n
j?ečji iloventki dnevnik ▼ Združenih državah
$6.00 (i
Velja za rte leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
p
B
l
The largest Slovenian Daily k» the United Slates.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6X89
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BAS CLAY 6189
NO. 122. — ŠTEV. 122.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 24, 1929. — PETEK, 24. MAJA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL
Elisabethton se je pomiril.
URAVNAVA JE AVTOMATIČNO
RAZVELJAVILA INJUNKCIJE
Delavci pravijo, da je bilo sodnijsko povelje posledica odstranjenja vojakov iz sodne dvorane. — Strah pred sodnim postopanjem radi omalova-vanja. — Tvorniški uradniki so zabili vrata, vo-dečo v tovarno. — Ko je odšlo vojaštvo, je zavladal mir.
PLUTARC0 ELLAS CALLES SE JE UMAKNIL V PRIVATNO ŽIVLJENJE
V svojem poslovilnem ugotovilu je svetoval vladarjem Mehike, naj se ozirajo na narod za vodstvo. — Uspehi revolucije so bili izza leta 1910 nezadovoljivi. — Mase naroda zaupajo vladi.
ELISABETHTON, Tenn, 23. maja. — Pravo-močnost injunkcij, ki so sedaj veljavne proti stav-karjem, bo preiskušena še ta teden pred sodnikom Millerjem, ki je izdal povelja pred več kot dvema mesecema, tekom prve stavke.
Zagovorniki stavkarjev trdijo, da je uravnava stavke avtomatično razveljavila injunkcije in da je Lilo to razveljavljenje del dogovora, vsled katerega je bila stavka končana.
Sedanja akcija, v kateri je dvainpetdeset stavkarjev obdolženih, da so omalovaževali injunkcijo. je bila vrizorjena od American Bemberg Glanz-stoff Co., ter jo je vodila pravzaprav kompanija, ne pa država.
Generalni pravdnik Ben Allen, ki je prejšnji teden vodil razpravo proti nekaterim stavkarjem, ne smatra državne oblasti kot soudeležene pri sedanjem procesu.
Značilna stvar tekom prvega dne procesa je bila popolna odsotnost miličarjev.
Pretekli teden pa je bilo v sodni dvorani dosti miličarjev, vsled česar so vprizorili poslušalci demonstracije. Včeraj ni bilo v dvorani nobene uniforme in poslušalci so se povsem mirno obnašali.
Neki zagovornik stavkarjev je rekel, da ljudje zato mirujejo, ker ni miličarjev.
Glavni zastopnik državnga pravdništva je drugače pojasnil celo stvar.
Prejšnji teden se je vršilo zaslišanje le pred po- tirni opazovalci tukaj licijskim sodnikom, a sedaj se je vršilo pred višjim canr- (id napoveduje državnim sodnikom.
Unijski voditelji pa pravijo, da so naročili stav-
1	•	i • j	• • i . • i i . , Calles je svetoval stranki, na i
karjem, naj v sodm dvoran, irurujejo, ker jih bi za- w na narod z;l vodstvo k(|jti £
mogel sodnik zapreti radi omalovaževanja sodišča.
Včeraj je pričalo dosti nižjih nemških uradnikov, ki so uslužbeni pri Bemberg napravi
Eden njih zna tako malo angleški, da ga zagovornik stavkarjev ni hotel nadalje zasliševati, videč, da ne razume njegovih vprašanj.
Pričali so samo moški in le ena ženska. Bila je Mrs. H. C. Street.
Ona in njen mož delata v Bemberg napravi, ko-je vodstvo je trdilo, da so stavkarji 4tye^ow dogs". Pričala je, da so jo pod napačnimi pretvezami spravili v unijo tekom prve stavke, da pa ni več članica unije. Rekla je, da so ji unijski člani večkrat pretili ter jo zmerjali.
Druga skupina je obstajala iz 39 piketov, ki so baje ustavljali kare na glavni cesti ter gonili iz njih delavce, ki so bili namenjeni na delo.
Pričevanje je bilo skoro soglasno. Vse priče so izpovedale, da ni izvršil Dan Taylor, ki je vodil drugo stavko, nikakega nasilja in da ni uničeval kompanijske lastnine.
V družbi nekega pomožnega šerifa je šel iz enega departmenta v drugega ter prigovrajal delavcem, naj zaštrajkarjo, ne oziraje se na to, če so unijski delavci ali ne.
Iz tovarne je pa takoj odšel, ko ga je šerif informiral, da je kršil injunkcijo
MEXICO CITY, Mehika, 23. maja. — Plutar-
co Elias Calles, nekdanji predsednik, general in vojni minister, se je včeraj poslovil od politike ter se maknil v privatno življenje. Poslovilno ugotovilo je bila njegova zadnja javna izjava v imenu vlade, je rekel Calles časnikarjem. Rekel je, da morajo priti od sedaj naprej vsa vladna ugotovila od predsednika samega.
Calles je odločno svetoval mehiškemu narodu, naj skrbi za boljšo vlado- Izjavil je, da se je revolucionarno gibanje, ki se je pričelo leta 1 9 1 0 in v katerem je igral on sam tako važno ulogo, v političnem oziru popolnoma izjalovilo.
OTROK JE BILA UMORJENA
Ekonomski in družabno pa sc bili uspehi nad vse zadovoljivi, j llff ATI TRFH — Niti sovražni];i revolucije ne	11 1 f\X(Il
morejo zanikati, da so bili uspehi revolucije od leta 1910 naprej zelo zadovoljivi, tako v ekonomskem kot. družabnem oziru, — je rekel. — Mase naroda so ohranile svojo nezlomljivo vero v revolucionarno vlado.
Calles je rekel nadalje, da se je v glavnem izjalovil mehiški sistem krajevne vlade. Rekel je, da so ljudje pogotsto smatrali krajevne uradnike kot nepošteno izvoljene, kar je imelo za posledico splošno narodno mrtvilo.
Calles je posvaril tudi pred vznemirjenji v narodni revoluei-j ona mi st ranki, ki je st ranka re-valucijonarnega gibanja iz leta 1010 in kateri načelu je on. Poli-
so prepri-ugotovilo
Callesa važne izpremembe v organizaciji stranke.
Snubač je zabodel vdovo po prepiru. — Morilca so našli pijanega ter je priznal svoj zločin. — Stara ljubezen.
Jeritza poškodovana.
BUDIMPEŠTA, 23. maja. — Marrja Jerrtza, »lavna pevka iz Xew Vorka, je bila včeraj zvečer in o« ko poškodovana, ko je padla sianjo lestev tekom predstave Pu-

v takem slučaju bo mogoča resnična domokracija v Mehiki ter se bo lahko zagotovilo uspeli revolucije na političnem polju.
Calles je proslavil tudi vojaštvo za njegovo obnašanje tekom revolucije z dne 3. marca. Rekel je, da predstavlja sedaj armada "resnično organično napravo" ter stavil predlog, da naj vsak vojaški vaditelj, ki stopi v politiko, najprvo stavi svoje čete vladi na razpolago.-
Vodovje začelo padati.
WASHINGTON, D. C. 23. maja. Daesiravno Mississippi reka še vedno narašča od mesta Cairo, navzdol, je le malo nevarnosti pred splošno po vodni jo. Tako je izjavil <lr. Frankenfield, ki načeluje oddelku za reke in povodnji v vremenskem departmentu Združenih držav.
V St-. Louisu je pričela reka padati. Od Cairo do Memphisa še vedno narašča, vendar pa kažejo vsa znamenja, da bo povodnji kmalu konec. Južno od reke Ar-kansos pa <lo izliva bo reka še ves teden polagoma naraščala.
Xa vseh teli točkah pa bo maksimalna višina dosti nižja kakor leta 1927 in vsi jezovi ob glavni reki trdno drže.
einijeve opere "Deklica iz zlatega Edinole obilno deževje bi pre-zapada". __	j križalo vreme.nskemu uradu in
Poskodvana je bila na glavi in njegovim prerokbam račune, toda na roki, Vendar pa je do konca« pe- zaenkrat nihče ne pričakuje veli-1« svojo vlogo.	kega dežja.
A' sredo zvečer so našli y Brooklyn u umorjeno Mrs. Ed.no Ilowe, mater treh majhnih otrok. Zabodena je bi-la dvakrat z dolgim nožem.
Manj kot eno uro pozneje je policija aretirala 37-letnega George Taylorja, ki je elekiričar po poklicu. liil je ves krvav in pijan ter sedel na stopnicah pred stanovanjem. Obdolžen je bil umora. Zaprli so *ra v brooklvmskem glavnem stanu.
Taylor in Mrs. Ilowe sta se ljubila še predno se je ona poročila s IIo\ve-jem prej nekako enajstimi leti. Prijateljstvo med njima je bilo obnovljeno po moževi smrti, ki je umrl januarja «meseea za pljučnico.
Včeraj zjutraj je bil Taylor še preveč pijan, da bi mogel pojasniti, kaj se je zgodilo, vendar pa jo priznal, da je 'zabodel svojo bivšo ljubico.
Ilarrv Lukev, ki je stanoval pri vdovi Howe, je policiji natančno pojasnil dogodke, ki so se završi-li pred umorom in po njeni.
Lukev je rekel, da se je Mrs. Ilowe v sredo popoldne pripeljala v Tavlorjev urad in da je odšla nato v njegovo stanovanje, nakar sta odšla k nji večerjat. Po večerji so šli vsi trije otroci spat. Talyor in Mrs. Howe sta sedela pred liišo, Lukev je pa čital v ku-h in j i.
Krog devete ure zvečer se je odzvala Mrs. Howe telefonskemu pozivu in je večkrat omenila nekega moškega.
Taylor je odšel v kuhinj-o po nož. Lukev se ni niti ozrl nanj, ker je bil Taylor v kuhinji domač.
Pozneje je slišal Lukev, ko je vzkliknila Mrs. Howe : — Ne labodi me! Ne zabodi me!
Lukev je šel pogledat ter opazil Mrs. Howe ležečo o.b vznožju stopnic, Taylor pa je medtem zbežal skozi sprednja vrata.
Poklicani zdravnik je zamogel ugotoviti le smrt Mrs. Ilowe. Ko so policisti pijanega Tay-
VSILJIVEGA OBISKOVALCA SO ZAPRLI
Oblasti n a otoku ob Maine, kjer se bo poročil polkovnik Lindbergh so zaprle Mehikanca, ki je skušal obiskati Mor-rowov zavičaj.
NORTH HAVEN, Me., 23. maja. — Oblasti so včeraj zaprle moža, ki je rekel, da se piše Robert Tondera. iz Mexieo City, kot "sumi j vo osebo', potem ko je vpri-zoril več brezuspešnih poskusov, da vidi polkovnika Charles A. Lindbergh a na tukajšnjem poletnem bivališču ]x>slanika Mor-rowa.
Tondera, ki je rekel, da je iz-najditelj ter avijatiški mehanik, je rekel oblastim, da želi govoriti z Lindberghom v nekt važni zadevi, ker smatra on transatlantiške-ga letalca za "največjega biznes-ma na na svetu".
Aretiran je bil včeraj ob polno-či od krajevnega koštabledja, potem ko so krajevni odborniki obiskali privatni dom, v katerem se je mudil tujec.
Ker je sledila aretacija neposredno razkritju, da je dobila petnajstletna hčerka poslanika, Constance, pretilno pismo z zahtevo, da naj se izplača $50,000, je nastalo veliko razburjenje po tem drugače tako mirnem otoku.
