TRGOVSKI LIST
c
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958,
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	26.	septembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	112.
Bolniško -zavarovanje samostojnih
trgovcev.
V zmislu sklepa občnega zbora z dne 18. marca t. 1. se je pri gremiju trgovcev sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev bolniškega društva trgovcev v Ljubljani, ki ima med drugim tudi nalogo, da delovanje društva, če se pokaže potreba, razširi tudi na celo ljubljansko oblast.
'Pripravljalni odbor je že začel z delovanjem in je razposlal vsem članom okrožnico, ki jo radi važnosti objavljamo v celoti:
Bavimo se z ustanovitvijo bolniškega društva trgovcev, pa nam je čast v sledečem obrazložiti Vam naše namene v nadi, da se tudi Vi zanimate za to pereče socijalno vprašanje našega trgovstva.
V današnjih časih preobilice trgovskih podjetij in slabega blagostanja potrošačev je trgovčev zaslužek težak in skromen, pa trgovec dandanes le težko zadostno prištedi za slučaj bolezni in za starost. Za srednjega in malega trgovca je bolezen v takih prilikah težko in dvojno zlo, ki ga ne le ovira pri vsakdanjem delu, nego zahteva tudi težke denarne žrtve za zdravljenje. Želja po zaščiti pred tem zlom je dovedla do bolniškega zavarovanja vseh vrst nastavljencev, katerim je dandanes dana prilika za različne načine specialnega zdravljenja, medtem, ko večji del našega trgovskega staleža stoji še vedno radi pomanjkanja vsake vzajemne pomoči v slučaju težkega obolenja pred pravo gospodarsko katastrofo. Časi, ko je zadostoval domači zdravnik, kateremu je bilo treba koncem leta poravnati primeren račun, so minuli, ker so se razmere tekom časa bistveno spremenile. Dandanes naj bi bil domači zdravnik le svetovalec pri ubiranju poti v drago specialno zdravljenje, kajti moderna medicina je dognala obilo novih metod, ki se pa ne dajo več uporabljati v domači oskrbi, nego je potrebna nega v bolnicah, zdraviliščih in drugih zdravstvenih napravah.
Vsa ta dejstva jasno pričajo, da je potrebna dandanes organizirana vzajemna pomoč, ki naj v vsakem primeru skuša dati bolniku na razpolago zadostna sredstva za velike stroške zdravljenja. Organizacija bolniške pomoči pa mora sloneti pri gospodarjih na povsem svojevrstni podlagi, čisto drugače, kot pri prisilnem zavarovanju in bi bilo treba organizirati naše bolniško društvo na principu zavarovanja stroškov za zdravljenje. Bolniško zavarovanje naj nudi našim zavarovancem kolikor mogoče nekontrolirano, prosto izbiro zdravnikov in zdravstvenih naprav. Obenem naj daje najvišjo možno, toda nikdar popolno (do 85%), odškodnino za stroške zdravnika, bolnice, zdravil in ostalih zdravilnih pripomočkov. Zmisel tega odškodninskega zavarovanja pa je, da nudi pomoč le tam, kjer nastane prava škoda. Zategadelj se na primer redno ne daje odškodnina za kratko obolenje za enkratno konzultacijo zdravnika. Namen je podpirati obolelega v slučaju daljše ali dolgotrajne bolezni s ciljem, da se mu povrne čimvečji del stroškov za zdravljenje, da ne bi trpelo zdravo ravnotežje v gospodarstvu obolelega. Tak ustroj bolniškega zavarovanja ni kompliciran in zato primeroma ugoden, ker odpadejo vsi veliki režijski stroški kontrole, lastnih zdravnikov in drugega.
Ustanovitev takega bolniškega društva je mogoča le pri zadostnem krogu zavarovancev, ki ugodno izenačuje riziko, posebno, ker so pri takem prostovoljnem zavarovanju predvsem ladi zavarovani bolni in starejši, medtem, ko zdravi in mlajši za to nimajo posebnega navdušenja. Iz teh razlogov bi bilo seveda obvezno zavarovanje najidealnejše. Zavarujejo naj se osebe le do gotove starostne meje. Da se izloči izkoriščanje, naj bi se pri-ečla pravica do podpore z 3- ali 6-me-sečnim članstvom, izvzemši nezgode. Družinski člani trgovca naj bi bili pod istimi pogoji samostojni zavarovanci, razven onih, ki so že kjerkoli obvezno zavarovani.
Na podlagi izkustev sličnih že obstoječih ustanov bi znašal poleg enkratne pristojbine mesečni zavarovalni prispevek okoli 40 do 50 Din. Po prvem računskem zaključku bolniškega društva in v nadaljnih letih obstoja pa bi vsakoletni občni zbor odločal o višini zavarovalnega prispevka in dajatev na podlagi pridobljenih izkušenj.
Za čim popolnejšo in kolikor mogoče koristno izgraditev takega društva, ki naj nudi pri čimmanjših pri-
VAGONSKA KRIZA PREMAGANA.
Položaj glede dostavljanja praznih vagonov se je v zadnjih tednih bistveno zboljšal. Vozovno vodstvo železniške direkcije disponira sedaj s tolikim številom razpoložljivih voz, da lahko krije vsa naročila. Najjačji je sedaj izvoz drv, ki dosega samo s prog dolenjskih železnic od 70—90 vagonov dnevno. Potreba praznih vagonov v območju ljubljanskega ravnateljstva znaša povprečno 1200 vagonov dnevno. Od tega pripade nad 500 vagonov na prevoz premoga, nad 300 vagonov na stavben les in drva, ostalo na gradbeni materijal in industrijske surovine. Tudi vagoni, ki jih pošiljamo dnevno natovorjene s premogom v območje zagrebške, beograjske in suboti-ške direkcije, se letos redno in brzo vračajo. Mnogo je prispela k zboljšanju prometne situacije izgradba premikal nega in tovornega kolodvora v Zagrebu in Vinkovcih, poleg tega pa tudi vpeljava nočne službe pri vozovnem vodstvu vseh ravnateljstev, tako da se z razpoložljivimi vagoni disponira že v prvih večernih urah, a ne šele drugi dan zjutraj, kot se je to godilo prejšnja leta. A ko potraja ta ugodna situacija še do srede oktobra, lahko smatramo, da bo glavna opasnost prebrodena. Da se je situacija tako bistveno zboljšala, je tudi v mnogem oziru posledica hitrejšega prometa, ki ga omo-gočuje dvotimost glavne proge Zagreb —Novska—Vinkovci—Zemun. Slovenija ima v splošnem glede prometa mnogo stabilnejšo situacijo kot ostale direkcije. Produkcija je stalna in skoro celo leto konstantna. Jesenski izvozni promet igra zato za naše železniško območje le neznatno vlogo, dočim postavlja v subotiški direkciji sladkorna repa vsako jesen situacijo na glavp.
• * •
VZPOSTAVITEV DIPLOMATSKIH ZVEZ MED ANGLIJO IN RUSIJO.
Prvi sestanek sovjetskega poslanika v Parizu in angleškega zunanjega ministra Hendersona se je vršil dne 24. t. m. Na tem sestanku sta oba državnika razpravljala o načelih, po katerih naj se vzpostavijo diplomatski stiki med Anglijo in sovjetsko Rusijo.
spevkih kar najugodnejše dojatve, so seveda potrebna dolga leta vztrajnega in požrtvovalnega dela od strani voditeljev organizacije, kakor tudi mnogo socialnega zmisla, prosvetljenega razumevanja in nesebičnosti za vzajemnost od strani zavarovancev.
