v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE " — Ob Dnevu državnosti čestitamo vsem, ki imamo Slovenijo v srcu. J Uredništvo Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 17. 8. 2007 6. redna seja Občinskega sveta je bila 5. 6. 2007 in se je končala ob 23.25 uri. Vita Klein Potrjen je bil zapisnik 5. redne seje OS skupaj s predlaganim popravkom. Čeprav so se župan Janez Pavlin in predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na nedavnem sestanku dogovorili, da bo občinski svet ponovno obravnaval predlog k imenovanju direktorja Zavoda Prizma Ponikve kandidata g. Bojana Stanteta, je občinski svet soglasno sprejel umaknitev točke z dnevnega reda z obrazložitvijo, da je OS že podal svoje mnenje, ki je nespremenjeno. V teku je izvedba sledečih javnih naročil: 1. Izvedba javnega razpisa za izvedbo vzdrževanja in zimske službe na občinskih cestah in javnih površinah. 2. Priprava razpisne dokumentacije za gradnjo vodovodnega sistema Hočevje. 3. Priprava razpisne dokumentacije za izdelavo pisarniške opreme. Obnova fasade na občinski stavbi Na osnovi ogleda bo projektant pripravil smernice glede arhitektonske rešitve obnove fasade in ureditve dostopa do objekta. lag, Liljana Jankovič Grobelšek, Irena Selak in Alenka Muhič so predstavile strokovne podlage in sprejemale dodatna opozorila in predloge. Sprejme se predlagani sklep o prenehanju družbe Toplovod Dobrepolje. Sprejme se predlagani pravilnik o denarni pomoči novorojencem. Sprejme se predlagani pravilnik o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v občini Dobrepolje skupaj s predlaganimi popravki. Sprejme se predlagani sklep o imenovanju članov v Odbor za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo. Odbor sestavljajo: Jože Samec — predsednik, Brane Brodnik, Jože Hočevar, Janez Škulj in Franci Žni-daršič. 1. Trenutne aktivnosti v občini Avtobusno postajališče Vidmu Izvršen je bil interni prevzem objekta tako, da je postajališče dano v uporabo. V teku je nabava nadstrešnice. Kanalizacija Predstruge — Zdenska vas Izveden je bil javni razpis za gradnjo kanalizacije Predstruge — Zdenska vas. Ponudbe so pravočasno dostavili štirje ponudniki, med katerimi je bilo izbrano podjetje Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje. Projekt vodooskrbe območja Suhe krajine Sestanka v Dolenjskih toplicah se je udeležil tudi župan Občine Dobrepolje, kjer so bile predlagane smernice za pripravo ustrezne dokumentacije in podana pobuda za spremembo »Nacionalnega operativnega programa za oskrbo z vodo«, na osnovi katerega bi občine, ki so primerljive z našo, lažje pridobivale dodatna sredstva. V teku je priprava predloga razpisne dokumentacije za izbiro pripravljavca projektne naloge. Načrt porabe za koriščenje sredstev po določilu 21. čl. ZFO Na osnovi razpisa Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo dne 25.05.2007 prejeli sklep o sofinanciranju projekta št. 033-29/2007/6, na osnovi katerega smo upravičeni do sofinanciranj izgradnje kanalizacije Predstruge v višini 96.128, 21 EUR. Gradnja komunalne infrastrukture v ZN Predstrug Na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju dela ZN Predstruge je dosežen dogovor o izgradnji komunalne infrastrukture, ki bo omogočila priključitev na vodovodno in elektro omrežje. Študija poplavne ogroženosti V pripravi je projektna naloga, ki bo osnova za pripravo razpisa, na osnovi katerega bo izdelana Študija poplavne ogroženosti v Občini Dobrepolje. 2. Predstavitev predvidene sanacije kamnoloma v Predstrugah Informacija investitorja o nadaljnjih aktivnostih predvidene sanacije obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah. Predstavnica pripravljavca okoljskega poročila podjetja E-net d.o.o. je kratko povzela vsebino okoljske-ga poročila po posameznih segmentih, za katere se je ugotovilo, da so najbolj moteči. Direktor KPL d.d. g. Igor Starič je predlagal, da bi si člani občinskega sveta in predstavniki vasi skupaj ogledali moderen kamnolom v Poljčanah, da bi videli delovanje le tega. Po razpravi so se člani OS strinjali z ogledom in do naslednje seje si naj bi skupaj ogledali tudi kamnolom v Predstrugah. 