Tondera je dospel semkaj predvčerajšnjim, noseč majhna, črno vrečo.
Potem ko so dobili poročilo, da se tujec sumljivo obna.ša, so odšli občinski odborniki, da ga u«jro-tove.
Tondera je trdil, da je prišel semkaj, da vidi Lindbergha. Preiskava vreče pa je le razkrila, da je imel v njej posebno obleko, britev ter potni list.
Ker ni nikake ječe na otoku, so poslali semkaj čaln obrežne straže iz Rocklanda in Tondero so odvedli tjakaj v ječo.
ZAVEZNIKI IN NEMCI SE
NE MOREJO SPORAZUMETI
Kriza, ki se poraja na reparaciiski konferenci, bo skrajno resna. — Nemci žele, da bi se nova odplačila pričela že meseca januarja. — Zastopnik zaveznikov pravi, da so upniški narodi zelo velikodušni. — Nov pogoj dr. SchacHta.
PARIZ, Francija, 23. maja. — Konferenca mednarodnih izvedencev, kojih naloga je določiti repa-racijski dolg Nemčije, je stala danes pred novo krizo, ki je mogoče najbolj resna v vsej konferenci. Dr. H j al mar Schacht je namreč pripravil odgovor Nemčije na upniške predloge glede delikatnega vprašanja reservacij.
Skok z Manhattan mestu.
Včeraj je skočil z Manhattan mostu v East Kiver 3S-letni slikar Paul Christian Liunge. Višina znaša 155 čevljev. Ko so dospeli s čolnom 'do 'njega, je bil že mrtev. I'služben je bil pri New York Edison Company ter je dobM dva-mesečni dopust, ker je trpel na nervoznosti.
Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da smatrajo nemški delegati zavezniško poročilo glede Sehaehtovih reservacij za nesprejemljivo ter bodo odkrito izrazili svoje mnenje v posebnem dokumentu.
Povedali bodo, da ne morejo prenesti krivice.
Glavni ugovor Nemcev je proti zavezniškemu pogoju, naj se prič-no plačila po načrtu, ki ga je zasnoval Owen Young ter naj bi se pričel prihodnjega januarja, po završenjti Dawesovega načrta, ki se bo končal prihodnjega septembra.
V eni reservacij zahteva Nemčija, naj bo Voungov načrt veljaven od aprila meseca tega letfe, kajti če bi bil uvel javi jen šele januarja meseca, bi biio s tem dodano še nadaljno leto v številu letnih plačil, in Nemčija bi izgubila približno 140,000.000 dolarjev, ki [»omenjajo razliko med številkami Youugovega in Dawesovega načrta.
Neki zavezniški predstavitelj je poudaril, da so bili zavezniki glede vseh drugilh vprašanj napram Nemčiji skrajno velikodušni.
Dr. Sehachtn se ni posrečilo razveljavljenja obveznosti, ki jih imajo nemške železnice z ozirom
na plačevanje vojne odškodnine.
**
Zavezniki si hočejo zagotoviti prednost pri nakupu železniškega maierijala in dragih železniških, pot rebščin.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
ZEPPELIN
JE 0DLETEL
Ob osmih zvečer se je dvignil z aerodroma pri Cuers ter odplul v ju-gezapadni smeri. — Na njem je Mrs. M. Pierce.
TOULON, Francija, 23. maja. •'Graf Zepj>elin" je popravljen ler je odplul zvečer ob osmih prot i Friedriehshafenu. Odplul je v ju-gozapadni smeri proti Marseille, ter bo od tam letel na reko Uono.
Dr. Eekener. ki je bil odpotoval v »Nemčijo, se je vrnil malo prt-d odletom.
Vremenske prilike so bile nadvse ugodne.
Moštvo zračne krLžarke je položilo venec na spomenik, postavljen 52 Francozom, ki so se i>one-srečili pri katastrofi francoske zračne ladje "Dixmude", ko je tekom viharja hotela preleteti .Sredozemsko morje.
Xa krovu "Graf Zeppelina" se nahaja tudi Mrs. Mary Pierce iz New Yorka.
MONTEL1MAR, Francija, 23. maja. — Ob enajstih zvečer so o-pazili prebivalci zračno križarko "Graf Zeppelin".
Križarka se je nahajala v višini lf>00 čevljev ter je letela z naglico G5 milj na uro.
Eksplozija v tovarni.
BRIDGEPORT, Conn., 23. maja. — V tovarni Remington Arms Company je eklsplodiral smodnik. težko poškodoval dva delavca ter porušil po«slope, v katerem so smodnik mešali.
Proces proti ljudožrcem v Pragi.
PRAGA. Čehoslovaška, 23. maja. — Tukaj se je pričel včeraj proces proti devetnajstim ciganom, ki so obdodženi, da so morili ljudi ter jedli človeško meso. Zagovarjalo jih bo devet odvetnikov.
Požar na Leviathanu.
V skladišču parnika "Leviatha-na", ki je zasidran ob pomolu na 46. cesti v New Yorku, je izbruhnil požar, toda požarna bramba ga je naglo pogasila.
Povzročena škoda je pa kljub temu precejšnja."
lorja vprašali, -zakaj jo je zabodel, mrnJral: — Boste že videli l
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Jugoslavijo
Din, 500 ........ $ 9.30
" 1,000 ........ $ 18.40
" 2,500 ........ $ 45.75
" 5,000 ........ $ 90.50
" 10,000 ........ $180.00
▼ Italijo
Lir 100 ......................$ S.7§
" 200 ......................$11.80
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
M 1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim tveeam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200— $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo le boljša pogoje. Pri velikih naka-nlih priporočamo, da se poprej s nam sporazumeta glede t>.Ai't»»
nakssila.
IZPLAČI LA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TREH TEDNlS
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB ZA
PRISTOJBINO 7Sc.
SAKSER STATE BANK
COBTLANDT STREET,
NEW YORK. N T
T*levhon*: Barclay 0380
t
L
GLAS NARODA
(MLOVMXM DAILJJ -
Owned and Published by ELOVENXC PUBLISHING COMPANX (A Corporation)
frank 8aka«r, President	Loui* Benedik, Treaewrer
Place of bosi&MC of the corporation and addressee of above officera: IS Cortlandt 8fc, Borough of Manhattan, New York City, N. J.
ITATB ITABODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
0a celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado____—---$6.00
Za pol leta__________$3.00
ga četrt leta-------$1.50
Za New Tori ta celo leto —$7.00
Za pol leta________________$3.50
Za inoeemstvo ta celo leto —$7.06 Za pol leta________$3.5(
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
**Olas Naroda" itkaja vsaki dan ievtomii nedelj *n praznikov.
Dopiai bre* podpiaa in osebnosti se na priobčujejo. Denar naj * blagovoli pošiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naroSni kov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivalitte naznani, da hitrej'
najdemo naalomika.___.
'"•GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189._
FORDOVI NASVETI
Henry Ford ni samo izdelovalec avtomobilov, pač se pa tiuli na drugih poljih vdejstvuje.
Tako j<* imprinter zelo navdušen za ameriške starine
Kjerkoli izvoha kako staro zgodovinsko poslopje, gu kupi. popravi in ohrani za bodočnost.
Tako bodo kmalu vsa nad sto let stara šolska poslopja Fordova last. pa tudi za stare maline in kovaenice itd. je j a ko vnet.
Ohromeli industrijalizem je zanj dosti preozek. Ho-re imeti tudi drugje besedo.
Za mi i* in razoroženje se ne navdušuje vee, menda za. to ne. ker mu mirovna barka, katero je bil poslal kmalu ;><> izbruhu vojne, ni prinesla Noblove nagrade.
Par l<*t pozneje se j<> na Žide znesel ter jili hotel v žliei vode utopiti.
K »m- so pa Žid je dosledni in niso hoteli kupovati nje-i:«>vih izdelkov, je vse očitke gladko preklical ter jih prosil oprošeenja.
Žilica mu pa še vedno ne tla miru.
\i dolgo tega, ko je začel svetovati ljudem, kaj in kako morajo jesti, da bodo dolgo živeli.
— < V hi ljudje le tisto jedli, — je izjavil, — kar smejo in morajo jesti, bi ne hilo treba v Ameriki nobene bol-nišnire.
Kako krasno bi bilo! Xolx n človek bi ne umrl brez potrebe. Zdravnikom bi začela slaba presti. Ameriški narod bi zastran prave dijete postal srečen,1 zadovoljen ii zdrav.
Nikjer nobene bolnišnice... pod pogojem seveda, da b5 Ford in njegovi tovariši prenehali izdelovati kare.
Kajti število tistih, ki jih kare več ali manj poškodujejo* .je ogromno.
Domača postrežba jim ne zadostuje, ampak morajo iskati pomoči v bolnišnicah, katere bi Ford tako-rad odpravil.
Novice iz Slovenije.

PAPEŽ IN EINSTEIN
V Nemčiji živi velik učenjak Žid Einstein, ki meri svetovja in ugiba o razmerjih med njimi.
Te dni je označilo vatikansko glasilo "Osservatore Romano" njegove nauke za brezbožne.
To se ni prvič zgodilo v zgodovini papeštva.
Galileja so zaprli, ker je učil, de se suče zemlja okrog solnca.
Pozneje so pa spravili Galilejev nauk v popolno soglasje s sv. Pismom.
< 1e bo Einsteinova teorija obveljala, bo ž njo istotakc.
VIŠEK PREDRZNOSTI
V mestu Rochester, N. Y., so po dolgotrajnem c-inca-nju aretirali Edmunda H. Hemphilla, ki je obratoval vse-polno pivovarn.
služba najbrž ni dovolj nesla in se je rajši butlegarije lotil.	.
Pred kratkim so mu zaplenili za $2000 oscmproceiit-nega piva.
To ga je tako ujezilo, da je šel v sodišče protestirat, češ, da mu je bila pijača vzeta nepostavnim potom.
Sodnik je smatral to za višek nesramnosti ter je spravil Hemphilla pod ključ.
Gradnja novega mostu pri Zida nem mostu.
Konočn so odobreni vsi načrt za preureditev železniške j>ostajt v Zidanem mostu in za gradnj« novega modernega betonskeg; mostu. Gradbena dela so j>over jena stavbni tvrdlki I. »Slavec a Kranju kot najcenejšemu ponud raiku. Dne 1. maja so se pričel; prva dela. Zaradi tesnega teren; je gradnja in preuredi ^v kolo dvora precej ovirana ter se bo vs< izvršilo v posameznih, po načrti! določenih etapah.
Za gradnjo betonskega mosti je določenih pet milijonov dinar jev in mora biti že letns dogra jen. Za popoLno preurediitev kolo dvora pa je določena daljša do ba. Računati je, da bo zidanmo ška postaja popu!noma pretueje na do jeseni 1930. S preureditvijo postaje bo omogočen hitrejši h direktnejši promet med Ljubljana in Zagrebom. Zidani most bo po stal moderno prometno križišče Zadnji čas so ;bile končno odobre ne še nekatere formalnosti finanč nega značaja in tako ste gradb; mostu in preureditev kolodvora popolnoma zasigurani.
Zopet požig v kranjskem okraju.
5. maja po 22. uri rio zapazili ljudje v Kranju močan žareč svit preko Ga-šteja v smeri Žabnice. Takoj so alarmirali mestne gasilne, ki :so se odpeljali z avtomobilom in motorno brizgalno. Kmalu >e je izvedelo, da ^ori v Dorfar-jih.
