Dolenjske Novice Izhajajo 1. in 15. vtaoega tnoseca. Ccd» )iiu je celo Kdor želi kako ozoanilo v „Dolenjske Novice" na-loto 1 gid., sa pol letA 60 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plaća za dTostopoo petit^vrato 8 kr. za sprejema J. KrajiC v Novsm mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvarL KmetoTalcI pa kmetijske postave. L Marsikateri kmetovalec misli, da od države nima nikakih koristi, marveč, da mora le plačevati davke, ob katerih gospoda dobro živi. Temn, se-reda, ni tako, ampak kakor vežejo dolžnosti državljane državi nasproti, ravno tako ima država dolžnost skrbeti za svoje ude vsestranski ; skrbeti mora za mir, za varnost premoŽenja, za napredek T vseh strokah človeškega delovanja itd. Da pa more država svoje dolžnosti tndi iz-polnovati, treba jej je zastopnikov, kateri jej urejajo in izdajajo dolořila, skrbe, da se ta določila izvršujejo in opazujejo, kak upljiv da napravljajo v obče in v posameznih delih. Ako vpljiv ni po vsem povoljen, treba je določilo prenarediti, oziroma popraviti. Ta delavnost države pa zahteva nmogo stroškov, katere morajo povrniti tisti, za katere se dela. Ker skrbi in dela država za vse državljane, ravno tako morajo vsi državljani — vsak po svoji moči — nositi državna bremena. Ravno tako, kakor v državi, je tudi v posameznih deželah ; le da ima skrbeti država za vse dežele na znotraj in na znnaj, dežele pa le za se, opiraje se na državna določila (postave). V deželah zopet oahajamo okraje s svojimi oblastmi in v okrajih obSioe s svojimi zastopi, vse s svojimi delokrogi. Važneja določila izdajata država in dežela. Ta določila so veljavna za celo državo, oziroma za tisto deželo, za katero so izdana ; imenujemo jih pa navadno postave ali zakone — državne in deželne. Postave nam določujejo, kako naj živimo in delujemo. Sicer nam pnste precejšen prost delokrog, vendar nam mnogokrat storiti velevajo, kar je v obče dobro in koristno; kar pa bi vtegnilo v obče, ali pa tndi posameznema škodovati, to pa prepovedujejo. Yse postave bi tedaj imele biti dobre, t. j. vse, kar določujejo, moralo bi biti človeštvu v korist. To pa je le takrat mogoče, kadar ge vse razmere dobro prouče in postave na pravi podlagi nastanejo. FoaiisteL Dolenjcev narodna in okrajna imena. Belfi Kranjce im^ennje Dolenjec radi narodne, hrvaški podobne nošnje „Hrovate". Samo ob gorenji Krki sem aiišal, da veie Semifanom „Beli Kranjci", vae druge stanovnike Črnomeljskega političnega okraja pa zovó tudi tod „Hrovate''. Domačini se tej dolenjski zameni smejejo in čudijo: kaki Hrvatje smo mi? Kaj ne čujete, da govorimo malo ne tako, kakor vi, in ali ne veste, da spadamo pod kranjsko Ljubljano, ne pa pod hrvaški Zagreb ? Bela krajina je zdrav, krepak in zaveden nd naše narodnosti. Najvažnejši kraji v njej: mesti Metlika in Črnomelj in velika vas Semič, kjer prebiva dekan, so zdaj čisto slovenski. Za Kolpo pa živi tudi dosti korenitih (štokavskih) Hrvatov, ki so mi sami zatrdili, da razumejo «Pozor" laže, nego „Slovenski Narod". Nahaja fie več aledov, po katerih se smé soditi, da je bilo nekdaj v Beli Krajini mnogo več Stokavcev, nego jih je zdaj in da so bili „Vlahi", to je staroverci. Jako znamenito mi se zdi, da pravijo drugi Belokranjci Semičanom Šokci ■ (katoličani) kar kaže, da so morali biti oni sami prejšnje Čase, vaaj nekaj njih, inoverci, kakor so še dan denašnjl Bojanci. Veliko Belokranjcev hodi na Nemško krošnjarit. Od tod so dobili pridevek „NemSkarji", ki res da ni pravilno narejen, ali si ga treba zapomniti, ker je naroden. Za Nemce in nemĚko deželo izumili so Nemškarji novi imeni: Kvake in Kvakarsko, ki nista niti šala niti zabavljica, kakor nekateri mislijo. Povpraševal sem dosti krošnjarjev, îfûj jih je napotilo na to preimovanje, pa nisem mogel izvedeti nobenega verjetnega razloga. Med Savo in kočevskimi hribi se dvigujejo dolgi in široki Gorjanci. Staro, malo ne pozabljeno ime jim je bilo Kukova gora, Gorjanci, pa so dejali Dolenjci ljudem, ki so sa njej stanovali. Zdaj se zovejo na vsaki strani drugače. Katoliškim ŽumberČanom pravijo Slovenci Hrovatje, staro-verskim pa Labi (Vlahi). Za razloček morali so PosUve pa imamo obffe — Teljavne za tk ljudi T držsTi — in posebne — Teljavne z« go-toTe skupine ljudi. Med slednje spadajo tudi kmetijske postsre. T»kih poštar imamo tudi pri nts na Eraojskem neksj, ki Imajo namen Tarovati kmetoTatca škode, »li pa ga napeljarati, da si Tedno bolj pomaga. Kmetijske postave tedaj ne delajo kmetovalcem le sitnosti), ampak imajo jedino le namen pomagati mu. Zato smelo trdim, da je za pranega