Dr. V. KJUDER SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS Dirección: Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto IV. BUENOS AIRES 26. DECEMBRA 1936 Štev. 158 NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.5a mejak"... , Daleč smo šc od one prosvitljene dobe pravičnosti in mirnega sožitja med narodi, o kateri so sanjah idealisti vseh časov. Ob teh neprijetnih mislih, ki nam jih obuje primerjanje božičnega razpoloženja z nerazpoloženjem v svetu, nam je v veliko tolažbo dejstvo, da so se vsaj v našem narodu prilike že v marsičem spremenile na bolje ter da njihov razvoj še mnogo boljšega obeta. Vsaj v svoji hiši da pridemo končno do bratskega miru in koristnega sodelovanja med vsemi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so dobfe volje, saj nam bo takšno sodelovanje omogočilo, da si dom uredimo tako, da bo vsem prav in dobro. In tudi v naši izseljenski skupnosti se je v zadnjem času marsikaj izboljšalo. Stare mržnje in nesoglasja se unikajo pred spoznanjem, da je složno delo med vsemi izseljenci, ki so dobre volje, nujno potrebno, če hočemo našemu izseljeništvu zagotoviti možnost vsestranskega kul turnega, gospodarskega in socialnega napredka. Med teln ko to dej stvo beležimo in podčrtavamo z iskrenim zadovoljstvom, izražamo o-benem upanje in željo, da bi se to spoznanje globoko ukoreninilo in utrdilo v vseh naših izseljencih in še prav posebno v vseh onih, ki kot voditelji društev in tudi drugače vplivajo na večje in manjše skupine v naši koloniji. Naj bi danes, ob božiču 1936, vsi zatrdno sklenili, da bomo ob vsakem času in ob vsaki priliki delali proti razdoru in za slogo, proti mrž njam in za bratsko sporazumevanje med vsemi našimi izseljenci! S Španska državljanska vojna traja sedaj že šesti mesec. Skoro pol leta že krvavi španski narod, čigar sinovi se v brezmejnem sovraštvu in z prav nečloveško srditostjo koljejo med seboj, podpihovani in pod pirani tudi od nekaterih tujih držav, ki so prepričane, da bo končni izid tega klanja vplival na njihove interese v Evropi. je bilo obsojenih na smrt od revolucionarnih in ljudskih tribnnalov ter ustreljenih. Materialno škedo, ki jo je povzročila vojna, računajo materialna škoda gre v milijarde - Lon-a, da bi preprečil razširjenje konflikta ropske države eno poslovanje, vsa izvozna in u-vozna trgovina, vsa plovba — škrat ka: vse je zrevolucionirano, vse dezorganizirano. Od julija meseca na okroblih 25.000 milijonov peset. dalje ni Španija prodala v inozem-Vsi ti podatki so seveda le približ- stvo vsega niti za milijon peset ni in izvirajo od tujih časopisnih proizvodov in pridelkov, dočim je poročevalcev, ki spremljajo žalost- morala drago plačevati razne vrste ne dogodke na Španskem. Natanč- vojni material, ki ga prejemajo to-nejših številk ni mogoče doslei do- Hko vstaši kolikor ljudska vojska Žalosten španski božič: Cerkev v Getafeju, katero so Frankove gra nate popolnoma porušile Žalostna je bilanca prvih pet mesecev vojne: preko 220.000 oseb je zgubilo življenje; mnogo jih je padlo na bojiščih, mnogo jih je bilo ubitih tekom izgredov največ pa jih biti, ker ne morejo ne revolucionar ci in tudi ne vlada niti približno povedati. koliko njihovih mož je padlo in koliko so nasprotnikov pobili in postreljali. Moderni most med San Franciscom in Oaklandom, katerega je predsednik Roosevelt otvoril pred svoji m odhodom v Buenos Aires ..... li gledati v bodočnost; s trdno vero bomo smeli pričakovati, da naše skupno in složno delo ne bo brezuspešno, marveč da bo obrodilo bogate in koristne sadove. S tem Sklepom in s takim pre- pričanjem praznujmo letošnji bo-trdnim zaupanjem bomo tedaj sme-'žič| Posledice te strašne v1>jne se bodo poznale še mnoga leta, tudi če bi se vojna danes končala. Vse gospodarsko življenje je dezorganizirano. Polja so deloma opustošena, deloma zapuščena; vse tvornice pro izvajajo samo morjlna sredstva, s katerimi brat brata ubija; vse ban- iz tujine. Mnogi kapitali so pobegnili iz dežele in zaloga zlata se je zmanjšala za svojih 20 milijard peset, kar seveda skrajno nenovoljno vpliva, in bo tudi v bodoče vplivalo, na kupno moč španskega denarja. Žrtev in opustošenja je bilo doslej že mnogo, odločitve pa le še ni in tudi ni nič faiogoče predvidevati, kdaj se bo vojna zaključila. Ljudska vojska se krepko drži pri Madridu in tudi drugod. Ker se na strani vlade borijo povečini prostovoljci in ker je ljudska vojska številčno veliko močnejša od Fran-cove vstaške armade, je pač dan tudi dokaz, na koga pada krivda za brezmejno gorje, ki je zadelo \ špansko deželo, katero smo sicer poznali tudi kot deželo revolucij in "pronunciamentov" — vendar le bolj nedolžnih — predvsem pa nam je bila znana kot dežela sonca, dobrih vin, ognjevitih plesov in veselih pesmi. Krivda pada na malo ste vilo generalov, ki jim je bil narod poveril skrb, da ga branijo pred inorebitnimi zunanjimi sovražniki, in ki jih je narod za to tudi plačeval. Baš ti generali pa so nad narod prinesli najhujšo nesrečo, udaril: so ga z najhujšo izmed vseh vojn ■ z državljansko vojno; privedli so tujca — temnopolte vojake iz Maroka ter nemške in italijanske fašiste — v deželo, da bi z njihovo pomočjo dobili oblast nnd narodom. Ko bi bili zmagali v par dneh, bi si človek mogel misliti, da je narod z njimi in proti vladi, ker se jim ni uprl. Tega pa ni več mogoče misliti sedaj, ko se jim narod že šesti 'mesec upira in jim že šesti mesec zastavlja pot s trupli svojih sinov. Kako se bo to klanje končalo? Rekli smo že, da pri Madridu ni videti še nobenega znamenja, ki bi kazalo, da bi tam moglo priti do odločitve. Ljudska vojska je doslei preprečila vsa prizadevanja vsta-šev, da bi se polatili glavnega me- sta Španije in prenesla je že mnoga huda obstreljevanja iz topov in z letal, s katerimi uporniki uničujejo Madrid. Mnogo pozornosti so vzbudile v zadnjih dneh vesti, da se močni oddelki Baskov, ki so na strani vlade, približujejo Burgosu, kjer, ima svoj sedež revolucionarni odbor, kateremu načeljuje general Franco. Ta ofenziva vladnih pristašev utegne prekrižati revolucionarcem marsikateri račun. t Nevarnost, da se španski konflikt raztegne tudi preko španskih moia na druge evropske države, nckakor še ni izginila, marveč še vedno obstoja in nanjo prav resno opozarja londonski odbor za nevtralnost, ki je v sredo spet apeliral na vse države, naj se nikar ne vmešujejo v špansko vojno s tem, da pošiliajo enemu ali drugemu taboru prostovoljce in orožje ter municijo. Nekaj, kar bi moglo imeti še 'hujše posledice, se je dogodile 14. t. m. naSredozemskem morju med O-ranom in Cartageno; vstaška laclia "Canarias" je zažgla in potopila rusko tovorno ladjo "Komsomol", ki je bila baje natovorjena z raznim blagom, namenjenim v Belgijo. U-tonila je vsa posadka, razen četvo-rice mož, ki so jih revolucionara potegnili na krov "Caftarksa" ter jih potem tam ustrelili in vrgli njihova trupla v morje. Na Ruskem je izbruhnilo ver ko ogorčenje zaradi tega