'»"'astrnna prača na v gotovim Maribor, oetek 16. novembra 1934 šte, 261 L*,°V1" fXV> MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNIK UradnlStvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 245a Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url I Velja mesečno prejeman w upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra- v Ljubljani i Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA Izgubljena vrednost V teku enega samega tedna smo dobili od dveh vodilnih osebnosti dveh največjih držav na svetu, Anglije in Amerike, dve enaki izjavi o brezupnem položaji prizadevanj za razorožitev. Oba državnika sta odkrito izjavila, da je razorožitev propadla vsaj za dogledni čas in ie zato treba misliti na zavarovanje varnosti Velike Britanije odnosno Združenih držav Severne Amerike s povečanjem obrambnih sredstev. Istočasno je pa svet Spoznal tudi to, da si kakor od razoro-žitvene, enako od pomorske konference ne moremo obetati nobenih uspehov več. Londonska pripravljalna pogajanja, ki so Pomenila sondiranje terena za pomorsko konferenco, ki naj bi se sestala prihodnje leto spomladi istotam, so pokazala, da so med velesilami Veliko Britanijo, Združenimi državami severne Amerike, Japonsko, Francijo in Italijo diference tako velike, da niso premostljive. Vse kaže, da ne bo mogoče doseči niti podaljšanja sporazuma zadnje konference, ki je določa! razmerje vojnih mornaric Velike Britanije, Združenih držav in Japonske 5:5:3, med tem ko sporazum med Francijo in Italijo niti takrat že ni bil več dosežen. S propastjo prizadevanj za razorožitev na kopnem in na morju se pa postavljajo pred človeštvo sama po sebi velika in pereča vprašanja. Pred vsem naj omenimo vprašanje, kaj nastane iz določil vojaških klavzul versailleske in drugih mirovnih pogodb? Mir in razorožitev Nemčije, Avstrije, Madžarske ter Bolgarije sta bila sklenjena na temelju načela, da se mora v določenem roku razorožiti tudi ostali svet in s tem izenačiti z razoro-ženimi! Ta klavzula nalaga oboroženim državam popolnoma decidir ano dolžnost razorožitve! Samo s tem je namreč tudi opravičena in upravičena razoro žitev premaganih. Že primitivna logika nam sedaj pove, da neizpolnitev obveznosti ie razorožitve zmagovalcev, ipso k razveljavlja tudi določitve razorožitve premagancev, torej vojaške klavzule versailleske, saintgermalnske, trianonske in neiiilleske mirovne pogodbe. Z mednarodno-pravnega stališča ima io torej v svetovni vojni premagane države Nemčija, Avstrija, Madžarska in Bolgarija popolno pravico odpovedati nadaljnje izpolnjevanje določil o prepovedi oboroževanja takoj, čim je ugotovljeno, da je prizadevanje za splošno razorožitev dokončno propadlo, kajti svoje nasprotne zahteve — i>o splošni razorožitvi — itak ne bi mogle uveljaviti. Dejansko pa postopajo že sedaj vse, zmagovalke in premaganke tako, kakor tla je razoro že vanja definitivno konec. Vse države brez izjeme, ki jih vojaške klavzule mirovnih pogodb ne vežejo, povečujejo sedaj javno dan za dnem svojo oboroženo moč na kopnem, v zraku in na morjiu. Povsod se je pričelo strahotno tekmovanje, kakršnega svet še ni doživel in je ono predvojno napraiu temu Prava pravcata igrača, številke, o katerih poročamo v brzojavnih vesteh, ne Poznajo skoraj nobene meje več. To kar delajo zmagovalke javno, delajo pa pre-maganke tajno, dasi je ta tajnost že vse čisto j a v n a. Vsi vedo, da je n. Pr. Nemčija že zdavnaj prekoračila okvir dovoljenih ji vojaških sil In bojne opreme in se že naglo bliža predvojni oborožitvi, ako je ni celo že močno prekoračila. Vsi vedo tudi, da razpolagata Avstrija ir. Madžarska z letali, tanki, težjim topništvom itd., torej z vrstami o-rožja, ki so jima prepovedane. Vsi to vedo, da nobenih sankcij ni, ki bi se napram njim lahko uporabile, ker tudi ni Italija odklanja francosko posred Pred pričetkom splošnih pogajani med Italijo in Francijo - Posaarje in Avstrija - Akti o kolonialnih zadevah - Italija zahteva še vedno proste roke napram Jugoslaviji PARIZ, 16. novembra. V zvezi s po* gajanji za zbližanje med Italijo in Francijo piše »Matiji«, da bosta Francija in Italija sedaj prvič po svetovni vojni pričeli splošna pogajanja o medsebojnih kolonialnih vprašanjih. List pravi, da bi bilo treba iskreno želeti, da se doseže v tem vprašanju sporazum med obema državama, ker bi samo potem mogli sodelovati tudi v Evropi proti