Ogenj je izbruhnil na posestvu Antona Cofa, vulgo Brojana, ki ;e nahaja na koncu vasi Dorfar-jev proti Crngrobu. Xeki sosed, !d je šel okrog 21.40 mimo, je zapazil, da so poleg Oofovega gospodarskega poslopja svetlika. >j>očetka je mislil, da hodi kdo z lučjo, kmalu pa se je močno -*a-^vetilo, švignili .sa močni Ognjeni oiiblji.
"Ogenj! Ogenj!" Alarmirani so bili takoj domači in vsa vas. Xaj->rej tio domači »kušali rešiti, kar ;e je dalo iz gos|>odarskega poslopja, kakor razno orodje in stroje. Pri tem je dobil domači sin ežke opekline.
K požaru so prihitela gasilna lrušrtva iz Žabnice, Virmaše-Sv. )uha, Biitnja, Stražišča in Kralja. Gasilna dela so bila znatno o-ežkočena, ker je bilo treba polomiti v dolžino nad 500 metrov čeri, da so zajemali vodo iz potoka Suhe. Gasilcem se je j>osrečilo o-genj lokalizirati, tako da je zgorelo le gos]>odarsko poslopje, do-čim so ostale stanovanjske hiše nepoškodovane.
Ugotovilo se je. da je ogenj nastal na prostoru, kjer je imel Cof shranjena drva in butare. Gotovo je, da je ogenj nekdo podtaknil. Zaradi tega ko nastale med ljnd-mi razne verzije. Zanimivo je, da se je ravno prejšnji dan vršil po-irreb posestnika Antona Gofa.
Orožništvo je uvedlo preiskavo, Škodo cenijo nad 40.000 dinarjev, zavarovalnina pa -znaša 30.000 dinarjev.
Čudodelec, pustolovec in skopu-ški tihotapec.
Pred kratkim se je pojavil v Domžalah neki Miloš Venceslav. Imenitna osebnost, ta Miloš! Izdajal se je za profesorja z 59 diplomami, za čudodelnika 111 izumitelja. Hodil je po hišah in nagovar-
cu • -	• » -i ........ , ..	ljudi, naj mu plačajo po 300
Svojei-asno je bil prolub.egski uradnik, pa mu ta Din., „akar jim bo od vseh
drobnosti razložil človelko življenje. Z nikomur ni maral govoriti zastonj, marveč je računal po 15 Din. za vsake pol ure. Imel pa je vzlic temu <zelo slab izkupiček. Xe pije ničesar, celo ne spi baje nikoli. Pravi, da laihko hodi po sredi morja, pa inakar nosi 300 kg na svojih plečih. Mož je še dokaj lepo oblečen, s seboj pa nosi sveženj reklamnih listov, na katerih se poleg omenjenih čudnih reči razodeva še to, da je on, Miloš Veneeslav, od Boga poslan, da reši našo deco.
Ker pa čudaku posel v teh krajih le nikakor ni šel v klasje, se je mož podal na občinski urad in prosil podpore. Izdajal ee je zo-
POZOR!
Vsem onim, ki so me vprašali, kaj se podam na obisk y domovino, naznanjam, da odpotujem dne 25. jtm|ja « pomikom "Paxil", ki je last Francoske družbe ter je pp *roji iafrorni postrežb;.
Kdor se hoče priglasiti, naj se priglasi pravočasno, da nas bo več ter da bo -potovanje čimbolj prijetno.
Lndvig Benedik, 82 Cortlandt Bt(, Hew York Qity.
pet za profesorja. Občinski taj-iik, ki je bil sam v uradu, mu je »odporo »seveda odkloni!.*
— 1'akajte, no! — je dejal ču-lak- — Dam vam eno uro odloga, la si dobro premislile!
Xato se je zopet odstranil iz občinske pisarne. Ko se je točno ob iri zojiet vrnil, pa je doživel ne-jubo presenečenje. Prijela ga je orožniška patrulja, ki je bila o ljem obveščena. Odgnala ga je \ -tamniške zaj>ore. odko<ler ga bo-lo bržčas |wx>la!i v Ljubljano, da nu strokovnjaki pregledajo obi-^ti in ugotovijo, alir je mož v nožganih nekoliko pahnjen ali pa je pustolovski komedijant.
-Splošno so imeli v Domžalah zadaje <"-ase nekaj prav čednih ob-.skov. \* torek 3. maja je jtrišel neki tujee k mehaniku C. ojrledo-•at kolesa. Predstavil se je za "višjega monterja"' Avgusta AVr»l-kerja z Dunaja, navajajoč, da je zaposlen pri montaži strojev v P>o-načevi tovarni na Količevem. Pregledoval je kolesa, končno j>a je na lepem [>oprosil mehanika, naj mu jtosodi nekaj denarja, ker da ima 011 same šilinge. Cim pa se bo jKrvrnil iz Ljubljane, kamor gre denar menjat, ho vse vrnil in kupil kolo. Mehanik ('.. ki je dobra duša. je tujcu radevolje izročil 120 Din. Toda višji monter se leni zlepa odpravil v Ljubljano. Podal se je v Slokarjevo gostilno, kjer je bil še naslednji dan na hrani pa tudi prenočeval je tu. Obnašal .se je prav kavalirsko. voril je eelo franeosko. Kakor ila bi se odpravljal na izprehod. se j» v jrostlni poslovil: "Adieu, au re-
1
voir!" — In je. kakor pomotoma, vzel neki dežnik. Ker le ni ve i* vrnil, ga je mehanik C. prija* j vil orožnikom, ki so ugotovili, ila i ta mož ni nihče drugi, kakor zlo-! glasni, jug. varnostnim oblastim še dobro znani |>ustolovee Friderik Ilatz. Orožniki so ga zasledovali do Kranja, kjer je bil aretiran in oddan v zapore.
Mnogo se ljudje zadnje dni pogovarjajo tudi o temle:
Tomaž Orehek, doma iz Žej pri Domžalah, je bil že dalje časa 0-sumljen tihotapstva -s saharinom. Orožniki so pod vodstvom narednika Skoka oni dan na lepem izvršili hišno preiskavo in pri Oreh-ku zares našli večjo množino prepovedane sladke robe. ji jo je imel skrito pod streho in jo je v manjših .količinah rnzpečaval v o-koli Orehefe, po domače Bizjak, je zelo bogat posestnik.. Samo gozdov je njegovo cenijo na 300.000 Din. Pni vsem tem pa je strahovito skop in si niti ne privošči vlaka, kadar ima v Ljubljani opravka, marveč gre tjakaj raje peš iu brez denarja. V mestu simulira, kakor da je -slep na eno oko <in berači po ljublanskih restavraciji. Zgodilo se je celo, da je prodajal naberačeno meso. Kako bo zdaj pogledal, ko mu bodo zasoliii -zapor in visoko globo, to zanima hudomušne radovedneže.
Življenje in umiranje v Ljubljani.
Po zdravstvenem izkazu mestnega fizika.ta se je meseea aprila rodilo v Ljubljani 154 otrok, 31 moškega. 73 ženskega spola, med temi 2 mrtvorojeoička. umrlo pa je 55 moških in 44 žensk, skupaj torej 90 oseb. in sicer: za jetiko 15 oseb, za prirojeno slabostjo 10, za boleznijo na .srcu 11, za ostarelo st jo 0, za rakom 8. za pljučnico 5, za boleznijo na sopilih (razen jetike) 4, za boleznijo na želodcu 2. zaradi zamotanja črevesa 2. za škrlatinko 2, za davico 1. za krčenjem jeter 1, zaradi poroda 1, zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov, 19. zaradi smrtnih nezgod pa 9 oseb. Starost nad 70 L*t je doseglo 20 oseb. v prvem letu starosti {ra je umrlo 21 otrok Za nalezljivimi boleznimi je pretekli mesec obolelo v Ljubljani 18 oseb : 4 za ykrlatinko, 3 za davico, 2 za legarjem, 2 za ošpicami in 2 za šenom.
Dopisi.
Verona, Pa.
Upam, da mi oprostite, ker vam nisem poravnal naročnine -zadnjega aprila. Torej tukaj vam pošljem $3.00. da mi ne bo>te ustavili lista, ker ga zelo ljubim, da slišim kaj iz starega kraja. Tudi kolona Petra Zgaga me zanima. Xajprvo jo pogledam. Želim mu obilo sreče in da bi se oženil, da ne bi bil drugo leto sani 17. aprila. da bi mu v^aj žena vošeila kaj dobrega, ker sorodniki in sploh vsi SO pozabili nanj. Peter Zgaga, ee ti je le mogoče pridi nas obiskal. 15. junija priredi društvo Cfon-ka Vula. štev. 175 J. S. K. J. i lesno zabavo. Pričetek je ob 6. uri zvečer in zabava traja do 12. Vrši se v prostorih Amerita Club, Arch Street, Ver on«. Pa.
Veseli*"-ni obor bo preskrbel vse potrebno -za prazne želodce in suha grla. Vstopnina za moške 50c. ženske in otroci >o prosri.

IŠČE SE DRVARJE
za kemikalna drva, dober les, fine kampe, trajno delo. — Tony Mohar, Joe Sabox, Frank Seglin, John Yansic, Lewis Bun. Penna. (6x 9,13,17,20,24&27)
Novi zločini roparjev Kolenca in Jakopina.
Iz zaporov sodišča v Višnji gori sta pobegnila 25. marca dva izredno nevarna in prekanjena pu-stoFovea. Prvi je 1903 v Trbovljah rojeni in v Mirno na Dolenj-jskepi pristojni France Koleno, drugi pa HM Hi v Potoku pri Litiji rojeni Ignac Jakopin. Oba fanta sta izredno nevarna iiulividu-ja. ki sta prišla v konflikt z zakonom zaradi raznih tatvin in vlomov. pa tudi zaradi raznih pustolovščin. V zaporu v Višnji gori pa je ostal njun T m ji pajdaš starejši France Jakopin, ki se je o-b**ma pridruževal pred aretacijo na pustolovskih |w>hodih.
Kakor hitro ista se nahajala Ko-lenc in Ijrnae Jakopin na svobodi. ^ta se zopet naselila v okolici St. Ruperta in Trebnjega, kjer sta pričela živeti divje življenje skitalcev in tatov. Vsa ta mošnja okolica ju pozna kor nevarna vlo-milca. Zato se nista drznila približati se ljudem in sta sc naselila v neki >zapu.V-eni bajti. A še v to bajto niista prišla prenočevat vsako noč. Veliko noči, tudi mrzlih in deževnih, sta prespala v prosti naravi, da sta se ognila o-rožnikom. Seveda pa sta bila oba pobegla arestanta med tem navzlic vsem nevarnostim, ki si ju obdajale vedno na preži, da si pri-pomoreta do plena. Vlomi in tatvine so bili v tamošnjili krajih na dnevnem redu. Danes je bilo vlomljeno v to ali 0110 hišo v okolici Trebnjega, naslednji dan so si pripovedovali o novem vlomu prebivalci okolice St. Ruperta ali Mokronoga. Vlomilca imata, odkar sta zoi>et na svobodi, na vesti že nad 15 vlomov in tatvin. Povsod, kamor prideta, se pojavljata oborožena z vojaškimi pištolami.
Smrt rojaka* v Zagrebu.