S tem smo Vam podali v osnovnih obrisih sliko organizacije bolniškega zavarovanja naših gospodarjev. Le pri zadostnem številu interesentov bo mogoče oživeti to društvo, pa Vas zategadelj prosimo, če ste pripravljeni pristopiti k takemu društvu, da to javite po naslednji prijavnici: Pripravljalnemu odboru za Bolniško društvo trgovcev pri Gremiju trgovcev v Ljubljani. Za pripravljalni odbor: Josip J. Kavčič 1. r., Lojze Šmuc 1. r.
Kakor čnjemo, prihajajo Gremiju trgovcev že številne prijavnice. Z zadoščenjem pozdravljamo pokret ljubljanskega trgovstva in želimo, da bi imolo pri tej lepi akciji najboljše uspehe, ker vidimo v tem, da se tudi v vrstah našega trgovstva pojavlja vedno večji interes za rešitev socialnih vprašanj, ki bodo donašali tudi našim trgovcem koristi.
Da bo to pripravljalnemu odboru dana možnost z delovanjem čimpreje pričeti, poživljamo vse one ki prijavnice še niso odposlali, da to čimpreje store.
PREIJLOG MADŽARSKIH IZVOZNIKOV ZA SKUPNO PRODAJO MADŽARSKIH, JUGOSLOVANSKIH IN ROMUNSKIH POLJEDELSKIH PRIDELKOV.
V vseh poljedelskih deželah Evrope, ki so izvoznice poljedelskih proizvodov, sa zelo težko občuti konkurenca Ameriko. To je bil tudi bržkone povod, da so madžarski izvozniki predlagali našim in rumunskim izvoznikom skupno akcijo za prodajo poljedelskih proizvodov Madžarske, Jugoslavije in Rumunije. Ta predlog madžarskih poljedelskih producentov je bil predmet razgovora našega »druženja izvoznikov in bo tudi predmet posvetovanja rumunskih izvoznikov. Med drugim se ima n. pr. rešiti tudi vprašanje sedeža kartela izvoznikov omenjenih treh držav. Madžari žele, da bi 'imel kartel svoj sedež v Budimpešti, ni pa izključeno, da se bo za sedež sporazumno določila kaka luka na Du-navu n. pr. Biraila v 'Rumuniji. Naši izvozniki naglašajo, da bi bilo 'treba to vprašanje vsekakor rešiti sporazumno z vsemi državami Male antante, torej tudi s Češkoslovaško, čeprav ta ne prihaja toliko v poštev kot izvoznica poljedelskih proizvodov. Pri tem se misli na to, da bi bila ta stvar tudi predmet razgovorov na prihodnjem gospodarskem sestanku Male antante.
* * *
A VSTRIJSKO - JUGOSLOVENSKA TR-
OOVSKA ZBORNICA NA DUNAJU.
Pod naslovom »Oesterreichisch-Jugo-slavische Handelskammer« (»Avstrijsko-Jugoslovenska Trgovačka Komora«) pošilja neka oseba te dni dopise raznim našim tvrdkam in organizacijam s poročilom, da se je ustanovila na Dunaju posebna zbornica za poglobitev prijateljskih odnošajev med našo državo in Avstrijo. Kakor smo informirani od popolnoma zanesljive strani, se je ta zbornica osnovala brez vednosti in brez odobritve naših kompetentnih oblasti in vsled tega se ta zbornica oficijelno ne priznava.
Ivan Mohorič:
Na Holandsko.
(Nadaljevanj a.)
Amsterdam je naredil name vtis, rekel bi «mesta pridobljenih pravic in čuvanja posesti». Ima sicer veliko industrije — v prvi vrsti za lokalne potrebe dnevnega življenja mnogoštevilnega prebivalstva, vendar je vse to napram premožnemu meščanstvu v vidni manjšini. Na vsak korak se čuti blagostanje, pridobljeno že davno, podedovano skozi nekoliko generacij, visok standard življenja, razumno uživanje rent, ki jih dona-šajo neizčrpno bogate kolonije in njih polciviliziranci, rent, ki so bile pridobljene s tveganjem in delom dedov in pradedov. Mirno, ustaljeno je življenje za zunanji vtis. V miljeju materijelnega blagoslova, rafiniranega okusa in uživanja ima seveda tudi družabno in kulturno življenje boljše predpogoje kot pri nas, v klasični deželi malenkosti, zavisti, intrig in večnega nezadovoljstva.
Ob poslovnih urah je slika Amsterdama skoro monotona. Oživi ob urah izmenjave, ko privrejo tisoči kolesarjev iz vseh delov mesta in hitijo v urade, odnosno domov. V poslovalnicah se dela intenzivno do štirih ali petih popoldan. Potem pa oživijo promenade na Damraku, Voorburgvalu in Kalverstraatu. Bajen je pogled na razsvetljena okna bogatih trgovin s starinami umetninami in modnimi predmeti. Tu se vrstijo druga za drugo elitne restavracije in kavarne, fevdalno opremljene, razkošno in originalno razsvetljene. Do polnoči so nabito polne, po ulici pa šetajo v gostih vrstah še-talci, kakor jih najdeš kvečjemu le še v Parizu.
Stanovali smo v bližini najživah-nejšega južnega prometnega križišča Leidscheplein. Preko petih kanalov vodi pot v centrum mesta. Kanali Buitensingel, Prinsen-, Keizers-in Heerengracht sledijo v ozkih presledkih predno prideš na Spui, ki je ključ notranjega mesta. Amsterdam šteje danes okrog tričetrt milijona prebivalcev in leži ob izlivu Amstela v Ij, ki je del znanega Zuiderskega jezera, ki ga sedaj osušujejo. Ime je dobila prestolica od nasipa (Damm), ki ga je dal Gysbrecht II. leta 1204 zgraditi ob reki Amstel.
Mesto se je prvotno posvečalo v glavnem trgovini s pivom. V sredi 14. stoletja so že uvažali do 35.000 sodov. Obenem s pivom se je razvila tudi druga trgovina, ki je živahno napredovala.
Diamantna industrija se je preselila v Amsterdam iz Antwerpna ob koncu šestnajstega stoletja in zaposluje danes okrog 10.000 oseb. Organizirana je v moderne veleobrate na tovarniški način. Ekspedicije v Indijo, osnovanje vzhodno- in za-padnoindijske kompanije je prinesla v sedemnajstem stoletju novega poleta. V to dobo pade perijoda naj večjega razmaha in slovesa. Blokada, borbe z Anglijo so oslabile pozneje pozicijo Amsterdama. Vlogo svetovnega tržišča je moral polagoma zamenjati z današnjo vlogo svetovnega trgovskega komptoirja. Velike težave je imel Amsterdam, da ohrani prosto pot do morja in reši svojo reputacijo kot pristanišče. Prehod preko Zuidersee se je vedno bolj za-peščenjeval, treba je bilo zgraditi nov krajši prekop do morja. To veliko delo so izpeljali v letih 1865 do
Katastrofa našega hmeljarstva.
Nabiranje hmelja v Savinjski dolini.
1876. Leta 1892 je nova zveza z Renom potom Merwedekanala zelo poživila trgovinski promet in danes je Amsterdam denarno tržišče cele holandske trgovine.