kmetovalca pa£ Tse jedno, ga U Teže kaka postava ali ne. Kar je pravo in koristno, to bode storil in delal bode gotovo prav in po postavi. Seveda postava marsikomu zabranjuje, kar bi mu bilo koristno ; to pa dela zato, ker bi bilo dtugin v škodo. Pri določevanju in izdajanju postav je že paziti na to, da so v resnici potrebne in koristne. Potrfbna in koristna postava se pa potem tndi mora izpolnovati. Zato se tudi kmet jske postave, ker imajo nam^n kmetovalcu pomoíi, morajo izpolnovati. Umen kmetovalec izpolnoval jih bode Bam, svojt- volje, leni in n^brižoi pa se. mora, ako ni d'uga?f, k temu prisilti. — Kaj bi bilo, ko bi se vojaška íeta na povelje, da naj vdari na sovražnika, polegla po seoci, načelnik pa bi jib opazoval, kako ae jim prilega počitek; v tem času pa bi jim pnšel sovražnik za hrbet ter bi jim zasedt-l deželo! Po vojaški postavi zapadejo smrti. S cer ae pa kaj taceta ne zgodi zlepa, kajti višji vedo nižje navajati, da postave isvr-šujejo, nižji pa tudi dobro vedo, kaj se pravi biti ali pa ne biti poslušnim. To le navedel sem zato, da se bodemo v H. oddelku lažje razumeli. F. Š. {Dalie pritodnjiČ.) Konjska dirka t trat). Ker misli c. kr. kmetijska družba kranjska pričeti prirejati konjske dirke v trab, in sicer prvo uže to jesen v Šent Jarněji na Dolenjskem (tist dan popoludne, ko bode ravno tam premo-vaaje konj), zato hočemo razložiti naSim bralcem, ki so konjerejci ter se zanimajo za to reč, kaj so koujske dirke v trab, kaj jim je namen, kaj je njih korist. Vredonat konja in tudi vsake druge domače živali je zaviana od njegovih notranjih in vnanjih lastnosti. Vnanje lastnosti njegove so njegova pravilna postava in rast, in z ozirom na to pravimo, da je konj toliko veČ vreden, kolikor lepši je Notranje lastnosti so pa tiste, ki izvirajo iz konjeve notranje sestave, ki so torej zavisne od pravilnega in njegovi naravi primernega sodelovanja vieh telesnih delov, to je organov in udov. Najvažnejša notranja lastnost konjeva je rabnost za delo. Ka kmetih je imenitna rabnost konj za težko delo ali pa za vprego v kočije. Konj zadnje vrete sicer kmet ne vzgojuje za se, ampak za prodaj, dobi pa za nje toliko več, kolikor so lepši in čim bolje tečejo. Ako je res, da so hitri konji več vredai uf^go počasni, oada naj konjerejec gleda, da ne vzgoji samo lepega, aaopak tudi hitrega kouja. Kako naj pa ravna? Samo ob sebi je umevno, da bode vzredil tako žrebe, kakerána sta bila žrebec in kobila, in ako ga Še dosledno pravilno odreja, lahko bode še boljše od njegovih staršev. Torej velja nače!o: kolikor boljšo kobilo imaš in h kolikor boljšemu Žrebcu jo pripustiš, toliko lepšega žrebeta ae smeš nadejati. Dobra izbira staršev in umna vzreja pa ni Še vse, po- ostati Italijani to, kar so, namreč Italijani. Dolenjci ob Krki tfdaj ne priznavajo laškega kraljestva, ampak italijansko, Gorski okraj na dolenjski strani Gorjancev ae imenuje Podgorje, ki pa ne obaeza, kakor bi se lahko mislilo, vse krajine med goro in Krko, nfgo samo podgrajsko, sto-piško in brusDíĚko župo in orehoviško pcdružnico šentjarnejske iare. Že Vrhpolci neČejo biti Podgorci, dasi prebivajo na sklenu Gorjancev. Šmi-helci se na to ime baš ne jezé ali tudi njim se bolje zdi, da jim se veli samo Šmihelci ali Šmi-helčani in nič dmgače. Svojemu župljaou, plemenitemu Lftugpriu so se jako Čudili, da si je dal pridevek „Podgorski" (von Podgoro). Ljudi, ki živé na velikem ali silno peščenem, Krškem polji, imenujejo snsfdje Poljance. Podgorci rabijo to ime tudi za Šentjarnejfane. Na levem bregu Krke se nahaja d movioa sloveče aviujereje, mokro Za-krakovje. Tudi za druge reči je ves ta okraj močno podoben gornjehrvatskim ravninam Zakra-kovci stanujejo v Čučji mlaki, HrovaŠkem Brcdu, Dobravi in MrŠeČi Vasi. Od Krškega do Škocijana gre nisko hribovje, polno vinskih trt in sadnih dreves, ki je vsaj mojim očem neizrečeno prijazno. Prebivalci se mu zovejo Hribci. Hribski vasi in župi sta dražestna Raka in Bučka, ki je daleč po svfttu znana radi velikih konjskih sejmov. Sploh pa se po Dolenjskem vlači mnogo ciganov, ki so se preselili s HrvaŠkega. Ssmi sebi pravijo Roma (v ednini: Rom). Na doljnji Krki so se udomačili najbolj Jurkoviči, na srednji pa gorenji pa Bra.diči. Večkrat se priklatijo tudi štajarski io ogrsko hrvaški cigani, jedenkrát sem videl celó španjolske. Najnižja plast tega plemena so vsa-kako vedno blatni in razcapam Brajdiči in Jurkoviči, ki živé do malega le o beraštvu in tatvini. Ciganom višjega razreda, tistim, ki znajo lepo gosti ter pijó kavo itd. pravijo Dolenjci Egiptarji. To ime so dali ciganom razven