V Zagrebu je v visoki starosti 86 let umrl rojak Anton Gnezda. Pred 70. leti je že prišel v Zagreb ter si je v hrvatski prestoiici pri-bilo odličen položaj. V lastni hiši na Jelačlčevem. trgu je imel trgovino s steklenino in porcelanom, ki je bila največja daleč naokoli. Tu d i v društvenem in družabnem življenju je igral odlično vlogo. Ko se je v vojni dobi tudi v Zagreb slišalo grmenje topov s soške fronte, ga je obšla groza: prodal je hišo in trgovino z obvezo, da pusti skupilo deset let v mestni hranilnici. Klavzule za valorizacijo v pogodbi ni bilo in tako je nekdaj premožni Anton Gnezda postal siromašen mož in je v siromaštvu tudi umrl.
Prijet begunec iz poboljševalnice.
Pred krat.kim zvečer je bil na Glavnem trgu aretiran 16-letni deček Ivan Rogale iz Banjaloke pri Kočevju, ker je pobegnil pred dnevi z ljubljanske poboljševalnice. Pri zaslišanju na policiji je izjavi}, da je pobegnil zaradi tega, ker je moral preveč delati, premalo pa je dobival jesti. Rekel je, da takega mučnega življenja ne more več prenašati. V Celje je prišel 'zato, ker se fcu nahaja njegov oče, ki se peča s krošnjare-njem kakor večina Kočevarjev.
Dečka -bodo vrnili v ljubljansko poboljsevalnico.
Uljudno vabimo visa okoliška društva in drugo občinstvo, da se bomo skupaj zabavali. Godba bo izvrstna.
Pozdravim vse č it atelje in Petra Z<raga.
Torej nasvidenje dne 15. junija ob (J. zvečer. Naročnik.
Barberton, Ohio.
Dramatično društvo "Slovenija" priredi dne 30. maja 15)29 ob 7. zvečer igro "Andrej in njegov zločin". Igra je v treh dejanjih in je povzeta iz kmečkega življenja in nudi obilo zabave.
Članstvo iti občinstvo je vabljeno. 11 se udeleži v polnem številu. To je zadnja igra pomladanske sezone.
Med dejanji nastopi peterospev pod vodstvom jr. Andrev liomba-
!fa-
j Po kom-aui igri bo ph-> in za jbava do 11.30. Igrala bo izvrstna godba vesele komade za stare in mlade. Vstopnina za odrasle 50c. otroci, kateri zavzamejo sedež 15 centov.
Za obilen poset >e priporača in vabi	Odbor.
- TT--» «r - ▼ j
Fairmont, City, 111.
Cenjeni urednik: Zopet te želim malo nadlegovati, toda najprej moram poravnati naročnino ter ti prilagam rek za pet dolarjev.
Zadnjič sem bil rust a I v m«*stn Raton. X. Mex. Tam j»- več naši! rojakov, ki so v->! z.-to <rost«>ljuh ni in postrežljivi. posebno rojak Kršilrk, ki ima v mestu čevljarm z električnim obratom. Mesto n veliko, pa je lepo in tudi cesti ima uzorne Zemlja okoli je p? preveč peščena in potrebuje veli k<> dežja, katerega pa državi Xe\\ Mexico z nI o manjka.
V	naselbini Morley. Colo., jt premogovnik Santa Fe družijo, k ni unijski, toda obratuje vsak dan. V njem je zaklenili prece; Slovencev. Zemlja je v tanošnj. okolici ni za nič. Samo skalovje in veliki hribi.
Xa«prej j>roti Trinidad je še tukaj rovov, ki pa ne obratujejo in tudi Slovenci niso tam naselje' ni, pač je pa dosti Italijanov, Me h i kancev in zamorcev.
V	mestu Trinidad ni niti tovarn. niti rovov. Rojaki od ta m st vozijo v bližnje premogovnike. V Trinidad so dobri in usmiljeni ljudje. Ako pride človek brez denarja tja. mu ni treba pod mostom spati. Večina naših rojakov se je preselilo oil tam v Illinois, oziroma v Detroit, Mich. V bližnji naselbini je nekaj naših roja kov. ki se pa nič dobro ne razumejo med iseboj. Dva sta namreč -4o pila v skebske vrste ter delata sramoto. Baje sta že od leta 1013 vodnika skebov. Hvala vsem, po se-bno pa rojakinji Kenda.
Mesto AVaLsenburg dobro napreduje. Rojaki imajo različna društva. Rovi obratujejo po dva do tri dni v tednu. V mestu je ne kaj naprednih in bogatih rojakov, kakor naprimer Bay.uk, ki ima lepo trgovino z blagom iii mesarijo. On kakortud: njegova soproga sta jako post režijiva in zgovorna.
Odtam sem jo mahnil proti me sfu Pueblu. Izven mesta imajo Slovenci lepe farme. Zemlja je rodovitna, samo namakati jo jt-treba. Rojakov je dosti v mestu stanovanje je pa pri njih težke dobiti. Jaz in soproga sva stanovala pri rojakinji Snedec.
K sklepu pozdravim rojake Er-lah, Babnick, Snedee in Boltežar.
Pozdrav vsem naročnikom Glasa Xaroda! Steve Fabjan.
SLUŽBO OSKRBNIKA
se dobi v StXDVENSKEM DOMU (American Slovenian Auditorium 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y Dobra plača. — Za natančna po jasnila se vpraša pri odbornikih.
(3x 22—24)
PRODA SE
grocerijska in delikatesna prodajalna za zmerno ceno na vogalu, zadej 4 sobe. Xizka najemnina za dolgo časa, fina sosedččina. — 1674 BiwcL, Jersey City, N. J.
(2x 24&25)
Mož in žena ta kupovala hišo. Obema je ugajala, toda možu se je zdela predraga.
Žena ga je pa silila, naj kupi.
—	Oh, ti ne veš. kako mi kuhinja ugaja — je rekla. — Tako praktične kuhinje nisem še nikdar videla. Kar Kaj>o mi je vzelo, in beseda mi je zastala, ko sem stopila v kuhinjo.
—	No. bom pa kupil, če je res tako. — je odvrnil mož.
Marsikatera ženska zato umre, ker žen.ske prehitro starajo.
Danzadnem se dogajajo slučaji, da umre ženska, ki je bila na poročni dan pet i»-t mlajša od svojega moža, ]*> njeni smrti pa dože-nejo. da je bila pet let starejša o< 1 njega.
Lahkomišljen rojak ie takole ! modroval:
—	< hvala liofrn. v. dolgovi pa nimam nobenih skrbi. Xa ».tare dolgove je kaj lahko pozabiti. Z novimi dolgovi pa toliko počakam, da se postarajo in nato pozabim nanje.
*
Xeki navdušen suhač pravi, da bi bilo mogoče prohibieijo na ta način uveljaviti, da bi bil vstak, ki bi se vprvič prekrši! proti Vol-steadovi postavi, obsojen na dosmrtno ječo.
< V bi pa drugič pregrešil, naj bi bil pa s smrtjo kaznovan.
S tem j«- zagovornik prohibici-je nehote priznal, tia imajo butle-irarji vstop tudi v jetnišnice in kaznilnice.
Neka ženska se hoče ločiti od svojega moža, češ, »la ni več trezen, odkar je bila uveljavljena prohi-bicija.
Ljubeznjiva ž«*niča pozablja dejstvo, da sta ljubezen m zakon v gotovih ozit-ih pijanosti [Mxlobna.
Nekateri se kmalu i/trezni jo, lekateri j^ozneje, nekateri pa sploh nikoli.
*
Republikanci v Gary. Ind., ho-^•ejo izvoliti za župana 1». < >. John-4ona.
Tistega -Johnsona, k: je s»xlel petnajst mesecev v Atlanti žafran kršenja Volsteatlove i>osta-ve.
*
S slamniki sem prav zadovoljen, najlepša hvala, za letos jih ie dovolj.
Xajlej>šega sem dobil iz tovarne, kjer je Mrs. Frances Merčun foreladv.
Xi Čuda. nad osemdeset Slovenk e tam zii»|K>slenih. Xajbrz s<> ga lapravile z združenimi močmi, kajti ena sama bi ne mogla vdah-liti vam toliko popolnosti in lepote.
Toda kot sem rekel, slamnikov mam zaenkrat dovolj, če ne bom irisiijen štor odpreti in se pridružiti slavnemu slamnikarskemu ce-iu.
Preskrbljen sem z vsem. hvala Sojru, manjka mi kvečjem le še nilijon dolarjev.
Ker pa vem. da jih marsikomu uanjka. sem kljub temu srečen n zadovoljen.
Žena je rekla vsa preplašena svojemu možu:
—	Ti. moja plesn« obleka je izrinila. Brez sledn, nikjer je ne mo--en? najti.
Mož je za mrmral: — Poglej, nor da jo imaš na sebi.
Možak, ki je imel jako hudo :eno, je nevarno zbolel. Več dni je fantaziral, kričal in jokal, da o bili zdravniki že v resnih skrbeh.
Proti večeru četrtega dne je .'prašal zdravnik bolniško strežnico :
—	Xo kako je? Ali se je zavedel? Ui je prišel k sebi?
—	Zdi se mi. da bo allright!
—	Po čem sodite?
—	Ko je bila danes popoldne njegova iena tukaj, je zakričal nanjo: — Peberr se hudoba!
JURIJ OAL1Č:
Stari polk ruske konjenice, ki je visoko dvigal svoj slavni prapor v krvavi bitki pri Borodinu in v o-gnju na poljanah Sere-Champe-noisa.
Polk Olge, wuertemberske kra-ljiee Olge Xikolajevne. katere v oporoki določeni dar — srebro za petdeaet kompletnih jedilnih priborov, knjižnica, lmsarska unifor-mn in se mnogo drugih reči— je bil .shranjen kot svetinja pod steklom v oficirskem klubu Olginega štaba.
A čez pol stole t? je postala šef polka druga Olga, lepa 17-letna kneginja. V l>elem s črno kožuho-vino obrobljenem plaščku, v la-kastib škorenj«"kih in dražestni kožuhovinasti čepici, zardevajoč v dekliiki sramežljivosti j** vodila husarski polk car i«'ne garde pred očetom, carjem Nikolajem IT. na svečani paradi v Carskem spIit.
Zlato z belo in svetlomodro bar vo — kakor sneg ob jasnem soln-čnem dnevu. A konji, eden kakor drugi, sami vranei z belimi zve zda mi, sredi Čela.
Varšavska cesta se je vila proti jugu. Xa levi strani njive in trav niki litovske ravnine, na desni nizke, stare, v tla |K)grez|ijene lesene bajte.
Pocimi je prikrivala vse bela ene/.nn odeja. Rela tišina je glas nik tožnoKti. Se v<vja otožnost oh haja človeka v temnih jesenskih ve.'erih, ko piha veter po praznih poljanah in poje starve litovsko prarm. A veter žvižga v teh krn-H- in dan in grize lica kakor
Jo
ijhuj*
tonj »m, ili ii
r- zi
11
^t kilometrov ml želnzni-no stran. »Uv^ttle^^t na dru-io hitsarji v rdečih hlačah 'ke glave. Nobene hrane za če oilltrjeno partijo vin-okers.
časen sedež štaba, rji so stali na pragu Ncm-t a ko ko prvi daj t vojne po aeijskem načrtu zasedli nen. V ta namen so bile [»ri pravi jene tri oficirske A blagajnik je imel >ne tri vrečice, v vsaki po itih mark za vsako patru-
je bila čisto blizu, za re-iupo. V klubu so eitali po-nemški armadi. Častniki tali zastavic* na zemljevid I i s M>stilom nemško ozem-
f>8 dva dni ro nameravali zasesti Koenig*berg — stari slovanski Kralovec.