organiziranim težnjam Nemčije, zlasti pa v dveh vprašanjih, ki sta najbolj delikatni, to sta vprašanji Po-saarja in Avstrije. RIM, 16. novembra. Francoski rimski poslanik de Chambrun, ki bi se bil moral vrniti še ta teden iz Pariza v Rim, je moral v zadnjem trenutku odgoditi svoj odhod na prihodnji teden. Po informacijah tukajšnjih iistov želi francoski zunanji minister Lava!, da se pripravijo vse podrobnosti že tako, da bo de Chambrun po vrnitvi v Rim mogel pričeti pogajanja, ki bodo popolnoma razčistila položaj italijan sko-francoskih odnošajev. Laval meni, da njegovo eventualno potovanje v Rim ne sme biti začetek, temveč zaključek akcije za italijansko-francosko zbližanje. Po Lavalovem nalogu se v francoskem zunanjem ministrstvu izdeluje obsežen akt, katerega bo de Chambrun ponesel s seboj v Rim. Ta akt bo obsegal okoli sto s strojem pisanih strani in bodo v njem vsebovane vse instrukcije, po katerih se bo poslanik pogajal z italijansko vlado, in sicer ne le o vprašanjih, ki tičejo direktno Italijo in Francijo, ampak tudi o vseh ostalih evropskih problemih. Aktu so priloženi tudi dokumenti in zemljevidi, ki se nanašajo na reševanje kolonialnih vprašanj v severni Afriki. Laval je že proučil ves zadevni material in bo, kakor se zatrjuje, do konca tedna že vse pripravljeno, da se bo mogel de Chambrun vrniti v Rim v začetku prihodnjega tedna. PARIZ, 16. novembra. Tukajšnji listi razpravljajo obširno o akciji za zbližanje med Italijo in Francijo in na-glašajo, da je najtežje sporno vprašanje v tej zadevi zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Francija zahteva, da se vprašanja, ki obstojajo med Italijo in Jugoslavijo, rešijo v sporazumu vseh treh držav, dočim Italijani ta predlog odklanjajo. Rim noče sprejeti francoskega posredovanja in zahteva, naj se jugoslovansko-italijanske zadeve rešujejo popolnoma ločeno med Italijo iii Jugoslavijo. Na ta način pa bi bila Jugoslavija pri eventuelnih pogajanjih popolnoma izročena pritisku Italije, na kar Francija ne more pristati. Francija je zdaj bolj, kakor kdaj prej doižna ostati zvesta Jugoslaviji. Tretia internacionala in Marseille* MIMO MADŽAROV IN DRUGIH SO FINANSIRALI IN PODPIRALI TERORISTE TUDI BOLJŠEVIKI. BERLIN, 16. novembra. V Nemčiji vodena preiskava o marseilleskem atentatu je dokazala popolno zvezo teroristov v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Italiji. Iz zaplenjenega arhiva se vidi, da teroristi niso prejemali denarja le od Madžarske, ampak tudi neke druge sosede Jugoslavije. Nadalje je pa tudi dognano, da sta prejela Pavelič in Perčec velike vsote denarja od komunistične internacionale. Boliševiki so videli v Paveliču in tovariših orodje za organiziranje nemirov v Jugoslaviji, Moskva pa rabi nemire povsod. Tako je ugotovljeno, da je po prihodu Paveliča v Berlin odpo- toval dr. Jelič v Gdansko, kjer se je skupno s slovaškim teroristom Jeh-ličko sestal z zastopnikom III. internacionale Židom Vladimirjem Vinaver jem, ki jima je izročil večje vsote denarja. Teroristi so bili sploh povsod v zvezi s III. internacionalo. Na Dunaju sta stala Pavelič in urednik »Griča«, Kodanič v zvezi s komunistom Bratm-eckom, v Budimpešti pa sta bila Perčec in Servazzi v stikih s komunistom Pragerjem. V Berlinu sta delala dr. Jelič in Cihlar v zvezi z ruskim vojaškim atašejem Zanelovom in z agentom [Abelesom. Arhiv dokazuje, da so te-Iroristi prejemali iz Moskve milijone. Romuniia zvesta svoiim zaveznikom GLAVNE MISLI VELIKEGA PRESTOL NEGA GOVORA ROMUNSKEGA KRALJA KAROLA. BUKAREŠTA, 16. novembra. Pri otvoritvi nove sezone romunskega parlamenta je imel Nj. Vel. kralj Karol H. prestolni govor, v katerem se je najprej poklonil blagopokojnetnu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in Louisu Bar-tliouju. Dejal je, da bo vlada budno pazila na to, da bo romunska vojska mogla v vsakem' primeru izpolniti svoje dolžnosti. Politika Romunije ostane zvesta svoji tradicionalni smeri v interesu miru. Pakt balkanskega sporazuma In normaliziranje vezi s sovjetsko Rusijo daje garancije, da se bo mir ohranil. Romunija pa bo tudi potrdila svojo vero v bodočnost Društva narodov. V sedanjem mednarodnem političnem položaju bo Romunija ostala zvesta obvezam dogovorov s svojimi zavezniki, iskala pa bo tudi prijateljstva z vsemi drugimi narodi. Ogromen proces v Gržiii ATENE, 16. novembra. Danes se je pričela pred tukajšnjim