res težkega dogodka. V Moskvi in drugod so se vršile velike manifestacije, v katerih je delavstvo zahtevalo, naj sovjetska vlada izvrši reprcsalije. V Moskvi so se menda res ukvarjali nekaj dni z mislijo, da bi radi potopitve "Komsomola" zahtevali od nekaterih velesil, naj proglasijo vse Francove ladje za roparske ladje, na katere sme vsak streljati. V Londonu pa so menda ta predlog zavrnili, ker bi se sedanji itak napeti položaj le še poslabšal. Pozne- Francisco de los Rios, novi španski poslanik v Washingtonu je so listi prinašali tudi vesti, da bo ruska vlada poslala v sredozemsko morje svoje vojne ladje, ki naj bi ščitile ruske tovorne parnike; doslej pa se te napovedi niso še potrdile. Žalostne praznike ima letos špan ski narod. Žalosten je letos zanjo božič — ta veliki praznik miru. In tudi Evropi se ne obeta nič preveč RAZNE VESTI Strašen potres so imeli v San Salvadorju; uničil je skoro popolnoma mesto San Vicente, kjer je okrog'1.000 prebivalcev zgubilo življenje. Tekom 24 ur se je zemlja stresla več ko sto krat. Bolgarska je priznala eneksijo Abesinije s strani Italije in tudi Anglija ter Francija sta sporočil: rimski vladi, da sta svoji poslaništvi v Addis Abebi spremenili v konzulate, kar pomeni, da vsaj dejanski, če že ne pravno, priznavata de-vršeno dejstvo. Uporni general Franco je dobi! od Nemčije za 230 milijonov zlatih mark orožja in municije, poleg tega pa še 237 letal. Ker nima deviz, da bi z njimi plačal dobave, pošilja v Nemčijo velike količine železa iz Maroka. To železo rabi Nemčija za svojo vojno industrijo, ki baje zelo cvete. Italija in Velika Britanija se bosta še pred koncem leta sporazume li glede spornih vprašanj v Sredozemskem morju; tako vsaj zagotavljajo vesti, ki prihajajo v zadnjih dneh iz Londona n! Rima, In izgleda, da bo Italija skušala v kratkem času izboljšati tudi svoje oidnoša;e s Francijo. Mehiška vlada je dovolila Tro-ckemu, da se naseli v Meksiku, a pod' pogojem, da se ne bo vmešaval v notranje zadeve dežele. Cbankajšek je še ¡ánerom v rokah upornega generala Chansueh-jana, ki zahlteva baje veliko odkupnino zanj. Nankinška vlada je takoj nameravala poslati proti Chansueh-ljanu močno vojsko, vendar pa ji je ujeti predsednik Chankajšek to odsvetoval. 15.000 nemških vojakov se bori na strani upornikov v španski državljanski vojni. Neki angleški list trdi, da1 se tu ne gre za prostovoljce, marveč za vojake redne nemške armade; obenem zagotavlja, da se je Hitler odločil, da pošlje na Špansko vsega pet divizij, če bi Francu slaba predla. Vrhovnega poveljnika paraguay-ske vojske v c'hacovski vojni gene-íalja Estigarribio je sedanja začasna vlada vpokojila; prejemal bo 25.000 parag. pesov mesečne pokojnine. 1.350 milijonov frankov posojila bo dobila Poljska od Francije; s tem. denarjem bo spopolnila opremo svoje vojske. Poleg tega bo Francija dobavila poljski vojski še za tolikšno vsoto vojnega maten-jala, ki ga bo Poljska počasi odplačevala. i Huda eksplozija je povzročila tež ko nesrečo v indijskem premogoko pu Pajdihu, severozapadno od Kal-kute; 208 rudarjev so usadi žive zakopali. Francoska vedeževalka madame Fraya nepoveduje za leto 1937 mno go katastrof; Franco bo zasedel Madrid, a vojna s tem ne bo šc končana; mnogo visokih glav bo pobrala smrt in na Daljnem vzhodu se bosta najbrž spopadli Rusija in Japonska. Anglija, Francija, Japonska in nekatere druge države so sklenile, da ne bodo prodale za staro železo nekaterih' zastarelih vojnih ladij, ki bi po prvotnem načrtu morale "v pokoj"; mislijo si najbrž, da črez sedem let — ali pa še prej --- takšne stare barke lahko še prav pridejo... dobro novo leto, če bodo nekatere države le vztrajale v svojih dosedanjih prizadevanjih, da vplivajo n i končni izid španske državljanske i vojne. Stran 2 N /V a ARGENTINSKE VESTI V torek predloži dr. Cankar svoje akreditive V torek, 29. dec., bo predsednik argentinske republike gen. Augus-tin P. Justo sprejel v posebni svečani avdijenci novega izrednega odposlanca ter opolnom.očenega ministra maše vlade g. dr. Izidorja Cankarja, ki bo prvemu argentinskemu mandatarju predložil svoja poverilna pisma. Avdijenca se prične ob 11. dopoldne. Še prej, to je ob 10.30 istega dne, bo gen. Justo sprejel novega francoskega poslanika dr. Marcela Pe-rroutona, ki mu bo tudi predložil svoje akreditive. Z istim namenom bo obiskal vladno palačo honduraš-ki minister dr. Antonio Rermudez, ki ga bo predsednik republike sprejel ob 11.45. Vseameriška pacifistična konferenca zaključena S svečano sejo, ki se je vršila v sredo popoldne, se je zaključila vse ameriška konferenca za utrditev miru. Konferenca je zasedala od začetka tek. mr„eca in zastopanih je bilo na njej vseh 21 a'meriskih republik. Opravila je mnogo dela, saj je bilo sestavljenih, prerešeta-nih, odobrenih in podpisanih nič manj ko sedemdeset raznih predlogov za ohranitev miru ter za izboljšanje gospodarskega in kulturnega sodelovanja med vsemi državami Amerike. Na zaključni seji je najprej govoril severnoameriški zastopnik So-m.mer Welles, ki je naglašal, da je konferenca dosegla lepe uspehe, ker so bile vse cjelegacije, ki so še zbrale v Buenos Airesu, oborožene z najboljšo dobro voljo. "Pravi patrioti in resnični junaki bodo v bodočnosti samo takšni voditelji narodov, ki bodo znali najti pot miru in ki bodo po tej poti hodili" — je zatrdil govornik. Govorili so še drugi zastopniki, nakar je konferenca z 1 min. mol-kdm dala izraz svoji bolesti radi tragičnih dogodkov, katerih pozo-rišče je sedaj Španija. Kot zadnji je govoril argentinski zunanji minister dr. Saavedra Lamas, ki se je vsem delegacijam toplo /zahvalil za sodelovanje na tem važnem pacifističnem zborovanju r/. Za končno rešitev chacovskega spora V nedeljo se je odpeljal z letališča El Palomar v Asunción polno-močni zastopnik Brazilije pri para-guavski vladi dr. Martin Lafayétte Nesel je v glavno mesto sosedne republike posebno poslanico, v kateri so vabili gen. Justo ter zunanja ministra Argentine in Brazilije paraguavskega ministra za zunanje zadeve dr. Stefanicha, naj bi prišel v Buenos Aires, da se chacovski spor definitivno reši še preden odide v svojo domovino bolivijski minister zunanjih zadev dr. Finofe. Dr. Stafanich se je vaibilu odzval ter je v sredo prispel semkaj. Udeležil se je zaključne seje paname-riške konference, ki je apelirala na zastopnike Paraguaya in Bolivije, naj store vse, da se chacovsko vpra sanje končnoveljavno uredi. Novi italijanski poslanik v Buenos Airesu Z motornikom "Oceania" je pri spel v Buenos Aires novi italijan ski poslanik D. Rafael Guariglia. Pazite, kje kupite vozne listke Koliko krat se je že pisalo, da je bil ta ali oni osleparjen pri nabavi voznih listkov, ko se je zatekel raje v kako nesolidno agencijo, kjer so mu mogoče polni j ali ugodnejše pogoje, namesto, da bi se obrnil na kak znan in varen zavod oziroma, č^ plača listek takoj, naravnost na paropl. družbo. Taka sumljiva a-gencija je — po ugotovitvah