nekaterih tujih narodov tudi Dalmatinci. Stari dubrovniški pesniki so prepevali radi o Jegjupki (Ciganki). Naposled mi je omeniti, da prosti Dolenjci svoje narodno skuiati morag îiebeta tiste Isatoosti, ki «o ti posebno važne, popolniti in oja^iti. Zelo važna lastnost konja za vprego v kočijo je hitrost. Konjerejec, ki nniDO vzgoiuje take konje, uril jih bode tudi v hitrem teka Veča ali manjěa hitrost je sicer konju prirojena, a konjen jec jo lahko izdatno .'poveča, in to, ako konja vadi in uri. Človek je z umnim ravDanjem z domaČimi živalimi uže mnogo njih notranjih in vnanjih lastnosti izdatno zboljšal, zlasti pa konjsko hitrost. Konjereja d» Kranjskem, zlasti na Dolenjskem, in to pa posebno še okoli Šent Jarneja je na čast tamoSnjim kmetovalcem, res prav lepo napredovala. Vzrejajo najlepëe konje za kočijo ter j h precej drago prodajajo, a bi jih še draže, če bi sloveli dolenjski konji tudi za hitre dirjače. Smelo trdimo, da bi Dolecjci prodajali svoje konje Se dvakrat, trikrat draže, ko bi bili na glasu hitrih dirjalcev. Kakor si je Dolenjec priredil konj, ki eb odlikujejo z lepo vnanjoBtjo, tako si more tudi takih, ki slove za hitre. To si je namenila poskusiti naša c. kr. kmetijska družba v L ubljani. Kekli smo, da ee dá marsikatera notranja lastnost živalska zboljšati in ojačiti, ako žival primemo urimo in vadimo. Povečane in ojafiene lastnosti pa prenese potem žival tudi na svoj zarod, in tako si moremo dokopati po več rodovih do splošno zboljšanega plemena. Ogrska goved n pr. so vehke krave, ki imajo komaj toliko mleta, da morejo tele živiti. Zakaj? Zato, ker se Oger za to lastnost govejo nič ni brigal, od ni rabil mleka, zato tudi ni krav molzel. Pametni kmftovalci na Ogrskem, ki so diugače dobre lastno&ti te govedi vedeli ceniti, pričeli so ae biigati tndi za mlečnost in znali so z umno izbiro iii z dosledno molžo tudi mlečnost zboJjšati. Vzemimo drug ime siabo poznaio „Slovenci" so j'm vsi Slovani. Dostikrat sem čul tožbo. Škoda, da je slovenskih jezikov toliko. Kako močni bi bili mi, da govorimo vsi samo jednega. „Slovence" pa zovejo tudi nas privržence narodne stranke, kakor da bi hili kaka posebna kasta. Kmetje pravijo: „Mi govorimo kranjski, gospodje pa prid gajo slovenski. Razumemo jih lahko, ali zakaj zatežtjo tako po hrvaâki?" Narodne pesmi in napeve imenujejo kranjske, umetne pa slovenske. One bo jim ljubše, „slovenske" se jim zdé preteĚke in nekako tuje. Vedne volitve seznanile so Dolenjce tudi z nem-Škutarji, Pravijo jim „meškutarji". Ker imajo Bvoj glavni brlog v mestih, misli naše ljudstvo, da 80 dobili svoje ime od njih. Ta izprememba nazova mi se zdi pomenljiva in vesela, ker dokazuje, da dolenjski kmet samega sebe ne šteje med meŠkutarje. Prof. Trdina v „Slovanu" TZglïd Angleški polnokrvni konji so ssnani kot najhitrejši dirjalci v galop po vaem svetu. Ta njih hitrost je pi veČa od roda do rodu, in sicer tako, da bi, če bi vzeli najhitrejšega konja, ki je živel pred tridesetimi leti, danes dirjajoč prišel bi s sedanjimi angleškimi konji, daleč odzudi za vsemi dtugimi na cilj. In kako so to dosf^gti? Oui urijo svoje konje v hitrem teku, in to dosledno vun in vun, izbirajo za pleme najhitrejše živali, in le tako je mogoče, da vzrejajo konje, ki so od 10 do 100 tisoč goldinarjev vredni. Ako hučejo torej Dolenjci svoje konje narediti hitrejše, morajo jih pravilno vaditi v hitrem teku. Take vaje t hitrem teku btidemo popisali v prihodaji števiki. Predobro pa poznamo naše kmetovalce, kateri bodo, prebravM tudi te vrste, morda rekli, da prav g( voritno, a svojih konj vender ne bodo vadili hitrosti. Da jih do tega dovedemo ío tako rekoč rahlo prisilimo, pa je ravno namen konjskih dirk v trab, katere bo kmetijska družba prirejala. Konjska dirka v trab ni sama sebi namen, ona ni igrača, ampak je javen izpit ali izkušnja, pri kateri naj ko-njerejci pokažejo, kako so znali vaditi in uriti svoje konje. Posestniki naj-urnejših konj bodo pa dobili visoke premije ali dtibitke ter bodo tako počeščeni pred vsem svetom. Korist koBjekib dirk je torej ta, da izpodbujajo kmetovalca red-ti hitre in zatorej več vredne konje. Konečno pa pristavljamo, da hočemo v tem Ustu tudi popisati, kako se vrše take dirke, in, ako se bode pokazalo, da se naŠi konjerejci zanimajo za to reč, skrbela bode kmetijska družba tudi za to, da dobimo v deželo ruskih trabskib žrebcev, ki po vesoljnem svetu slove zarad svoje hitrosti. Gust, Pire. Vodnikova slavnost v Ljubljani dné 38,, 29. in SO. jonija. Znano je uže našim čast. bralcem, da se je vrSila minoli mesec v beli Ljubljani velika slavnost