sodiščem velika razprava proti atentatorjem na bivšega ministrskega predsednika Ve-nizelosa. Razprava bo trajala nekaj mesecev in bo stala državo več milijonov drahem. Obtožnica obsega sku- tno ral n e podlage za to, kajti te bi u-stvarlla samo Izpolnitev določil miru — splošna razorožitev! Vsako človeško delo pa mora imeti neki namen, neki končni cilj. Tako tudi o-boroževanje. In kakšen namen, kakšen končni cilj naj ima oboroževanje kakor v o j n o? Čim se razorožitev ni dosegla. se tudi vojna kot sredstvo mednarodne politike ni odstranila, ampak ob- stoja še dalje in bo obstojala. Nič ne de, ako vojne letos, prihodnje leto, ali prihodnje desetletje še ne bo, dovelj Je, da je sploh še mogoča, odnosno še več — preteča! S tem je veliki mir po veliki sve tovni vojni izgubil svojo najdragocenejšo vrednost, izenačil se je z miri po vseh prejšnjih vojnah, in človeštvo ni doseglo niti l|praka k velikemu cilju zdrave kulturne razsodnosti. -r. paj z zapisniki z izpovedmi prič in drugimi akti okoli 25.000 strani. Državno tožilstvo in zagovorniki zahte-obdolženih, da so poskušali izvršiti vajo zaslišanje več ko 800 prič. Obtoženih je 17 oseb, od katerih jih je 5 atentat na Venizelosa, ostali pa so jim pri tem pomagali. Glavni obtoženec je znani bandit Karata Nizis. Med obtoženimi pa sta tudi šef javne varnosti Polihronopulos in njegov namestnik Dekaes. Preiskava je trajala 2 leti. Razprava bo velike politične važnosti. Beograjske konference BEOGRAD, 16. novembra. Turški zunanji minister Ruždi bej, ki je sinoči prispel semkaj, je imel dopoldne dolgo konferenco z Jevtičem. Popoldne se bo konferenca nadaljevala še s Titulescom. DVANAJST TISOČ ARETACIJ. BUKAREŠTA, 16. novembra. V Romuniji so izvedli ogromno racijo in pri jeli okoli 12.000 ljudi, od katerih so jih 8000 pridržali v zaporu. Gre večinoma za tujce brez dokumentov, ki so na skrivaj prišli v Romunijo v zadnjem-času. Med njimi je tudi več teroristov in komunistov. Pri kraljevem dvorcu Brasso so prijeli tudi makedonstvujo-čega Ljubo Andrejeva, ki je imel pri sebi bombe, samokres in načrt dvorca. Sumi se, da je hotel umoriti kralja Karola. SCHUSCHNIGGOVO POTOVANJE. DUNAJ, 16. novembra. Kancelar Schuschnigg je odpotoval včeraj v Italijo čisto natihoma. Njegov odhod je bil uradno objavljen šele tedaj, ko je že prekoračil avstrijsko-italijansko mejo. V ITALIJI JE 21 TISOČ NEMCEV. RIM, 16. novembra. V Italiji je živelo doslej največ Švicarjev, katerih je bilo 16.000. Sedaj so pa dosegli med tujci v. Italiji največje število Nemci, katerih je 21.000. (Ti seveda niso identični z domačo narodno manjšino, ki šteje več ko četrt milijona.) AKTIVNA NEMŠKA TRGOVINA. BERLIN, 16. novembra. Po celi vrsti pasivnih mesecev se je oktober zaključit z aktivno trgovinsko bilanco. Presežek znaša 16 milijonov mark. Gospod ban dr. Marušič je na prošnjo Glavnega odbora za »Obrtniški teden« izvolil prevzeti pokroviteljstvo nad to veliko propagandno prireditvijo slovenskega obrtništva. Naklonjenosti in razumevanje, ki ga kažejo najvišja naša obla-stva obrtništvu v težkih časih, ki jih preživlja, mu dajejo krepko moralno oporo in vzpodbudo, da ne kloni, marveč s podvojeno silo in z nezlomljivo voljo vztraja in dela na obnovi našega gospodarstva. Obrtništvo v svojem težkem boju za obstanek in izboljšanje svojega položaja ni osamljeno. Ob strani mu stoji tudi vsa naša javnost, ki se zaveda socialnega, gospodarskega in nacionalnega pomena obrtnega stanu, ki si je prav za priliko te svoje resne in važne prireditve izbral geslo »Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan!« Pozivamo zato vse naše zavedno obrtništvo, da se brez razlike strne v solidarnem delu, da bo obrtniški teden uspel kar najbolje ter utrdil med širokimi plastmi naroda zavest in prepričanje, ki ga vsebuje to naše geslo. Ljubljanski likovni umetniki razstavljajo v Mariboru. Ljubljanski likovni u-mietniki bodo priredili v Mariboru svojo razstavo. Svoja dela bodo razstavili Jakopič, Gaspari, Bruno Vaupotič, Klemenčič, Anica Zupanec in Smrekar ter kiparji Gorše, Kos, Loboda, Pirnat in Zajc. Razstavljenih bo nad 100 del. Razstava bo otvorjena v nedeljo 18. trn. ob 10. dopoldne v kazinski dvorani. Razpisana služba. Banska uprava je razpisala službeno mesto fitopatologa — uradniškega pripravnika na banovinski kmetijski poskusni kontrolni postaji v Mariboru. V poštev pridejo prosilci