policije — tudi ¡Antonio Bacigalupi na vogalu ulic Reconquista in Paraguay. Kolikor se je moglo do sedaj dognati, je osleparila 18 oseb. Število pa bo gotovo večje, ko se bodo zglasili še drugi, ki' še ne vedo s kakšno sleparsko agencijo so imeli opravka. ' , ¡ ( Antonio Bacigalupi, je star 32 let in stanuje v ulici Mitre 910 na Avellanedi. Rojaki, pazite tedaj, ko nameravate kupiti ladijski vozni listek, da vas ne osleparijo. Ce ne veste kam bi se obrnili, vprašajte za svet ma-gari naše uredništvo, ki vam bo nesebično svetovalo tako, kakor je najbolj vskladu z vašimi koristmi. Žaloigra Alfredo Tucci, star 38 let, neporočen, je živel na vero že kakih 10 let z vdovo Antonieto Borgo, sedaj staro 44 let; v ulici Cockraine št. 2517 sta imela najeto udobno stanovanje. Ker se mu je zadnje čase zdelo, da je Antonieta zanj že nekoliko prestara, je sklenilo da se je iznebil Dan za-dnem so bili med Kje bomo preživeli Silvestrovo? Vsak, kdor bi se rad z veselim srcem poslovil od starega leta, je vabljen na Silvestrov večer, ki se bo vršil v četrtek v Taborovih druš tvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924, na Paternalu. Spored prire ditve obsega razne zanimive in — kakor se za takšno priliko spodobi tudi vesele točke. Bufet bo izdatno založen s svežim hladnim pivom in z raznimi stvarmi za pod zob. Začetek ob 9. zvečer. — Vstopnina: prostovoljni prispevki. Vse člane in prijatelje društva vljudno vabi k udeležbi ODBOR. Gvidon Jug. Troje slik iz Božične noči Uvod. Nad mestom tuli veter, .kot bi ga bičal; dviga snežno plast in opleta z njo po hišah in drevesih. Vlažna ymegla se plazi po sestreljenih cestah, ma katerih je poman-drani sneg komaj pokril raztrgani tlak, tipa z opolzkimi prsti poruše-vin ah in se podi z vetrom nad pre luknjanimi strehami. Rdeče oči vrtajo v meglo; reflek torji vozil, ki prevažajo munioijo in moštvo neznanokam. Srečavajo se z drugimi vozili, ki se vračajo z ranjenci in mrtveci. Vse> je tako tiho, kot'v težkem snu; a da to ni sen, je videti po kapljah krvi, ki, se sta-kajo z vozil v snežno brozgo. toplega doma, žene, otrok. Kje jo. sedaj družina? Ivanček je že velik, je pomagal materi, da ji delo ni bi-Ta otrok je tako pameten; vedno lo pretežko!" Zamisli se. Zopet zatuli zategnjeno. Volkovi. Morda je to samo veter, ki se brusi ob skalnatih škrbiiah. "Sedaj se mi zde bliže. Gotovu vohajo človeško meso". Gledata v temo. Pričelo je zopet snežiti. Snežinke se podijo z vetrom. BOŽIČ NO VO LETO SV. TRIJE KRALJI Bližajo se veliki prazniki: Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. njima prepiri, včasih tako hudi, da so morali sosedje miriti. Tudi v po nedeljek zvečer sta se prepirala in ko ji je Alfredo zagotovil, da jo bo zapustil, Antonieta tega ni mogla preboleti. Pozno.sta legla k počitku. Alfredo je mirno zaspal, ne pa tako vdo va, ki je ponoči kovala hude načrte. Bilo je ob 5. zjutraj. Njen tovariš ie še trdno spal, ko je ona tiho vsta la, vzela njegov samokres ter tri krat vanj ustrelila. S četrto kroglo si je pa še sama vzela življenje. Antonieta je ostavila tri pisma: e-no za Tuccijevega brata, e-no za nekega Angela Gabrina m tretje za komisarijo št. 39. Težko ranjeni Tucci se nahaja v bolnišnici Alvear. Smrt pod vlakom Kakor običajno, tako je šel tudi v torek mimo postaje Paternal na delo, ob 6.30, 32 letni Carlos di Cario, stanujoč v ulici Osorio 5016. Ko je baš stopal po stopnicah, je opazil, da prihaja vlak od Caserosa. Hitro je hotel tedaj preko trašnic, toda v veliko nesrečo se mu le noga zaplela v žico signalne napeljave. Vse njegovo prizadevanje, da bi se rešil, je bilo brezuspešno. — Vlak je nesrečneža na mestu u-stairtil. Črez kake dve uri je prišla slučajno na kraj nesreče tudi njegova mati, ki je v njem spoznala svojega sina. Hitela je po svojce, ki so truplo spravili domov. Vojaški avion treščil na tla. Palomarski vojaški avion, ki se je dvignil v torek na vojaškem letališču v Cordobi, da nadaljuje svoj polet v Mendozo, kamor je bil namenjen, je treščil na tla, ko je letel črez El Manzano. Kapetanu Du goneju in četvorici posadke se je p." srečilo, da so se s padali rešili ter srečno pristali na tle'h, dočim se padalo mehanika Gutiereza ni hotelo odpreti in se je nesrečni človek ubil. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO KADALJ ¡Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud U. T. 22—8327 Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto VABI cenjeno občinstvo na DRUŽABNO ZABAVO ki se bo vršila 31. decembra 1936 na društvenem zemljišču ul. SIMBRON 5148 od 8. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Soba je brez šip, ker jih je raztreščil zračni pritisk granat. Mati doji dete. Dete je lačno in trudno. Vleče na prsih, a oči ?ma na pol zar prte. Vsak trenutek se strese drobno telesce kot v neprijetnem snu. To je posledica gorja, ki leži nad mestom in nad ljudmi; posledica zrakoplovov, ki krožijo nad mestom granat, ki rušije hiše. posledica strahu; lakote in mraza. V kotu leže na tleh trije otroci. Stisnjeni so pod odejo. Nc spe. — Čakajo. Danes je božična noc Vsa ko leto so imeli darila in morda jih dobe tudi letos. Seveda, niso v svoji hišici v, Seviljji, kjer je pokti dišalo vse od cvetja in kjer so bile pozimi sobe polne toplote. Sedaj so v tuiji hiši. Soba je tako mala in tako mrzla in ponoči se sliši strelja-nje. "Kje je Ivan?", vpraša eden od trojice. "Jezus Marija", vzdihne mati — "res, kje je ta nebogljenec?" Se preden se je stemnilo je odšel, da prinese nekaj potrebnega. Že zdavna bi se bil moral vrniti. Tmel je štirinajst let. Mati ga je imela najraje. Bil je plah in priden. Imel je njene zlate kodre in njene temne velike oči. Na vratu, pod levim ušesom, je imel rdeč madež, podoben sveži jagodi. Dete je podojilo in zaspalo. Plamen sveče je plapolal nemirno. Mati je ponovila v skrbeh: "Kje je ta nebogljenec? Da se mu ni kaj dogodilo .. Dragi moj Ivan, vrni se kmalu'" Prebirala je jagode na rožnem vencu in molila iskreno. Od zunaj se je slišalo v presledkih pokanje1 pušk in regljanje stroj nic. Nocoj je božična noč. Gričevje je: pokrite z belo snežno plastjo. Včasih izgleda kakor raz penjeni valovi velikanskega ledene ga morja. Veter ?ma tu podvojeno moč. --Tuli ob skalnatih škrbinah in v votlinah. Včasih je to tulienje bolj za tegnjeno, bolj vekajoče. "Poslušaj, kako tulijo volkovi", pravi straža tovarišu. Prežita oprezno v temo in poslušata. "Res, to so volkovi. Zahtevajo svoj banket. Nocoj je božična ^oč." "Božična noč", prikima tovariš. Molčita. "Koliko časa bo še trajala ta < .V um i vojna? de straža. "Tako si želim Knjige Družbe Sv. Mohorja za leto 1936 Knjige Celjske Mohorjeve Družbe só prispele te dni. Naročniki jih dobe pri Franc Laknerju, Warnes 2215111. (La Paternal), ali pa pri istemu v uradu na Banco Germani-, co, L. N. Alem 1S0. Vsak naročnik dobi pet knjig s koledarjem vred. Pri njem lahko plačate takoj tudi udnino za leto 1937, ki je znižana na $ 3.50. Za leto 1937 