Kdo bi mislil, da se mu bodo fez nekaj let husarji res približali na razdaljo topovskega strela?
Poveljnik polka baron Kride-ner, je bil visok, suh mož plešaste glave, orlovskega nosu in svetJo-modrih oči. Od panitiveka, ko še imeli vitezi oprode, je bij njegov znameniti grb — trije srebrni jastrebi na škrlatnem ščitu — vpisani v rodopisno knjigo Kur-landije.
Baron je bil star vojščak, sedeč neprestano v jahalnieah ali skladiščih. Oženjen je bil 7. bogato plemkinjo, tiho, bolehno ženo, o-trok ni imel in ostal je pri vojakih iz navade.
Baron je celo pomisljal na bri-gandfp'ga generala in bil bi postal, da se ni odigrala tragedija, ki ga je za vedno črtala iz kandidatnega seznama. Zgodilo se je nekaj let pred vojno, neke tihe, tople poletne noči, ki bo za žarele zvezde nad Olginim štabom.
Začelo se je s tem, da je prihi-tej polkovnikov sluga Dobrovolski krepak husar z dolgo črno brado ves prestrašen v stražnico, kjer je spravil na noge vse. Husarji so vsak ,dan pričakovali "žolto nevarnost", groznega poveljnika ar madnega zbora generala' Pav'a Karlovima voz* B*nnenkampfa.
OLGIN STAB
—	Sedlati! — so kričali bradati stražmojstri z zlatimi aleksandrov-skimi kolajnami pod vratom.
—	Tir-lir-lir-li! — se je razlagala trompeta.
Husarji so gonili iz staj i*kre vranee, zapregali so municijske dvokofice in pohodne kuhinje. O-ficirji so hiteli v pohodnih uniformah k svojim eskadronnm.
—	Vse kaže, da se nam obeta nočni pohod od Wilkowiske, da udarimo zgodaj zjutraj na železnico. Potem obed s trobači in pijančevanje v ulanskem polku. Bo nekaj mrtvih tele*, o tem ni dvoma. Ulani se spoznajo na take reči.
Tako misli so rojile po jrlavi pobočniku Koki Ponomarevu ko je hitel k polkovniku po instrukei-je. Pred vrati si je poporavil uniformo in ko se je prepričal, da je vse v redu je pritisnil na kljuko in odprl vrata.
A čez nekaj minut je dirjal vse bled in prestrašen na trg. kjer so bili eskadroni že pripravljeni na polkovnikov prihod. Pobočnik jo •nahal / desnieo po zraku in kri-*al:
—	Pol k ravnika so ubi-li!
Štabni ritmojster Sultan-Girej,
je planil prvi v polkovnikovo spalnico, je stopil ne nekaj melike-ra in bil bi kmalu padel. Hitro je irižjra] električno svetilko.
Po vr.sti so prihajali častniki. St- ne. tla in strop vse je bilo poškropi ji-no s krvjo. Pri postelji na okrvavljenih rjuhah je ležal in stokal polkovnik z odsekanim nosom in globoko rano čez ves braz.
—	Rešite me!.... R«"ite me! Dva vojaška zdravnika sta mu
izpirala in obvezovala rane. Sluga Dobrovolski mu je vlival iz srebrnega čajnika votlo v razsekana usta.
Baron je bil še pri zavesti. Neprestano je klical slugo, govoril je > nekih zločincih in prosil je. naj hrzojavijo njegovi ženi. Na nočni omarici je ležal nabasan browning, na katerem so se poznali od t isti okravljenih prstov.
Baron je ' malu izkrvavel in n-mrl. Kdo ga je umoril ?
Stara gospodinja, ki je spala v sosedni sobi se je takoj po prvih klicih na pomoe zaklenila. Drhteč od strahu je potrdila baronove besede o roparskem napadu.
Toda to ni bilo verjetno. 'Poleg umora je bil izvršen tudi rop. Izginila je ura, zlata doza in prstan 7. rodbinskim grbom.
Kdo ve. kam bi bila krenila preiskava. da se ritmojster Nerenov-.ski ni začel zanimati za dve okol-notšti. Okno je bilo razbito od zno-
traj in sluga je bil v novi srajci, ki jo j" bil prav kar oblekel.
Dobrovolskega so aretirali. Spočetka je tajil, ko so pa zjutraj našli na vrtu zakopano uro. zlato dozo prstan in okrvavljeno srajco, se je udal.'Maz sem ubil polkovnika! Mučil uiP jtJ- hudič."
Sluga je povedal vse odkrito, kot motiv zločina je označil baronovo ravnanje z njim. Pretepal ga ni. včasi mu j-* dajal napitnin^, in na svoj način ga je imej celo rad. Toda 7.a vsak prašek na aro-lenici. za drobtinico na prtu g? je poklical k sebi in vprašal: — ''Dobrovoljski, kaj je tole?" Tn sunil ga je s pestjo v nos. To seje dogajalo dan za dnem. Sluga je opetovano lepo prosil naj'ga pošlje v eskadron, toda polkovnik o temi ni hotel ničesar slišati. Častniki so potrdili vse. kar je Dobrovolski izpovedal. Poveljnikova pedantič-nast je bila kriva, da je isluga pobesnel. Spečega je razsekal ha postelji 7. njegovo lastno sabljo.
Vojaška disciplina je kruta in ue pozna usmiljenja. Vojno sodišče se ni moglo ozirati na olajševalne okolnosti. Morilec je bil ob--ojen na smrt.
Obsodbo je posluša] mirno. Samo malo so se zganili črni brki nod nosom. Vdova ubitega se je obrnila na samega carja s prošnjo, naj Dobrovolskega pomilosti. Toda prošnjo so zadržali, boječ se. da bi je ear ne uslišal.
Čez teden dni so vpričo polka in eskadron a smolenskih ulancev l>obr<• v<»Iskega ust reli 1 i.
In v temnih jesenskih nočeh, ko i'* veter žvižgal nad poljem in pel staro litovsko pesem, so husarji v sanjah še dolgo videli senco ustreljenega tovariša.
'Car Mihael' obsojen na smrt in ustreljenf
VABILO NA VESELICO.
SLOVENSKI DOM, Inc., priredi na dan 1. junija svojo veselico, ■ na katero ujudno vabi vse Sloven-' ce in Slovenke od tukaj in iz I okolice, da se jo kolikor mogoče v polnem številu udeleže. Začetek [ ob 8. uri zvečer. Igra slovenski ; orkester.
J Vstopnina za moške 50 centov, . za ženske pa 25c
Za d-obro postrežbo bo preskrbljeno.
Za obilen poset se priporoča odbor.
Frank Masle, tajnik..
(2x 22&24)
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
SPI MIRNO KOT OTROK
j "Odkar jemljem Trinerjevo grenko vl-! no. *pim kot otrok, ln povrnil se mi J«" »Udi trk «lt> jed L Ves**;, me ga I»ri|<>-TOČtll."	v
Win. LIEWERT, Buffalo, X. Y.
Kakšen je vaš
tek do jedi?
Iiguba teka do Jedi je prvo znamenje nevarnosti. Je ni bolj važne stvari za vade zdravje, kot je do. ber tek do jedi in močan želodec. Prt prvem pojavu bolezni, glavobola. nemirnega spanja in utrujeno-Kti, obrnite svojo pažnjo želodcu. Gotovo je vade drobovje zabaeano.
Za izboljšanje teka do jedi. odprave zapeke In okrepitev prebave, ni nobena druga tonika tako pri ljub. ijena, kot je slovito Trinerjevo
T RINERS
3STTER WINE
grenko vino. V tisočih domovih i-majo steklenico tega sredstva ved« no pri roki.
Ena jedilna žlica te okusne sestavine kalifornijskega vina, easeare in drugih ieliš*. užita pol ure pred vsako jedjo, je najbolj znana zaščita proti želodčnim neredom. Celo šk robna jedila se s pomočjo te sestavine hitro prebavijo. Kupite £e danes eno steklenico in pazite na uspeh. Pri vseh lekarnarjih, $1.25.
steklenica prost
PiSIte na Jo«. Trlner Company,
1333 So. Ashland Aye. Chicago, I IU.. za brezplačni vzorec.
Ime
.......
Naslov ... Mesto......
Drtav*......
Rusijo »o zopet začeli vznemirjati razni samozvanei, ki se izdajajo za -člane carske rodbine ali celo za carja saanega. V mnogih krajih sovjetske Rusije se pojavljajo pustolovci, ki trdijo, da so posdani od boga, da obračunajo s sovjetsko vlado in napravijo v ma-tuški Rusiji red. ZgodovLna se ponavlja. kar velja posebno za sa-mozvance v Rusiji, ki so nastopali vedno, kadar je preživljala ma-tuška Rusija težke čase in kadar >i je začelo ljudstvo prilaščati pravico poseči v državno upravo.
Težko je reči. ali so samozvanci posledica propagande tajnih monarh istič ni h organizacij ali pa izraz elementarnega pokreta med ruskim ljudstvom, ki je nezadovoljno s 'komunističnim režimom. Bolj verjetna je druga domneva. Nedvomno pa vzbujajo samozvanci v vrstah boljše viških prvakov strah pred bodoi'-notsrjo.
Največ, prahu je dvignila zad-je r*ase tajna organizacija, ki jo je vodil "car Mihael". Harkovska državna politična uprava {zloglasna 'rezvičajka) je tajno organizacijo odkrila in ugotovila,, da je samozvanec, ki se izdaja za carja Mihaila, neki Nikita Žmur-"•uk. Zanimivo je, da se je Žinnr-5uk s .]>omot'jo kmetov nad dve leti skrival in da so se pojavile v mnogih ukrajinskih vaseh organizacije, ki ho dozdnevnega carja Mihaila gmotno in moralno podpirale. Vršili so se eelo kongresi tajnih monarhističnih organizacij. V nekem kraju so našli agensi črezvičajke ♦> m pod zemljo izkopano jamo, v kateri so se zbirali privrženci carja MihaHa, ki >o imeli v jami tndi skladišče irožja in živil. Agenti črezvičajke .so morali nastopiti proti tajni monarlfiKtični organizaciji z orožjem in na obeli straneh so padle žrtve. Aretiranih je bilo 31 mo-narhistov, med njimi tudi Zinur-čuk.
Ti- dni se je vršil pred revolu-eijonarnim sodiščem v Umani proces proti carju Mihailu in njegovim privržencem. Zasliševanje prič je trajalo štiri dni. Preiskava je dogna-la. da je bila samo-zvančeva propaganda zelo intenzivna. Širile so se eelo fotografije, na katerih je -bil Žnuires fotografiran v krogu carske rodbine s krono na glavi in v krasnem plašen. PrebivaLstvo vasi, na katere je car Mihail že imel vpliv, ga je podpiralo tudi gmtflno. V njegovo blagajno je oddajalo prostovoljno živila, orožje in denar. Kmetje so samozvaneu prostovoljno plačevali davke. Med ljudstvom je bila razširjena vest. da pride kmalu do pro t i k am u n is {ič n e vstaje in da se pripravlja za komuniste bartolotmejska noč.
Državni pravdnik Morozov je
karakteriziral v svojem govoru Žuiurčuka kot tipičnega protire-volucijonarja in zahteval je zanj smrtno kazen. JSamozvaučeve privržence je razdelil v več skupin in naglašal, da so med njimi tudi nezavedni kmetje, ki so prišli pred sodišče, ne da bi se zavedali, kaj so zakrivili.