prvemu našemu pesniku, slavnemu Val. Vodniku. Kaj je Val. Vodnik našemu narodu, vé gotovo vsak naobražen Slovenec, drugim pa naj bode povedano, da je ime pač na pravem mestu Vodnik naš. V petek dné 28. junija bila je uže Ljubljana praznično opravljena in pričeli so dohajati gosti iz raznih strani ; posebno pa nam je omeniti naših bratov in Korotana (Korošcev), katerih je došlo nad sto; to število nam gotovo spričuje, da se tam probuja naš narod. Na čelu bil jim je deželni poslanec g Muri. Pozdravil jih je na kolodvoru predstdnik pisateljskemu društvu g. dr. J. Vošnjak in obilo naroda, kateri so navdušeno sprejeli brate tažoega Korotana. V čitalnici pa jft bil ta Teier koncert, pri katerem je sodeloTilo pevsko društvo „Slavec' in izvrstna kopeljaka godba iz Bleda. Da je bU večer krasen, med izbornim petje ia sviranjem izvrstne godbe se umeje, posebno pa je navdušil nas vse, pohod Korošcev. V Baboto 29. junija bila je ob 7 uri zjutraj Bv. maèa na Rožniko, katere sii je udeležilo jako obilo obÈinstva; kraano so peli pri službi božji pevci ljubljanske čitalnice. Po sv. maši ogledali 80 si gosti mesto, „Rudolfínum" in bili ca Ijub-Ijaasken) građa. Popoludné so šla razna društva na pokopališče ter položila lepe vence na grob možu slavnega spomina. Zvečer je bila slamostna predstava v ljublj. čitalnici, katera se je sijajno obnesla, bodisi po obisku ali po dovránosti igralcev. Po tej je bil koncert na vrtu čitalnice, med sviranjem blejske kopališke godbe 3n petjem či-talnilkih pevcev. Y nedeljo 30. junija je v jutro uže biîo živahno gibanje po ulicah ljubljanskih, ker bil je to dan prave slavnosti. Pri slavnostnem sprevodu amo našteli 22 društvenih zastav raznih društev, med njimi bil je tudi zastopan naS vrli dolecj. „Sokor. Ysa društva udeležila so se sv. maše v cerkvi sv. Jakopa, pri službi božji so krasno peli pevci ondašnje cerkve. Po sv maši pa je korakal ves sprevod čez mesto na Valvazorjev trg, kjer sedaj stoji lepi spomenik glavnemu možu. Ves trg je bil krasno ozaljšan, bile so tu tribune za občinstvo in slavoloki. Prostor, dasi jako obširen bil je napolnjen do cela in vsi okni hiŠ na trgu. Slavnostni govor gimn. vodje g. Wiesthalerja bil je krasen, navduSen in v srce segajoč. Pevci nad 300 v številu so peli slavnostno himno izborno; predsednik dr. Vošnjak izročil je spomenik v varstvo mestnemu zastopu, načela mu župan g. Grasselli, kateri se je v svojem govoru tudi spominjal Nj. Vel. cesarja Fran Josipa, pevci in z njimi vsi navzoči so zapeli cesarsko pesem, ter bili razkriti in navdušeno klicali „slava" in „živio". Pri odkritji spomenika so zagromeli topovi na Gradu. Spomenik so odičili mnogobrojni krasni venci s trakovi in napisi, posebno nam je omeniti: Čehov, Hrvatov, Korošcev, ljub. narodnih dam, „Sokola", Slovencev našega mesta in obilo drugih, kateri so tekmovali v lepoti. Ob 2. uri bil je banket v čitalnici, katerega ae je udeležilo okoli 300 osob. Napivalo se je presv. cesaiju, umetniku-kiparju g. Gangelnu v Metliki rojenemu, bratom iz Korotana in Hrvatske, požrtvovalnemu, hvaležnemu narodu slovenskemu. Došlo je okoli 150 brzojavov iz raznih slovanskih pokrajin. Po banketu je bil izlet na rojstni kraj Vodnikov v bližnjo Šiško, kjer je bila prava ljudska veselica; sprejele so nas narodne Šiškarice v narodni noši in tamošnja požarna hramba. Za- bava je bila tudi tu izvrstna med sviranjem vojaške godbe, petjem šišenskega mešanega zbora in telovadbo „Sokola". — Tako je minola vehk« in pomena vredna slavnost naàega prvega pesnika. Spomenik pa bode pričal poznim potomcem našim, da naš sicer v materijeinem oziru ne bogati narod, vé ceniti svoje zaslužene možé ter jim po svojih skromnih silah hvaležnost skazuje. — Žalibog, da nam pretesni predali našega lista ne dopuščajo obširnejega popisa, ter mislimo s tem ustreči našim Čast. bralcem. —r. Kaj Je norega po avstrijskem cesarstvu? Na Kranjskem smo volitve v deželni zbor srečno končali. V obče bode imel novi zbor enak obraz kakor prejšnji. Izvoljeno je veliko skuSenih domoljubov, nekaj pa tudi novih moŽ ; med izvoljenimi je nekaj kmetovalcev, pa tadi nekaj duhovnikov, uradnikov, notarjev, advokatov, učiteljev in profesorjev. Z zložnim in marljivim delovanjem bodo ukrenili izvoljenci lehko marsikaj deželi t korist. Na Dolenjskem so bili izbrani v kmečkih občinah: v Trebajem gg.: dr. Papež, Svetec in Žitnik; v Novem mestu g. Pfeifer; v Črnomlju adleŠički župan Dragoš; v Kibnici gg.; Višnjikar in Pakiž; v ljubljanski okolici gg.: Povâé in Ogorelec. Dolenjska mesta so volila g. prof. Šukljeta. V Kočevji, ki voli z