Gradba hiš v Amsterdamu je zvezana z velikanskimi stroški. Peščena in ilovnata močvirna tla za gradbo visokih stavb niso nikakor prikladna. Ogromne množine lesa požrejo fundamenti. Za kraljevsko palačo (Koningklijk Paleis) so zabili v zemljo 13.659 debel, za Rijksmuseum 8000, za palačo Nederlandsche Mandel Maatschappij 10.000 itd. Slabeje fundirane stavbe se morajo v starem mestu vedno reparirati, ker se nagibljejo in grozijo, da se zrušijo.
Glavni kolodvor je zgrajen na prostranem umetnem otoku ob Ij, odkoder vozijo mali parniki v vsa številna mesta ob Zuiderskem jezeru. V Amsterdamu je koncentrirana lesna in petrolejska trgovina, Amsterdam je svetovno tržišče tobaka in ki-nina ter drugih kolonij alnih produktov. Dolge vrste entrepotov in hangarjev na kadijku nabirajo blago, ki čaka na nadaljno odpremo in razprodaje. Metalurgična podjetja v Amsterdamu zaposlujejo nad 22.000, stavbena 19.000, živilna industrija
17.000	oblačilne stroke pa 25.000 Oseb.	(Nadaljevanje	prihodnjič.)
MARIBORSKI KROŠNJARJI.
Iz Maribora nam pišejo: O teh se je že neštetokrat pisalo ali kljub temu se ni nič zboljšalo, pač pa se je v zadnjem času lo stanje poslabšalo. Krošnjarjev je namreč od dne do dne vedno več in kar je zelo značilno začeli so prihajati iz Dalmacije mladi fantje, ki še vojaščine niso odslužili. Da bi tii ljudje bili res primorani krošnjariti, bi marsikdo oko zatisnil, toda ti fantje nočejo delati doma, ker so preleni in se preživljajo raje s krošnjar jen jem. Prihajajo pa vedno novi. Vse drugače je pri Kočevarjih. Teh ni toliko in so vedno eni in isti. Ti so tudi v obnašanju bolj dostojni kakor oni, kajti ti ne silijo tako v človeka. Skrajni čas je, da bi se Dalmatincem krošnjar-jenje omejilo in da bi se jih strožje nadziralo.
* * *
PADEC CBN NA TRGU VOLNE.
Bombažna industrija Evrope trpi že poldrugo leto na prodajni krizi, ki je dovedla povsod do velikih obratnih omejitev. Volnena industrija se je pa inogla do zadnjih časov razmeroma dobro držati in je kazal zato volneni trg neko gotovo trdnost. Šele par tednov sem se kaže tudi na volnenem trgu neka slabost, ki se je javila najprvo v majhnem padanju cen. Sedaj je pa izbruhnil v angleški volnena industriji mezdni konflikt, ki bi mogel morda dobiti obseg lancashirskega bombaževega štrajka. Na drugi strani so se stavile pri tekočih avstralskih volnenih licitacijah tako izredno obsežne ponudbe v raznih volnenih vrstah, da je moralo priti do velikih padcev v cenah. Pri akciji v Sydmeyu so cene proti isti dobi lanskega leta padle za 33 odstotkov, v mestu Adelaide se je znižala notacija od junija naprej za ca. 10% in z istim padcem se je pričela licitacija kolonialne volne na londonskem trgu 17. t. m. Za položaj trga je značilno dejstvo, da je prišlo pri zadnjih londonskih avkcijah v maju in juliju skupaj samo 1127.000 bal volne do licitacije, d o čim jih je sedaj v eni sami seriji 166 tisoč na ponudbo. Najbolj je padla cena za volno merino, dočim je padla cena fine prejne volne samo za 7'A %. — Adelaide je glavni licitacijski trg za Avstralijo; v novejšem času se mu je pridružil Sydney. Avstralskih ovac je 80 do 120 milijonov, kakor je pač paša. Glavni svetovni licitacijski trg za volno je London.
• * *
RUMUNSKI ŽITNI PRIDELEK.
V zadnjem desetletju pomeni letošnje leto rekordni pridelek. iNa podlagi uradnih podatkov ceni rumunsko poljedelsko ministrstvo letošnji pridelek na 131 milijonov met. stotov, za 9 milijonov več kot v dosedanjem rekordnem letu 1926. Podatki za leta 1920 do 1928 v milijonih stotov so sledeči: 90, 71-2, 92-6, 91, 72-9, 89-7, 122-3, 87-9, 89-3.
G. ing. I. Teržan je priobčil pod gornjim naslovom v sobotni številki beograjske »Politike« naslednji članek:
Celje, geografsko središče Slovenije, je lepo, majhno mesto ob vhodu v rejon, kjer se proizvaja hmelj in ki slovi na svetovnem trgu po svoji prvorazredni proizvodnji hmelja. Ta dolina, zaokrožena z visokimi, z gozdom obraščenimi gorami, prehaja na koncu v romantično in veliko Logarsko dolino, v najlepši predel Savinjskih planin. Po geografskih in klimatičnih prilikah pripada ta dolina alpskim pokrajinam. 'Ko se vozite po tej dolini, vam pade v oči bogastvo, ki odseva iz urejenih vasi, cest, zgradb, hiš iz avtomobilskega prometa, radioanten na strehah hiš itd., z eno besedo, človek dobi vtis, da se nahaja v okolici velikega mesta, katerega prebivalstvo ljubi vrtove, parke in gozde.
Kaj je gospodarsko dvignilo ta kraj, ki pripada sicer pasivni alpski pokrajini? Industrije ni baš mnogo, tujski promet prihaja v poštev samo za okolico Celja, Doberne, Rogaške Slatine, Laškega, Rimskih Toplic, kamor dohajajo tujci na letovišča. Po številu trgovin in bank se vidi, da je trgovina dobro razvita in da je konsument-ska sposobnost konsumentov močna.
Tej alpski pokrajini je prinesla blagostanje kmetijska stroka: kultura hmelja. Že pred svetovno vojno, a zlasti v 1. 1925 in 1926, so bile cene za hmelj tako visoke, da je prejemal kmet v tej pokrajini velike vsote denarja za prodani hmelj. Denar je dosegel vsote 1000 milijonov dinarjev. Pri hmeljskih cenah od 100 do 150 dinarjev na kg hmelja na malem koščku zemlje pol jutra površine, je imel kmet letno 30 do 40 tisoč dinarjev dohodka. Kmetje z obširnejšimi polji, odnosno z večjo površino nasajenega hmelja, so prejeli 100 do 200 tisoč dinarjev za prodani hmelj. Temu primerno je tudi kmet investiral denar za kmetijska poslopja, za stanovanjske hiše, konsuinentska sposobnost njegova je bila velika, trgovina, obrt in industrija so cvetele, standard življenja na kmetih se je dvignil in se približal onemu v mestu. Da se letni dohodki vedno več zvišajo, se je površina nasajenega hmelja vsako leto bolj širila, dokler ni leta 1927 nastala manjša depresija v cenah hmelja na svetovnem trgu zbog nadproduk-cije svetovne proizvodnje hmelja.
Leta 1928 se je že čutilo v proizvodnji hmelja krizo. Cene za hmelj so padle. Od 1100 dinarjev za kg na 40 in tako dalje vedno nižje, dokler se je za kilogram hmelja plačalo še samo 15 do 10 in 8 dinarjev.