z dovršeno kmetijsko fakulteto, prednost pa imajo tisti, ki so se že nekoliko specializirali iz fitopatologije. Prošnje naj pošljejo banski upravi do 10. decembra t. 1. Priznanje našim železničarjem in poštnim uslužbencem. Na pogreb našega blagopokojnega kralja so prevozili vlaki na naših železnicah na stotisoče ljudi iz vseh krajev naše države. Kljub ogromnemu prometu pa se ni zgodila niti najmanjša železniška nesreča. Zato je prometni minister poslal železničarjem naslednjo pohvalo: »S pohvalo naglašam visoko pojmovanje in vestno izpolnjevanje dolžnosti železniškega, poštnega in brzojavnega ter parmskega osebja ob smrti in pogrebu viteškega kralja. Upam, da bo prizadevnost osebja prometnega ministrstva ostala na dostojni višini.« — Enako zahvalo, kakor železničarji so zaslužili tudi naši poštni uslužbenci, zlasti telefonisti, ki so z veliko požrtvovalnostjo vršili .svojo naporno službo. Volitve v železničarski bolniški fond. Z odlokom prometnega ministra so razpisane volitve za oblastne skupščine bolniškega fonda na dan 6. decembra. Obenem je prometni minister dovolil, da sc vsakemu članu volilne komisije in volilnega odbora, ki bo delal v oblastni upravi, izplača zn delo pri volitvah po -10 Din nagrade na dan. Žetev smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: zasebnica Marija Kovačičeva, stara 78 let; upokojeni poštni uradnik Anton Gorše, 68 let: mizar Ludvik Kopčič, 56 let; upokojeni mestni geometer Albert Zuzulka, 57 let; upokojeni črkostavec Boštjan Ferk, 75 let; viničar Pavel Ulčnik, 72 let; vdova Marija Ro-škerjeva, 87 let; Olga Kohnetova 8 let; zasebnica Klara Šebekova, 50 let; vdova Marija Ponova, 72 let; posestnica Marija Rošakova, 58 let; žeaia poštnega nadoficiala Julijana Penova, 48 let in kaznilniški paznik Alojzij Longino, 52 let. Avstrijski hitlerjevei se preselijo v Nemčijo. Avstrijski emigranti, pristaši na rodnega socializma, ki so dobili v naši državi gostoljubno streho, se bodo te dni preselili v Nemčijo. Iz Varaždina in še iz drugih taborišč bodo prepeljani v eno izmed naših pristanišč, od koder jih bo peljal posebni parnik v nemško luko. Sarajevo dobi moderno srednjo tehnično šolo. Banska uprava drinske banovine je najela posojilo 3 milijone Din za dovršitev zgradbe srednje tehnične šole v Sarajevu. s vesti Posnemajte! Kodrič Franc, uslužbenec tvrdke Rosner, .»Jugosvila« v Mariboru, se je iz lastnega nagiba zglasil pri blagajniku PTL in izrazil željo, da hoče v tovarni ob priliki izplačila mezd pobirati protituberkulozni dinar. Imenovani je že pri prvem izplačilu nabral 218.75 Din, za kar izreka PTL njemu, kakor tudi vsem darovalcem iskreno zahvalo. Njegova požrtvovalnost je posnemanja vredna. Premiera prve letošnje veseloigre »Gugalnice« bo v soboto 17. tm. Delo odlikuje izborno izbran siiže, prav teater-sko pisana vsebina, vzeta z bistrim opazovanjem iz vsakdanjega življenja ob času raznih deflacij. Režija je Kovičeva, nastopijo Dragivtinovičeva, Zakrajškova, Starčeva, Kraljeva, Savinova, Furijan, Gorinšek in Blaž. Bloki veljajo. Ljudska univerza v Mariboru. Zadnja notica glede Žalnega koncerta se poprav lja v toliko, da se ne bo vršil koncert 30. novembra, temveč v torek, dne 20. novembra ob 20. uri zvečer v frančiškanski cerkvi. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 16. novembra ob 20. uri je otvoritev zdravniškega cikla, in sicer s predavanjem gospoda dr. Vrečka, upravnika tukajšnje bolnišnice o razvoju modernega zdravstva in njegovem sedanjem stanju. V ponedeljek 19. novembra predava univ. doc. dr. Vladimir Bazala iz Zagreba o šušmarstvu v medicini. Za »žalni koncert« v torek, 20. novembra se dobe vstopnice v knjigarni sv. Cirila pri frančiškanski cerkvi, pri gospej Brišnik in g. Hoterju v soboto 17. novembra. Študijska kniižnica je razstavila v čitalnici Meškova dela, primere njegovih rokopisov in važnejšo literaturo o njem. Razstava vsebuje poleg izvirnih izdaj tudi mnogo prevodov in ostane odprta do 24. tm. Vstop prost vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure. Gostilna Mandl v soboto in nedeljo pojedina krvavih in jetrnih klobas. Šahovski brzoturnir. Sinoči se je odigral v kavarni »Central« velik šahovski brzoturnir za brzopotezno prvenstvo Maribora za mesec november. Turnir j,, se je udeležil izven konkurence za prvenstvo tudi naš mednarodni šahovski mojster g. Vasja Pirc, ki je igral z vsakim