PRESPLOŠNA OSNUTKA DRUŽBENIH DOGOVOROV
Izmerimo delo vodilnih
Javno razpravo o osnutku družbenega dogovora oskup-nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, in o osnutku družbenega dogo-vora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih Imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, so organizacije In organi sindikata na vseh ravneh njihove organiziranosti že končali. Prav tako se zaključujejo tudi vse ostale priprave na 2. konferenco Zveze sindikatov Slo-venije.
Namen javne razprave o osnutkih obeh družbenih do-govorov je bil med drugim tu-di, da bi delavci ocenili svoje sisteme delitve po delu in re-zultatih dela, oziroma v ko-likšni meri so uveljavili in uresničili stališča Republi-škega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporeja-nju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu in re-zultatih dela.
V obširni analizi samou-pravnih aktov s področja pri-dobtvanja in delitve dohodka
je ugotovljena vrsta nepra\dl-nosti. Naj omenimo le nekate-re: osebni dohodek je v neka-terih organizacijah združene-ga dela v naši občini (in ver-jetno ne le v naši) odvisen le od analitične ocene sestavlje-nosti del in nalog, manjkajo pa določila o stimulativnem delu, v kolikor. so doseženi boljši rezultati dela; ponekod ni izdelanih meril za delavce, ki opravljajo režijska dela, kot tudi ne merila za osebne do-hodke vodstvenih in vodilnih delavcev   (le   razmerja   med
najvišjim in najnižjim oseb-nim dohodkom so prav goto-vo premalo); višina točke za posamezne obračunske mese-ce se določa v ozkih strokov-nih krogih, ne pa na delavskih svetih temeljnih organizacij združenega dela; ni izdelanih ustreznih meril za oblikova-nje sklada skupne porabe in njegovo delitev (posebno re-gres za letni dopust in dode-ljevanje stanovanj ter stano-vanjskih kreditov)__
To še zdaleč niso vse ugo-tovljene nepravilnosti. Kljub izredno kratkemu roku in ob upoštevanju, da poteka v združenem delu široka aktiv-nost pri obravnavi planskih dokumentov, pa je komisija za družbenoekonomske od-nose pri občinskem svetu ZSS ugotovila, da so osnovne organizacije odgovorno pri-stopile k obravnavanju obeh
družbenih dogovorov, in da je večina delovnih organizacij pokazala vso odgovornost pri izdelavi ustreznih meril na-grajevanja po delu in skušala na osnovi sprotne analize si-stem tudi dograjevati.
Med splošnimi pripombami naj povemo, da so si bili vsi, ki so osnutek družbenega do-govora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo obravnavali, enotni, da je le-ta presplošen in da ne zagotavlja doslednej-šega uveljavljanja načel deli-tve po delu in rezultatih dela.
Naslednja skupna pripom-ba je, da zaradi nepriloženih prilog (metodologije kriteri-jev) in nedorečenosti rokov njihove izdelave, lahko dolo-čila družbenega dogovora za-virajo prizadevanja organiza-. cij združenega dela za uve-ljavljanje načel delitve po de-lu. Postavljajo jih namreč v pasivno vlogo čakanja na enotno metodologijo in stro-kovne podlage za posamezne kriterije. Več osnovnih orga-nizacij ZS je podalo tudi pri-
pombo, da se uvaja vrsta no-vih kazalcev. Zakon o združe-nem delu in odlok o kazalcih namreč že vsebujeta vrsto ka-zalcev, ki opredeljujejo uspeš-nost gospodarjenja in delitve dohodka, ne opredeljujejo pa kazalcev za posebne pogoje gospodarjenja v panogi. Ka-zalce, ki jih določa osnutek družbenega dogovora bi zato bilo potrebno uskladiti z ZZD in jih poenostaviti. V nasprot-nem primeru bi bili namreč priča nepotrebnemu poveče-vanju administrativnega dela. Pa še pripomba na osnutek družbenega dogovora o skup-nih osnovah za povračilo stro-škov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Opredelitev posa-meznih nadomestil je veliko presplošna. Nujno se zato po-stavlja vprašanje poenotenja nadomestil, saj bodo sicer ne-katere organizacije združene-ga dela lahko izplačevale znatno večja nadomestila kot druge. Pojavlja se neenak po-ložaj pogojev poslovanja v pa-nogah: gospodarstvo - druž-bene dejavnosti.
Darinka Legat Čož