dobite pa kar šest knjig. Vsem Mohorjanom želim blagoslovljene Božične praznike in srečno Novo leto 1937. Franc Lakner. KROJADNICA IN TRGOVINA Velika izbera vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Sebestian Mozet č Osorio- 5025 — Bs. Aires (Paternal) Po stranski ulici mesta hodila dve postavi. Ulica je temna, le kdaj pa kdaj srečata slabo razsvetljeno vežo. Obe sta ženski; ena je že stara in sključena. Oblečeni sta v črno. Postojita pred hišo, ki je najbolj žalostna v vsem mestu. To je mrtvašnica. Nad vrati se ziba rdeča c-lektrična svetilka. Na pragu soji miličnik. Ze na poprosi tiho in drhteče * "Ze dva dni mi manjka, mali vnuk. Bojim se nesreče. Star je r-sem let in piše se Rodrigo. Sirota je. Mati mu je umrla lani. Ali je morda tu?" Odpre proseče svoje trudne in u-sahle oči. Gleda pozorno na miličnika. Njeno'telo drhti od starosti in trpljenja. Pravili so ji, da pripeljejo semkaj mnogo ljudi na dan. Hotela se je prepričati sama, ali je mali Rodrigo med njimi. Miličnik prelistuje zapisnik. Zamaja z glavo. "Ta teden niso pripeljali otroka te starosti. Notri leži fant 12 ali 14 let star. Pred eno uro so ga prinesli." Starka zatrepeče. Njen vnuk nima te'h let ali spomnila se je. da s? ljudje ob smrti nekoliko stegnejo. "Za božjo voljo, dovolite da ga vidim," je moledovala. Miličnik prikima in pokaže v notranjost. Stopita v veliko sobo. Na mizah j leže dolgi vrsti nepremičnih trupel. Žene, deklice, mladeniči in starčki. •Žrtve graniat in svinčenih krogel. Obrazi so beli in mirni, kot da bi Spali v globokem snu. Prehodili sta dolgo vrsto Na koncu sta zagledali truplo malega dečka. Bil je večji nego Rodrigo. Črne oči je i'mel odprte, kot da se je rav nokar prebudil. Okrog usten je bilo nekaj trpkega in grenkega, kot od velikega trpljenja. Preko čela je padal zlat koder. Pod ušesom se je videla rdeča pega, podobna sveži jagodi. "Ubogi fant", ie vzdihniia staf- CERKVENI VESTNIK Cepr av bomo praznovali božič drugače kot doma, na mesto pri topli pfeči in v zakurjeni sobi, v vročini južnega sonca, pa je vendar spomin istega svetega dogodka, ko je Sin božji stopil na svet in našo ■ človeško revščino nase vzel in je, zato ta dan praznik božje ljubezni do človeka. Treba pa je, da se izkažemo vredni te božje dobrote, vred ni otroci nebeškega očeta. Naša služba božja bo takole; na Božič: polnočnica na Paternalu, ob 10. sv. maša na Avellanedi. j Večernice na Paternalu. Prihodnjo nedeljo, 28. dec.: maša na Paternalu, večernice na A-Vellanedi. Na novo leto bo maša na Avdla-nedi, večernice na Paternalu. Božična številka Duh. Življenji ie izšla. Prosi'm, da poskrbite za plačanje naročnine za prihodu ie leto, pa tudi za nazaj so nekateri še na dolgu. Vsem Slovencem vesele praznike in z neba to milost, da bi spoznali, da živimo na svetu le zato, da bi postali vredni nebes. Hladnik Janez. ka. "Bog ve, kako te pričakuje mati." Pokleknila je poleg njega, mu pogledala v oči in mu jih zatisnila. Potem ga je poljubila na mr:li ustni. "Spavaj fantek", je šepnili. In solze so ji zdrknile po licih. Nocoj je božična noč. SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. LIMA 1217 U. T. 23—3389 KROJACNICA Leopold Ušaj Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru naibolje «ostreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Paternal. Božičnica za naše malčke Kakor vsako leto, tako priredi "TaJbor'' tudi letos božičnico z obdarovanjem naših malčkov. Božičnica se ne bo vršila v soboto zvečer, kakor je bilo prvotno javijeno, marveč v NEDELJO, 27. t. m., popoldne, ker bo tako gotovo bolj pri merno za naš mladi svet. Spored jprireditve je pester in izvajali ga bodo izključno naši šolarčki, ki se bodo postavili z raznimi deklama-cijami, prizori» plesom itd. Božič nega moža, ki sedaj okrog moleduje da bo čim več robe s seboj privlekel, bo z lepo pesmijo pozdravil otroški zbor. Starši naj prijavijo svoje otroke za to božičnico v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924, kar sto re lahko vsak večer do 26. t. m. Istotam se sprejemajo tudi posebni darovi staršev, namenjeni .njihovi deci. ,Na vsakem zavoju mora biti napisano ime otroka, kateremu je namenjen. Spored hožičnice se bo začel izvajati ob 6. popoldne. K udeležbi to vabljeni vsi naši malčki in njihovi starši, pa sevedat tudi vsi člani in prijatelji društva. Vstopnine ne bo, marveč se bodo na vratih prejemali samo prostovoljni prispevki. « ODBOR. ! Angel VELYAN0VSKY j UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ £ Edini uvoznik jugoslovanskih su- ♦ gih gob in semen za Argentinijo in X Uruguay 25 de Mayo 726 Buenos Aires U. T. 31-Retiro 3315 j ¡i.i»ii!IIIHilllllll!lllli!H!lllllllll!)lll]^ SLOVENCI DOMA IN DRU(tf>D ^lllllllllllllilllilllllllüilfiíiHilíiHii^ m.i' VESTI IZ DOMOVINE Naši izseljenci Ugotovljeno je, da se je iz'selilo iz dravske banovine okoli pol milijona naših rojakov v razne kraje sveta, mnogo se jih je vrnilo, neka teri zadovoljni s svojimi prihranki, še mnogo več se jih je pa vrnilo siromašnih in nesrečnih. Sedaj je izseljevanje skoraj popolnoma prenehalo. Letos so dose-daj v L j ubij ani koncesijunirani zastopniki parobrodnih družb odpra-* vili v prekomorske dežele samo 243 oseb, večinoma takih, ki so bili na obisku v domovini, ali z ameriškimi državljani poročene žene. Stagnacijo izseljevanja je povzročila splošna svetovna kriza, ki ima za posledico veliko brezposelnost v vseh deželah naše emigracije. V letu 1935 se je v dravsko banovino za stalno vrnilo 768 izseljencev. Tem je kralj, banska uprava izplačala potom Sklada za podpiranje izseljencev, ki se nahaja pri Hranilnici dravske banovine, kot prvo pomoč 80.939 Din. na podporah. V tekočem letu je repatriacija izseljencev nekoliko prenehala, vrnilo se je dosedaj 437 izseljencev, katerim je Sklad za podpiranje izseljencev izplačal 52.870 Din. podpore. Razen tega je kralj, banska uprava izplačala tudi izseljenskim organizacijam znatne subvencije. Dolžnost je, da se spominja tudi šenem ozemlju naših sosednih dr-naših priseljencev, ki so vsled zunanjih neugodnih razmer v neodre-žav morali prijeti za izseljensko pa lico. Tudi izseljenci — priseljenci so v večjem številu naše podpore potrebni. Kralj, banska uprava jim je letos v 1167 primerih izplačala BOŽIČNICA za vso mladež naše naselbine se bo v r š i 1 a v nedeljo, 27. decembra v "Taborovih' prostorih, ul. Faz Soldán 4924, od 6. pop. dalje Spored: 1. Otvoritev, orkester* 2. Deklamacije 3. "Po jezeru", ples 4. Deklamacije 5. "Ob modri Donavi", ples 6. "Perice", prizor s petjem 7. "Trgovina z igračami", šaljiv prizor s plesi 8. Prihod Božičnega moža in pozdrav otroškega zbora 9. Obdarovanje otrok Pq sporedu: PROSTA ZABAVA Ana Chrpovq Slov. babica dipl. v Practi ¡n Bs. Airesu, z večletno Prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz Mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 Umetniška kovačnica Specializirana v oknicah, železnih vratih itd., se priporoča slovenskim