Pridelek, za katerega se je plačalo leta 1925 150 dinarjev za kg, plača se tega leta po 15 dinarjev do 10 in 5 dinarjev za kg.
Hmelj je izgubil 90% svoje vrednost prejšnjih let. Režijski stroški so ostali isti, odnosno so se zbog drage delovne moči še zvišali. Rentabiliteta hmeljskih kultur je padla na nič, a letos mora kmet pri obstoječih cenah plačati polovico, da krije režijske stroške. Vrednost zemljišča naglo pada. Prejšnja leta se zemljišča v obče niso prodajala, ali samo za drag denar: 100 tisoč dinarjev in več za ha. Danes je pa zemljišče relativno cenejše. Kmetje se zadolžijo, sodnijske prodaje gospodarstev so na dnevnem redu, konsumentska sposobnost pada, trgovina in obrt so v popolnem zastoju. Ljudstvo dviga iz svojih denarnih zadrug denar, da plača stroške za nabiranje in sušenje. Pri obstoječih hmeljskih cenah in dragi delavni moči kaže kalkulacija tako, da se v obče ne izplača nabirati pridelek.
Kmet je začel računati. V zadnjem času se čuti pomanjkanje delavne sile, a hmelj je že prišel v stadij pre-zrelosti in je začel rumeniti in je mnogo hmeljarjev sklenilo, da se nabiranja sploh ne lotijo. Potemtakem je ostalo okoli 30% letošnjega pridelka limelja neizkoriščenih.
Ekonomska kriza poljedelcev v teh krajih, kjer je včeraj vladalo še bla-
gostanje, nastopa v vsej svoji brutalnosti, ker je zelo velik kapital vložen za proizvodnjo te kulture, ker je ta rastlina dolgotrajne kulture in zahteva za prepariranje drage sušilnice in skladišča. Preorijentacija na druge gospodarske stroke, odnosno na živinorejo, je toliko težja, ker je zemljišče dokaj siromašno in ugodno samo za pridelovanje krompirja, živalske krme in drugih kultur severnejših pridelov. Preorijentiranje na živinorejo ne nudi nobenih dobrih izgledov, ker je izvoz naših živalskih proizvodov v sosedne države, kakor v Avstrijo, zbor visokih carinskih tarif nemogoč, a domači konsum je že v zadostni meri krit — že z ozirom na današnje stanje domače živinoreje.
Kulture hmelja je treba obdržati v teh krajih za vsako ceno, kakor to priporočajo tudi merodajni krogi. In to tembolj, ker ima ta pridelek že po svoji kvaliteti na svetovnem trgu dober glas in so klimatske in terenske prilike pri nas za proizvodnjo hmelja mnogo bolj ugodne kot one na Bavarskem, kjer se proizvaja hmelj na veliko.
Po cenah, ki vladajo na svetovnem trgu, bi prišel naš hmelj tudi v tem letu na svoj račun, ako bi ne bilo onih prohibitivnih carin za uvoz našega hmelja v Češkoslovaško, Nemčijo in Anglijo. Pri sedanjih cenah za hmelj znaša uvozna carina v te države polovico in tudi dve tretjini iznosa, ki se plača našemu producentu za naš hmelj.
Trgovinska pogodba z Nemčijo in Anglijo za znižanje uvozne carine za naš hmelj je prvi korak za ohranitev hmeljskih kultur pri nas. Svetovni konsum piva stalno raste, toda ni še dosežena predvojna višina. Tako n. pr. je znašal svetovni konsum 1. 1927 176-6 milijona hi, 1. 1928 se je dvignil na 186-6 milijona hi. Za produkcijo teh množin piva je potrebno okoli 583.060 meterskih stotov hmelja. Največ piva proizvaja Nemčija 54,997.000 hektolitrov, Anglija 43,146.000 hi, Belgija 19,500.000 hi in Francija
16,240.000	hi itd. Nemčija ne pridela zadostno hmelja za svojo pivarsko industrijo, ravnotako ne Anglija in druge države. Nemčija kot največji producent piva ima samo 15.273 ha hmeljskih kultur. Pred vojno je imela Nemčija mnogo obširnejše kulture hmelja: 24 do 30 tisoč ha, toda ta površina se je zmanjšala že pred vojno, ker poljedelci niso našli zadostne rentabilnosti v teh kulturah in se je nadomestilo hmelj s kulturami sladkorne pese in drugimi strokami. Razne bolezni, ki razsajajo na hmeljiščih v Nemčiji, podražijo znatno produkcijske stroške, in rentabilnost hmeljskih kultur postaja dvomljiva. V borbi za prvenstvo na svetovnem trgu, ki se vodi sedaj med Češkoslovaško, Nem-čijo in Jugoslavijo, ima naša država največ izgledov, da bo zmagala z ozirom na naše klimatske in terenske prilike, ki so pri nas za kulturo hmelja mnogo bolj ugodne kot one v Nemčiji.
Država in prizadete oblasti so dolžne, da rešijo ta narodni kapital, ki bi se izgubil z opustitvijo naših hmeljskih kultur.
%midl)g,pouDHkaiji'u
Tvrdka William R. Parsons, 132 Orchard St., Elizabeth, Newyork, U. S. A., želi stopiti v stik s tukajšnjimi producenti konserviranih rib, mesnih izdelkov in ostalih jestvin, sadje in dišav. Eventuelni interesenti se naj na imenovano tvrdko direktno obrnejo.
Bruckskoncernons Forsaljnings-aktiebolag, Fagersta, švedska, želi dobiti zanesljivega zastopnika za žage in nože za stroje.
Franz Kubiczek, Wien III., Park-gasse 10, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki vsakovrstnih gob.
&4velu
Rumunsko rečno plovbo bodo reorganizirali, in se vršijo tozadevna pogajanja med rumunskim prometnim ministrstvom in neko angleško finančno skupino.
Hoower je podpisal ženevsko konvencijo o odpravi izvoznih in uvoznih omejitev.
Umsatzsteigerung durch Sehaufenster
se imenuje Marekov članek, iki je izšel v št. 19/20 Časopisa »Welthandek. — Bi bilo dobro prebrati ga.
Mednarodna .kartelna vprašanja je pričela proučevati Zveza narodov. Kot prvo je prišlo na vrsto premogovno vprašanje, nerazmernost med produkcijo in porabo premoga.
Znana budim,peška banka Roth je ustavila izplačila in je predlagala prisilno poravnavo. Ponuja 50-odstotno poravnavo.
Tvrdka Stevr hoče potom racionalizacije dvigniti produkcijo avtomobilov za ISO odstotkov.
Fuzijo uajvečjih mednarodnih aero planskih tovarn hočejo izvesti vodilne newyorške banke. Zaenkrat bodo potom izmenjave delnic nakupile eno angleško, eno ameriško in dve (francoski aeroplanski podjetji s skupnimi aktivi sedem milijonov dolarjev.
Lani ustanovljeni belgijski električni trust izkazuje v svojem prvem zaključku s 30. junijem 1929 čisti dobiček
15.800.000 frankov, iz katerega izplačuje neto dividendo 50 frankov.
Češkoslovaška zveza malih in srednjih pivovarn (podjetja do produkcije
50.000 lil) sklicuje za 28. t. m. zborovanje, kjer se bo stavil predlog za kon-tingentacijo v produkciji piva.