Ribnico, je zmagal nemški kandidat Braune, ker je bilo ta pot več kočevskih kot ribniških volilcev. Vodnikova slavnost se je bila v Ljabljani kaj lepo izvršila. Ljubljana je bila rea kraano ozaljšana zadnje dni junija in je dostojno sprejela veliko gostov. S posebnim veseljem so bili pozdravljeni koroški dotnoljubje, katerih je prišlo blizo sto slavit prvega slovenskega pesnika. Na Goriškem so poslali Slovenci dosta vrlih mož v deželni zbor, ki bode imel enakomerno število slovenskih in italijanskih zastopnikov, kakor prejšnji. V Istri so Slovani, Hrvatje in Slovenci, posebno veseli, ker so si priborilil skoro tretjino sedežev t novem deželnem zboru. Ta pot so bili uradniki vsaj deloma na strani Slovanov in so se prepričali, da je îsterski Slovan Avstriji zvestejši od ondotnih Italijanov, ki škilijo le v sosedno kraljestvo. Morebiti bode postavljen zdaj v Trsta, ko je stopil dosedanji namestnik De Pretis v pokoj, na njegovo mesto tak odločen msž, kateri bode na prste stopal ljudem, ki v Avstriji kruh jedó in služijo, a za Avstrijo pa ne marajo. — ReB treba bi bilo, ker Italijani onstran morja le prežé, kako bi nam odtrgali Istro in Trst. — Nekateri pravijo, da pride tje feldmaršallsjtenant Aibori rojen DalmatiDec, Na Štajerskem je Slorencem pobrala smrt dobrega mariborskega řkofa StepiĚDika, ki te bil áe ie drugi (prvi je bil slavni SlarnSfii) Ski f, oá kar se je bil ěkofoTski sedež (1. 1859 je to bilo) premestil iz Sv. Andreja v l»bi>dski dijiini na Koroškem v Maribor. S?nje precejšnje premoženje je zapustil ranjki največ z» dtsko semenišče v Mariboru. Na Tirolskem, kjer so imeli tudi volitve T deželni zbor, je konservativDa atraoka nekaj Sedežev izgubila, vendar ostanejo Ěe vt-dno v v( Čini. Na Češkem so Mladoéthí prib ir 1 veliko sedežev. V prepira s StaroČebi so pa N^roC! nekaj priborili, po pregovoru pač: Kjer se p-epiratft dva, tretji dobiček ima. Vprašanje je, bod * li ta v korist narodu češkemu? Bog v>dil<) kaj pu-sebnega; ali gotovega se o tem pać ne m(ire ni-iSeaar povedati. Videti je, kakor bi ae RusI m Francozi hoteli vedno bolj bližati. Ako pride d buja — in to bode prej ali slej — potem gorjé: pukalo bode, in smrt kosila, kakor prej še mkdar oe. Pi§e se nam: , h Šmarješke fare. — Neki naroJ'nik iz Šmarješke fare nam sporoĚa, d» fso mu podobe ^ zadnjih „Novicah" jako všeč. Pravi, da íí bež jo pomočjo hoče drugo leto pričeti sad ti amerikaaake ^te in drevji požlahtnovati Prav tako! Mi le želimo, da bi „Dol. Novice* pri vseh kmečkih bralcih obrodile obilo sadu — zlasti pa tudi, da bi živeli Tsi v pravem mira in sreČnej edinosti — ne pa iz nevošljivosti ali zlobnosti morda celo pokonfavali eni, kar napravijo drugi. Taka zlob-nost ee nam sporoča tudi z necega kraja na Dolenjskem, ki ga pa nočemo imenovati: kmet Je s plotm ogradii nekor prostor, da bi si napravil Trt — a hudobneži so mu ponoči vse razdrli. To je res grdo! iz Spodnio Idrije. — Malo pozno je že, ali vendar ne prepnauo, da bi se ne zahvalil marljivim ptTcem iz Jagorš, kteri so z g. organi-Ěitom vred prišli na sv. Rešnjega Telesa dan, da bi 2 d rstojnim petjem Jezusa počastili in sUvoost pram ka povekšati. Srčaa zahvala Vam, ker vidim, da ste to z veseljem in vneti za božjo čast storili. BiTgu budi pot"ženo, da naši fantje in dekleta ne posnemajo kaj tacega ID se ne poprimejo lepega Cerk. petja, kar bi bilo Bogu ljubo, njim in fari pa v i'ast, marveč puste, da same orgije buče. B io je v jeseni, moram reči, že precej dobro d o in tudi triglasno petje — ali kaj pomaga? Hudobni m nevošljivi jeziki so razdjali vse, samo dve pevkinji ate še ostali. Hud je tak udarec za vQ^-tega organista. — O mládenči in dekleta, ne poslušajte takih ljudi, saj imate toliko uma, da veste da se moramo le Boga bati, obrekovalcev in hud' biiih jezikov pa ne. Prosim Vas osrčite se, pijprimite se cerkvenega petja z vso gorečnostjo; kajti to ni sramotno, temuč častitljivo delo! DomaČe Testi. 