izseljencem ~ na podporah 53.400 Din. Priseljen-' škim organizacijam se je poleg tega izplačalo tudi znatne vsote. Te številke podeljenili podpor dokazujejo, da skuša kralj, banska u-prava po svoji moči. olajšati bedo prišel j encev-izseljencev. Brezposelnost tned učiteljskimi abiturienti V dravski banovini, oziroma v Slo veniji je okrog 800 brezposelnih a-biturientov učiteljskih šol. Nekateri čakajo že več let za namestitev. Na skupščini, ki so jo imeli nedavno v Ljubljani, so se s posebno resolucijo obrnili na oblastva s prošnjo, da naj se pokojnine starejših učiteljev hitreje rešijejo, da pride več novincev do službe. Na nekaterih šolah manj ka učiteljev, vendar jih oblastva ne nastavijo, dasi je moči na prebitek. Zanimiva najdba Zanimivo arheološko najdbo ima občina Elemir v Banatu. Argeolog Bogoljub Aleksič je odkril tam starodavno trdnjavo, ki je bila zgrajena na lesenih pilotih in obdana s tri metre visokim obrambnim zidom. Znanstveniki domnevajo, da «o to trdnjavo zgradili normandski Skiti, ki so se v.dobi Kristusovega rojstva naselili v današnji tedaj močno poplavljeni Bački. "Delavska Politika" v Avstriji prepovedana Mariborska "Delavska Politika", ki je v precejšnjem številu izvodov zahajala tudi med čitatelje slovenskega tiska v Avstriji, je zdaj tam prepovedana. Prepoved bo veljavna za eno leto. VESTI S PRIMORSKEGA Veliko število aretacij O vedno pogostejših aretacijah zaradi ilegalnega bega čez mejo smo poročali že večkrat. V posljed njih dneh je bilo aretiranih spet nekaj ljudi. Tako so karabinjerji v Cerknehi prijeli 49letnega delavca Andreja Piriča, ki ga je bilo goriško sodišče zaradi bega čez mejo že pred nekaj meseci obsodilo na poldrugi mesec zapora in 2600 lir denarne globe. Naravnost tragična pa je usoda 381etnega Antona Korena iz Kobarida. Koren se je pred leti odpravil čez mejo. Vendar izven svoje ožje domovine ni našel pravega delal in zaslužka, radi tega si je zaželel domov in italijanski konzul mu je dejansko izstavil pro pustnico. Koren je bil prepričan, da ga bo ta dokument obvaroval vseh hujših posledic njegovega ilegalnega bega čez mejo. Čim pa se je pretekli torek pripeljal v Podbrdo, so ga prijeli in odvedli v zapore ter bo imelo z njim opravka bržkone v kratkem še goriško sodišče. V Podbrdu je bil iz enakih razlogov aretiran tudi 551etni Josip Krzetič iz Šmairtnega pri Kojskem. Končno so te dni prijeli še letnega Stjepana Stipiča iz Donjega Kra-ljevca, ki je prišel brez potnega lista čez mejo iskat dela v Italijo. CUCIT & HUMAR Bld. ¡T1 Ballester 425 Villa Ballester Edmund Kavčič ušel iz bolnišnice Iz bolnišnice za duševno bolne v Ljubljani je pobegnil 67 letni Edmund Kavčič, znani izdelovalec likerjev v Ljubljani. Nesrečnež se je že par let nahajal v bolnišnici. Nesreča Na Podeškem vrhu pri Konjicah je prišlo do težke nesreče, ki je imela smrtno posledico. Posestnica Bo-ček Terezija je šla s svakom pomagat spravljat voz na vkreber po tako imenovani strmini "Konjska smrt" v bližini posestnika Bočka. Vola nista mogla potegniti in poleg tega se je še os snela z jarmov. Hofl¿¿,v«-je hotela voz naglo podložiti, toda ta se ie žc začel premikati. Bočkova se ni mogla umakniti in je prišla pod voz. Dobila je težke poškodbe, katerim je uro po nesreči podlegla. Deklico sta odpeljala V maribirsko bolnišnico je prišla obiskat, Antona Knaver iz Josipdo-la v Ribnici na Pohorju, ki se je ponesrečil v ta'mošnjem kamnolomu, njegova žena ter mu vsa razburjena pripovedovala, da so ji neznanci odpeljali njeno 8-letno hčerko. Po pripovedovanju žene sta pri šla pred nekaj dneva dva mestno oblečena mlada gospoda k njej ter sta se ji predstavila kot posestnika in eden kot posestnik Kreutzwird iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Pripovedoval ji je, da sta izvedela, da se nahaja v težkih razmerah, ker se ji je mož ponesrečil in izjavila, da sta pripravljena vzeti njeno 8-letno hčer ko Marijo za svojo. Kreutzwird je obljubil da bo imel Marijo pri sebi na svojem domu -kjer se ' ji bi. dobro godilo. -na udala in oba tujca sta se poslovila ter odpeljala, deklico s seboj. Včeraj pa je hotela obiskati žena svojo hčerko Marijo in se je podala v Sv. Lovrenc. Povprašala je po po sestniku Kreutzwirdu, a zaman. Rekli so ji, da tega posestnika sploh ne poznajo. Prijavila je slučaj oblastem, ki se sedaj zanimajo za osemletno dekletce, katero sta tujca neznanokam odpeljala. Aretacije v Ilirski Bistrici, Kobaridu in v Tolminu Po vesteh iz Trsta in Gorice je bilo v zadnj-em času izvršenih v Do lini pri Trstu, v Kobaridu in blizu Tolmina ter v Ilirski Bistrici nekaj aretacij, ki so vzbudile pozornost med ljudstvom. V Ilirski Bistrici je bilo aretiranih več mladih ljudi, a podrobnih podatkov o njih doslej ni bilo mogoče dobiti. V Kobaridi? je bil že 20. oktobra aretiran Jbran 'ce Klavžar, ki so ga nemudoma prepeljali v goriške zapore. Nekaj dni nato je bil menda v zvezi ž njim v Poljubinu pri Tolminu aretiran še Mihael Leban. Tudi glede njiju ni bilo mogoče izvedeti, zakaj so ju prijeli. Proti vse'm se sedaj vršijo stroge preiskave. V Sv. Križu pri Trstu je "Casa di rispermio" (Tržaška mestna hranilnica) zaru-bila okoli 20 posestev zaradi obrest nih zastankov, ki znašajo približno 25 tisoč lir. Gospodarstvo v Sv. Kn žu gre rakovo pot, ker so nove lovne metode ribolov močno iztrebile in so se ribolova polastili stari konkurenti Čožoti (ribiči iz Chio-ggie pri Benatkah). Letos/^o Križani udarjeni tudi kot vinogradm-niki, ker je vinski pridelek čisto neznaten. Aretacija duhovnika Bidovca V ponedeljek, 16. nov. so aretirali v Dolini pri Trstu tamošnjega upravitelja Ivana Bidovca, brata na Bazovici ustreljenega Ferda Bidovca. Bidovca so prepeljali v Trst, kjer je v zaporih v ulici Coroneo. Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST 621 — CHACARITA. POZOR!!! Lepo posejan, 7 ha velik vrt (quinta) proda takoj BONCELJ FRANC, Pereyra Lusena 2000, Lomas de Zamora FCSD. ■ KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—«Tt Pap«ž Pij XI. se je zadnje tedne slibo počutil in so bili njegovi zdravniki v skrbeh Govori se, da ga bodo konfmirali. Ta aretacija je vzbudila v italijanskih krogih veliko nezadovoljnost zaradi snujočih se prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. Pozneje pa je tržaški "Piccolo" to zanikali. Pisal je: Ni res, da je a-retalija Bidovca izzvala nezadovolj nost nasprotno, mi smo se celo razviselili te pametne lokalne politike, potom katere se je mirna vas rešit tega škodljivca. Bidovec spa-. da namreč med tiste agente-pravo-kat. Humbert Chiocchini za duh. ravnatelja na velikem semenišču, Anton Zavrla za kurata v Batah, Viktor Stanič, za župnega upravitelja v Devinu, Nikolaj Brumat za kajlana v bolnišnici "Pri rdeči hiši" v Gorici, Anton Bressan za dru-g¿ga župnijskega kooperatorja v Tržiču, Štefan Tondi, za župnega upravitelja v Grahovem in Oslo-kah, Josip Seibal za župnega upravitelja pri Sv. Ožboltu, Anton Zaletel, za pomožnega vikarja v