu mnogo izdatkov za zdravnika, zdravila itd. povzročujejo. „Razun Boga sem jaz najboljši zdravnik", reče dijak, „in za dve peščici srebrnjakov ozdravim Vam tekom 3 dneh vseh 30 bolnikov in prosti boste vse nadloge." Prelat obljubi mu, če to stori 100 bliščečih srebrnjakov. Dijak mu poda roko in pogodba je bila sklenjena. Vesel vlegel se je to noč dijak v posteljo, spati vendar ni mogel; vedno so mu pred očmi blisketali srebrnjaki. Drugo jutro poda se spet k prelatu in mu reče, naj ga pelje k bolnikom. V treh dneh bodo vsi rekli, da so čvrsti in zdravi. Ko prelat odide, reče dijak bol- pridejo trkat na „^arodova^ vrata kričeč: nt\m ščuval in hujskal, ti si nam vzel dober zasiti zdržuj nas zdaj." Tega se boječ, hujska prebivali naj z pestjo prežene Tirolce, če jim hočejo delo] vzeti. Res lepo! „Lepa iuteliganca." Nemce del naj na vsak način nadlegujejo, naj jim celo poj ljenju strežejo — zato pa jim naj dobro plaa Neverjetno! „Slovenski Narod" in pristaši smrdijo tudi] kot ovaduhi. Te podedovane čednosti pervaki se morejo znebiti. „Stara navada, železna srajca." Prad slavnost je to baje bilo, pozabijo pa, da noben raj ni pokazal y taki meri ljubezen do domovine in sarja, nego ravno Tirolci. Uradnikom predbacira so se udeležili pruske slavnosti. Res smešno ali rečeno „grozno neumno.*' Nemški uradnik skoraj ne bi smel nemški govoriti. Prusko misli, Če nen govori" je pametno mišljenje inteligentnih prnj Predno so gospodovali pervaki, ni Jjilo slišati kaj cega. Od kar pa ti zapeljivci naroda kričijo J k svojim" godijo se take žalostne razmere, in i čuditi, če se med prostim ljudstvom prigodi to umorov. Prvaki jih ščuvajo in pridigujejo „Udari ga, ubij ga."__________________________ Kedaj naj kosimo na travi kih? | Ker je živinoreja za kmetovalca zelo velike] nosti, mora isti obrniti vso svojo pozornost in j na pridelovanje krmil ter mora storiti vse ko£ da ne dobi samo dosti, ampak tudi dobra klajill živino. Pri dobavi krme s travnikov je treba f v prvi vrsti gledati na njeno posebno dobro ki vost, kajti od kvalitete krmil zavisijo uspehi j ljenja. nikom: „Jaz sem najimenitnejši zdravnik in z mi zdravilom vas vse ozdravim v 3 dneh. Za to i vilo potrebujem pa človeško kri in srce; to bom| vzel od tega, kateri je od vas najbolj bolan. V dveh [( Klerikalne potuhnjene mrcine niso vredne jateljstva, mnogo, manj pa še vaše podpore poznajo in ga ljubijo vas pa zaničujejo in iz dna srca. Kaj pa Koser z ptujskimi trg čenja, o tem bo morebiti še sodnija govorili kar Koaer proti našemu listu dela ali proti i proti mestnim trgovcem, naznanite nam, in J temu veiikašu pokazali pot pravice. Kaj pal proti tujim kupcem pravi, ki pridejo v va3| zaradi sadja ali vina. priobčimo prihodnjič. Šoštanj. Volilni boj. Delovanje n vakov, ko se je imenik volilcev sestavljal, dobro znano samo to Se hočemo omeniti, samo 52 „otročjih glasov" naredili ampak lilce naprednega mišljenja izbrisali. Žara zbrisanja in ker so 52 otrok v imenik vzelil se je pritožba na namestništvo, vendar nič i galo, čeravno se je uradno dokazalo, da teh krajcarja davka v Šoštanju ne plača. Znani Majer je kot predsednik reklamacijske ko za te otročje glase davčne postavke naredil bi bilo, ko bi postal namesto odvetnika dav nik. Posebno nebi potreboval potem svojega kateri je na dan volitve kakor besen sera H skakal, še le opomin okrajnega glavarja gajH pomiril. V volilni komisiji bil je ,,izbor1' pt^K star učitelj, mlad učiteljček, en črevljar H grajčlar. Ni se čuditi, da so ti čisto po pi^B Majerja plesali. V prvem razredu zmagala j napredna stranka. V drugem razredu i en glas več, pa dr. Majer dvema volilcema glasa oddati, čeravno ga je okrajni glavar da to ni postavno in da se radi tega lahko ovrže. Dr. Majer pa se za to ni zmenil, na le za to bilo, da ta dan zmaga in da zarnl možnarji svetu razglasiti, daje tačas napredna! propadla. Posebno hvalevredno je, da je 1 predna stranka čisto mirna, čeravno se ji je delala. Če bi naprednjaki kaj tacega storili, I bi prišlo do pretepa, saj poznamo naše prval radi teh nepostavnostij se bomo pritožili in j da se volitev ovrže. Tretjokrat bomo potem n likih mescih volitev imeli, in gotovo zopet brew če bo spet dr. Majer predsednik volilne kJ kajti kot take bo zopet naprednim volilcem glaflj zabranil. Kako dolgo so pa bodo take krivice^H tako dolgo bode vselej do rekurzov prišloH bomo 10- krat k volit vi šli, mi ne jenjarao.^B pravice si ne damo vzeti! vp "se Dopisi. , * . go Jarenina. Dragi Stajerc! Naznanjam Ti. IH namesto lista „Štajerca dobil list „Gazeta Naro^B •laz Ti pošljem ta list z naslovom, pod kata^fl bivam navadno Tebe. Dragi „Štajerc" morebi^B mogoče ta Bšvindla odkriti, da ne bo Tvoj^B stranjen in drugi poslan, ki ga nisem naročal tudi ne znam čitatati. Glej da se pravo ukražn nas ne bodo Tvoji in naši sovražniki goIjnfa^B t je K 1 kr [•A M je gc di dr be dr sil ra 7 listi. Ne zameri »Štajerc", da ti to naznanim, iskrbim za Tvojo in mojo pravico. Naročnik. | (Opomba uredništva. To je zares že precej ve-l^vindl", katerega se poslužujejo naši nasprotniki. ijerc" se odstrani in na mesto njega drugi list ie v naslovni trak. Mi bomo dali celo reč nato preiskati, prej ne bomo mirovali, predno ne Jemn tej golufiji