'Presvitli cesar) je podaril občini Brus-nišbi za popravo Župnijske cerkve 200 gl. in za P' pravo ceikve v Šmihelu pri Novem Mestu 100 gl. (Dar.) Gospa Jos. Hočevar je darovala požarni atraži v Krškem 50 goli (Premembe pri duhovnikih.) Preft. gg Ivan Vovk, vpokojeni župnik v Št. Jarueju iu Mha Tavčar, župnik v Žužemberga dobila sta fBEtni naslov knezoŠkofijskega duhovnega svetovalca C. g. Fr. Vrhovšek gre iz Sjdražice za kaplana v Kranjsko goro, č. g. A. Pehani it Sv. Križa pri Kostanjevici v Sodražico. (Novomašniki) z Dolenjskega so letoe ž gg. : Anton Bojanec iz Št. Petra pri Novem rap'tu, Ivao Mtturing iz Višujegore, IvanPelc iz Rbnice, Jože Žagar iz Trebelnega, Matija Novak (tretjeletn k) iz Podzemlja. (Imenovana sta): G. J. Avsenik, iz Mirr e na Ddienjskem, poštnim blagajnikom v Pulji, in p. Basa j, (Gorenjec) pa poštnim kontroloijem v Gorici. (Gimnazija novomeška) j« sklenila 13. t. m. àolako leto. Iz sporočila Tid^o, da je imela gimnazija ob začetku Šolskega leta 203 dijakov, «b koncu leta 1889 pa 170. Iz Novega Mesta obiskovalo je gimnazijo 18 mlađeničev; Kranjcev je bilo 149, Štajercev 13, Hrvata 2 iz Istrije, Primorskega, Moravske in Ogrske pa po eden. Slovencev je bilo 173, Nemcev 12 in eden Čeh. Katoličani so bili vsi. Z odliko jih je dovršilo 17, prvi red jih je dobilo 124; po počitnicah jih bode ponavljalo iz enega predmeta 27, dvojko jih ima 16 — trojko 2. — Šolnine so plačali 2655 gld., od vstanov dobili vsi sknpaj 2023 gld. 14 kr. Podpirala se je gimnazija izredno radodarno pri posamezBih dobrotnikih, pa tudi po podpornem društvu, ki je imelo prihodkov lepo svoto 1222 gl. 78 kr, — stroškov pa 778 gl. 27 kr. v kwi je ostalo 444 gl. &1 kr. Podpornikov je štelo dru-âtvo v preteklem letu 67. — Maturo je delalo 19 osmošolcev. Dva sta jo napravila z odliko, 12 dobro, pet pa jih mora iz enega predmeta ponavljati čez dva meseca. — Z veseljem priznamo, da se aasa gimnazija zadnja leta vrlo lepo povzdiguje, V prvi razred se je oglasilo sedaj 41 učencev. (Štirirazredna ljudska áola) v Novem mestu je imela minolo šolsko leto pet učiteljev 00. frančiškanov. Učencev je bilo v I. razredu 37, Ï II. razreda 57, v UI. razredu 52, T IV". razredu 47, skupaj 193 šolarjev. — Na dvorazredni dekliški šoli pa ste podučevali dve učiteljici. Učenk je bilo v I. mz. I. oddelku 33, y n, odd. 18, v II. raz. tretje šolsko leto 25, Četrto šolsko leto 18, peto šolsko leto 6, šesto leto pa 5. (V Toplicah) je bil pri volitvi novega občinskega sveta zopet gospod Avgust Kula vic, zdravnik in posestnik, enoglasno za žnpana izvoljen. Svetovalcem pa so izvoljeni gg. : Fran Kn-lavec z Gornjih Sušic, Anton Nardin iz Sel, Fran Kline iz Gor. Polja, Fran Zamida iz Uršnihsel, Andrej Poglajen Vel. Riglje. (Letno poročilo) četverorazredne ljudske šole v Metliki nam skozuje, da iica pet nčiteijev in eno učiteljico. Šolarjev je bilo v I. razredu 68 dečkov, 64 deklic; v 11, razredu 49 dečkov, 56 deklic; v III. razreda 44 dečkov, 49 deklic; v IV. razreda 36 dečkov, 27 deklic, — sknpaj toraj 197 dečkov in 196 deklic. Ponavljavno šolo je obiskovalo 44 dečkov in 69 deklic, — vseh učencev tedaj 506. — Iz letnega poročila čmo-jneljskega pa nam je razvidno, da je podučevalo 6 nčiteijev in jedna učiteljica. Učencev je bilo T I. razredu 46, nčenk 42; v II. razredu 39 učencev, 51 učenk; v HE. razredu 54 učencev, 49 učenk; v IV. razredu 37 učencev, 30 učenk, skupaj 348. V ponavljano šolo je hodilo 24 dečkov, 47 deklic, — vseh sknpaj 419. (Pftsojilnica v Ćrnomlji), registrovaná zadruga z neomejena zavezo, imela je prvega pol leta prometa 82.392 gld. 27 kr. Hranilnih vlog bilo je vloženih 22.076 gl. 78 kr., vzdignjenih 10 236 gl, 09 kr. Izposodilo se je 29.S$5 gl. t (Umrl) je na Krškem 12. t. m. vsied srčne hibe tamošnji trgovec in posestnik Fran Cesar. (Posojilnica v Krškem) je imela v 1. polovici tega leta 35.305 gl. 34 kr. prometa^ t. j. 18.050 gl. 63 kr. dohodkov in 17.254 gld. 71 kr. stroškov. (Krško pedagogiško društvo) je izdalo 3. letnik svoje knjige, ki stane 1 gld. (Premovanje kônj) bode letos 7. sept, v Ribnici, 9. sept, v Št. Jameju, kjer bode letos prvikiat vožDja ali dirka a konji t. j. poskušinja, kateri bodo hitrejši dirjali ali v trap šli. (Trtna uš) se tudi letos po nekaterih krajih širi, vendar manje kakor lani, ko je veliko Škode napravila. Vinogradi se ne bodo več po dragih komisijah preiskovali, če so okuženi ali ne. Cepljenje zelenečih ameriških trt se obnese, ako se je previdno cepilo, ako na cepiče ni pripekalo preveč soluce, ali pa ako ni diiž lil na nje. (TopniČarsto streljanje. Iz Krškega se poroča, da je 30. junija prišel 13, artilerijski polk iz Karlovca, Zagreba in Krapine tje, in da se bodo 14 dnij vadili v streljanji. Artilerijska brigada, polkovni štab, kakor tudi jedna baterijska divizija, nastanjeni so v Krškem, druga baterijska divizija na Vidmu in tretja na posestvu grofa Ervina Anersperg-a na marofa Žadovinek, K streljanji častnikov z revolverji prišla je vojaška godba iz Zagreba, V Ljubljani nastanjena baterijska divizija prične svoje vaje tu koncem meseca julija, baterijska divizija št, 25, ki je v Gorici je prišla v Novo Mesto 11, ter odšla v Krško 12, julija. ' (Romanje) v Marijno Celje na gornjem | Štajarskena