Svetovni pridelek džute znaša letos
9.767.000 bal proti 0,916.000 balam v letu 1928 in 10,229.000 balam v letu 1927. Nazadovanje izhaja iz slabega vremena.
Francoska Fordova družba je imela v prvi letošnji polovici 18 milijonov frankov čistega dobička. Sedanja! dnevna produkcija v znesku 55 do 65 voz se more brez zvišanja splošnih stroškov dvigniti na 95 voz.
Največ ja francoska prekooceanska plovbna družba namerava opustiti pristajanje v Newyorku, ker so ji tamošnje pristojbine predrage, in si hoče izbrati kakšno drugo pristanišče na vzhodni ameriški obali.
Japonci pripravljajo novo carinsko tarifo.
Glede nove češkoslovaške pomorske službe se je pričela prava dirka med Hapago in Severonemškim Lloydom, Zastopniki JHapage so se mudili v Pragi in so hoteli zainteresirati češkoslovaško vlado za svojo družbo, ker Cehi z Lloy-dom še niso sklenili zaključne pogodbe.
Avstrijsko državno gospodarstvo v prvem polletju izkazuje 486-44 mil. šil. izdatkov in 553-83 millijonov dohodkov, torej plus 67,390.000 šilingov. Ce pa prištejemo k izdatkom investicije v znesku 102-22 milijona, ostane minus 3483 mil. šilingov.
Polletna bilanca Angleške banke izkazuje 700.000 funtov čistega dobička; dividenda je zopet 6-odstotna kot je že 14 let in pol. Na zvišanje obrestne mere zaenkrat ne mislijo.
Dohodki Nemčije od prvega aprila do konca avgusta so dali 3971*62 milijona mark, za 86-2 mil. mark več kot je bilo preračunjeno.
Trgovina v Nemčiji v mesecu avgustu izkazuje izvozni previšek 117 milijonov mark in je vnašala 1191 mil. mark.
Na otočju Filipini so producenti sladkorja sklenili produkcijo omejiti.
Uvo* avtomobilov iz Nemčije v Avstrijo je avstrijska vlada omejila na 300, ga je torej faktično izločila. Nemška prizadevanja za preklic omejitve so ostala brezuspešna. Nemci so odpovedali sedaj svojo udeležbo pri avstrijskih dirkah in najbrž tudi ne bodo več posečali avstrijskih razstav.
Dr. Hammcrschlag, ki izstopi na koncu tekočega meseca iz vodstva Avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, je odložil tudi predsedstvo Zveze avstrijskih bank in bankirjev, ki ga je imel od pričetka zvez/ine utanovitve dalje. Gre v pokoj.
Zakon o povrnitvi vplačil na državnih železnicah.
N j. Vel. kralj je na predlog ministra prometa v soglasju z ministrom financ ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o povrnitvi vplačil in storniranju voznine in ostalih pristojbin na železnicah. Zakon se glasi:
čl. 1. Zaradi pogrešne uporabe tarif in predpisov na škodo pošiljatelja ali prejemnika neumestno vplačano voznino kakor tudi voznino na podlagi priznane retakcije bo vračala železniška uprava iz dohodkov te voznine.
Čl. 2. Ako so bile tarife in predpisi pogrešno uporabljeni na škodo železnic, je pošiljatelj oziroma prejemnik dolžan premalo plačano voznino povrniti železniški upravi na njen poziv brez posredovanja sodne oblasti v primeru, da gre za manj plačano voznino do 500 Din od tovornega lista (čl. 70 uredbe o prevozu potnikov in blaga). V tem primeru bo izvršna oblast pobirala manj plačano voznino od pošiljatelja ali prejemnika na zahtevo železniške uprave in na podlagi sklepa, ki ga o tem izda železniška uprava. Na enak način se naj postopa tudi v vseh prejšnjih primerih premalo plačane voznine, ki jo železniška uprava ni pobrala, z izjemo primerov zastarelosti.
Čl. 3. Storniranje voznine in postranskih pristojbin kakor tudi ostalih terjatev, s katerimi so državne železnice zadolžene, se bo vršilo iz dohodkov te voznine, če se ne morejo sicer vrniti.
čl. 4. Voznino za neizkoriščene potniške in prtljažne listke bo železniška uprava vračala iz dohodkov te voznine in sicer v naslednjih primerih :
1. ako potnik ne izkoristi kupljenega listka;
2. ako potnik zaradi smrti, bolezni, nesrečnega slučaja, ki ga je zadel,
ali iz imperativnega vzroka podobne vrste le deloma izkoristi listek. V tem primeru se povrne razlika med plačano skupno voznino in vozno ceno za prepotovano progo;
3. ako je potnik zaradi zakasnitve vlaka izgubil zvezo z drugim vlakom, ali ako je zaradi izostanka vlaka ali nereda v prometu zadržan, da nadaljuje pot in zaradi tega odstopi od nadaljnjega potovanja. Pri znižani vozni ceni se lahko zahteva povračilo voznine le v primeru, ki je predviden v tem odstavku;
4. ako prtljaga, ki je bila izročena v odpravo, ni odpremljena na predvideno postajo, se mora na zahtevo potnika vrniti plačana prtljažnina. Ako se prtljaga dvigne na kaki vmesni postaji, se plačana prtljažnina vrne samo v primerih 2 in 3 tega člena. V vseh gori navedenih primerih pa vrne železniška uprava voznino po odbitku stroškov, ki jih je za to imela in ki so predvideni z železniškimi predpisi. Zahtevo za povračilo voznine v notranjem prometu je treba prijaviti v roku 10 dni, v mednarodnem prometu pa v toku 6 mesecev po preteku veljave voznega listka.
čl. 5. Sklepe o povračilu in storniranju voznine, postranskih pristojbin in ostalih pristojbin, ki jih ni bilo mogoče izplačati, podpisuje minister prometa ali organ železniške uprave, ki ga minister pooblasti.
Čl. 6. Ta zakon naj se izvaja tudi za primere povrnitve in storniran j a voznine, postranskih pristojbin in ostalih neizterljivih pristojbin, ki so bile prijavljene po 1. avgustu 1929 in ki so ostali nerešeni.
čl. 7. Minister prometa se pooblašča, da podpiše pravilnik, ki bo urejeval način teh izplačil.
čl. 8. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in dobi obvezno moč, ko izide v »Službenih novinah«.
POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA.
Minister za trgovino in industrijo je dovolil v turistične namene podporo 150 tisoč dinarjev, 240.000 Din pa za druge tujskoprometne naprave. Največjo podporo je dobilo Slovensko planinsko društvo, 50.000 Din. Bolgarska zveza za tujski promet je povabila jugoslovanskega trgovskega ministra na kongres zveze slovanskih turistovskih društev, vršeč se te dni v Sofiji.
ALZAŠKO HMELJSKO POROČILO.
Strasbourg, 20. sept. 1929.
Cene neprestano padajo. Prišle so od Frs. 400’— že na Frs. 170'— za najboljše in na Frs. 100— za srednje blago. Slabše kvalitete se večinoma na polju zažigajo ueobrane. — Med tem ko pravi žateško poročilo od 19. t. m., da v inozemskem hmelju, toraj tudi v štajerskem, v Zatecu ni opažati nikakih kupčij, je bila tukaj včeraj prodana partija štajerskega hmelja po Frs. 270‘— tranzitno, to je Frs. 340'— carinano, ali dvakrat višje kot se plačuje najboljše alzaško blago! Polagoma in potom direktnega dela si štajerski pridelek le pridobiva slove9 v inozemstvu, ki mu gre.