igralcem s konjem manj in kljub temu dosegel največ točk in prvo nagrado. Drugo nagrado in prvenstvo je dobil g. cand. tehn. Joža Mešiček. Tretjo gosp. Ostanek, četrto g. Kukovec, peto in šesto sta si delila gg. Hribar in dr. Špindler. Darovalcem nagrad, gospej Šti-klerjevi urarju llgerju. drogeristama Pečarju in Vladoviču, lekarnarju Maverju, tvrdkam Kravos, Rosina in Mcinl se klub tem potom najtopleje zahvaljuje! Prometna nezgoda. Včeraj popoldne okrog 16. ure se je pripetila na Glavnem trgu prometna nesreča in je manjkalo le za las, da ni zahtevala mlade človeške žrtve. V smeri proti Koroški cesti je vozil Hrastov tovorni avto v zmernem tem pu. Ko je zavil na Glavni trg, se je pripeljala nasproti mlajša kolesarka in zgubila tik pred avtomobilom oblast nad svo jim kolesom. Skočila je s kolesa v trenutku, ko ga je že zagrabilo prednje ko-o avtomobila. Avto je kolo popolnoma zdrobil, mlada kolesarka pa je ostala v smrtnem strahu na veliko srečo nepoškodovana. Nezgodo je sama zakrivila in ni zahtevala za zdrobljeno kolo nobene odškodnine. Nezgodna kronika. Včeraj in danes dopoldne so pripeljali v mariborsko bolnišnico več ponesrečencev. V Zgornji Voličini je vrgel neki delavec 13-letnemu posestniškemu sirni Francu Korošču kamen v glavo in mu prebil lobanjo. Na Zrkovski cesti stanujoči 4letni sinček deiav te Verlakove si je pri padcu zlomil desno roko. Pri delu se je hudo ponesrečil 24letni delavec Josip Konček s Pobreške ceste. Na nesrečo je prišel z levo roko v stroj, ki mu jo je nevarno poškodoval v zapestju. Srčna kap pa je zadela GSletno zasebnico Marijo Mulčevo. Občina Celje okolica za priključitev k mestu. Občina Celje okolica se je na svoji seji izjavila za priključitev k mestu Celju, toda le pod pogojem, da se priiklju či vsa občiiu in ne samo nekateri deli, kakor to predlaga banska uprava,. Tečaji za smučarske voditelje. Da ustvari kader smučarskih narodnih voditeljev, je ministrstvo za telesno vzgojo naroda razpisalo natečaj za sprejem v tri tedenske smučarske tečaje, ki bodo v tej zimi. Pravico do udeležbe imajo telovadni učitelji srednjih šol, ki se niso u-deležili lanskega smučarskega tečaja in ki niso starejši od 35 let, kakor tudi učitelji ljudskih šol, ki niso starejši od 30 let. Tečaj bo za srednješolske telovadne učitelje od 1. do 22. decembra, za učitelje ljudskih šol pa od 2. decembra do 5. januarja. Prošnje srednješolskih telovadnih učiteljev se sprejemajo do 20. t. m., prošnje učiteljev ljudskih šol pa do 1. decembra. Prošnje, kolkovane s 25 Din, je treba poslati ministrstvu za telesno vzgojo naroda (strokovnemu oddelku). Sprejeti kandidati dobe od države 24-dnevni dopust vsemi prejemki. Ta dopust se jim ne všteje v redni letni dopust. Razen tega dobe povračilo stvarnih prevoznih stroškov, in sicer polovične vožnje III. razreda brzovlaka, kakor tudi potrebno smučarsko opremo, stanovanje, prehrano, kurjavo in razsvetljavo za ves čas tečaja. Zagreb dobi še dve srednji šoli. Veliko skrb posveča zagrebška mestna občina vsemu šolstvu. Sedaj pripravljajo načrte za gradnjo dveh novih srednjih šol, ki bosta že prihodnje leto pod streho. Stroški za vsako zgradbo so proračunani na okrog 10 milijonov Din. V zagrebško višjo pedagoško šolo so sprejeti za slušatelje prvega letnika naslednji učitelji in učiteljice: Josip Tomažič iz Tinj na Pohorju, Celestina Goru-pova iz Gornje Polskave, Karel Prah iz Slovenjgradca, Erna Česnikova od Sv. Štefana pri Šmarjah, Pavla Prekova iz Dobrepolja, Anton Kneževič iz Radato-vičev, Marija Brenkova iz Kopnega, Gabrijela Grimova iz Cerkelj in Ljudmila Dolenčeva iz Mežice. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 92. letošnji številki naredbo o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje proti nezgodam in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstot ke; razpored zvanj izvršilnih uradnikov in upravnih uradnikov sodnih zaporov na območju apelacijskih sodišč; ratifikacijo mednarodne sanitarne konvencije s svobodnim mestom Gdanskim; pristop Brazilije k pogodbi o odpovedi vojne; pristop Iraka h koncesiji o postopanju z vojnimi ujetniki; pristop Iraka k ženev ski konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojni; spremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerar-hijskih in samoupravnih oblastev. teles in organov srbske pravoslavne cerkve in razne objave iz »Službenih noviti«. Hiše