se je odložilo do 5, avgusta. Kdor se želi vdeležiti, naj se oglasi pri preČ. g, kanoniku Andr, Zamejic-u v Ljubljani vsaj do 22. t. na. (Zemljevid predzgodovinske dôbe) krškega okraja zrisal je g. Pečnlk t Krškem. Videti je v učilski razstavi ondi. (Obiskovalcem razstave v Parizu,) Dvomimo sicer, da bi Šel kedo izmed naâih bralcev letos v Pariz gledat prekrasno razstavo, dasi bi privošili to veselje vsem, katerim je mogoče utrpeti toliko novcev, vendar pa opozorimo tu na nekaj prav važnega. Kedor gre na Francozko, naj nikakor ne pozabi vzeti „posa", katerega naj pa v Parizu dá. v podpis nemškemu poslaniku, sicer ga Nemci ne bodo pustili čez mejo, ko se bode vračal s Francozkega. (Nevihta.) 28, jun. popoludne in 30. jmi. dopolndne so imeli strašno nevihto v Krški okolici. Lilo je curkoma, vmes pa je padalf. drobuR toča, ki je po nekaterih vinogradih naprarila manj ali Tež ákode. Na Krskem šolskem dTorigči je vihar podrl drevo s korenino, da so ga morali odstraniti. Bog ns8 varnj hude ure, ker letos po neokuženih vinogradih trta prav lepo kaže. Pripoveduje se, da je bila takrat ob Savi nekje pri Sevnici tako huda nevihta, da je ploha otroka odnesla. (Toča) je 30. jun. potolkla nekoliko pri Krškem in sicer v vaseh : Nova gora, Aplenik, Ardro, Mali Trn, Nemška gora, Spodnje Dole in Senožete. — Dné 6. t. m. je toía naredila veliko Škode v ljubljanski okolici, posebno so prizadete občine : Tacen, Vižinaje, Šent. Vid, gorenja Šiška, Dravlje in Ježica. Škodo 30 pričeli nradno ceniti. (Nesreča.) V Metliki je pal hlapec trgovca Antona Prosenika tako nearet^no z voza na kamen, da si je tilnik zlomil in kmalu umrl. (Za III. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem), ki se pričuj 29. avgusta t. 1., izžrebam so následní gg. glavni porotniki: Kermeseciv., poa, iz Rosalnic; Kraker Miha, pos. iz Jerneje vasi ; Barle Ig., pos. iz Rojev ; MaleŠič Mat., pos. iz Radovič; Jurčec Ant., klobučar iz Krškega; Bižalj Jos., trgov, iz Predgrađa ; Ogulin Mat, p03. iz Brezove rebri; Zorko Flor., pos, iz Družinske vasi. ; Sterbene Andr., iz Toplega vrha; Kerin Fr., pos. iz Sv. Križa; Cerle Jan., pos. iz Sv. Lorenea; Balkovec Pet., pos. izPreloke; Za-Todnik Kari, pos, iz Žužemberka; Kupljen Ant., c. kr. nctar v Ćrnomlji ; Pevc Jože, pos. iz Ter-binec; Penca Fr., pos. iz Mokronoga; Dolar Ferd., graŠčak iz Kota; Lopič Št., kolar iz Krâkega; Fieisman Leop., pos. iz Metlike; Sošteršič Jan,, pos. iz Sela pri Otavci; Pebani Fr., pos. iz Žužemberka, Kure Jan., pos. in obč. predst iz Za-gozdeca; Kulovic Fr., pos. iz Zg. SuSic; Šlajpach Fr,, usnjar iz Žužemberka; Derganc Matija, pos. iz Draudul; Premer Ig., pos. iz Primosteka; Do-linar Jos. (Janez), pos. izPovhovce; Jugovic A. pos. iz KrSkega; GabriČ Jan., trgovec iz Krškega; Stermec Nace, poa. iz Kamnega potoka ; Lackner Andrej, gostiln, iz Črnomlja; bcheyer Moric, gozdar iz Radeč; Plut Jan., pos. iz Ručetne vasi; Spreitzer Jan,, pos. iz Stare Žage; Jerman Fr., mesar iz Črnomlja; Koren Jan., pos. iz Metlike. — Nadomestni porotniki: Pauček Jan,, pos. iz Cegelnice; Ogoreutz Jos, pos. in trg. iz Rudo)fo-vfga; GasparAnt., poa. iz Birčne vasi; Barborič Jan., pos. iz Toplic; Hude Jos., pos. iz Mirne peči; Klemenčič Fl,, pos, na Kapiteljskem hribu, Jakëe Martin, pos. iz ŠkerjanČ; Galič Jan., pos. iz Ivane vasi ; Kaoll Jan., trg. iz Rudolfovega. („Vodnik, prvi slovenski pesnik") imenuje se mala knjižica, katero je spisal kaplan g, P. Bohinjec in založila družba sv, Cirila in Metoda, stane le 15 kr. („Svoji k svojim") vesela igra v enem dejanji, katero je spisal g, dr, J. Vošnjak » Vodnikovo slavnost, izšla je t tisku in prodaj» se po vseh knjigarnah po 30 kr. izvod. Ker j« igra pisana v pravem narodnem duhu in tudi dovršena v obliki, bode gotovo našla mnogo čita-teljev. Posebno še nanjo opozaijamo ooe čitalnic«, katere tudi dramatiko goje, ker igra ne zahtevE nobenih posebnih dekoracij in Bt lahko igra tuđi brez Vodníkové apoteoze, katera je dodana bila le za Vodnikovo slavnost. Razne vesti. * (Vin ski pridelki v A vstro-Ogergki) cenili HO ae dozdaj povsem napadno in ' previsoko. Vinski trti odmerjenih je le 698 16? ba seml e, katera doaSB* v navadnih letih povprečno osem do devet milijonov hektolitrov vina. V posebno dobri vinski letini 1867. leta pridelalo se je 15 milijonov hektolit božje kapljice. Avstro-Ogereka eavsema torej mej vsemi vinorodnimi deželami četrto vrsto Največ viaa pridela Francija in sicer 40, potem Italija 23 in Španija 20 milijonov hektolitrov na leto. Kar se tiče množine, sledi Avstro-Ogerski Nemška država g 4 railijoai