Samozaščita se prebuja
Na zadnjem zasedanju zbo-rov občinske skupščine so de-legati obravnavali tudi poroči-lo o organiziranju in delovanju civilne zaščite v stanovanj-skem gospodarstvu. Ne glede na določene pomanjkljivosti v sistemu družbene samozašči-te. Cigar sestavni element so tudl enote civilne zaSČite v sta-novanjskih hišati, so delegati ugotovili določen napredek pri snovanju in delovanju civilne zaSčite v stanovanjskem oko-Iju. Vendarsamo ugotovitve ne bodo dovolj, Če se v tvorno uveljavljanje sploSnih enot ci-vllne zašiite v stanovanjskih hiSah ne bodo vključevati vsi
tisti, ki so po načelih splošne Ijudske obrambe odgovorni za njihovo snovanje in izvrševa-nje samozaščitnih ukrepov v primeru vojnih akcij, naravnth in drugih nesreč. NaČelne za-dolžitve obvezujeta v tem pri-meru predvsem samoupravno organiziranost stanovalcev v zborih stanovalcev, hišnih sve-tih in samoupravni stanovanj-ski skupnosti ter krajevne skupnosti, zakona o ijudski obrambi in stanovanjskem go-spodarstvu.
Vendar velja poudariti, da same zakonske rešitve brez hotenega prizadevanja Ijudi in podpore družbenopolitičnih organizacij in celotne družbe-nopolitične skupnosti niso jamstvo za organiziranje uspešne samozaSčite. Veliko smo v naši občini storili že z izvajanjem dopolnilnega pou-ka za občane \z obrambe in zaščite. odziv obfianov je bil pohvalen, pa tudi strokovnost in organizacijski prijemi pri-merni. Ta pouk in organizira-nost ter usposobljenost tako občanov, kakor tudi splošnih enot se medeebojno dopoinju-jeta in kaže na to, da bi s tem in z dopolnjevanjem drugfh oblik osveS^anja in usposabljanja tudi nadaljevali. NaSe mestne krajevne skupnosti oziroma obiani v njih se medsebojno odtujejo, kar je zlasti opaziti v velikih stanovanjskih btokih, kjer se sosedje med seboj niti ne poznaio. Desoctalizaciia že
resno ogroža medsebojne sti-ke in povzroča tragifine do-godke z usodnimf posledica-mi. Take primere objavlja dnevno Časopisje. Tudi v nai-občinl poznamo primer »Mar-tinček«, ko je otrok prezebal in jokal v ledeni zimski noči, pa se sostanovalci niso znali or ganizirati in pravoiasno po-magati premrzlomu otroku, kljub temu, da obstaja organt-zirana enota civilne zaščite v tej hiši. Kaj je odpovedalo? Medsebojni sistem obvešča-nja? Pomanjkljiva oprema in usposobljenost enote? Ali še kaj drugega? Odgovor je Še naznan, pa ktjub temu dokaj zgovoren Opozarja nas na to, da se podobni primeri ne sme-jo več dogoditi.
Na splošno se s splošnimi enotami civilne zasčite v sta-novanjskih hiSah nismo kaj prida uvarjali kljub ugotovi-tvam. da so te enole steber or-ganizirane samozaščite. Skr-beli smo stcer za njihovo osnovno usposobitev na teča-jih pri delavskih univerzah, za njihovo dopolnilno usposab-Ijanja pa je primanjkovaio časa in truda. Tudi evidenca obvez-nikov civilne zaSčite ni bila ve-dno urejena in pomanjkijivosti so šle predvsem tudi na rovaS nedtscipline obCanov pri prija-vah in odjavah prebivatišČ in drugih sprememb. ' Da bi tako stanje prekinili, je obCinski štab za civilno zaščito na podlagi programa aktivno-
sti izdelal načrt vaj civilne za-ščite v občini in nied drugimi načrtoval tudi tekmovanja sptošnih enot civilne zažčtte iz stanovanjskih hi5 in organiza-cij združenega dela. Prva tek-movanja so Že stekla in poka-zala prve rezultate, sicer ne vr-hunske v doseganju tekmov^l* nih točk, ampak v zbfiževanju Ijudt, ki so razporejeni v enote. Dopolnjevala se je formacijska evidenca in oprema in padle so tudi druge besede o uspo-sobljenosti stanovalcev in ob-veznikov za posredovanje v primeru nesreče in kofiko da-\eč so že z načrti samozaščite v hi5i. Odztv enot iz stanovanj-skih hiš in organizacij združe-nega dela k tekmovanju je tudi neke vrste preizkus organiza-cijskih sposobnosti štabov za civilno za&čito v krajevnih skupnostih v pogledu vodenja samega tekmovanja, saj so ne-kateri Stabi prvič stali pred svojimi enotami.
Tekmovalni vaji nista za-htevni, vgndar zahtevata dolo-Ceno spretnost in tudi nekaj fizične kondicije. Prva vaja ima elemente gašenja začetnih po-
žarov z vedrovko. V vojni ver jetno ne bo gasilskega servrs za polnjenje gasilskih apara tov, pa se bomo morali zateč ponovno k tej napravi. Drugi vaja pa je štafetni prenos torbi ce za prvo pomoč na razdaljo'. x 50 m. Tekmovalci poieg tor bice prenaiajo v posameznil etapah Se pomožno orodjc kot so lopata, kramp, lomilfc in gasilni aparat ter v zadnj etapi še sanitetno nosilo. Mei tekom tekmovalci premaguje jo tudi določerie ovire. Vaja j< tako prirejena, da jo lahko sa mostojno izvaja vsaka enota ker so rekvizrti vzeti \z forma cijske opeme enote - zbral oziroma poiskati si moramo 1 ustrezen prostor v biiiir bloka
Kljub dežju. ki je padal me tekmovanjem enol v krajevni; skupnostih A. T. Lihnart, K Jarca, 8. Kidriča in B. Ziherl ni bilo videti kislih obrazcn ampak zavzetost in bodrenj« Na tekmovanju so prejeli tef< movalci posebne značke ch zaSiite.
F.T.