J. Lavrič.
0 KORUZI.
V ospredju zanimanja v žitni trgovini je sedaj koruza. Pri nas je kvaliteta nad yse pričakovanje dobra, zato prerokujejo tudi kupčiji dobre zaključke. Končna sodba bo pa seveda mogoča šele tedaj, ko bo vsa koruza pod streho. Prodane so že precejšnje količine. Nekateri prodajalci kažejo že. znake precejšnje nervoznosti. Tudi sosednje dežele, Ogrska, Rumunija in Bolgarija, izkazujejo dober koruzni pridelek, a na trgu prevladuje zaenkrat naša koruza in povprašujejo za zimske mesece po nji zlasti Italija, Avstrija in Švica. Že sedaj se opazuje pomanjkanje vagonov in se vprašujejo, kaj bo v pravi izvozni dobi. Velika škoda je pred durmi, če ne bo v pravem času odpomoči.
Naš konzul v Brnu. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za honorarnega konzula v Brnu veletrgovec Mato Viskovič. 'Prvi jugosloven-ski konzul v Pragi je 'ing. Vuletič. Po njegovi smrti je to mesto nezasedeno.
Borza dela v Mariboru. — Od 15. septembra do 21. septembra je dela iskalo 114 moških in 63 žensk, tedaj 177 oseb, službenih mest je bilo 98 prostih, delo je dobilo 89 oseb in sicer 45 moških in 44 žensk, odpotovalo jih je 29, odpadlo pa 10, koncem tedna jih je ostalo še 527 v evidenci; od 1. januarja do 21. septembra pa je dela iskalo 4314 moških, 2452 žensk, tedaj 6766 oseb, 3850 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 2944 oseb ,in sicer 1433 moških in 1511 ženskih, odpotovalo jih je 1001, odpadlo pa 2294.
Pri Borzi dela v Mlariboru dobijo delo: 7 viničarjev, 3 majarji, 12 hlapcev, 1 klepar, 4 čevljarji, 3 mizarji, 2 žagarja,
1 tapetnik, 1 litograf, 30 rudarjev, 2 podkovska kovača, 5 zidarjev, 4 tesarji,
2 kotlarja, 1 strojnik za Hercegovino, več vajencev (kovaške, pekovske, mizarske, krojaške in usnjarske obrti) in tudi 6 kmečkih dekel, 10 kuharic, 12 služkinj, 1 boljša gospodinja, 2 varuški,
3 vzgojiteljice, 1 otroška vzgojiteljica, 2 sobarici, 1 servirka, 1 trgovska vajenka, 6 pomožnih delavk, 1 kuharica za Bitolj, 1 samostojna uradnica, 1 šivilja, 1 ple-tilska vajenka, 1 šiviljska vajenka.
Pri zastavljalnici v Mariboru se bodo
9.	oktobra t. 1. dražbeno prodali zastavljeni predmeti in sicer od efektov štev. 4211 do 6088, od dragocenosti pa od št. 14339 do 16448, ako se do 5. oktobra 1.1. ne dvignejo ali pa podaljšajo.
'Pri uradnih naročilih na Ogrskem se bo po sklepu ministrskega sveta moralo gledati odslej naprej še bolj kot doslej na koristi ogrskega gospodarstva in industrije; naročati se bo moralo torej pri domačih tvrdkah.
Devizno tržišče.
Živahnost v devizni kupčiji, ki je vladala skozi oba pretekla tedna, je trajala tudi v minulem tednu in prišla do izraza v znatnem prometu od 24 281 milijona dinarjev. S tem je za en milijon prekoračena višina deviznega prometa v predzadnjem tednu (22-955 milijona dinarjev) in vse kaže, da bo tekoči mesec rekorden v pogledu velikosti deviznega prometa. Kajti skupni promet samo od 1. do 20. t. m. znaša preko 72 milijonov tako, da je totalni promet v septembru 1928 v višini 61-225 milijona Din že davno presežen.
Značilno je, da tvorijo pretežno večino skupnega prometa zaključki v privatnem blagu (17-414 milijona Din), dočim odpade na Narodno banko le 6-867 milijona dinarjev, t. j. komaj dobra četrtina celotedenskega prometa. Največ je intervenirala Narodna banka v Curihu (3-507 milijona Din) in Pragi (1-455 milijona Din), dokaj manje v Berlinu (0-&37 milijona Din), Dunaju (0 600 milijona Din) in Londonu (0 440 milijona Din), najmanje pa v Newyorku, katerega je dala samo en zaključek na razpolago.
V privatnem blagu je bilo največ zaključenega Londona (za preko štiri milijone) in Newyorka (za štiri milijone), Italije (za dvainpol milijona), Prage (za okoli dva milijona), Curiha (za nad edenintričetrt milijona), Dunaja (za približno en milijon) in po nekaj zaključkov Budimpešte ter Pariza.
Največji dnevni promet je bil v minulem tednu dosežen na pondeljkovem borznem sestanku, ker je zaključil z iznosom Din 7,373.548-98, od čegar odpa-ne največ zaključkov na devizo London in sicer po tečaju 275"75 ter na Newyork po tečaju 56-79. Baš slednje omenjeni devizi pa sta od pondeljka na torek (17. t. m.) znatno oslabeli nalik tečajem ostalih deviz, vsled česar je promet naenkrat zastal in celodnevni promet komaj dosegel 2-680 milijona Din. Toda že malenkostna okrepitev deviznih tečajev na sredinem borznem sestanku je močno vplivala na oživljenje devizne kupčije. Tako je bilo ta dan zaključeno samo Curiha za okoli triinpol milijona dinarjev, poleg tega pa še Londona za znatne zneske, radi česar je skupni promet malodane dosegel 5 A milijona.
Y kljub dejstvu, da so devizni tečaji v četrtek 19. t. m. za spoznanje popustili, je bil promet tudi tega dne jako znaten, kajti zaključilo se je za nad 5'584 milijona dinarjev deviz, v glavnem Londona in Berlina. Ker so 20. t. m spremenile devize v svojih tečajih smer s tendenco navzgor, je popustila kupčijska živahnost in zaključni borzni sestanek prejšnjega tedna je izkazal srednji promet v višini 3-155 milijona Din. (Največji zaključki so bili v devizi Newyork in Praga.)
Glede na velikost prometa v posameznih devizah je bilo največ zaključenega Curiha (5-332), Londona (4-755) in Newyorka (4-103), nekaj manje Prage (3-426), Trsta (2 533), Dunaja (2-384) ter Berlina (1778), najmanje pa Pariza (0-089) in Budimpešta (0-083).
Devizna tečajnica ne kaže močno spremenjene slike, ker so tečaji zlasti najvažnejših deviz mirneje izpreminjali svojo smer in tendenco. Tako je predvsem London od pondeljka na torek popustil za deset poenov, Newyork za tri, Pariz za štiri, Praga za pet poenov, do-&111 je Italija nalik Dunaju ostala neiz-proinenjena. Curih je ostal dosledno konstanten, Amsterdam in Berlin pa sta se šele proti koncu tedna ustalila; prvi na bazi 22-80, drugi pa' 13 54. Bruselj in Budimpešta sta v drugi polovici minulega tedna beležila z malimi izpre-membami, enako tudi Dunaj in London.