Razprava je končala tragično za "carja Mihaila'', in njegove najožje sotrudnike.
Žmurčuk, brata Zakrevski in Kopka so bili obsojeni na smrt in smrtna obsodba je bila takoj izvršena. Od ostalih 27 otožencev je bilo 25 obsojenih na večletno ječo, dva .sta bila pa oproščena.
40 DNI ŽIV POKOPAN
Med najslavnejše fakirje spada nedvomno Harid, o katerem piše »Sv h o ji be rg. Njvgovo pripovedovanje potrjuje očividec general Ventura. Bilo je v Amritsadu. piše SchUnberg, ko je prišel 4*)-letni fakir Harid k Runjit Singhu, češ, da se da na zahtevo živ zakopati in da ostane v grobu 40 dni. Runjit Singh je pristal na njegov predlog in je dal zgraditi med svoj« poletno rezidenco in anirit-sars-ko trdnjavo hišo. ki je imela samo en vhod. Iliša je biia zidana zelo solidno. Fakir si je izgovoril 20 dni za priprave na 40-dnevno smrtno spanje rn ves ta čas ga je Runjit nadziral. Fakir je pil skozi 20 dni .samo mleko in vzel toliko odvajalnih sredstev, da si je temeljito izpraznil želodec in čreva. Ko je prišel, d:: se da živ pokopati. so bili zbrani vsi dvorni dosto-jansitveaiiki.
Fakir si je najprej z voskom zamazal vse odprtine razen ust. Nato je začel globoko dihati in ko je imel v sebi dovolj zraka, je zatisnil oči in se 'Zgrudil kakor mrtve. Kazal je vse znake mrli-ča. Položili so ga v krsto, zapečatili pokrov in spustili krsto v grob. Na krsto iso položili debele deske, zasuli grob s prstjo in na-suli manj jwenice in rži. Končno so hišna vrata zaklenili na dve ključavnici, en ključ je spravil čuvar zaklada, drugega pa general Ventura. Vsakvh osem dni so v navzočnosti Rimjit-:Sig-ha gro-b pregledali.
Nastopil je 40. dan. Odprli so grob in krsto ter našli fakirja v isti legi, kakor so ga bili pokopali. Fakirjev sluga je začel svojega gospodarja oživljati. Napravil je nekak obli ž in ga položil fakir ju na glavo, ki je bila še" vedno topla, kakor na dan pogreba. Slednjič je začel .sluga fakir ju masirati ude in odstranil je vosek, s katerim je imel za maše ne odprtine. Fakir je odprl oči in oživel.
-rrrr-i.
-r—r
-TSBT
GENERAL SARRAIL IN NEMŠKI KR0NPR1NC
Izlet pod osebnim vodstvom
Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za
26. JULIJA, 1929
s parnikom
"ILE DE FRANCE"
francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe.
Izlet bo vodil zo/mt osebno naš ur cul nil: —
Mr. JOHN K REČIC
Njcgwc izkušnje pri našem potniškem oddelku V a m jamčijo la udobnost in brezskrbno potovanje.
Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, \ da se čim prej oglasi in si tako zagotovi V' dober prostor.
Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
BEDUINSKA DRŽAVA DOBILA PARLAMENT
O nedavno umrlem francoskem generalu Sarrailu. poveljniku na solunski fronti, priobčujejo francoski listi zanimivo zgodbo. Bilo je 1. januarja 1915, ko je bil vr- odpade na vsakih 10,000 prebi-
ŠTEVIIiO KOMUNISTOV V RUSIJI.
Ruski novinar Talin priobeuje v pariških "Poslednjih Novostih" zanimivo primerjavo števila komunistov v sovjetski Rusiji s številom prebivalstva. Po ljudskem štetju iz leta 1926 je štela Rusija 48.013,000 prebivaliev. Po štetju komunistov leta 1927 je znašalo njihovo število 1.064,282 tako, da
hovni poveljnik obleganega Ver-duna. Tega dne se je pojavil neki nemški stotnik v družbi vojaka, ki je nosil belo zastavico, pri francoskih sprednjih stražah in oddal poveljujočemu častniku listek. v katerem je nemški general v. Guendell prosil, naj bi stotnika spustili nazaj, ko odda pismo, kil ga pošilja nemški kronprinc generalu Sarrailu. To pismo je bilo prav za pra<v fotografija nemškega prestolonaslednika v pre-eej narejeni marcijalni poizi, 7. lastnoročnim podpisom in naslednjimi vrsticami:
"Gospod general!
Želim svojemu viteškemu nasprotniku srečno novo leto. — Viljem, prest otf ona^ednik".
Stotnika so spustili nazaj, — s praznimi rokami. Ko je prebral francoski general navedene vrstice, je dejal na'kratko: "Odgovora ne bo!" Tako pripoveduje jo francoski listi.
valeev 72 komunistov, kar znaša v odstotkih 0.72. Razmerje meti komunisti in prebivaLstvom je pa v mestih drugačno nego v vaseh. V mestih znaša število 'komunistov 3.19%, na kmetih pa saiino 0.26%.
V	ruskih mestih so komunisti dvakrat močnejši nego na kmetih. Največ komunistov je v Leningradu in sicer 5.11%, dočim jih je v Moskvi 4.66%.
Število komunistov v pojedinih krajih ni enakomerno in je znatno odvisno od kuturne stopnje prebivalstva. V manj kulturnih krajih je več komunistov. Izvzeti sta saimo mesti Leningrad in Moskva. Tako je na pr. v Azerbej-džanu, kjer je 88.4% nepismenih, 1.17% 'komunistov, v Gruziji 1.06%, na Ukrajini, ii ima največ nepismenih, pa 1.51%.
V	celi Rusiji je bilo leta 1926 okrog 200,000 podeželskih komunistov. Vasi so našteli v istem letu 308,000. Če torej, razdelimo vse
Zaeetkom aprila se jt> končno sestal zakonodajni svet Zajorda-na. to je neke vrste parlament, v katerem je 10 izvoljenih poslancev, (j jih je pa imenuje vlada. poslancev je pismenih. 3 so pa nepismeni. S sklicanjem tega parlamenta je stopila v veljavo pogodba, s katero priznava Anglija dedno monarhijo Zajordan. Xaei-jonalisti so pa sklicali protestni shod. na katerem so odklonili an-gleško-zajordansko pogodbo in novo ustavo Zajordana ter skle-' tiili protestirati pri Ligi narodov proti nezakonitim parlamentarnim volitvam. Xacijo na listi trdijo, da 5e Anglija organizirala vpade Va-habitov na Za jordansko ozemlje.
Zajordan je ozemlje med Jordanom in Arabsko pustinjo. Na severu tvori mejo reka Jermuk, kjer se sedaj gradi velika jordan-1 ske elektrarna, na jugu sega Za- i jordan do Arabskega zaliva proti Rdečemu morju in vahabske kraljevine lledžas. Cela država meri ( 50,000 km in od teh je 30,000 ne- | rodovitne, zajHiščene zemlje. 1're- ; bivaleev šteje država 250,000, ve- ' činoma Redninov. Glavno mesto Aman šteje okrog 20.000, pretežno j krščansko mesto Es Salt, pa 12 tisoč prebivalcev. Razen teh dveh mest v Zajordanu ni mesta, ki bi imelo nad 500 prebivalcev.
Zajordan, določen prvotno za' židovsko kolonizacijo, je bil leta , j 1920 administrativno tehnično lo-[ een od Palestine, ko se je pojavil na zajordanskem ozamlju emir Abdullah in izjavil, da hoče navaliti s svojo vojsko na Damask, j Angleži so mu hoteli zamašiti usta ali pa so mu mislili storiti uslugo Franciji in zato «so mu poverili začasno upravo te beduinske države. Ker pa prebivalstvo z njim ni bilo zadovoljno in je bila ne-| varnost, da pride do prevrata, je ; Anglija leta 1925 sklenila z njim : pogodba in mu definitivno izročila upravo Zajordana. Država je spojena na vzhodu preko pustinje z Trakom, kjer vlada Abdul-lahov brat- Faisai. S pogodbo je bil ustanovljen za jordanski parlament, ki ima pravico kontrolirati kralja. V sporih med kraljem in parlamentom odločuje Anglija.
RAD BI IZVEDEL za naslov od bratov FRANK in M IKK JAK-SKTIC. doma pri Ilirski Bistrici. Pred leti >ta bila v Pennsylva-niji. Prasim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali ]>a naj se sama zgla-sita ; poročati imam nekaj važnega. — Tomo Jaksetič, 1243 East 61 St., Cleveland, Ohio. (3x 2:3—25)
komuniste talco, da pride na vsako vas eden, ostane še vedno 108 tisoč vasi brez vsatkega komunista.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor 3« namenjen potovati v sta* rl kraj. Je potrebno, da Je pooSen « potnih U stili, prtljagi ln druglU stvareh. Vaied nafte dolgoletne 1*-kuSnJe Vam ml tamoremo dati najboljša poj ae uita ln priporočamo, ▼edno le prvovrstne brzopamlke.
Tudi nedrtavljanl aamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali • mesecev In Be mora delati proSmJ« v«a J en mesec pred od potovanjem tn to naravnoet v Washington, D. G* na generalnega naaelnlfikega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 81. julija 192€ se nikomur več ne počlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec oteih no, bodisi v najbližji naselniSkl o-rad ali pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potnje ven i*nm dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi a* va amerlSka priseljeniška postava. Glasom te poatave aamorejo ameriški državljani dobiti svoj« lea* in neporočene otroke izpod 21. leta ter amerlSke državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. joal* jem 1928. leta poročene, laven kvota
Jugoslovanska kvota snsJa is 7» dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-riil ameriških državljanov. xao0)a ameriSkib državljank, ki so ss pa 1. junija 1928. leta poro&ll tn f* Uedelci, osiroma žene ln nepor*-•eni o trod izpod 21. leta onih ns-državljanov, ki so bili postara« prlpuSčeni v to deželo za stalno M. vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, aaCa» klnj Itd., ki spadalo v kvoto braa vsake prednosti v Isti, pa ss at sprejema nlkaklh proisaj aa u» rtkanrtrS via«)«.
STATE BANI
Rdeče rože
SOMAN.
Za Glas Naroda priredil G. P,
POGLED V ZRCALO
33
(Nadaljevanje.)
Na potovanju sta našla dobro družbo, Vateri sta se bolj pridružila kot delajo to ponavadi novo-poročenei. Dosti lepega ter novega «ta videla in vsled tega ni manjkalo razvedrila, da odvrne njih moreče mlsJi.
Na ta način je hitro poteklo par tednov in nastopila sta potovanje preti domu, ne da bi prišla bližje drug drugemu kot poprej.
Dne 12. avgusta naj bi prišla Josta na slovesen način na grad Namb erg.
Rajner se je že pred svojim odpotovanjem dogovoril s Ileilma-noin o vsem. Iz lastnega nagona je storil slednji vse, da se na jskraj-jiO slovesen način proslavi vhod nove gospodinje. Grad je bil vsi »d tega slovesno okrašen od 2 not raj in zunaj in tudi eela pot skozi park v grad. Pri vratih parka je bil postavljen slovesen mlaj.
Šolski otroei iz vasi, kmetje ter vsi podložni so tvorili na prostoru pred gradom špalir v svoji najboljši nedeljski /oieki. Ura prihoda je napočila.