na sled. Vsaki, kateremu se kaj ;ga zgodi, naj nam to nemudoma naznani.) Iz Ciglenc pri Vurbergu. Ciglenška cunja je Bfih-i* pisarila, da je imel posestnik, ki se je obesil ijerca" pri sebi. To je debela laž, laž, kako mora jo zabita glavica klerikalca iztuhtati. Nesrečnež Jratek čas bral „fihposa" in ta ga je spravil ob fet. Povsod hočejo klerikalci, ta znani manever »ti, pa nikjer se jim ne posreči vsakokrat se jim ie, celo sodnjisko da so vsi ti »narodnjaki" ajo k armadi ^fihposa," Več mladih posestnikov. Požarno društvo v konkurzu. Sklicujoč se na 19 tiskovnega zakona zahteva odbor prostov. ga-jega društva v Krajnčici pri St. Jurju ob juž. žel. sprejme v prihodnji številki lista „Štajerc" k ponatisnjenem v štev. 10 z dne 14. maja 1905 je naslovljen: „Požarno društvo v konkurzu" ta trami popravek: Ni res, da bi bila prišla prostov. ia bramba v konkurz. Res je pa, da je društvo »ilo se prostovoljno razdružiti, da prevzame ob-drnštveno premoženje v začasno opravo in da ista ustanovila novo gasilno društvo, do tedaj [ima sedanji odbor pravico društvo zastopati. Ni da bi kaki »klerikalci" ali „celjski prvaki" zali slabo gmotno stanje požarne brambe. Res pa jda se je to zgodilo edino le vsled nepremišljenega larjenja prejšnjega načelnika, ki je poskušal v tvu uvesti nenoškutarjenje. Ni res, da bi se bilo t?eno orodje in vse kar je društvo imelo, draž-potom prodalo. Res je pa, da so se prodali ;ni instrumenti, kteri, pa niso bili last gasilnega fva, ampak last godbenega kluba. Prostov. ga-društvo v Krajnčici dne 21. maja 1905. Načelnik Franc Šet. Ivanjkovci pri Ormužu. Pred kratkim imel sem luža nekaj za opraviti in tam me je nekaj zelo 3lilo. Kaj li? Ko tako stojim, naenkrat zagleda se pelja nekdo proti meni hitro kakor vlak tor fajmoštri ob času volitev na „pesikalilt ali thi" in prebira časnik, držeč ga z obema ro-Kakor blisk bil je mimo mene. Radoveden un enega moža, kedo da je bil ta gospod, ki tako veselo peljal na hitrem »precikelnu" ali ka-temu kolesu reče. Ta mi odgovori: To je tak 1, kot midva. To je tisti narodnjak, veseli V. felike Nedelje, ta se bo zdaj oženil z neko pošt-iterco. Nekdaj je bil ta gospod celo »pismo-f Spomnil sem se takoj, aha gotovo tisti pis-l, katerega je „Štajerc" tako fino nabiksal." sedaj ta gospod veselo vozi, ker bo dobil 4Buico za tovaršico, zvesto ga Ijo spremljala skoz ■nje—na cepiklni. Naročita si tedaj »Štajerca" m ga prebirajte podoč skoz življenje na pesikali. Ko mine gostija, poročal Ti bom ljubi „Štajerc" morebiti se bosta že v cerkev peljala na takem cepiklni, ki se lahko 2 peljata. Vesel opazovalec. Dobje pri planini. Mogoče ti je že znano dragi »Štajerc" kako se naš župnik, znani Vurkelc v cunji „fihpos" in v »laždoma" opravičuje, da opravlja službo občinskega tajnika zastonj, le iz ljubezni do faranov. Ja iz ljubezni opravlja to službo, pa iz ljubezni do — svojega žepa in gospodične »kšeitfurer-ce." Pri tej priliki naganja lahko ljudi v njeno šta-cuno in „Malika" ima vsaj kaj za opraviti, drugače bi tako morala cele dni čas vejati in skoz okno v farovž gledati. Če bi bila resnica, da opravlja župnik žlužbo tajnika zastonj bi se ja morala v občinskem proračunu in računu točka „plača občinskega tajnika" črtati, zakaj se pa še nikolj ni črtala? Vidite, občani tako vam hoče pesek v oči metati. Vi še niste do spoznanja prišli, kako on z vami ravna. Ubogi farški podvrženci, drva mu zastonj vozite, on vam zato niti kupice vina ne da. Prihodnjič si hočemo še natančneje „VnrkeIca pogledati in pokazati, kakor on farane ljube in tudi njegove podrepnike si hočemo pogledati. Neustrašen faran. Jelovec pri Mariboru. Dragi »Štajerc", redko kedaj ali nikdar slišiš kaj posebnega iz našega kraja. Pri nas je zelo malo naprednjakov, zelo malo možev, ki bi imeli lastno misel. To so žalostne razmere bolj žalostne pa so še razmere, ki vladajo na naši šoli v Kamnici ali bolj rečeno, žalostno je, da naš gospod kaplan, namesto g. naduČitelj, v šoli »komando" imajo. Na kaplanovo povelje moraja otroci celo ob četrtkih v šolo hoditi. Večkrat smo se že zaradi tega pri g. nadučitelju pritožili. V cerkvi seveda kaplan vlada, kakor papež črez celo kristjanstvo. Kaj on reče, misli je prav. Pred kratkim bil sem pri spovedi in na vprašanje ali »Štajerca" čitam odkritosrčno rečem, „da." Kakor da bi ga modras pik-nil, je kar v „luft" skočil in mi ni dal odveze. Mislim si, odvezo pa vendar moraš dobiti in grem v drugo faro k spovedi. Prijazen, star župnik sedi v spovednici in tudi njim povem, da »Štajerca" čitam. Pa glej 1 Župnik se nasmejijo in rečejo „to ni greh." Pri kaplanu je bil gotovo moj največji greh, pri prijaznem gospodu župniku pa ni bil greh. Bog varuj nas Srngače bo pri nas vse kar storimo „greh.tl Grešnik. (Opomba uredništva. To je lepo, Če res kaplan v šoli »komando" ima. Zakaj imate nadučitelja? Četrtek je prost dan in kaplan nima pravice, otroke ob četrtkih v šolo siliti. Da, prost dan morajo imeti, da si počijejo. V mestah imajo šolarji prosto, če je vročina, na deželi pa ne bi smeli imeti postavnega prostega dneva. Pritožite se na okrajni Šolski svet in ta bo že gospodu kaplanu nekaj »komando" znižal.) Sv. Tomaž blizu Ormoža- Zadostuje nam, ako res mirujete proti našemu