Komnu in upravitelja v Vojščici, Ivan Butte za nadškofijskega delegata za zadeve prve sekcije v kuriji, Janez Kr. Hren za nadškof, delegata za zadeve druge sekcije, Franc Ma rini nadškof, delegat za zadeve iretje sekcije, Mihael Toroš za nad škof. delegata za zadeve četrte se k cije. V škofijski kapeli je bil posvečen in imenovan za župnika v Dol. Otlici Ivan Delpin, Franc Andrej-šek pa je bil imenovan za župnika v Sedlu pri Kobaridu. Dr. Fogar pri kardinalu Rossiju Ljubljanski "Slovenec" poroča: Dodatno k poročilom, ki smo jih objavili o odhodu tržaškega škofa dr. Alojzija Fogarja, smo sprejeli še naslednja obvestila: KROJACN1CA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom RIO BAMBA 879 — Bs. Aires ***************************** Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 17Í1 í i t **************************** Drobne \ s Obmejni miličniki iz *< aretirali v obmejnem j» j vanska državljana 27!ef • •. !o Cerina iz Leskovice in 2? > , . Oblak, ker sta prešla hiej kumentov. V Idriji je umrl 2 oktobr> visoki starosti Leopold Kr g. učitelja Jožeta Krapša v nad Škof j o- Loko. Naj mu l domača zemlja,, prizadetim <• žaljg. V komnolomu pri Sežani, last podjetnika Marinija, se ÚU a i Si,,is J- <;■ • ¡j.-.i ne mo-.: !* bili Ijudj-V ■.»■i-. /z'hoünije 'V; r. aje glede povi- a posebno mod ma-Fašistične organizaci-éle veliko kampanijo j cen, napenjajo vse sile, ovce pokorili njenim >d-Toda tudi trgovci niso mir er ne morejo delati v svojo z gubo in se zato vodi tiha borba aed njimi in organizacijo. Le časopisi prinašajo od časa do časa opozorjene in kaznovane trgovce. Sedaj bodo pritisnili predvsem na gro siste, ki so v mnogih slučajih vzrok da morajo mali trgovci povišati cene. Sokol Kraljevine Jugoslavije Dock Sud - Beca priredi v četrtek, 31. decembra 1936 ob 9 zvečer v dvorani "Teatro METROPOLITAN" Facundo Qui-roga 1767 na Dock Sudu Svojo prvo veliko Prireditev na katero vabi vse naše rojake. Spoved s 1. Argentinska in jugoslovanska himna, izvaja orkester 2. Pozdravni govor staroste brata M. Ševiča 3. "Petovka" proste vaje, izvaja Sokol Bs. Aires I. 4. Govor svetnika kr. poslaništva g. dr. Božidarja Stojanoviča 5. Iz bratskog zagrgljaja. poje kvartet "Jadrana" 6. Proste vaje z zastavicami, mladinski odsek Sokola Dock Sud - Boca 7. Media caña, kvartet "Jadran" 8. Deklamacija, "Otažbina", gdjca Andjela Baijašičeva 9. Večerni zvon, poje "Jadran" 10. Balet, izvajajo bratje Rodríguez 11. Simbolične vaje "V boj". Sokol D. Sud - Boca 12. Simbolična slika "Slovenska vila", člani in članice Sokola D. Sud! - Boca 13. Oj djevojko, poje kvartet "Jadran" 14. Vaje na bradlji. Sokol I in Sokol D. Sud - Boca Po sporedu prosta zabava, prečkanje in šaljiva pošta — Ples do zore Vstopnina: Moški $ 1.—, ženske brezplačno. ODBOR. Guvajmo Jugoslavijo! BANCO GERMANICO de la America del Sud L. N. Alem 1S0 JUGOSLOVENSKI ODDELEK Želi syoji cenjeni klijentelji vesele Božične praznike in srečno Novo leto. 1 TOVARNA MOZAIKA Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement "San Martin" Ugodne cene v ' / ir *** ' C MiV Jf * v í^S v) v > PR l> 'M k -vi Sir í/.rl í '.ÍH ¡í AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59-1925 000048534800020200534823482300000201000001025300000202010023532348020202010200000100010102010102010101005323532348234853484853485353482323234800000002110200060200000200010201000200020002 «¿ftlWUft "í tci ilST ZA P Olí K IN ZABAVO KOLIKO DIAMANTO' NA SVETU Marsikdo se bo čut' . del, da je na svetu nič ton rezanih in obrti tov, ki krasijo roke pih žensk, počivajo zakladnica h i • o, j skih jekler" *•• i, i* i, -Oljarn. 'J i draguljev .oraj 2 in p», i; cv. Te številke, ined vodilnih trgov iaanti v Amsterdamu nek nikarju, so videti na prvi pretirane. So pa v resnici i treznih računov. Treba je p^ samo na to, da zaposluje ii demantov po vsem svetu pc joaia ljudi v rudnikih, dočim s deležuje 10.000 veletrgovcev z g. ananti in 100.000 draguljarjev poslov s temi dragimi kamni. In tudi klientela je zastopana vsepovsod v lepem številu, in to velja prav tako! za velike kakor male kamne, ki so varna naložba kapitala tudi v časih krize. Tudi industrija se je izkazala v zadnjih letih za dobrega klienta na diamantnem trgu. E-lektrotehnični obrati, tovarne avto KROJACNICA i "GORICA" ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 pv in druge industrijske pa-'.iporabljajo za izdelke'preciz-:hanike čedalje več diaman-■ogostoma se zanimajo baš za tejše in najbolj drage kamne, jljši klient pa je še vedho' ve-publikam, ki ima v različnih dc h seveda različen okus. Zadnji Robinzon umrl meriški listi so poročali, da je 1 zadnji potomec tistega Robin-t, ki smo se kot otroci tako ve-njegovih dogodivščin tam na n samotnem otoku. Mož, ki je . umrl, se je pisal Andrej Ro-Dn ter je bil baje res potomec anjega našega junaka. Kakor >v slavni prednik, je tudi ta pre ki1 samotnem otoku Kanai sre-vajskega otočja. Otok je bil 'a lastnina, vendar pa je do-idi drugim, da so smeli pre ŽENSKI KOTIČEK Najmodernejša nega ' dojenčkov Neki ameriški inžener se je poročil z neko doktorico medicine. — Zakon je srečen. Ker je pa žena zaposlena s svojo prakso, ni vedno možnosti, da bi skrbela za svoje šti-rimesečne dete. Otrok je pravi ob-jokanec in ne neha jokati, dokler ga ne zazibljejo. Inžener dela doma, pa vodi tudi gospodinjstvo, kar ni v Ameriki nič čudnega, in skrbi za otroka. Seveda pa nima toliko časa, da bi neprestano pozibaval malčka in hiu pel uspavanke. Zati si je izmislil poseben aparat, ki naj ga nadomesti v tej funkciji. Elektrika žene aparat in aparat žene zibelko. Na mizici poleg otroka pa je gramofon, ki detetu venomer ponavlja isto vižo. To vižo to. dal jač. na njegovem otoku, seveda je zapel o£e sam y fono f- Ko je iso imeli avtomobila in radia. | ___:1 An ___ __ tudi m smel na njegovem o liti, kakor je tudi prepove- šno uživanje opojnih pi- MOST U F-'ROPO IN : ÍA • skrbni oče opazil, da njegov izum dobro funkcionira in učinkuje, je do bil veselje do stvari in ,si je izmislil še več podobnega, med drugim steklenico, iz katere dobi otrok v določenih presledkih mleko isto tako avtomatično s pomočjo elektrike, aran mNfiwm---- Pet sto let ¡u tdta je veli- kanski most i v'r i spajal obá brega ožine, ki Marmarsko mor je s črnim me jem. To je bil most na čolnih. Darej L, perzijski kralj, ga je dal napraviti, da bi v šla po njem njegova silna vojska, 700 tisoč vojščakov, ki so imeli nalogo, zavojevati deželo Skitov. Zgodovinar Herodot je popisal ta čoln, čudovit za svojo dobo, ki je križal Bo-spor na njegovem najožjem delu. Po tej stari dobi je nastal več kot en načrt za zvezo med Evropo in Azijo. Viljem II. je v času svojega sijaja in svojega prijateljstva z Ab-dul Hamidom, rdečim sultanom, zamislil germanski pogon proti bajno bogatemu Iztoku. Njegovi inženirji naj bi zgradili bagdadsko železnico, mogočen trumf v izvršitvi te nakane. In ta železnica bi bila tekla prek ožine po mostu obešenem na