Pred gradom je stal Heilman .s svojimi pri uradniki. Pred njim je eeptala, boječa ter ra/.burjena, njegova lepa, plavolasa hčerka, ki je komaj dorasla v devico. Nosila je belo oibieko z modro šerpo ter z vencem cvetk na svojih laseh. V rokah je držala velik šopek cvetk. Tega, naj bi izročila mladi gospodinji s primernim pozdravom. Neprestano je ponavlja H a deklica pesen ter vzdilmila sempatam nervozno, vsled česar jo je oče večkrat posvaril:
—	Le mirno kri, Marjetica, vse bo dobro izpadlo.
Tedaj pa se je pokazala pri odjwtem portalu ponosna, kraljevska postava, v dolgi, beli obleki ter brez vsa'kega nakita, — grofica Geilinda. Tudi ona je nosila cvetke v rokah, dragocene rože vseh možnih barv. Tekom odsotnosti Rajner j a je prihajala vsaki dan v grad, se mudila dolgo časa v knjižnici ter je tudi, kot dosedaj, zav-živala svoje obede v gradu. Tudi danes je prišla, da pozdravi mladi par.
Par minut po njenem prihodu se je pripeljala kočija, v kateri .4ta sedela oba novoporočenca. Veselo, jasno solnce je sijalo ter osvetljevala prihod mlade gospodinje in od vseh strani so ji nazdravljali ljudje. Gerlinda je stisnila skupaj ustnici, — kajti pred osmimi leti ji niso nazdravljali na tak način.
Prva oseba, katero je zapazila Josta na pragu svojega novega doma, je bila Gerlinda. Kot pri prvem srečanju se je Josta stresla tudi sedaj.
Takoj pa je poletel vesel smehljaj preko lica grofice in Gerlinda ji je izročila šopek cvetk. Nato je stopila naprej hčerka administratorja ter izrekla svoje r i mano voščilo. Na koncu je pozvala vse i.avzoče, naj vzkliknejo }>ozdrav za grofico Namberg.
Zahtevani pozdrav je prišel z velikim tmščem. Heilman je imel ;*reje generalno preizkušnjo in vse je izpadlo kot pričakovano.
Jtajner se je dvignil v vozil ter se zahvalil svojim ljudem pri-: rčno, takisto v imenu svoje mlade žene, ki je prijazno pozdravljala ia vse strani. Na koncu je obljubil grof svojim ljudem poseben j raatnik. ki naj bi se vršil, kakor hitro bi bila letina pospravljena.
Ta obljuba je bila sprejeta z velikanskim odobravanjem.
iNato je skočil Rajner iz voza ter dvignil ven svojo mlado ženo, da jo odvede v svoj grad.
£Ca pragu je pozdravila grofica Gerlinda mladi par.
—	Vesela ter srečna sem, da sta se vrnila domov. Tako samotno in tiho je bilo zame v teh tetinih in ja<l sem tako predrzna, da vaju prosim, da mi dovolita majhen prostorček v vajinem srcu in v va-
-e bom lahko solnčila v vaši sreči, — je rekla, glo-
Hm je vzela Josto v svoji roki, kot da jo je željno
_ ;» "i n_I priea ko» aia.
Mlada žena pa je lahko odvrnila par prijaznih besed z velikim I reniaganjem. Bilo .ii je pri srcu, kot da je padla v grofico Gerlin-(io temna senca na njen novi dom. Grof Rajner pa je pozdravil Ger-lindo z veliko gorkoto ter prijaznostjo.
—	Najina hiša bo vedno tvoja, Gerlinda, Čim pogosteje boš pri nas, tem bolj bova vesela. Jaz se veselim na ure kramljanja s teboj. Ali si se d<»bro vživela v hišo za vdove?
Gerlinda je napeto motrila obraza obeh. Videla pa ni v njih ničesar. <V-ar se je bala. V svoji notranjosti je zavriskala od veselja. Rajner ni našel sreče ob strani Joste tekom tednov samotnega bivali. ia ž njo. Sdaj pa je bila ona tukaj, da pazi, da si bosta ostala oba človeka tuja v svojem srou.
Ljudje so se nato razšli in služabniki so se vrnili na svoja me-
sta.
Gerlinda je odkorakala, kot samoposebi umevno, poleg mladega para, kot da je pripravljena, ne pustiti ga samega.
Tedaj pa je morala doživeti, da je nova gospodinja Namberga precej energično pričela z inieijativo.
—	Jaz sem nekoliko trudna, draga Gerlinda, ter si žecm počitka. Na po*i sva od najbolj zgodnjega jutra. Oprosti naju za nekaj časa. Kakorhitro se h*m ogledala v svojem novem kraljestvu, se bom sama oglasila v hiši za vdove. Nato pa nama boš storila veselje ter naju pogosto obiskala. Jaz se ti prisrčno zahvaljujem za tvoj sprejem. Na svidenje torej!
S temi besedami ji je podala roko. Grofica Gerlinda je bila odslovi jena ter se ji je takoj pojasnilo, da bo uživala v bodoče le pravice gostoljubnosti v teh prostorih. Bila je za spozoauje bledejša, a je vendar ohranila svojo hladnost.
Grof Rajner je bil v bistvu vesel, da je Josta sedaj odslovila Gerlindo, vendar pa je bil nekoliko v zadregi, da se je zgodilo to na tako energičen način. Vsled tega je prijel roko Gerlinde, jo poljubil ter rekel prisrčno:
—	Kakorhitro bomo v teku, se zopet' vidimo. Midva Se že ve-eliva na večrne ure kramljanja, kadar me ne bo zahteval nikak po-
seii. Na svidenje torej, draga Gerlinda!
Ta se je nasmehnila, kljub gnevu v svojem srcu.
—	Na svidenje torej! Odpočij se dobro, mala žena, kajti ti si nekoliko bleda ter izmučena.
S temi besedami <se je umaknila Gerlinda.	J
Grof Rajner je odvedel svojo ženo v njeno sobo. Prvo, kar je videla Josta tamkaj, je bil šopek rdečih rož. s katerimi je bila okrašena njena soba. Sladek vonj ji je prihajal nasproti. Globoko ga je vdihavala.
—	Kdo je okrasil vse tukaj tako krasno, Rajner? — je vpraša.
—	Tb se je zgodilo na moje povelje, Josta. Ali te nekoliko veleli vwe to I
Lahna fdečica je stopila v njena lica.
domu, irinjena.
Palme so šelestele v lahnem vel tru. Stal sem ob balustradi in vdihaval nočni zrak.
V kazini je sedela na nizkem ka-napeju ob zidu vitka dama, ki je napravljala vkljub temu, da je bila v ženski obleki, vtis moškega. Njeni lasje so bili izpremešani s sivino. Ostrižena je bila po najnovejši modi.
Sedela je nepremično na mestu, buljila predse in v njenem pogledu je bilo nekaj togega, da, kar strmega.
Najbrže spet žrtev igre! sem pomislil vstopivši in že hotel oditi v spoznanju, da itak ne morem pomagati. Morda je dama to zapazila. Dvignila je glavo in uprla vame svoje prekrasne oči.... Svoje plave. otroške oči.... Gledala me je, kakor bi prosila, naj ji pomorem.
Ilotel sem ze stopiti bliže — te-dajei pa zagledam mladega moža, ki me je meril z ostrim, da iziva-jočiin pogledom.
Pomislil sem in se spombnil, da sem tega človeka že nekje videl. Mladi mož je položil prst na usta ter me z migom povabil, naj pridem za njim skozi vrata.
Zunaj sva si stisnila roke. Zelo me .je ijznenadilo, ko se mi je predstavil kot Julietta, genijalni ženski detektiv iz Pariza. Poznala sva se že delj časa, seznanila pa sva se pri,neki priliki, ko sva razpravljala o zločinskih tipih. Odkar pa se je bila omožila z grofom Mainhabielom, je nisem več srečal. Česa je prav za prav iskala tu?
"Poslušajte gospod", mi je r1-kla. "Na vprašanja, ki jih poraja vaša radovednost, dobite odgovor drugič. Danes imam posla z dru gimi zadevami. Ali vas morda zg • nima dama, ki sedi osamljena na kanapeju ob steni? Ce vas zanima, prosim, da se ničemur ne Čudite in tudi ničesar ne izdaste."
Pritrdij sem ji in kmalu nato sva stala v kazini-
Gospodična Julietta se je lahko priklonila pred elegantno damo v črni svili in me ji je predstavila. Rekel nis°m niti besedice. Dama me je pogledala z začudenimi, velikimi očmi.
"Pojdimo vendar v restavracijo!' je čez čas predlagala Julietta.
Veselilo me bo, če hočeta biti moja gosta." In "gospod" Juliette je ponudil dami v črnem svojo roko....
V mali intimni dvorani je Julietta spretno uredila, da je morala dama v črnem sedeti tako. da se je videla v zrcalu. Vsaka črta na njenem licu se je zarisala na steklu.
Molčanje mi je bilo zelo nepri-jetno, govoriti pa nisem smel, ker sem bil dal besedo, da ne bom.
Kmalu sem opazil, da zasleduje Juliette vsako črtico na obrazu dame v črnini. Dama je postajala čedalje nervoznejša. Nenadoma je skočila pokoneu in skoro bolestno vzkliknila :
"Dovolite vendar, da sedem drugam, saj se ne morem venomer gledati v zrcalu!"
Uslužno se ji hotel odstopiti svoj prostor, toda Julietta mi je po-raignila. naj ne storim tega.
"Madame." je Julietta s porogljivim glasom segla vmes, "taka lepotica so vendar ne sme sramovati svojega lica!"
"Pustite me, lepo vas prosim, pustite me pri miru! Zrcalo mi kaže strašno podobo in jaz ne prenesem tega."
Dama je postala še nervoznejša.
Glas ji je nenadoma potemnel. Zdelo se je, da govori moški, ne ženska.
"Kaj vidite tam?" je zlobno, a nedolžno vprašala Julietta.
Dama v črnem se je zdrznila, kmalu pa se je njeno lice docela izpremenilo. Pogled ji je postal nekam zamaknjen.
"Hipnotizirana je!" mi je šepnila Julietta. In velela je dami, naj pove vse, kar se kaže njenim duševnim očem.
"Vidim majhno ribiško vas.... Zvečer.... Čolni se vračajo k bregu...."
"Kaj že? Dalje p* f ]
] "Krčma.... Ljudje sedijo pri vinu...."
j "In kvartajo. Tudi jaz sem med
njimi. Poleg mene sedi oče in mi 1 i
preti, ker sem zaigral vso gotovino.... Oče me napade, jaz zgrabim nož in-— On pade, jaz pobegnem v Pariz....
....nastanim se v lepi razkošni palači. Zopet igram. In sleparim. Vsi izgubljajo, samo jaz dobivam.... Gostje prihajajo v spremstvu lepih deklet. Ko izgube vse do zad-j njega, zastavljajo svoje spremi je-'valke. In potem prihajajo kupci 'suženj in odkupljajo dekleta. Za i vsako dobim 10 ali 20 tisoč fran-«kov. Dekleta kriče.... brcajo, se branijo ....Nič jim ne pomaga. — i Vsako zvežejo in jo nesejo v voz. , v vozu jo omamijo, potem pa haj-di na vlak in z železnico do pristanišča, kjer jih vkrcajo za vožnjo v južno leriko.... Vem, do-jbro vem. da je to kupčija, a nekdo, ki me je dobil v oblast po smrti mojepra očeta, mi ne da svobode.... Ne morem naizaj in ne
morem. Denarja imam kakor peč -ka, ime mi je grof Mainhabile. Seznanim se z dražestno deklico, z neko Juliette, hočem se z njo poročiti, zaroka je že sklenjena, in končno.... končno.... pravi moj spremljevalec, naj pretrgam vse zveze, ker je Julietta policijska vohunka...." *
Lasje so se mi naježili od groze.