Izmed važnejših deviz so dosegle najnižje oziroma najvišje tečaje:	Berlin
13-545 16. t. m. — 13-5375 17. t. m., Curih skozi celi teden 1095 90, Dunaj 8-011 16. t. m. — 8-0027 20. t. m., London 275-75 16. t. m. — 275-65 17. t. m., Newyork 56-79 16. t. m. — 56765 17. t. m. in 19. t. m., Praga 16838 16. t. m. —
168-27 20. t. m. in končno Trst 297-48 18. t. m. — 2973 5 20. t. m.
Efektno tržišče.
Večina efektov je beležila neizpre-menjeno, pravtako delnice Prve hrvat-ske štedionice (Din 860-— za denar), dočim je bilo močno zanimanje po papirjih Kranjske industrijske družbe, ki pa je ostalo le pri notaciji denarja in sicer 18. t. m. Din 275—, 20. t. m. pa Din 270-—.
Brez zaključkov in zanimanja. Tendenca še vedno skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
Kljub splošnemu pričakovanju, da se bo tendenca na lesnem tržišču ustanovila, je položaj še vedno nejasen. Nekako nesigurnost pa se ne opaža samo pri nas v Sloveniji, ampak tudi pri naših sosedih in glavnih odjemalcih, to je v Italiji ter v Nemški Avstriji vlada po-polen zastoj v lesni trgovini. Pač pa je opaziti, da so povpraševanja nekoliko živahnejša v gradbenem materijalu. Za to vrsto našega lesa se je začela zanimati predvsem Francija. Medtem, ko je v splošnem radi nejasne situacije kupčija v lesnih izdelkih slaba, je potreba v drvih ter oglju stalno velika in izvoz živahen.
V gorivem drvu se je zaključilo za izvoz v Italijo 85 vagonov suhih bukovih cepanic brez klad s toleranco do 10% okroglic, nadalje 5 vagonov hrastovih drv ter 3 vagone oglja. Ni bilo drugih zaključkov razen 1 vagona tramov.
Išče se sledeče blago:
Vagonske pošiljke hrastovih fri* z 80% I., ‘20% II.: debelina 27/28 mm, širina 8, 9, 10, 11 cm, dolžina 1, 1-25, 1-50, 175, m itd., s toleranco 10% cour$ons od 50, 60, 70, 80, 90 cm. Cena franko vagon meja via Jesenice.
Vagonske pošiljke hrastovih doulles L:
dolžina: 50% od 115—120 cm (kubira se m 115 cm),	20%	od	86—90 cm	(kubira	se	za
86 cm),	15%	od	75—85 cm	(kubira	se	za
75 cm), 15% od 50 —60 cm (kubira se aa 50 cm; širina: pri 115/120 cm dolgih V, od 8—11 cm in 'A od 11—15 cm; pri 86/90 cm dolgih % od 8—11 cm in ’/, od 11—15 cn»-pri 75/85 cm dolgih % od 8—11 cm in */a od 11—15 cm; pri 50/60 cm dolgih % in od 6)4 do 8 cm	in %	od	8—11 cm in */. od	11	do
15 cm; debelina:	25/27 mm	(kubira	se	za
25 mm), 28/30 mm (kubira se za 28 mm), 31/33 mm (kubira se za 31 mm), 34/36 mm (kubira se za 34 mm), 37/39 mm (kubira se za 37 mm), 40/42 mm (kubira se za 40 mm), 43/45 mm (kubira se za 43 mm), 45/47 mm (kubira se za 45 mm). Cena franko vagoa via Jesenice.
Večje število vagonov hrastovih fri« z običajnimi nadmerami: debelina 27 mm, dolžina od 25 do 50 cm, širina 4, 5, 6, 7, 8 in 9 cm, od katerih širina 8 in 9 cm ne smeta biti krajši od 35 cm. Cena fco vagon meja via Postojna, plačljivo proti duplikatu.
100 m3 remeljuov in letev, smreka-jelka, 4 m, 24/48, 34/68, 68/68, 78/78, 98/98 mm. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Madricre 73 X 220 mm (z 2 mm nadmere v suhem stanju) in sicer: 5% od 3 do 333, 3-66 m; 35% od 4 m; 60% od 4-33, 4-66, 5, 5-33, 5 66 itd. do 8 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče.
Lipove plohe I., II., od 2 m dolžine naprej, od 50 do 130 mm, z nekoliko 27 mm debeline, od 20 odnosno 18 cm širine naprej. Cena fco Sušak.
Madriere (40% smreke) in sicer: ca. 30 m* od 76 mm, od 5 do 8 m (s 60% od 6 m), od
22 cm širine naprej. — Ca. 40 m3 od 96 mm debeline, ostalo kakor zgoraj.
80 m3 desk (smreka-jelka) 38 mm, II., III., 4 m, fco vagon Trst.
Smczsolc (smreka-jelka) 300 kom. 7 'A X 17% cm, dolžina 6-50 m. Dobava tekom septembra. Cena fco vagon italijanska meja.
Borove hlode, zdrave, ravne, obeljene, od 20 cm na tanjšem koncu naprej, od 2 do 2-50 m dolžine. Cena fco vagon meja via Postojna. Plačilo proti akreditivu.
Trame merkantilne 4/4: 100 komadov od 4 m, 100 kom, od 7 m, 50 kom, od 8 m; 4/5: 50 kom. od 4 m, 100 kom. od 6 m, 100 komadov od 7 m, 50 kom. od 8 m; 5/6: 100 komadov od 6 m, 50 kom. od 7 m; 6/8: 50 komadov od 5 m. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Trame merkantilne (lepo tesane) 8/16 cm* 24 kom od 3-50 m; 13/16 cm: 6 kom. od 8 m"
23 kom. od 8-50 m, 23 kom. od 950 m;
cm: ^ kom. °d 3 m, 6 kom. od 5 m; 18/21 cm: 24 kom. od 8 m; 21/26 cm: 23 kom. od 6 in, 7 kom. od 10 m. Cena fco va-gon nakladalna postaja.
6(1im3 škoret (smreka-jelka), 4 m, 12 mm, od 16 cm naprej, paralelno, ostrorobo, očetje no, suho. Cena fco vagon Sušak.
1 vagon bukovih in sicer: ca 5 m3 bukovih parjenih plohov, I., II., ostrorobih, od 60 mm debeline naprej (z nekaj od 50 mm), po
Lavrič Company (London) itd., London
Prevzema izvedbo vseh trgovskih in finančnih poslov z Veliko Britanijo, zlasti prodajo hmelja in poljskih pridelkov. Iščejo se zastopniki in koncesijonarji za različne angleške in francoske izdelke, nadalje prvovrstna pisarniška moč za Strasbourg. Dopisi v poljubnem jeziku so nasloviti na osrednjo tvrdko
J. Lavrič & Cie., Strasbourg, France
4» rue du V. M. aux vins	Brsojavke:	Lavrič
Telefon 15-19 m 49-27
možnosti čim daljšo robo; ca. 7 m* bukovih naravnih plohov, neobrobljenih, I., II., od ‘2 do 4 60 ni, od 18 cm širine naprej, od 60 do 100 111111. Cena fco vagon meja via Postojna.
J (lopjon hlodov (smreka-jelka) od 4—12 metrov dolžine, najmanjši premer v vrhu 20 cm. Cena fco vagon meja via Postojna.