listu in ne nadlegujete naših naročnikov. Župniku Cafu pa svetujemo, naj bo tih in miren proti »Štajercu" in njegovimi naročniki, drugače pridejo o njem »imenitne" reči na dan, ki mu gotovo ne bodo prijetne. Naprednjaki, na noge, ne dajte se dalje nadlegovati, pokažite da ste sami svoji na svojih tleh. Vsako hujskanje proti našemu listu poročajte nam nemudoma da pravo okrenemo. Polenšak. „Ljubi Štajerci Zelo zanimive reči se pri nas godijo, ljudstvo je pri nas še zelo strahopetno, trepeče še pred črnimi suknjami. Mi bi Ti radi poročali eno dogodbico, pa ne vemo ali bi jo ti sprejel in bralcem priobčil. Čudno, da še nisi do danes najnovejše novice zvedel. Prosimo za odgovor ali Ti naj pišemo. Naprednjaki. (Opomba uredništva. Veseli nas da nam hočete eno dogodbico iz vašega kraja pisati. Pošlite nam dopis ali po pošti ali prinesite ga sami v uredništvo, Ki le neki se je pri Vas zgodilo? Mislimo da se je župniku nekaj neprejetnega zgodilo(?) Tedaj na dan z novico, naj svet zve, kaj se pri Vas novega godi.) Konjice. Častiti gosp. urednik! Podpisani F. P. sem imel večkrat priložnost brati „Naš Dom." „Šta-jerca" pa nisem mogel v roke dobiti, bil sem namreč na tujem, na Nemškem in si tam kruh služil. Pri branju lista „Naš Dom" sem našel skoraj same šinfarije črez Vaš list, čital sem, da so tisti, ki berejo „Štajercalt lumpi in faloti i. t. d. Radoveden, kaj jo to le za list ki ga črni dušni pastiri tako črtijo, sem gledal, da dobim enkrat ta list v roke. Posrečilo se mi je. Ko berem sem sprevidel, da je to list, kakega naj čitajo delavci in kmetje. Prosim tedaj pošiljate mi zanaprej Vaš cenjeni list, in tudi mojemu bratu in mojemu lušncmu gospodarju. Konjice, 19. junija 1905. F. P. Laporje pri Slov. Bistrici. Preljubi Štajerc! Sprejmi od nas Laporčanov en dopis in pohvali z nami našega gospoda župnika, ker nas tako lepo za sv. birmo pripravljajo. Vsako nedeljo slišimo, da se po drugih farah evangelij in božja beseda razlaga, pri nas pa nam župnik kakor svojim modrim, tre-pastim devicam le krščanski nauk hoče v glavo vbi-jati, ker se birma bliža. Zadnjo nedeljo so spet z krščanskim naukom poskusili, pa nikdo jim ni prav odgovarjal. Preje bi nas raje krščanski nauk učil, namesto da si agitiral, bi raje to storil. Tebi je politika in agitiranje več nego vse drugo. Namesto da si volilcem žganje dal in jih k volitvi v Črešnovec poslal, učil bi jih krščanski nauk in bi jim krščanski mir pridigoval. Če bi jih prav krščanski nauk učil, nebi eden svoje vode trosil z besedami ,,sanktus, sanktus, sanktus." Take le skupaj zberi in jih pred milostivega Škofa postavi. Denarja za birmo tudi nimaš nikdar zadosti, toliko košta bandera, toliko to i. t. d. Torej poboljšaj se, župnik, drugače še svet več o tebi zve. Več faranov. SV. Lovrenc v Slov. gor. Naš župnik je kakor navadno tudi pred kratkim z prižnice kričal, naj bi pristopili v 3. red sv. Frančiška, katerega je že pred nekaj letmi pri nas ustanovil. Gospod župnik dobro zna, da ima potem vse kot društvenike pod svojim plaščem. Zmirom se ponaša, kakor dober pastir svojih ovc da je, pa mi ga že poznamo. Iz same ljubezni do svojih ovc, puli nam dlako, malo nedelj mine, da ne bi kaj od nas terjal. Ko prideš na pri- žnico začneš se takoj jokati, potem kregali naza pa terjati za kake stare dolgove, ki ti jih kaki rota ne more plačati. Je to ljubezen do tvojih ( Zakaj jih ne tožiš, Če so ti dolžni? Vemo dobn kaj ne in tudi ti veš. Drugače si pa velik prija tožbe. Dobro se spomnimo, kakor so te predlan leto fantje odpuščenja prosili, ko si jih tam po riboru zaradi one veverice gonil. Ni še dolgo, i nam povedal v pridigi, ljubite se bratovsko med boj. Govoriti je lahko, spolnevati težko, namre te. Kar se pa tiče tvojega vtikanja v občinske in litične razmere, svetujemo ti, puste raje te reč tem nič ne razumeš, kajti o tem se nisi učil. si se samo duhovske reči, bodi tedaj rajesamoi pastir. Vse druge posvetni reči pusti na mirn ii miru pustil te bo „Štajerc." Več fara Žička Trojica. Ljubi „Štajerctt! Mnogo, mn imam za te, pa vsega ti ne morem takoj poslat priobčiš. Kakor „Domovina" vse napada, ki nI iti samo k tem veselicam in shodom, katere pri „črna suknja" tako predbaciva tudi ločki pd brambi, ker se je peljala na Schillerjevo slavn Častna resnica je, peljali smo se požarniki. Va rodi spoštujejo velikega pesnika, samo zabuhlim bitim tepcem ne gre v glavo, da velikih može? stenje za nikogar ni sramota. Mar so vaši črno neži častenja vredni, klerikalske seme? Bržkol morala požarna bramba obiskati teatre, ki jih I kalna dekleta igrajo. Kramp, motiko v roke. ne teater, delo je za kmečke dekline, teatre naj si niki in kaplani z kuharicami špilajo. Načelnik Ž Trojice ni si mogel več „drama" kupiti, zato je pravil teater. Boge mamice, ki nimajo za sol carjev, imele so za teatertakoj 40 vinarjev. Denarj ni imel za poroko en velki gospod, klerikalna čez in čez. Ko se je ta oženil, moral je me VBe sveče prižgati in v cerkvi tepihe položiti, i ,, visoka gospoda* tiho šla! Za zabavo pa sijem gospod 200 kron na posodo vzeti, da se je kleri na družba veselila. Je Razne stvari. Nadvojvoda Jožef f Dne 13. t. m. ob 7 zjutraj je v Reki (Fiumi) nadvojvoda Jožef, v starosti 72 Nadvojvoda Jožef bival je skoraj vedno na skem in tamkaj poznal ga je skoraj vsak člo čislal ga zaradi njegove prijaznosti. O njem, nj prijaznosti in uljudnosti pripoveduje nam več do bic. Enkrat se je peljal z enim kmetom v ol mesta Debrecin-a. Med potjo nabasal si je kmet in nadvojvoda ga vpraša, kaj za fini tabak da da tako diši. „Sam sem si ga sadiltt, zašepečel kmetic nadvojvodu na uho. „Pa prosim vas, n povejte o tem vašemu svaku, našemu presvitli cesarju.