in stanovanja v Ljubljani. Ljubljana ima 3734 hiš. Od teh je 1592 pritličnih, 198 visokopritličnih, 1311 enonadstropnih in 17 večnadstropnih. Vseh stanovanj ima Ljubljana 13.945, torej nekaj manj kakor družin. Od teh ima kopalnice samo 2625 stanovanj. Radio Ljubljana. Spored za soboto 17. tm. Ob 12.15: plošče, 12.0: poročila; 13.: čas, ploščo; 18.: »Električne centrale«, predava inž. Drago Mattamovicih, 18.20: plošče; 18.50: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.20: nacionalna ura: 40 dnevnica viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja; 19.50: jedilni list, program za nedeljo; 20. slov. narodne žalne pesmi, pojo fantje na vasi; 20.40: radio-orke-ster; vmes čas in poročila; 22: duet- klavir in harmonij, izvajata gg. Neffat in Svetel. Grajski kino. Od danes dalje remek-delo, ki nam prikazuje in opisuje dogod-ke zadnjih tridesetih let, dobo ko je človeštvo doživelo največ izkušenj, veselja in trpljenja, »Kavalkada«, velefilm v nem škem jeziku. Kino Union. Danes zadnji dan ljubavni iIni »S križem in mečem«. Od sobote dalje najnovejši velefilm iz azijskih džungel »Vražji tiger«. Silno napeta vsebina ter originalni posnetki. Film, katerega vsaka scena nudi posebno senzacijo. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franc Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učin godbo gospoda De-grawa. Zelo čudna je.« Brez pomisleka je sledil umetnik Gry-ceju, ki je stopal pred njim po stopnicah in mu med tem z vnemo šepetal: »Zunaj se gode neobičajne stvari. Sluga Degravva beži v največji naglici pred možem, ki mu je že prej sledil v hišo. Sedaj sta oba izginila proti kolodvoru.« »Kaj mi ne poveste! No, Byrd je urnih nog, našel bo sredstva in pota, da ga ulovi. Le pojdite z mano!« Stopila sta v prostorno, lepo opremljeno sobo v prvem nadstropju, mogoče naj boljšo v vsej hiši. Tam sta našla De,gra-wa iz Clevelanda, ki ju je pričakoval. Sprejel je umetnika z mirnim dostojanstvom, kar ga je zelo presenetilo; še bolj se je pa začudil, ko je oparil spoštljivo obnašanje policista. »Mislim, da ni treba gospoda predstaviti,« je. rekel Gryce klanjajoče se, med tem ko je Degraw umetnika motril ne brez prijaznosti m kot vljuden gospodar prinesel stole in valbil svoja gosta, naj sedeta. Ali Gryce dozdaj še ni omenil vzroka svojega obiska, ali se je stvar popolnoma spremenila, ker o kaki aretaciji ali sploh o kakem sumu ni bilo ne duha ne sluha. Sedaj je začel policist: »Gospod Degraw mi je dovolil, da vas pozovem, baje mi ima razjasniti važna ■dejstva. Vaše občevanje do sedaj ni bilo najbolj prijetno, a po mojih besedah se je prepričal, da ste imeli več kakor dovolj povoda, da mu ne zaupate. Zaradi tega vas ne smatra več kot osebnega sovražnika, marveč kot sotrpina, ker nimata samo enakih imen, ampak sta doživela tudi podobne izkušnje. Oba sta bila po krivični obtožbi policije aretirana, kar nadzornik in jaz najgloblje obžalujeva.« Pri spremembi tajne zadeve umetnik ni več vedel, ali bedi ali sanja. »Potem ste pač našli tretjega Hamiltona Degra\va,« je rekel, »ali se je vsaj nedvomno izkazalo, da pričujoči lastnik tega imena ni oni gospod, ki je v Ne\v Yorku postal vsem deklicam nevaren, ki so se imenovale Jenny Rogers?« »Nasprotno,« ga je prekinil drugi, »po nesreči sem prav tisti. A smoter, ki ga zasledujem, je popolnoma drug, kakor je policija mislila, da zaslužim prej pomilovanje, kakor zaupanje. Hočete slišati mojo zgodbo?« »'Seveda,« je odgovoril umetnik, ma-jaje z glavo, »nihče ne bo veselejši kakor jaz, če je sum, ki leti na naše ime, enkrat za vselej odpravljen. Da se obema posreči podati zadovoljivo izjavo vseh sumljivih okolnosti, ki so ga postavile v tako čudno luč, o tem je vendar na tihem dvomil. Pa kako se je dal tako bistroumen mož, kakor je Gryce, odvrniti od svojih slutenj, ki so bile vendar dovolj utemeljene?