Jesenovi hlodi, od 2 m naprej, od 30 cm premera naprej.
Hrastovi pragi, 1-20 m, 12 X 16 cm. Cena fco vagon meja via Boh. Bistrica.
žitno poročilo.
Slaba tendenca za pšenico na budim-peštanski borzi in v Chicagu ni imela v minulem tednu posebnega vpliva na naše borze in so cene ostale v glavnem nespremenjene. Vzrok je v tem, da so cene pšenice pri nam še vedno izpod paritete svetovnih cen. Čeprav je tendenca slaba, je bil v minulem tednu promet posebno na budimpeštanski borzi prav živahen in tudi na Novosadski borzi so bili napravljeni večji zaključki. Robo daje ponajveč druga roka, ker je producent zaposlen s pobiranjem koruze in forsira bolj prodajo koruze kot pšenice, uverjen, da doseže za pšenico v poznejših mesecih boljšo ceno.
Nova koruza je kvalitativno zelo dobro uspela in tudi kvantitativno se ceni žetev na dobro uspelo. Povodom tega so cene tudi izdatno nazadovale.
Stara koruza je tudi popustila v ceni, posebno radi nizke cene in malenkostnega povpraševanja.
V poslednjem času je popolnoma zanemarjena kupčija z ovsem, ječmenom in ržjo ter so cene tem pridelkom popustile za celih 20 do 30 par pri kilogramu.
Pšenični moki nularici je ostala cena neizpremenjena.
V minulem tednu je bilo zaključeno na Ljubljanski borzi: šest vaognov pšenice.
Cene so bile sledeče:
Bačka pšenica nova: 80/81 kg, 1% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 247 50—250 dinarjev.
Bačka pšenica nova: 79/80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dne, 242 50—245 dinarjev.
Bačka pšenica nova: uzančno blago, brez doplačila, dobava promptna, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 235—237-50 Din.
Sremska pšenica: 80 kg, 1% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 237 50—240 Din.
Sremska pšenica nova: 77 kg, 2% priin., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 232 50—235 dinarjev.
Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava
promptna, plačilo v 30 dneh, 227-50—230 dinarjev.
Bž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 215—217-50 Din.
Pšenična moka O/g: Iranko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, 352-50—355 Din.
Koruza »La pinta«:	dobava	meseca	sep-
tembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 265—270 Din.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 210—212-50 Din.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 215—21750 Din.
Ječmen bački, ozimni, nov:	66/67 kg,
205—207-50 Din.
Oves bački nov:	slov.	postaja,	navadna
voznina, 210—212-50 Din.
Tečaj 25. septembra 1929.	FOTpItt- 5c»ep j e Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . ,		•		22-805
Berlin 1 M		—•—	13-54
Bruselj 1 belga			7-9014
Budimpešta 1 pangfl . .	—•—	9-9211
Ourih 100 t»		 <	1094-40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7-985	8 015
London 1 funt		—	275-63
8ewyork 1 dolar			66-74
Pairii 100 fr		—•—	22265
Prač« 100 kron		167 98	168 78
Tr*t 100 lir		296-45	298-45
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavami, gostilni in vsakem Javnem lokalu predložijo »Trgovski Ust«!
Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. sept. t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kave in ‘25.000 kg pšenične moke; do 7. oktobra pa glede dobave mizarskega okovja in 1 sesalke z motorjem. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznih barv, fižola, laka in autoxyd barve; do 9. oktobra t. 1. pa glede dobave 6000 kilogramov ovsa za konje. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kilogramov pšeničnih otrobov. — Dne 10. oktobra t. I. se bo vršila pri Direkciji drž. železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave rebraste pločevine in žebljev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in 'industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne
10.	oktobra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave skretniškega lesa. (Pogoji so na vpogled pri 'istem oddelku.)
Prodaja stekla. Dne 10. dfctobra t. 1. se bo vršila pri Delavnici drž. železnic I v Mariboru ofertalna licitacija glede S prodaje ca. 25.000 kg zlomljenega ste-| kla. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
I Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije
državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg ržene slame, 1000 kg slamnate vrvi in 30000 komadov mecesnovih ki inčev. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave cevi in * zaklopk iz kavčuka in glede dobave pil. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina, 250 kg lanenega fir-neža in 1200 kg kotnega železa. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10 vagonov krajnikov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG DNE 21. SEPTEMBRA 1929.
Dne 21. t. m. je bil trg radi deževnega vremena le srednje založen, pa tudi slabo obiskan.
Slaninarji so pripeljali iz 9 občin na 25 vozeh 48 zaklanih svinj in 1 telico, 62 kg svinjskih jeter, 15 kg pljuč, 72 kg črevesne masti, 17 kg svinjskih želodcev, kmetje pa lil voz čebule in krompirja, 5 voz sadja in kmetice pa le okoli 200 komadov perutnine in drugih domačih živali na trg. Cene mesu so ostale neizpremenjene, one perutnini so pa ostale še vedno visoke.
Krompir, zelenjava>, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju 1-25 do 2, paradižnikom 2 do 3, čebuli 3 do 4, česnu 14 do 15, hrenu 10, zeleni pap-rikl 8 do 10 za kg, glavnati solati 150 do 2, zeljnatim glavam 2 do 4, karfijol i 1 do 3, kumaircam 0’50 do 2, bučam 1 do 3 za komad. Sadju: jabolkam 3 do 4, hruškam 3 do 6, češpljam, katerih je še vedno v veliki obilici na trgu, 1-50 do 3‘50 za kg, melonam 8 do 20 za kg, cvetlicam, ki pojenjujejo, 0-25 do 2 Din za komad.
Lončena in lesena roba se je prodajala po običajnih cenah 1 do 100 Din za komad, brezove metle 1-76 do 5, lesene grablje 8 do 9, lesene vile 11 do 14, leseni vozički 250 do 400 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 18. t. m. so kmetje pripeljali 16 voz sena in 6 voz slane, v soboto 21. 1. m. pa radi deževnega vremena niso pripeljali nič krme na trg.' Cene so bile 75 do 100 Din za seno, za slamo pa 45 do 55 Din za 100 kg.
K
\
Tovarna vinskega kisa, d. z o. s. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo t
Tehnično in -O higijenično najmo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Telefon š!ct. 2589. ®
Veletrgovina
A. Šarabon
T«i«roa asoe v Ljubljani Telefon 2600 priporoCa
špecerijsko blago, ST'S2SJ?$Si£Z, raznovrstno rudninsko vodo. -
praiarna m kvro in mlin n dišave m električnim obratom Ceniki nm raapolago
USTANOVLJENO 1852
TE O D. K OR N
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(PREJE HENRIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA
K,
.njige, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike in tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih
o e n a h
H
TISKARNA
MERKUR
minili LJUBLJANA iimiiit GREGORČIČEVA 23
TELEFON 2562
Lastna knjigoveznica
Za vefija naročila zahtevajta proračune I o
Veletrgovina
kolonljalne In Ip«c*ri)sk« rob«
IVAH Min
LJUBLJANA
A
ZALOGA pralen« kave, mletih dllar in rudnliuk« ▼ode.
ToCna In solldn«* postrelim l
laht«Ta)te cenilci
On^t d*. IVA* PLES8. — Zm TitorAo - Induatrijako d. d. >MERKUR< kot icda^teij« in tiskarja: O. MIOHALEK. Ljubljana.