*1 V vojni leta 1866 izkazal se je kot i vednik brigade kot srčen vojak in izvrsten vq vodja. Pa ne sam$ na vojnem polju, tudi z pt roki zasluži slavo. Z madjarskim pesnikom Joki stal je v živahni korespondenci in sam je izdal n 9 ■n ciganskega jezika. Ogrskemu domobran-■d stal je na čelu kot vrhovni zapovednik in po-Hte zasluge pridobil si je za požaine brambe. Ga-fcmi društvu v Alcsutu bil je sam načelnik. ■ Trnplo umrlega pripeljalo se bode v Budimpešto Ramkaj pokopalo. Žalost za pokojnim je na Ogr-■m splošna, saj jo bil umrli obče znan pod ime-■ .najmadjarski nadvojvoda". I Št. Hj na Koroškem, Ako vaš župnik „Štajerca" I vse načine preganja, naj vas to no moti. V večjem ■d še si ga naročite. Ne dajte se pregovoriti, fcod se potegujte za naš list in držite se po nje-H naukih. Naše delovanje ni hinavsko, javno stoto sovražnikom nasproti. Če boste vedno tako ■ato .Štajerca" zagovarjali, hvala Vam. Župniku ■svetujemo, naj raje pridiguje krščanski mir in I Svojo mater ustrelil je v Krakovu 23-letni filo-■oczynski, ker se mu ni pustila poročiti. Nato fcfrelil še sebe. ■Poroka nemškega prestolonaslednika z meklen-■fco vojvodinju Cecilijo vršila se je 6. t. m. z Krni slavnostni! v Eerolinu. Nadvojvoda Ferdi-m zastopal je našega presvitlega cesarja pri sve- i m letni samomorilec. V Pragi je skočil s četrtega ■rtropja 8 letni sin železniškega uslužbenca Bo-■kega ter se nbil. Samomor jo izvršil, ker se ■je življenje — pristudilo. Skoraj čuduo, da ne Mnesrečne ljubezni. ■ Nesreča pri pogrebu. Pri pogrebu grajščaka ■a v Serailu pri Libercah so se udrla tla iu Bogrebcev je z mrličem vred padlo v klet. Skoraj Bo se težko poškodovali. ■tešitelj — morilec. Redkokedaj bo kaj tacega ■ kaj te dni v Parizu. Rešitelj umoril je re-■a oziroma rešenko. Marij Portok posestnik neke ■. je sedel kadeč mirno svojo pipo, na ladji, ki ■la dva dni usidrana v kaualu Saint Martin v Bin. Njegova žena je odšla v mesto nakupovat. k je sanjal o svoji zakonski sreči in bi bil ■ zaspa!, če bi ga ne bil prestrašil nenadoma ■rl pomoč, Dve telesi sta padli v vodo, natanko (Hftsli&d. Hitro je planil za njima. Večkrat se je ^■til v valove, dokler se mu ni posrečilo prinesti ^■o in možkega na obrežje. Pogledal ju je in . I bila je njegova žena in pomočnik, katerega je •ifcji dan odpustil, ker ga je našel, ko je klečal i I njegovo ženo. Ljubeči se par je priznal — ves •i per — svojo krivdo: roko v roki sta šla ob obrežju ^■k žena nenadoma tako nerodno stopil;!, da ji ■odranilo, padla je v vodo in potegnila ljubimca noj. Ko je rešitelj vse to slišal, zavpil je: i^Bi dolžnost sem storil, ko sem vama življenje L zdaj pa hočem maščevanje! Pri teh besedah >^fcresti ženi porinil dvakrat bodalo v srce, da so »^fcirajočo prepeljali v bolnico. Morilca je pustila ^Hja na prostem, ker bo itak oproščen. iHCelo obitelj (farnilijo) umoril. O strašnem umoru uHotoča iz Hcilbrona. Nek pekovski pomočnik za- klal je po noči s sekiro v postelji spečega mojstra, njegovo ženo in 3 letnega otroka. Po umoru ukradel je ves denar in zginil. Policija še ga ni zasačila. Velika povodenj. V Ameriki je povodenj reke Missisipi v okolici Chikage na njivah škode nad 1 miljon dolarjev napravila. Mnogo oseb je utonilo. Clldni tatovi. 4 mladi fanti iz Farne (Italjansko) so bili vsak na 25 frankov globe obsojeni, ker so iz katakomb (starih gruftov) človeške glave ukradli. Na vprašanje sodnika, kaj so hoteli s temi glavami početi, odgovori eden: „Sobo smo si hoteli okinčati." Skrivnosten menih. V Tsibucanskem kloštru na Ogrskem umrl je te dni 90-letni menih Vasile Popo-vici. 25 let je mirno in pobožno živel v samostanu in v obče je bil zelo spoštovan vsled svoje pobožnosti. Mnogo ljudij je prihajalo, da bi umrlega vidli in mu zadnje časti izkazali. Kako veliko začudenje pa je bilo pri vseh, ko so pri umivanju umrlega vidli, da je — ženska. Klošterski brati so takoj to predstoj-ništvu naznanili. Čuditi se je, kako je zamogel 25 let v kloštru bivati, brez da bi ga za žensko spoznali. Brade sicer ni imel, vendar mu je lice celo moško bilo. Občinski predstojnik v Tzibucani je to zadevo naznanil državnemu pravdništvu, morebiti se temu posreči to skrivnost popolnoma odkriti. Velika nesreča se je pripetila v Neuendorfu pri Štetimi. Neki delavec je našel na vojaškem strelišču še nerazstreljeno granato. Nesel jo je domov otrokom za igračo; gotovo ni vedel, kaka nevarnost v najdenini tiči. Otroci šo začeli granato razbijati, ki se je razpočila in je raztrgala očeta in dva sina. Mati se je vsled obupa obesila. Pobožen duhovnik. Iz Gradca se nam poroča: Veliko ogrčenje povzročilo je te dni postopanje nekega redovnika, katerega bi človek na prvi videz za Bog ve kako pobožnega smatral. Ta „pobožnika bližal se je v Niebelungen-ulici dvema deklicama, hčerama