« »Veliko nezgod bi preprečil, ako bi preje pripovedoval svojo zgodbo,« je začel tujec, »pa tega nisem mogel vedeti. Mislil sem, da izpolnim svojo dolžnost, ako čim dalje zamolčim svojo skrivnost. Včasih mi je bilo dovelj težko, kajti to podjetje mi je ^postalo najtežje, katerega sem se lotil do sedaj v svojem življenju. Rojen sem bil v Clevelandu kjer sem živel kot premožen mladenič popolnoma po svoji volji. Stanoval sem v klubu, službe nisem imel nobene, kakor tudi ne obveznosti. (Se bo nadaljevalo.) Šport Vseslovanske smuške ' * me v Mariboru Po sedanjih poročilih sodeč, bo tudi letošnja zimsko-športna sezona v Mariboru na običajni višini. Podzvezno prvenstvo s skakalno tekmo, nekaj običajnih klubskih tekem, tekem v smuku in gotovo edina boljša točka programa vztraj nostr.a tekma na daljavo 50 km. Ako poznamo razmere, ki vladajo v naših klubih in težikoče s katerimi se morajo boriti, moramo biti z gornjim programom še zadovoljni. Zadovoljni smo v toliko, ker so nam te prireditve porok, da naše domače športne organizacije delajo, da naša mladina ima še vedno v sebi borbeni duh in voljo do uspeha in športne izpopolnitve. Vse to je dobro in zadostno za naše domače razmere, ker nam omogoča spoznavati se med seboj in spoznavati tudi naše lepe kraje. Zal pa je vse to omejeno le na ozek krog in smo izven njega nepoznani mi sami, kakor tudi naš Maribor in naše Pohorje. Vse te prireditve so lokalnega zna čaja, ki redko odjeknejo preko mej naše banovine, kaj šele med evropski športni svet. Leta in leta se trudijo naši klubi in Mariborska zimsko-sportna podzveza, da bi jim zveza odstopila državno prvenstvo, ki je vedno mednarodnega značaja. Tudi mi hočemo, da spozna svet naš Maribor in Pohorje, kakor je spoznal Bohinj, Bled; Kranjsko goro in Planico! Toda naše hotenje je vedno zamrlo že pri zeleni zvezini mizi. Po dobljenih informacijah se vrši letos Nedeljske prvenstvene tekme bodo sodili: ISSiK Maribor:SK Železničar gosp. Deržej (sporazumno); SK Ilirija:Čako-večki SK g. Nemec, SK Drava :SK Ptuj g. Bizjak, SK Mura:SK Gradjanski gosp. Kopič (sporazmmno). Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, shižbeno. Prvenstveno tekmo SK Železničar rezerva:ISSK Maribor rezerva, ki bo v nedeljo 18. trn. ob 10. na igrišču ISSK Maribora sodi g. Bergant. Prvenstvena tekma ŽSK Hermes : SK Rapid, ki bi se morala to nedeljo odigrati v Ljubljani, se je na prošnjo Hermesa ndgodila na 1. decembra t. 1. Sokolstvo Uprava sokolskega društva Maribor I. nujno poziva svoje novo članstvo, ki je prestalo poskusno dobo, da se brezpogojno udeleži vseh obveznih predavanj, ki bodo 18. in 25. tm. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Takoj pri vstopu v dvorano se mora vsak udeleženec javiti pri društvenem statistiku br. Še merki, ki bo že od 9.30 na razpolago. Kdor ne bo prisostvoval tem predavanjem, ne bo letos pripuščen k zaobljubi. na Bledu od 22. jan. 1935. dalje tekmovanje za vseslovansko smučarsko prvenstvo, pri katerem sodelujejo Poljaki, Če-hoslovaki, Bolgari in naši. Tekmuje se v štafeti 4x10 km, 18 km tek, smuk, slalom in skoki. Opažamo, da 50 km disciplina ni na programu. »Večernik« pa je z e-poročal, da priredi Mariborski smučarski klub 20, jan., torej dva dni pred začetkom tekem za vseslovansko prvenstvo, 50 km. tekmo na Pohorju. Kakor smo izvedeli, bosta klub, kakor tudi podzveza predlagala zvezi, naj to tekmo priključi programu tekem vseslovanskega prvenstva. Ta predlog popolnoma odobravamo in želeti bi bilo, da ga zveza sprejme! Poljaki in Čehoslovaki itak potujejo skozi Maribor in bi se tekme z lahkoto udeležili brez izgube časa, ker itak na taka tekmovanja potujejo nekoliko dni preje, da se takorekoč aklimatizirajo. Prepričani smo, da bi bil začetek tekem za vseslovansko prvenstvo s 50 km. tekmo v Mariboru (Pohorju) nad vse svečan. Začetek v Mariboru bi absolutno ne motil nadaljevanja in koca prvenstva na Bledu. Zvezi je sedaj dana možnost, da napravi Mariboru uslugo in se mu oddolži za vsakoletne obljube. Apeliramo na vse merodajne činitelje, posebno na mariborsko občino in Tujsko-proinetno zvezo, naj gornji predlog podpirajo. Dana je redka, a lahko izvedljiva prilika, da nas spozna vsaj slovanski svet! V-h. Sokol Maribor II. Pobrežje. Izredna seja upravnega odbora in prireditvenega odseka Sokola Maribor II. Pobrežja bo v ponedeljek 19. t. m. ob 20. uri pri br. Renčlju. Dolgo odplačevanje. Gospa pride plačat zadnji obrok za otroški voziček. Hvala, gospa, pravi trgovec. Kako se pa počuti vaš otrok? Hvala za vprašanje, gospod. Te dni se je moja hči omožila. Ptuj Srečen ribič. Kakor smo poročali, je Karel Primci, posestnik v Zabovcih pri Ptuju, ujel pred dnevi v Dravi 18 kg težkega sulca. Primci pa ima pri ribolovu posebno srečo, kajti 12. t. m. je ujel na istem mestu sulca, ki tehta nekaj nad 18 kg. Strokovnjaki so ugotovili, da sta ujeta sulca par, in sicer samec in samica ter so mnenja, da