dva orjaška stolpa. Svetovna vojna pa je razrušila ta lepi naklep. Zdaj ko so Turki gospodarji na Consuele Gonzales Hernandes je policija v Havani aretirala pod su-mnjo, da je bila soudeležena pri dinamitnem atentatu na list "El Pais" Najboljša pariška šivilja Vsak oktober se vrši v Parizu tekma šiviljic. Letos se je te tekme u-deležilo kakšnih 250 mladih deklet. Prvo nagrado je prejela 17-letna An gela Pacini, ki je nameščena v enem največjih pariških modnih salonov. Seveda je srečna nad svojo zmago in si obeta še veliko kariero. V prostem času se uči angleščine, da bi se mogla sporazumeti tudi z angleš kimi klienti. Ali pa goji tajno misel na Hollvwood. svojem domu in so se otresli tujih vplivov, se mislijo zopet oprijeti nemškega zasnutka, da olajšajo stike biad evropskim in azijskim delom svoje države. Ako se to podjetje obistini, bo vsekako rodilo posledice ne samo za turške zveze, temveč tudi za ves Zapad in Iztok. To bi bila nova cesta v Indijo. O-snutek torej ne more ostati neopa- ^ v zen. Tnženir enega izmed velemostov v San Franciscu dela projekte za ta mosf čez Bospor. To bi bil viseč most, dolg 2650 m, ki bi prekoračil ožino med neko točko blizu Sv. Sofije in Skutarjem. Dela bi se končala v treh letih in bi stala blizu 12,000,000 turških funtov. Krompirjevi kifeljčki Pripraviš si: pol kg moke, 20 dkg kuhanega nastrganega krompirja, 15 do 20 dkg masti, 20 dkg sladkorja, 1 jajce, limonov sok, zavojček pecilnega praška. Iz vsega tega napraviš testo ga razvaljaš, izrežeš štirikotnike, jih napolniš z tnezgo zviješ v kifejčke, položiš na pleh, ki je namazan z mastjo, jih' po vrhu pomažeš z jajcem, potreseš s kristalnim sladkorjem in spečeš pri srednje vročem ognju. Preden daš na mizo, ji'h posuj z vaniljevim slad korjem. Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705 Bs. Aires Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje naše izseljence, da se zgla-sijo pri zgoraj navedenem poslaništvu : Stanislav Markelc, kateri je prišel v (Argentino 1928 leta in čegar zadnji naslov je bil: Casa Juan Daf Bič, La Cumbre FCCNA. Petar B. Dr'agojlovic iz Ubala. Prej se je nahajal v Tandilu. Jovan Dimitrovič iz sela Capare uri Bitolju. Bogdan Toškovič iz sela Saleviči Matija Zličarič iz Kostajnice. Mate Vekič iz Poljica, opčina Vrgorac. Vinko Buz iz Gorice, opčina Ra-sinja, srez Ludbreg. Če bi pa kdo od naših izseljencev vedel za naslov od katerega zgoraj iskanih rojakov, je vljudno naprošen, da to sporoči našemu poslaništvu. v direktno dotiko z zrakom. Postavi ga nato na okno na prepih. Fla-nela mora ostati mokra in v eni uri je voda v loncu popolnoma mrzla. Nen^ogoče stvar "Kaj bi rekli, če bi vas zdaj poljubil?" "Nič, saj vendar ne morem govoriti, kadar poljubljam." Ni vredno besede Nečak: "Prav lepa hvala za darilo." !f l Teta': "O, saj ni vredno besede." Nečak: "To sem si tudi jaz mislil, in mama tudi, pa je rekla, da se moram vseeno zahvaliti, da ne bo pri vas zamere." na RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. —. Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom. Imamo specializirane zdravnike za vs? vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje. Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom. Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Govorimo slovansko. SUIPACHA 28 NEVARNI KOPIRNI SVINČNIKI Pred nedavnim se je neka 12 letna deklica zbodla s kopirnim svinčnikom, ne da bi posvetila temu, kakor tudi ne njeni starši, kakšno pozornost. Čez dva dni pa je roka o-tekla, rana se je prisadila, tako da so morali deklico zavoljo zastrupitve krvi spraviti v bolnišnico. Takšnih ran, pa naj se nam vidijo še tako nepomembne, torej ne smemo o-malovaževati. — Treba je takoj k zdravniku, da bi strup ne dobil časa razširiti se. Po zdravniških izjavah postanejo te rane lahko zelo nevarne, celo kosti in kit se loti strjip in neredko je posledica trajna pohabi-tev. V nekaterih slučajih celo smrt. Če hočeš imeti mrzlo vodo brez ledu, vzemi luknjičavo posodo, n. pr. neglaziran ali samo na eni strani glaziran lonec in ga ovij z mokro flaneló tako, 'da ne pride nikjer | Restavracija Prenočišče za 70 cent. Emil Živec Osorio 5085, Paternal, Bs. As. Dr. Adolfo Helmann Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri Av. SAN MARTIN 6 0 5 9 U. T. 50 — Devoto — 1523 SILVESTOV VEČER "Tabor" vabi člane in prijatelje "Silvestrov večer", ki se i/0 vršil v društvenih prostorih, Paz Soldán 4924, od 9. zvečer dalje. Spored bo obsegal razne pevske točke, kuplete, šaljive prizore in kratko igrico. Po sporedu pa bo prosta zabava s plesom do ranega jutra. t i AOMORSKA POSTI Iz Evrope dospejo 26. Higl. Ghiftain 29. Cap Norte 31. Conté Biancamano Proti Evropi odplovejo 28. Oceania 31. Monte Olivia MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršnakoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam s» PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA SE BE, svoje hibe in. sposobnosti, svoj značaj, svoje bodoče in ptereklo življenje, naj se obrne na priznanega grafolo&a. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sam s* preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z za-neslj ivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I C, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358«. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VHJjAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Poravnajte naročnino! Moderno zdravilišče Talcahuano 1060 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in. najmodernejše zdravnii ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIfi Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenan. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Caričin ljubljenec Zgodovinski roman Nadaljevanje 14 15. POGLAVJE. Skozi noč in led. Čim sta se Elizabeta in Livija približevali oknu, se pojavi rdeč obraz Pugačeva. , „Čas je že!" — zakliče kozak. Tokrat je prinesel Pugačev lestvo. Stoječ na lestvi, potegne iz žepa ostre klešče. Z njima in s pilo je delal hitro in neslišno, črez četrt ure je bilo okno prosto omrežja. On skoči v sobo in objame Livijo. „Livija!" — zakliče Pugačev, „dekle moje, žena moja, naposled te imam! Oh, kaiko sem hrepenel po tebi, dokler se nisem nekega dne dogovoril s tvojim očetom, da poidem za teboj in te rešim." „Kako si me mogel najti? — ga vpra ša Livija. „Povsem slučajno. Prišel sem v Pe-trograd skrivaj, brez potnega lista. — Dva dni sem brez cilja hodil po mestu, dokler nisem naletel na nekega starca, ki je nosil brado dolgo do pasu. On se je zavzel zame. Povedal sem mu svojo nesrečo. Samo eden more biti, ki je ugrabil tvojo nevesto, in to je Gregor Orlov, ki jo je najbrž zaprl v svoj „hram". Tako mi je govori! ta starec. Ko sva se ločila, je povedal svoje ime. Imenuje se Peter Voroncov." "Moj ded! Vsemogočni Bog, to je moj ded!" — zakliče Elizabeta. Šele sedaj jo je mladi kozak opazil. „Potemtakem ste vi Elizabeta?" — je vprašal Pugačev razburjen