črevljarskega mojstra, ena stara 16, druga 19 let. Staršo je takoj vprašal, ali nebi zamogel od nje kaj dobiti, in silil njo je, naj gre ž njim v gostilno. Ponujal ji j© zato 20 goldinarjev in ko je videl, da se je dekle razjezilo, tolažil jo je, saj baje denar potrebuje. Deklici pospešile ste pot, a v drugi ulici jih je kutar spet dospel in sedaj se je bližal mlajši z nesramnimi ponudbami rekoč: „Jaz ti danes dam, kar hočeš, meni je tako strašno". To mu nič ni pomagalo, deklici ste mu spet odbežali, on pa za njima. Ko jih je spet dospel, ponujal njima je 100 gold. Nato mu da starša par krepkih za ušesa. Ljudstvo, ki je že takoj od začetka počenjanje tega „ptičkaK opazovalo, pozvalo je redovnika, kateri je jezuita povabil, naj gre ž njim. Pri policiji izgovarjal se je duhovnik, da je mislil samo deklici vprašati,kje daje kurbišče. Nazadnje je rekel, da je »samovoljno* na policijo prišel in da hoče ovadbo proti deklicama vložiti, zaradi „krepkih", ki mu še po ušesih donijo. Ta izgleden kutar piše ee Mayerhofer in stanuje v Gradcu v misijonski hiši, Marijina ulica, štev 54. Na ženske se ni zanesti. Star rudar, 73 let star, pride nekega dne delat k odvetniku oporoke. Imel 10 je 2 hišici v vrednosti 4000 kron. Na vprašanje odvetnika, koma zapusti hišici, odgovori: „Vse kar imam, naj ima moja žena in za njo otroci." — „Ko-liko fesa ste že oženjeni" — „Že nad 50 let, gos-god odvetnik. Hišici pa sta lastnina moje žene le tedaj, ako se več ne omoži: prosim to mora v oporoko" — Pa vi vendar ne bodete mislili, da se bo 721etna ženska zopet omožila?" vpraša začuden odvetnik. Radar pa počasi in resno odgovori: „Pa vendar mora v oporoko! Nihče ne ve, česar so ženske vsega zmožne, na ženske se ni zanesti." (Mi mislimo tudi, da ne!) Konec rusificiranja. Ruska vlada je dovolila, da se spet v baltiških provincijah na srednjih šolah vpelja nemški poduk. V Petrogradu so sprevideli, da so grozno grešili, ker so nemškim naseljencem v omenjenih pokrajinah poduk v materinem jeziku proč vzeli, sprevideli, so kak sad je prineslo sovraštvo in preganjanje v prej tako mirnih krajih. Norveška in Švedska ste ločeni. Te dve državi ste skupno spadali pod enega kralja Oskarja II. Norveška pa je izjavila, da hoče biti ločena in parlament z presidentom Michelsen tačasno vladarja zastopa. Trgovske in gospodarske razmere so imele velik upliv. Ogri so z največjo pazljivostjo celo reč reč opazovali. zakaj, vsak ve. Perzijski šah je te dni na Dunaju na obisku. 35 vojakov vsled neprevidnosti ustreljenih. Na romunskem strelišču v Piteštu so pri strelnih vajah vsled neke zanikernosti ustrelili 35 vojakov. Gospodarske in gospodinjske stvari. Čebele in paprika. Pred kratkim bil je v Segedinu sejem, in med drugimi prodaljci bilo je tudi nekaj Srbov, ki so imeli v svojih žakljih papriko na prodaj. Proti poldneva, ko je začelo solnce že precej pripekati, prišla je zdaj in zdaj čebela in kmalu jih je bilo toliko, kakor da bi jim kdo med nastavil. Mirno so začetka Srbi opazovali, da si je ta ali ona čebela na papriko sedla, ko so pa zagledali, da jih vedno več prihaja in vsaka nekaj paprike odnese, sprevidli so, da so to roparji, ki jim pred nosom papriko odnašajo. Začeli so čebele z robci proč odganjati, a vse nič ni pomagalo, dokler jih niso z dimom pregnali. Kaj pa so čebelo s papriko htele? Čisto navadna reč. Svoji mladi zalegi nesle so jo za hrano in niso se bale, da bi jim s tem želodčke pokvarile. Čebele so namreč za rastlinske snovi manj občutljive nego mi, in med tem ko nas paprika peče, to ni pri čebelah. Od tega se lahko prepričamo, če čebelam med med, ki jim ga za hrano damo, papriko ali poper zmešamo. Zvedel sem celo, da v nekterih krajih Ogerskega čebelarji čebelam v spomladi papriko za hrano dajajo, in da baje s tem dosežejo bogato zalego. Nekaj o streljanju zoper točo. V zadnjih dveh letih so v nekterih pokrajinah Štajerskega kmetovalci vidno izgubili veselje do streljanja zoper točo, bodisi iz tega vzroka, ker dotične kraje ni okli v pretekli dobi toča, bodisi ker so imeli vsled m organizacije vkljubtemu neuspehe. — Brezdvomol bilo obligatorično (obvezno) zavarovanje zoper M ako bi se uvedlo v vseh alpskih pokrajinah —1 Štajerskem samem bi bilo isto zaradi ogronfl stroškov neizvedljivo — najbolj zanesljivo Ta« zoper poškodbe, s klerimi nam grozi leto zh lel toča. Stroški zavarovanja zoper točo bi tudi da!« dosegli visokosti svote, ki bi bila potrebna, akol se uvedlo obligatorično streljanje zoper točo. Doli pa se te tako lahko umljive in brezdvomno del ideje v praksi ne uresničijo, ker so v merodal krogih boje, izvesti take naredbe prisilnim poti kar bi bilo edinole mogočo, mora si veak pomal kakor si pač more in zna. kakor mu dopuščajo! njegova sredstva in njegova lastna pamet. Naj al človek misli o streljanju zoper točo tako ali ti konečno vendar ne more zanikati, da so se doal v posameznih krajih v resnici povoljni uspehi. I streljanju držimo se sledečih naukov: 1. Pred vi se je treba dobro organizirati za streljanje zoperi streljati je treba sistematično ne pa kakor pri I samo tje v en dan. 2. Strelja se počasi, toda mol je treba primerno nabiti. 3. Postaje morajo bitill dvomno zelo ugodno razdeljene in postavljene v I mernih razdaljah. 