sta v kalni in visoko narasli Dravi skupno ropala in končno postala žrtev izkušenega in spretnega ribiča. Vlom. Pred dnevi1 so neznani storilci vlomili v vinsko klet posestnika Jerneja Kamenška v Sestržah pri Majšpergu, kjer so napravili precejšnjo škodo. Med drugim so odpeljali tudi sod vina, k? drži nekaj nad 100 litrov. Vlomilcev še do sedaj niso izsledili. Nezgoda. Hudo se je ponesrečil 17letni dninar Ivan Kozel iz Spodnjega Brega. Pri sekanju drv se mu je izpodrsnila sekira, pri čemer si je odsekal palec na levi roki. Fant, ki jo izgubil precej krvi, se je moral zateči v ptujsko bolnišnico, kamor je prinesel tudi v cunjo zavit odsekani palec. Hud pes. Neznan pes je nevarno obgrizel 51 letnega Valentina Janžekoviča na javni cesti, in sicer tako nevarno’ na levem stegnu, da je moral v ptujsko bolnišnico. Zdravljenje s pneumatoraxom. Zdravljenje siromašnih slojev s pneumatoraxom v ptujski javni bolnišnici se vrši vsako sredo, in sicer od 8. do 9.30 ure. Poučno predavanje v Ptuju. Poučno predavanje, ki ga prireja odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja, se vrši v Mladiki. (Prosvetna dvorana Sokola.) Dne 27. oktobra 1934 je predaval gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič o Tyršu in Fiignerju. dne 10. novembra pa prof. Stiplovšek o rapalski pogodbi. Prihodnje predavanje bo 24. t. m. Predaval bo gimnazijski rav natelj dr. Kovačič o temi »Naš boj za lastno državo« dne 7. decembra 1934 pa predava Milko Senčar o potovanju gospoda! skih predstavnikov po Bolgariji (s slikami). ».Čuvajte Jugoslavijo f“ lil IJ.lIltM—MMUMMlM—'I Ni II i1Mtffllll Tatvina kolesa. Izpred Zafršnikove me hanične delavnice na Ormoški cesti, je neznan dolgoprstnež ukradel dobro ohranjeno kolo, last posestnika Ignaca Vršiča iz Bukovcev. Bicikel, ki je vreden 800 Din, ima evidenčno številko 59.618. Smrtna kosa. V ptujski hiralnici je umrl upok. železničar Miha Kranc iz Krčevine pri Mariboru. Dosegel je starost 52 let. Blag mu spomin! Sejem za prašiče. Sejem za prašiče, v sredo, dne 14. t. m. je bil glede dogona dobro zalofcn, kupčija pa je bila zaradi pomanjkanja kupcev slaba. Prignali so 252 svir.j in 175 prašičev, skupaj 4^7 rilcev. Od teh so jih prodali 90. Povpreč ne cene za kilogram žive teže so bile sledeče: pršutarji 5—6 Din, debele 6—7 Din, mrtve teže 9.50 Din; plemenske svinje so prodajali po ceni od 200—600 Din: prasci stari 7—12 tednov pa so se prodajali po kakovosti, in sicer od 70 180 Din. Prihodnji sejem za prašiče bo 2>. t. m. Teletina 4'* do 6'- se bo prodajala v soboto nasproti Tscheli-gija zadnja stojnica KARI WEITZL T. SOKLIČ Zastopnike sprejmem Prodam STANOVANJSKA HIŠA na prodaj. Pobrežju, Delavska ul. 9. 1675 Razno GNOJ ZA VRTNARSTVO se poceni o trebiilne pri nail* inserentlh l Rodbina Rotschildov Pred nekaj dnevi je v svojem gradu Boulogne sur Seinc, blizu Pariza, umri baron Edmund Rotschild, star skoraj 90 let. Bil je starosta Rotschildove rodovine in vnuk ustanovitelja Rotschildov, Mayer ja Amschla Rotschilda v Frankfurtu. O Edmundu Rotschildu je znano, da je dal več kot deset milijonov funtov za ustanovitev in razvoj židovske kolonije v Pa lestini. Bogastvo tega moža je bilo veliko. Za človekoljubne in umetniške namene je dajal težke denarje. Sam je bil velik poznavalec umetnin. Iz obširnih posmrtnih člankov v francoskih in angleških listih posnemamo, da je bil baron Edmund Rotschild sam petkrat v Palestini ter da se je zelo brigal za ondotne judovske naselbine ter za to. da bi zopet poživil hebrejski jezik. Leta lS77.se je po ročil z Adelajdo, hčerjo Viljema Kavla Rotschilda. Z njo je imel dva sina in eno hčer. Eden njegovih sinov. James Rotschild, je postal liberalni poslanec angleške poslanske zbornice. Mlajši s:,i pa je francoski senator Iz dohodkov njegovih velikih bančnih kupčij je podpiral ljudi vseh veroizpovedi. Tako ie leta 1^04 daroval deset milijonov frankov za zgradbo malih delavskih stanovanj Njegova umetniška zbirka ie neprecenljive vrednosti. Zbiral je stare porcelane. slikarije in drage kamene iz časov nesanse. kdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate' Pravično ogorčenje. Zena (možu, ki se vrača zjutraj s krokanja): Ura je že osem, pa se Sel'’ zdaj vračaš! Mož: Nezaslišano — in ti si še vedno v postelji? -TAMvnkAJ^?1V°J v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., >TANK;o DETELA v Maribora predstavnik