in se ji priklonil. „Ah, sedaj razumem, zakaj je starec neprestano vzdihoval in imenoval vaše ime!" „Da, to je Elizabeta Voroncov, moja prijateljica. Tudi njo so ugrabili in privedli semkaj. Pugačev, tvoja sveta dolžnost je, da rešiš tudi njo!" — reče Livija. ,,A skrajni čas je, da odidemo!" Elizabeta prinese zveženj z oblekami, poda Liviji plašč, a drugega obleče sama. Preostajal jim je samo en izhod in to skozi okno. ' Prvi je skočil skozi okno Pugačev. Pomagal je tudi Elizabeti in čez par trenutkov je stala na balkonu, ki se je nahajal pod oknom. ,,Bodite oprezni!" — ji zašepeta Pugačev. V sobi, v kateri je bila še Livija, se začuje vzklik. Nekdo je močno udaril po vratih, tako da je Livija v obupu izgubila vso prisotnost duha. „Prebijte vrata!" — se zasliši na hod niku surov glas. „Moram jih zopet i-meti! To mi bosta drago plačali! Ha, ta hinavka — dati v moj objem umazano služkinjo, to jo bo stalo glavo!"' „Grof Orlov" ! zakliče Livija. »Zbudil se je prezgodaj. Zdaj smo izgubljeni!" „Nismo, draga!" — zakliče ji Pugačev od spodaj. »Skoči z okna, jaz te bom odtod odnesel. Livija, hiti!" Močni udarci sekiro so padali na lesena vrata, čez trenotek je stal razjarjeni Orlov v sobi, a za njim navale sluge, „Stoj!" — zakliče Orlov Liviji, ki se je nagnila skozi okno in se hotela spu stiti k Pugačevu. „Stoj, sicer streljam, vlačuga kozaška!" »Pazi se, grof Orlov! Sedaj nisem več brez zaščite. Junak stepe me čaka. Prisesel je bodalo, ki ti prehode srce, zvodnik prokleti!" Začuje se strel. Krogla prebije šipo v oknu. Ko se je dim razkadil, je Livija izginila. "Pobegnila je tudi Elizabeta Voron cov!", zakliče stara Španjolka. „Ha, dve tako prebrisani punčari, kako sta me prevarili!" Orlov potisne starko v stran. Z enim skokom je bil pri oknu in je ravno še videl, kako je Pugačev pomagal dekli cam, da sta stopila z balkona na vrt. »Odvežite pse!", je kričal Orlov, „Na vrt, na svoja mesta, stražniki! Ubijte kozaka in privedite deklici v verigah!" Orlov se vzpne na okno in skoči na balkon. Pugačev je prijel obe deklici za roki in jih vlekel s seboj z veliko brzino. "Ne ozirajte se!" — jima je zakli cal. „Potrebno je, da čim prej pridemo do obale!" "A po gladkem ledu ne bomo mogli bežati," reče Livija. „No brigaj se zato, dragi?. Računal sem s tem, da nas bodo zasledovali". Strel, je sledil strelu. Orlov je streljal v svoji strašni jezi. Krogle so letale krog njih, a nobena jih ni zadela. •Prišli so do vrat. Takrat — Elizabeta je prebledela kakor stena — skočita pred nje dva krvolačna psa. Rdeč jezik jima je visel iz gobca in kazala sta svoje strašne zobe. „Cezar, daj jih!" — je klical Orlov, ki jih še vedno ni dohitel! „Grizite, raztrgajte jih!" Psi skočijo, hoteč napasti begunce. Ko kozak vidi, da ni druge rešitve, potegne iz plašča dva velika kosa sirovega mesa in ga vrže psom. Psi se divjo vržejo na meso. Pugačev počaka nekaj časa in reče: „Teh se nam ni treba več bati. Meso je zastrupljene." Strup je hitro deloval. Psa sta se že valjala po zemlji in čez nekaj časa sta ležala oba orjaka mrtva. „Sedaj naprej. Pot je prosta!" — zakliče kozak. »Lopov! Zastrupil mi je pse," je kričal Orlov za njimi, ,a v samokresu nimam nobenega naboja več! Naprej! Kje ste?", je vpil slugam. Kozak je z deklicama prispel do vrat ki so bile samo prislonjene. V tem pa se vržeta nanje dve divji postavi, dve slugi grofa Orlova. Eden od njiju dvigne težko železno motiko, ali' Pugačev se spretno umakne udarcu, potegne bodalo in eden od slug se zruši težko ranjen. Medtem je drugi navalil na Livijo. Hrabra kozakinja se je upira in ga z rokami prijela za vrat. Pugačev ji hiti na pomoč. Z enim sunkom potisne bodalo napadalcu v tilnik. Ta deklico takoj izpustil in se mrtev zruši na tla. „K Nevi'! K Novi!'* — zakliče Pugačev. „Potem smo rešeni!" Naši trije begunci so bolj leteli kakor tekli po trdem snegu. Za njimi se je podil Orlov s svojimi slugami. Ta je bil prepričan, da mu bodo begunci padli v roke ravno na obali. Računal je s tem, da Pugačev po spolzkem ledu zamrzle Neve ne bo mogel bežati z deklicama. ! — k onim vrbam!', zapove kozak. Tam se nagne in izvleče izpod grma tri pare drsalk, okovanih z o-strim železjem. Livija veselo vzklikne. Takoj je spoznala, kako jim bodo te drsalke koristile. „Sedite!" — zapove Pugačev Elizabeti. „Ali ste kedaj drsala?" „Sem." „To je izvrstno. Nataknite si jih takoj! Hitro, hitro, že so nam za petami!" V trenutku so si naši begunci nataknili drsalke in se prijeli za roke. „Sedaj nam Bog pomagaj! Naj nam natakne krila, da bomo leteli po glad ki površini Neve! Ti, ljubljena moja nevesta, in ti, Elizabeta, vnukinja našega dobrotnika!" Mesec jim je svetil, ko so kot strela leteli po ledu. Za seboj so slišali pret-nje in, grožnje razkačenega grofa Orlova. S široko odprtimi očmi je stal Orlov na obali Neve, kakor da ne more razumeti kaj se dogaja. „Ali so ti ljudje v zvezi s hudičem, da jim je to uspelo? Ha, ha! Ta kozak je lepo sestavil načrt, pripravil je drsalke!" "Sani!", zakliče Orlov, "pripeljite moje sani!! Vprezite najholjše konje! Čemu buljite vame? Ali niste razumeli? Če ne bodo sani v petih minutah tukaj boste na svojih hrbtih čutili moj bič!" Par slug se loči od skupine, da izvede gospodarjev nalog. Besni Orlov je jezno hodil gor in dol ob obali. Gledal je za begunci, ki so postajali vsa manjši in manjši in mu izginjali izpred oči. Ali bo v resnici premagan? In ta kozak mu bo ugrabil njegov lepi plen? Deklici sta bili izredno lepi. Za Livijo je izdal mnogo denarja, a Elizabeta Voroncov bi mu dobro služila V njegovem maščevanju. Medtem pripeljejo sluge sani. Dvft čila vranca sta bila vprežena. „ Vstopite, lopovi!", je vpil Orlov, —' »najboljši strelci naj sesedejo v sani' Jaz sam vzamem uzde. Kje je bič? Sedaj se bova merila, kozak!" OrloV se dvigne na sani, zavihti bi¿ in konji polete z bliskovito brzino. Bi' la je vožnja na življenje in smrt. Šest slug je drhtelo na saneh, a nihče si ni upal pokazati svojega strahu. Obala se je strmo dvigala iz reke-Čez njo prispeti na mrzlo reko s tcŽ kimi sanmi, se je zdelo nemogoče. A kaj je bilo Orlovu nemogoče? — Ravno na najbolj strmo mesto usmeri OrloV svoje sani. Konji se vzpno, ko zagledajo prepad. Orlov močno udari konje potem — vik iz šesterih grl se začuje skozi noč. Zdelo se je kakor da sani visijo v zraku. Mogle bi pasti na zamrzlo reko, prebiti led in izginiti v globočino. A vendar so že konji drhteč stali n8 gladki površini. Sani so bile nepokv»' rjene. Orlov se glasno in porogljivo z® smeje. Veter prenese ta smeh do naš®, beguncev, ki morajo vedeti, da še f'' so rešeni, ker je Orlov za njimi. Sani so letele kakor blisk. Led kakor ni bil tako močan, da bi moj^' vzdržati udarce kopit in težkih sai1'; Ali hitrost je bila tolika, da so sa^ v prihodnjem trenutku že prešle varna mesta, ki so nastala na ta čin, da so kopita konj prebijala ^ \ In vsaki krat, kadar je prešel čez & ko moSjto, se je Gregor Orlov pekK'1 sko zasmejal. Sili