4. Če streljamo po teh predpogl so stroški neznati, za pojedin hektar zemlje 70-1 vinarjev, če promislimo, da je pri nas na Stajeral mnogo burj združenih z točo, je toraj potrebno! se borimo zoper to hudo šibo, katera nam vi minutah muči trud in delo celega leta. Goveji zolj, je muha, ki govejo živini jako m leguje. Zato se živina zolja boji in če ga zal brenčati, privzdigne rep in zbeži (zbezlja) bodil gozd ali v hlev. Goveji zolj je velik kakor mešal muha, temne barve, zadnji del je spredaj sivki v sredini črn in od zadej rudečerumen. Prikaz« od meseca junija do septembra in zalezuje osobitol parnih dnevih govejo živino, da odležo na dlakol kožo svoja jajcica. Iz teh se izleže črv, kateri pl če se živina liže, v gobec in žrelo. V žrelu sel bode črv v meso ter rije večinoma skozi hrbten! dokler pride pod kožo. Tu se napravi nekaka ol lina, ki je meseca maja največa. V nji se nal goveje zolj, ki zleze v tem času izpod kože ter i zemlji ali travi zabubi. Po štirih tednih izleže iz b muha, ki leta okoli in živino vzemirja. Ce pade mesto na zemljo, v hlevu na gnoj, ga živina noma potepta. Zato se zamore razvijati samo zolj, ki uide iz živine, ko se ta pase. Ker je živini jako škodljiv in sicer ne samo s tem, d prouzroča hude bolečine, marveč tudi s tem, di pokvari kožo, zato moramo skrbeti, da tega i dalca po mogočnosti zatiramo. Čp bi napravili kmetje svojo dolžnost, bi mu kmalu prišli tudi nas v okom. Najboljše sredstvo proti govejemu i je pridna živinorejčeva roka, ki stisne zolja u kože in ga zamori, če je zolj še malo razvil, dreti ga je z iglo in gnoj nato iztisniti. Omeniti 11 ramo, da trpi živina, ki no hodi na pašo, le redko-daj od zolja. Znamenja birse ali zavrelke v vinu. — Birsa ali zavrelka je v vinu najbolj nevarna bolezen, kar napravi vino popolnoma neporabno. Tej bolezni so podvržena bolj šibka vina, ki niso čista, osobito mlada vina, ki se nahajajo še na drožjn. Prvo znamenje te bolezni v vinu je, da se začne to motiti in če poslušaš pri vehi na posodi, nekoliko vreti. Vino I dobi poseben, neprijeten okas kakor bi bilo iz gnilega ali kuhanega sadja. Barva v vinu se spremeni | in sicer postanejo bela vina temnorurjiena, črna pa jtemnornjava. S pomočjo beljakovine ali želatine se |da barvilo v črnem vinu tako odstraniti, da je po-Idobno temnobarvanemu belemu vina. Če je bolezen ie močno napredovala, izgubi vino vso vinsko dobroto in je popolnoma neužitno. Proti muham, obadom in komarjem, ki kako nad- | kgnjejo po leti živino, priporočajo, da se namažejo Ioni deli živine, na katere se ta nadlega najbolj zaganja s zoperno dišečimi tvarinami. To so: ocet, v [katerim se je knhalo orehovo listje; na tobaku ku-jbana voda (1 del tobaka, 30—40 delov vode); zmes 1 dela kreolina in 8 delov makovega olja; raztopina jenega dela liaola v 15 delih makovega olja; raztopina 2% kreolina ali 1% liaola ali V»% karbolne kisline v vodi itd. Okoli oči se seveda ne sme ma-sati, osobito ne z raztopino ali zmesjo, v kateri se nahaja kreolin, lisol ali karbolna kislina, Proti maham v hlevih priporočajo pomazati stene z raztopino 2% modre galibe in 2% vapna v 100 l vode. Tfldi 5% raztopina formalina, ki se postavi v odprti [posodi v hlev, neki zapodi s svojim duhom muhe in [komarje. I Pisma uredništva. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Pustite župnika pri miru, kr miruje proii našemu listu. Ako pa ne ostane tak, pišite Dam. | Ptujska gora. Poslano je preveč osebno, ni nam mo-Crez tisto klerikalno, grešno farško devico pisati. Prosimo druzega. Kanmica. Bomo vam hvaležni, pošljite nam dopis o fctolvah. Stari trg. Prosimo kaj obče zanimivega, ne preveč ega. Mi gospode k. le tedaj pobiksamo, de so proti listu, aH če preveč škandalov delajo. Gornja-Polskava. Napade na župnika za naprej ne priobčimo; prepričali smo se, da župnik ni tak, kakor so F1 Pa njegovi osebni sovražniki očrnili. St. llj pri Mariboru. Opozarjamo tem potom vse na- pike, da naj naročnino vpošiljajo samo na upravništvo. Mi amo agentov, ki bi imeli pravico naročnino sprejemati. Čnika v Sv. IIju prosimo, ali nam ne bi zamogel popisa moža podati, kateri je v imenu »Štajerca* naročnino sprejel. Sv. Miklavž pri Ormožu. Za to številko prepozno, si ogledamo v prihodnji številki. Vsem našim dopisnikom. Hvala za dopise! Kar še nismo tokrat priobčili, pridejo prihodnjič na vrslo. Proza potrpljenje. Dopisi pridejo vsi na vrsto. Naše so-Ijenike prosimo za kratka poročila. Vsakdor ve, da ne o in ne smemo priobčiti osebnih napadov. Poročila naj bodejo taka, da bodejo občne koristi, zanimiva tudi bralce iz drugih krajev. Se enkrat srčna hvala Vam za tako navdušeno zanimanje. sedaj, tudi v bodoče. Ostanite nam zvesti, kakor do Uredništvo. Loterijske številke. Trst, dne 10. junija: Gradec, dne 17. junija 79, 33, 87, 82, 13 15, 79, 68, 67, 29. Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo. namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bilterquelle) ? Vsi tisti, kateri so prisiljeni služili si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prenavljanju, sploh v važnih letesnih organih. Pa ludi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračilev kot najboljše in edino uspeSno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. Želodec prenavlja in tisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjali, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajSa. Izvrstno sredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega založnika v Prag'-, ker pospešuje prebavanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajSni lekarni gospoda Behrbalka, Lepa hiša 278 na novo sezidana, 10 minut od Ptuja oddaljena, na glavni cesti; ima 4 stanovanja, 3 velike velbane kleti in 1 kuhinjo za pranje; tik hiše je vodnjak, lepi hlevi drvarnica itd. K hi$i spada 1000 kvadratnih metrov lepega vrta. Hiša je pripravna za gostilno ali kakega obrtnika ter se zaradi preselitve in menjanja službe takoj po ceni proda. Pri kupnini je jreba samo 1500 gl. plačati. Naslov pove upravništvo „Žtajerca". Kovaškega učenca sprejme takoj izkušen kovač za podkavanje za ročna dela in za vozove. Vincenc Werdenig v Slapf. p. Ptnjska gora. 2~'A Sodar se takoj sprejme na grajščini Negau. Taki. ki razun sodarstva tudi dela v vinogradu razumejo in so oženjeni imajo prednost. Daljša pojasnila dajo oskrbniStvo grajSčine Negau pri Radgoni. '277 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis mah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinental štev. 130. _______Ce&ikfos-e pošljejo na zah te vanje brezplačno in franko. 342 Lepa hiša zidana in z opeko krita, se proda v prijaznem trgn z ali brez mizarstva. Sposobna je za vsakega obrtnika, tudi za prodajalnico. Pri hiši je studenec, vrt, 2 svinjska hleva, 3 sobe, kahinja z šparhertom, veranda, klet, lepo dvorišče. Cena 6000 K; 1400 K lahko ostane na posestvo. Naslov pove upravništvo _______________ »Štajerca"________________^ Gospodinjo iščeta 2 gospoda. Ta mora dobro knhati in hišna dela opravljati znati (perila ji ni treba prati). Starše ženske, katere so že slnžiie kot gospodinje in so vešče tudi nemškega jezika, imajo prednost. Vprašanja naj se naslovijo Steinbrenner Negan pri Radgoni. 27fi 2 kovača potrebujem takoj, ki znala sekire izdelovati in enega, ki jih zna brusiti. Naslov: Franc Pristovnlk, Hammerwerk, Oplotnitz. 27'.» Zemljišča 37 oralov, obstoječa iz vinogradov, njiv in travnikov z sladko krmo nadalje 10 oralov travnikov in 1 travnik. I1/, orala s sladho krmo, vsa ta zemljišča v Gornji Polskavi ležeča, se po ceni prodajo. Naslov Jurij Ceder, Gornja Polskava (Ober-Pulsgau.) 280 3&&i Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramn tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj voliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maate). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. mz Roedl=nova tinta iz kemične tovarne PRAGA Sternberg ulica št. 574 RNP- je najboljša 231 Povsod za dobiti. trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogato zalvgo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti S3 500 komadov za 1 gld. 95 far. Kua krasno potlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z Jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospod*-. 3 jako fini žepni robci, on prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo. 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3«/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako lini tintnik iz nikclna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-bnJaniom, o različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespo-deuco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama loga denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ah Če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal ni ca P. Ust, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB, /.;, iipiiifaiAioče se denar vrne. Na prodaj Opekarnica, 2 orala zemlje (najboljša ilovica), preSa za zarezano opeko (Press-ziegcl), 3 strehe za sušenje zidne opeke, ena streha za sušenje zarezane opeke, peč za opeko Žgati, brizgalnica. Cena vsega 4000 K. Kdor žeti kupili, naj se oglasi pri Jerneju Pauko v Gor. Gorici (Ober-Goritzen) p. RaČe (Kranichs-feld.) 261 Veliko presenečenji Nikdar vrt v življeaJH se ir Bsdi taka priložnost. 600 lom samo 1 £ld. Ena krasno pozlačena 36 ur] koča precisanker ura s sekur kazalom, ki natančno kaže in] katero se jamči 3 leta, ena derna zidana kravata za gos| 3 jako fini Žepni robci, en pi za gospode z imitiranim žlahli kamenom, 1 nastavek za si z jantarjem (berenšteinom), i broša za dame (novost), 1 h žepno tojletno zrcalo, 1 tui Mestni de-n ami z a vod, Giro kont« pri podružnici avst. ogersk. banke T Gradcu. Uradne are ca poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže. Obfeije t iv$t. oflmko banko. ii Ravnateljstvo. Mestna hranilnica .187 (šparkasa) v Ormožu araduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure pred- poldaa. Pojasniia se dajo vsaki čas brezplačno. Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmeaečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelju radi tega pripisa ni treba priti v urad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) sama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tudi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celjd Celjska občinska hranilnica nahaja se v lasti* poslopju, Ringstrasse št. 18. Vloge se obrestujejo z 4%; rentni davek pla| hranilnica sama. Stanje hranilničnih vlog znašalo koncem leta 1904 K 11,842.64240. Hipotekama posojila obrestuje z 5%, posojilaj menice z r>Vt°/o in zastavna posojila z f)%. Hranilnica daje tudi v najem predale želeij omar, katere najemec in hranilnica zakleneta,! shranhenje vrednostih efektov; prevzame pa tudi j zaklenjena hranila. n Podružnica in giro konto avstr. ogersk. bal Kreditno in zalo'zno društvo hranilnice (spari mestne občine Celje daje posojila na menice] 5V«7. 