hektolitrov. * (Ženska — pravni zagovornik.) Pred sodisčem v Tomekn v Sibiriji zagovarjata je meseca maja t. i gospa Areaalova dva kmeta, katera sta bila tožena radi razžaljenja nekega uradnika. Svoj zanimiv govor pričela je zagovornitsa z besedami; „V Bk8Í)Í imamo ženske zdravnike in ženake račtinarje, zakaj ne bi torej ženeka, katera je zato dovolj sposobna, bila tudi pravna zagovornica". Da je bil nagovor res izvrsten in temel it, razvidimo iz razsodba, T kateri je sodišče proglasilo zatoženca nekrivima, * (Dve ženski) dobili ste, kakor poročajo ameriški lieti, diplomi ladijnih kapitanov. Slnžili bodete v Novojorškem prÍBtaniéČi. — V Ameriki bo pa tndi ženske duhovnice, Paatoriea Kikle v Klelendu je sedaj dobita dovoljenje tudi poročati. Meslni sodnik se je dolgo obotavljal, predno jej je dovolil sklepati zakone. Poprej se je posvetoval z glavnim državnim pravdni-kom in člani višjega sodilča v Ogiu, in ko so ma ti gospodje pojasnili, da v Zjedinienib državah ni zakona, ki bi zabranjeval ženskam izvrševati omenjeni obred, dal je zaželjeno dovoljenje. Se ve, da to so Interanke, — ne pa naše vere. Žitna cena v Novem Mestu 3. julija 1889. Domače pseuiee mernik 1 gld. 80 kr., DebelaČe (komze) 1 gld. 50 kr., Soráice 1 gid 40 kr., Bii 1 gid. 30 kr., Jećmena 1 gld. 20 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 85 kr., Krompirja 85 kr. Loterijske srečke. Trat 28. innija 60 42 62 40 85 Gradec 6. julija 45 85 15 50 65 Trst 13, , 75 74 60 12 40 Za popravo hiâe katoE. družbe rokodet. pomoÈatkov v Rudolfovem so darovali: G^.: Mih. Bogo lin (ïopet) 5 gld.; Antoo Hoůeyar (lopet) 5 gld.; Recelj Janez 1 gld.; Dobrotniki razliini 3 gld 10 fcr.; Ooep« Roia 5 gld ; proSt Doigaii 5 gld,; V. Pfeifer (zopet) 10 Rld; Ant. Iríon '.i gld.; kanonik Skrabeo 10 gld.; J. Js-Tornik SI gld; T. TTmefc 17 gld. 78 kr,; Neki gospod 10 gld.; Brgant 1 gl. Zahvala, Podpisani izrek» Tsim ODÎm íč. gg, YolUceiB, ki «o mu skakali dne 4. t. m pri TolitTÍ t CrBomLu ■Toje zaapanje, zlasti pa dtibovžćiĐi, svdjo pre-BTřno aahyalo. jljj^g Oragoí, žapan. T Adleâièah 10. julija 1889. l'CSl Razglasilo. Posojilnica v Črnomlii, registrovfma za drnga 2 netmejfPO zsté^o, s t^in uoKrstii», da se tiodo hranilne vlvge od I. julija 18^9 naprej po 5% obrestovale._(s«- sj Za eiesarskcga tó^ííca ge sprejme tikoj deíek, k> je usimanj IS let star, dobrega adra-vja in lepega vedenja. — Pnprisa naj «6 pri Vindiéarju, poaestuikn in žnpanu v Kaudiji pri Novem mnstn [ 07—i] Anton Pau^io, "^gÉg v Ljubljani sv. Petra cesta ât. EO priporoća sTojo bogato zalogo fiS-lOJ Vsi stro i za kmetistvoivinoreo! TSB mijaoTejše sestare t razni Telikosti. Stiskainfre in milni za olive. Vinske in sadne stiskalnice, Grozdni mlini In milni za sadja, Miatlinîce, ana-žilnlee In vitlje all vlečki, robka-llce za koruzo, se-jalnlce, plugi itd. ^UŠILKICB ZA SADJE IN ZELENJAVO. Rezilnice za krm« t veliki izliiri in izvrot-ni izpeljal ponuja po Tiajniilil toTamíĚkili cenah Ig. Ileller, Dunaj, Pratersfcrasse 78. Zapisinikl is rizjisujU i3iaiiUTBiij«lir«i;!H£pftinfraiko. frotlrtjfilci dobé uijcidníi poenje. zmuinl xi»htopiill£t h« lšk«jo in dobra plasftjs. pO nizkih cenah. no2-2] Hiša št. 158 v Noyem mestu 8c taho.i proda. [105-3] „AŽIEPA" avstrijsko-francosko draštvo za zavarovanje proti elempiitarnim nezgodam in nesirečnim sluiajem na Dunaji. Pîafani đeiaiSki kapital in đm^n poroštveno pretnoženje đmžbe znaža Uz - iva iiiilijoD3 0mm av. velj. = Mico Domenico, kamnosek v Žlebiču pri Ribnici, izdeloje po najnovejlej iznajdbi ^ mlinske kamne, H in aieer tako, da le dobre kose vkupaj deva in tako skita, da se se dobro ne poîna, je-lí h celega kamna ali iz kosov, — Da dobro mcljejo ti kanani garantira in v treh tednih zamenja. Cena j® 2 gld. dunajskega paîca (eola), Pisarna vođ^itTa n h-ijs se: mi nUNAJI, I,, Wiplingerstrmse 43, Zastopništva so: na Dunaji, v Budapeàti, Pragi, Lvovu, Gradci, Insbrucl(u. -- j^ZIENDA" zaTdrtije proti škodi po to5i po na|ugodne|ilh pogojih in za trdne premije, nc da bi a« trebalo pozneje do-plačevall. Premije se cdmerja.'njr iditor mríoře Cfno íe plařa premije kreditira ee, ako ee îeli. Shode ae kiilantno likvidirajo in ločno izplačiijejo. Zastopniki za one ktaje, kjer druĚtTo ni zastopano, Tipreioma in pojasnila o zavarovanji daja glavni zastop v Ljubljani g. J. PROSENC-a Seienburgove J84-5] ulice št. 3. Í IS. 3 ce w O £ Î? a -s => >s ^ « -- > "t o <0 i KI I d a o oa k. Q. Sé l-l IS ^ a 2 I g-s sil' a S N - t S) i fî^ I-a 2 i .2 s S I. U d:'! t" (S ^ E OdgoTomi Mednik, iadajatelj in MloMk J. Krajeo. NoToinosto. — Hatificil J. Krojo-J.