Julietta je potegnila iz žepa piščalko in zazvižgala.
Dama v črnem se je prebudila, j osvestila se. Pomela si je oči in j dejala:
"Oprostite, zdi se mi, da sem sanjala...."
Obdali so nas detektivi.
Julietta je izpregovorila:
"Grof Mainhabile, vaše pravo ime je Andre Ravel! V imenu zakona vas proglasim za aretiranega. Obtoženi ste trgovine z belimi sužnjami. goljufije v igri in očeto-mora...."
Andre Ravel — dama v črnem — je odrevenel. Detektivi so ga odvedli.
Julietta in jaz sva stopila v park. Palme so šelestele v lahni nočni sapici.
parnikdv ■« Shipping N«»s
Prudential Bank
(Prej ZAKRAJSEK & CESARK)
PRIREDI SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ
dne 22. JUNIJA 1929, na parniku
MAJESTIC
ki je največji osobni parnik na svetu. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane znani rojak —
Mr. JOSEPH MlIIETACII
iz Cleveland, Ohio, ki je že spremljal enako potovanje pred par 1"-ti na istem parniku, in torej pozna parnik in pot.
Ako torej hočete potovati na dobrem in velikem brzoparniku, v veseli in prijetni družbi ter pod izkušenim spremstvom, tedaj se pridružite temu skupnemu potovanju.
Za vsa iiaduljna pojasnila se obrnite na
PRUDENTIAL BANK
622 NINTH AVENTE	NEW YORK. N. Y.
ali pa na
WHITE STAR LINE
International Mercantile Marine Co. No. 1 BROADWAY
NEW YORK
KNJIGARNA "GLAS NARODA
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .....................65
Agitator (Kersnik) broS........80
Andrej Hofer................... JO
Arsene Lupin ...................60
Beneška vetleževalka .............35
Belgrajski biser .................35
Beli mecesen ....................40
Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75
Bele nori, mali junak...........60
Balkansko.Turška vojska .......80
Balkanska vojska, s slikami.....25
Bera« s stopnjic pri sv. Roku ..f .50
Blagajna Velikega vojvode.......60!
Boy, roman .....................65
Burska vojska...................40
Bilke (Marija Kmetova) .......25
Beatin dnevnik .................60
Božični darovi.................. .35
Božja pot na Šmarno goro.......20
Božja pot na Bledu .............20
Boj in zmaga, povest ...........80
Cankar: Bela Krizantema.......73
Grešnik Lenard, broS... .70
Mimo življenja .......80
Cvetke .........................25
Cesar Jožef II................. .3*
Cvetina Borograjska ............ .50
Čarovnica ...................... .35
Črni panter, trd. vez............80
broš. .............60
Čebelica ........................ .25
Črtice iz življenja na kmetih____ .35
Drobiž, salbi car in razne povesti —
spisal Milčinski ...............60
Darovana, zgodovinska povest .. JO
Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti ............ .35
Drama v zraku, roman...........40
Dolga roka .................... JO
Do Ohrida in Bitolja...........70
Deteljica ........................60
Doli z orožjem ................. JO
Don Kišot iz La Manhe...........40
Dve sliki, — Njiva, Starka —
(MeSko) .....................60
Devica Orleanska .............. JO
Duhovni boj ................... JO
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljeki ....................... .40
Elizabeta ..................... JtS,
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
arovška tikhariea ................ .80
Fran Baora Trenk .............35
Filozofska zgodba ..............
Fra Diavolo ....................
Gozdovnik (2 zvezka) ..........
Godeevski katekizem ............
Gostilne v stari Ljubljani ......
Grška Mytologija ..............
Gusarji ......................
Hadži Murat (Tolstoj) ........
Hektorjev meč ................
Hči papeža, trdo vez.............
Hudi časi, Blage duše, veseloigra
Hiša v Strugi ..................
Iledvika........................
Helena (Kmetova) ............
Hudo Brezdno (II. zv.) ........
.60
JO .1.20 .25 .60 1,— .75 .60
.75 .50 .35 ,40
.35
Humoreske. Groteske in Satire,
vezano ......................80
broširano ...................60
Izlet gospoda Broučka ..........1.20
Iz tajnosti pri rode...............50
Iz modernega v set a, trdo vez. 1.66
Igračke, trdo vez. „..............1.—
broširano .................. .80
Igralec .........................75
Jagnje .........................30
Janko in Metka (za otroke) ____ .30
Jernač Zmagovat. Med plazovi.. JO
Jutri (Strug) trd. v..............75
broš........................ .60
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih..................10.—
Sosedov sin, broš. .............. .40
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broširano ...............6.. .75
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) I. zvezek ...........60
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) II. z v..............60
Kako sem se jaz likal
(Alešovec) III. avezek.........60
Korejska brata, povest lz miši Jonov v Koreji .............. .30
Kmečki punt. trd. vez.	1.20
broš. ....................... JO
Krvna osveta .................. .30
Kuhinja pri kraljici gosji nožici JO
Kaj se je Markam sanjalo.......25
Kazaki .........................go
Kmetske povest, trda vez....... 1.—
Kraljevič berač................. jfl
K rižev pot. roman (Bar) trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika .70
Kaj se je izmislil dr. Oks.......45
Levstikovi zbrani sipsi ......... 90
L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in
legende — Tolmač (Levstik) ...70
25. maja:
Minnetonka, Cherbourg
New York. Cherbourg. Harcburs
Leviathan, Cherbourg
Cont« Grande. Naiwll. Geno..
S*, maja:
Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
SO. maja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
81. maja:
II® de France, Havre (Izlet) 8tatendam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli. Genova.
1. Junija:
Ma jest ic, Cherbourg lielgenland, Cherbourg, Antwerpen i iJeutschland, Cherbourg, Hamburg . Minnekahda, Boulogne silt Mer (
3. junija:
Berlin, Cherbourg, Bremen
5.	Junija:
Berengaria, Cherbourg l*resident Harding. Cherbourg, Bremen
6.	junija:
iluenthen, Boulogne sur Mer, Bremen.
7.	Junija:
Paris, Havre Vulcania, Trst Olympic, Cherbourg
Volendam, .Boulogne sur Mer. Rotterdam Minnewaska. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen
Hamburg, Cherbourg, »Bremen Republic, Cherbourg, Bremen
10. Junija:
Culuinbus, Cherbourg, Bremen
12.	junija:
Maurelania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg
13.	Junija: France, Havre Luetzow, Bremen
14.	junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
Minnesota, Boulogne sur Mer
15.	junija:
.Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg President Roosevelt, Cherbourg, Bremen
Conte Biaxicamano, Napoli, Genova
17.	junija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
18.	junija:
Karlsruhe. Boulogne sur Mer. Bremen
19.	junija:
lie de France. Havre Aquitania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen
20.	julija:
Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanj« na ogromnih oarnikih:
lie de France 31. maja; 19. jun.
(Ob polnoči)
Paris 7. junija; 25. junija.
(Ob polnoči)
France 13. jun.; 1. julija.
(6. zv.)
NaJkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpražajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NFW YORK. N. Y.
21.	Junija: Majestic, Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur
Mer, Itoterdam Roma. Napoli, Genova
22.	Junija: Minnetonka, Cherbourg
St. I> »Li is, Cherbourg. Hamburg
25.	junija: Paris. Havre Suturnia, Trst
26.	junija: Berengaria. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen
27 junija:
Olympic, Cherbourg Dresden. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen
28.	Junija:
IYe»id»-rite Wilson, Trst Statendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam
29.	junija:
rielger.':- nJ, Cherbourg, Antwerpen
Maaretania Cherbourg
New York, Cherbourg. Hamburg
Leviathan, Cherbourg
Conte Grande, Napoli, Genova
Minnekahda, Boulogne aur Mer.
1.	julija: France. Havre
2.	ju'ija:
Columbus, Cherbourg. Bremen Ityndain, Boulogne sur Mer, Rotterdam
3.	julija:
Homeric. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen
4.	julija:
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg. Muenchen, Boulogne aur Mer. Bremen
5.	julija:
lie de France, Havre Veendam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli, Genova
6.	Julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen
I >eu t sell land, Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen
9.	Julija:
Majestic, Cherbourg
10.	julija:
Aquitania Cherbourg
11.	Julija:
Cleveland. Cherbourg, llajnburg
12.	Julia: Paris, Havre Vulcania. Trst (Izlet) I-apland, Cherbourg. Antwerpen Volendam. Bouluogne sur Mer Rotterdam
Minnesota, Boulogne sur Mer
13.	Julija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16 Julija:
Karlsruhe, Boulogne sur Mer, Bremen
Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
17.	julija:
I'resident Roosevelt. Cherbourg. Bremen
18.	Julija:
Stuttgart, Boulogne sur Mer. Bremen
19.	julija: France. Havre Olympic, Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen
20.	julija: Minnetonka. Cherbourg
Albert Ballin, Cherbourg. H.imburg Conte Biancamano, Napoli, Genova
23.	julija:
Berlin, Cherbourg, Bremen
24.	Julija: Mauretanla, Cherbourg
George Washington Cherbourg, Bremen
26.	Julija:
lie de France, Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne sur Mer
Roma. Napo!!. Genova
27.	Julija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. Louis, Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 31. julija:
Dresden, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Bremen
WHITE STAR LINE
VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO
v udobnosti in brez skrbi.
r>a. — fasi so se izpremenili. Sedaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba Je le. da se pridružit« našemu
IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija na S. S. MAJESTIC
največjem parniku sveta
ln deležni boste najbolj prijetne vožnje
Mr. Josip Mihellc iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav do Ljubljane in Zagreba.
Mr. Mihelic je že vodil podobne izlete tudi na Majestic ter pozna parnik In evropske železnice. Brigal se bo za važo udobnost ter prevzel nase vse skrbi. Vi mu boste sledili ter se v-seliii potovanja. AH se vam nudi Kaka boljSa prilika za obisk stare domovine?
CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE:
III. razred Iz New Yorka do Cherbourga ......
III. razred Cherbourga do Ljubljane _______
Hi. razred Cherbourga do Zagreba. ............*
It razred iz New Yorka do Cherbourga	.................
11 razred iz Cherbourga do Ljubljane .... ...............
II. razred iz Cherbourga do Zagreba ....... .............. \
»102 50 1 IG.50 % iS 10 $157.50 % 26.29
Kupite vnaprej plačane listke za svoje prijatelje! Za pojasnila vpražajte pri
PRUDENTIAL BANK
(Zakrajšek <&. Cesark)
455 W. 42nd Street	New York N Y
ali pri
WHITE STAR LINE
No. 1 Broadway- Inte'rnational Mercantile Marine Co
New York
2. iv. Otročje igre t pesenrah —
Različne poezije — Zabavljiee in puSiee — Jeza na Parna s, — Ljudski Gals — Kraljedvorski ro-. kop is — Tolmač < Levstik) .. .70 Trdo vezano..........L—
5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.....*.......70
Naročilom je priložiti denpr, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če
pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York