2a poslovanje so ob vseh delavnikih uradne od 9—12 dopoldne določene. Ravnateljstv 15 m Star Line, Antwerpen v Ameriko. vrste gardbrodi. — Naravnost brez prekla- iv New York in v Filadelphljo. — Dobra hrana. [(zborna opravr na ladjiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Star Line, 20, WiedenerGiirtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc. ageut v Ljubljani, Kniodvorske ulice štev. 41. 637 229 mesna beljakovina Hicnej.se, tek zbujajoče in živce oživljajoče kre-pilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Styria- pWA* ^—c..-*-.'«1 - bicikelni novi modeli 1905. Cene za go to V denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K 150'—, Styria-bicikelni, najfinejši (8trassenrad)poK180-20 0 vi Styria-bicikelni (Haibreim--- Maschine po K 240, tbicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner fatent-Styria-DoppeJglockenlager po K 300-—. i »bljene toda Se prav dobre bicikclne prodajava po 80, 100 do L Na obroke (rate) podugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim jk proti dvanajstmesečnemu poplačilu in sicer samo nova kolesa. leraaje se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. kieikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna (Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Idili se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda | izdelan i, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), [Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fa-|n»enjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. Bgi imava tndi vse posamezne dele bicikelnov Reithoferjeve zračne cevi (Luftschliiucbe und Lanfmantel). a 81*lWl^Coll zastopnika za okraje Ptuj. JI ^UdYYlb&L'Il, Ormož in Rogatec. [naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles dp razpolilja. Najbolj po ceni in % največjim dobičkom se kupi usnje (Leaer) pri krznarju (Gerber) in usnjarju H. BAUMANN v Konjicah. (Gonobitz). Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po starem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelovanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejši način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni kakovosti blaga. Ravnotam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surovo usnje, to je vsakovrstne kože, kakor goveje, telečje, ovčje, svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova Skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo plačilo. 92 Lovske puške vseh zi8temov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten), 8 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. gpggpgqpggpgggpgggqgg ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) Z s- meso, najfinejše klobase, g _5 vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- £. (0 zji čemi r J. Luttenberger, I mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro! 3« i -16 I fj • "»Za'-JS vsakovrstno zlatnino in srebrnino se LJl*© 130 Cem«* P'smeu0na a leta Jai,,c'- Originalne fabrične Zalog*ur: Mftx jjjj],,,^ »r«, UlieMJ.m«,.««,«.. Največja in najstarejša firma; ustanovljeni 1. 1840. Odlikovano z »Grand Prix" in z veliko zlato kolajno v Parizu leta 1804. Ura remontoarka tz pristnega jekla ali niko'.jna ..Sistem Roskopf1' 1 gld. 60 kr. Marka „Strapaz Roskopf z plombo 2 gld. Marka „Eisenbahn Roskopf S gld. 50 kr. Ozko ploščasta kavalitska ura remontoarka „Honheur** S gld. Ur* remontoarka iz goldina (u dvema oklepama) 2 gld. 90 kr. Ura remontoarka iz tule (z dvema oklepama) H gld. 80 kr. Srebrna ura remontoarka »Sistem Roskopf 3 gld. Ista z dvema oklepama -t gld., iz li karatnega zlata 7 gld. 50. — Srebrna težka verižica (masivna) — 1)0 kr., iz 14 karatnega zlata 10 gld. Prstan iz 14 karatnega zlata 1 gld. 80 kr. Ure z nihalom (Pendeluhren), ki bijej^ kakor ure na zvoniku 5 gld. Ure z nihalom in muziko *> gld. Ura budilnica (Weeter) 1 gld. Kar kupcu ne ugaja, se zamenja proti drugemu ali pa se pošlje denar nazaj. Zahtevajte moj veliki ilustrouani ccr.il: z oeč kakor 1000 slikami, katerega poiljem franke in zastonj. 95c se morajo skrbno varovati pred B vsako nesnago, J 'ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo' hudo, U-žko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo mecilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane Ciste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bo'eCine hladi in pospcSuje začel jen je. JZasftOšitJa se vsak Wan, Proti predplačilu K Hiti se pošljejo 4 puftlce, proti K 4-tlO pa 0 puSic. Ena pušica velja 70 vinarjev. Vri tlofi embalaže imajo zakonito tlcpouovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dobavitelj I* lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št. 203. '/aiUuju v ritih lekiini'ih .Irvi/ro-Offtfrtfcft V 1'lnju m dvbieti v Ir/iitriii a. /