3. Predstavnici strokovnih podlag za pripravo prostorskih aktov Občine Do-brepolje Predstavnice podjetja ACER Novo mesto d.o.o, pripravljavca strokovnih pod- Sprejme se predlagani sklep o imenovanju članov Odbora za kmetijstvo. Odbor sestavljajo. Alojzij Palčar — predsednik, Janez Škulj, Matej Šuštar, Marija Sadar in Martina Strnad. Župan Janez Pavlin je člane OS seznanil s Predlogom območij pokrajin v Sloveniji, ki ga je pripravila Vlada RS in posredovala v mnenje občinskim svetom. V zvezi z oblikovanjem novega alternativnega predloga bo sestanek županov občin, ki ležijo južno od Ljubljane. Sprejme se predlagano Izjavo o nasprotovanju genski tehnologiji oz. gojenju gensko spremenjenih organizmov. Sprejme se sklep: Občina Dobrepolje za Blatnik Janeza, Zdenska vas 18, poravna celotne stroške oskrbnine v domu Prizma Ponikve za obdobje prvih treh mesecev. Občina Dobrepolje do konca avgusta 2007 nosi vse stroške v zvezi s plačilom programa vrtca za otroka Gregorič Tadeja, Zdenska vas 18, ki sta mu umrla starša in je vključen v program vrtca Ringa-raja na Vidmu. Sprejme se sklep: Pred morebitnim javnim razpisom za redno letno vzdrževanje in zimsko službo na občinskih in javnih površinah ter izvedbo ostalih gradbenih del na cestni infrastrukturi, se pridobi pravno mnenje, za pregled ponudb za izvedbo javnega naročila malih vrednosti za vzdrževanje cest pa župan ustanovi 3-člansko komisijo. ♦ Obvestila in razpisi Občina Dobrepolje Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, telefon: 01 788 02 83, telefaks: 01 780 79 23, e-pošta: dejavnosti@dobrepolje.si Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/05, ZLS- UPB1) in 16. čl. Statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 37/99) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 6. redni seji z dne 5. 6. 2007 sprejel PRAVILNIK o enkratni denarni pomoči za novorojence 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči za novorojence družinam z območja občine Dobrepolje, določa upravičence, višino enkratne denarne pomoči, pogoje in postopek dodelitve pomoči. 2. člen Upravičenec po tem pravilniku je eden od staršev novorojenca, če sta z otrokom državljana RS in imata stalno prebivališče na območju občine Dobrepolje. Če starša ne živita skupaj, uveljavlja pravico do denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem otrok živi. 3. člen Višina enkratne denarne pomoči na vsakega novorojenca po tem pravilniku znaša 250 EUR. Sredstva za enkratne denarne pomoči po tem pravilniku se zagotovi v proračunu ob- čine. O spremembi višine enkratne denarne pomoči odloča občinski svet. 4. člen Upravičenci uveljavljajo pravico do enkratne denarne pomoči za novorojenca s pisno vlogo, ki jo vložijo pri občinski upravi Občine Dobrepolje, najkasneje v šestih mesecih od rojstva otroka. Po preteku tega roka se vloga zavrne kot prepozno vložena. 5. člen V vlogi upravičenci navedejo podatke o stalnem prebivališču zase in za novorojenca, telefonsko številko in številko transakcijskega računa za fizično osebo, na katerega se nakaže enkratno denarno pomoč. Obvezne priloge so: - kopija rojstnega lista novorojenca, - kopija kartice transakcijskega računa novorojenca ali staršev. Podatke o državljanstvu in stalnem bivališču pridobi organ občinske uprave sam po uradni dolžnosti. 6. člen Občinska uprava nakaže z odločbo dodeljeni znesek enkratne denarne pomoči na transakcijski račun upravičenca v roku 30 dni po njeni pravnomočnosti. K odločbi lahko priloži čestitko. Zoper odločbo je možna pritožba pri županu v osmih dneh od dneva vročitve odločbe. 7. člen Enkratna denarna pomoč za novorojenca po tem pravilniku ni prenosljiva na drugo fizično ali pravno osebo, niti je ni mogoče nameniti v kakršne koli druge namene. 8. člen Občinska uprava lahko na podlagi pisnega mnenja pristojne patronažne službe ali centra za socialno delo določi, da se v protivrednosti enkratne denarne pomoči dodeli pomoč novorojencu v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka. 9. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu RS, uporablja pa se za novorojence, rojene od 01.01.2007 dalje. Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin Vloga za uveljavitev enkratne denarne pomoči za novorojenca Spodaj podpisan-a EMSO: (ime in priimek upravičenca) davčna številka:.............. (enotna matična številka upravičenca) s stalnim prebivališčem.................................... tel., GSM. (točen poštni naslov) mati/oče novorojenca-ke (ime in priimek novorojenca-ke, datum in kraj rojstva) uveljavljam pravico do enkratne denarne pomoči za novorojenca-ko po Pravilniku o enkratni denarni pomoči za novorojence (Ur.l. RS, št.) Denarno pomoč nakažite na račun št.: . , odprt pri K vlogi prilagam (obkrožite številko pred listino, ki jo prilagate): 1. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za novorojenca; 2. kopijo kartice transakcijskega računa novorojenca ali starša. Stalno prebivališče in državljanstvo upravičenca preveri pristojni organ občinske uprave sam po uradni dolžnosti. , dne Podpis upravičenca-ke V Obvestila in razpisi Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Çorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Çorica KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija T: + 386 1 78 69 070, F: + 386 1 78 69 075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si in Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Çorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Çorica objavljata v Plečnikovem letu Literarni natečaj z naslovom Arhitektura besede: Pišemo s Plečnikom. »Dovoli, predraga, da Ti kar s svinčnikom povem, da bi nikomer tako rad ne ustregel, kot Tebi!« (Jože Plečnik, 24. september 1947) Pred natanko šestdesetimi leti je Plečnik s temi besedami začel eno od svoji pisem. Plečnik se ni izražal samo skozi arhitekturo, ohranjene je tudi veliko njegove korespondence. Skozi njo lahko zaslutimo, kakšen človek je bil. Tudi naš natečaj vabi vse generacije k pisanju pisem -v treh temah: • pismo Plečniku; • pismo prijatelju/ljubljeni osebi; • odprto pismo. Pismo naj bo oddano v kuverti z vašimi kontaktnimi podatki. Izdelke oddajte najkasneje do 15. septembra 2007. Pisma bo prebrala strokovna komisija in v vsaki kategoriji izbrala najzanimivejša pisma, ki bodo nagrajena s knjižnimi nagradami in predstavljena na zaključni prireditvi v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 19. uri v knjižnicie=i=?- Izdelek ni omejen v dolžini, niti v vsebini, napisan je lahko v elektronski obliki, pisan na roko, pisalni stroj ali ráču-nalnik, lahko ste izvirni tudi pri obliki. Pisma oddajte osebno v knjižnici v Ivančni Gorici ali po pošti na naslov organizatorjev. Lahko pošljete tudi na: oi.ivancna.gorica@jskd.si ali sikivancna@gro.sik.si. Dodatne informacije: Ksenija Medved (01/7878-121), Barbara Rigler (01/7869-070). Naj se vaša domišljija sprosti na papirju! Spoštovani literati in literatinje! Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica prireja osmo območno srečanje literatov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki bo potekalo v petek, 28. septembra 2007, ob 17. uri na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Na srečanju ste dobrodošli vsi avtorji, ki boste predstavili svoja kratka prozna dela (odlomek), poezijo (do štiri pesmi), krajše dramsko besedilo ali pa krajši literarni esej na izbrano tematiko. Literarno srečanje bo potekalo v tednu, namenjenemu Dnevom evropske kulturne dediščine — morda del svojega opusa posvetite tudi tej kulturni temi in literarni zapuščini. Letošnja tematika je Plečnik, njegovo življenje, arhitektura in oblikovanje. Po literarnem srečanju vas prijazno vabimo v Galerijo Kresnička na Muljavi na otvoritev razstave, posvečene Plečnikovemu delu. Na območno srečanje se lahko prijavite po tel.: 051 675 238, 01/ 7869 - 070, ali pisno na elektronski naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si, ali se oglasite osebno na sedežu izpostave: JSKD O1 Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, do 15. septembra 2007 — najbolje pa bo, če pokličete kar takoj! Lepo pozdravljeni in veliko ustvarjalnega navdiha! JSKD OI Ivančna Gorica Barbara Rigler, vodja Obvestila in razpisi KD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Štefanova 5, pp 1699, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: + 386 1 24 10 511, 24 10 523, 24 10 500, fax: 24 10 510 • e-pošta: matjaz.smalc@jskd.si • franci.cotman@jskd.si • www.jskd.si Poletne lutkovne delavnice Žička kartuzija 20.- 26. avgust 2007 Poletne gledališke delavnice Koper 9.— 14. julij 2007 Mednarodne poletne gledališke delavnice Izola 27. avgust — 2. september 2007 Poletne delavnice predstavljajo edinstveno priložnost pridobiti in dopolniti osnovno gledališko znanje. Udeleženci letošnje poletne lutkovne delavnice bodo ustvarjali v od vsakdanjega vrveža odmaknjenem prostoru Žičke kartuzije. Prostor nekdanjega samostana bodo delili z udeleženci V. mednarodne likovne kolonije »Iskanja 2007«, kar bo dodatna priložnost, da ob delu in pogovorih skozi različne perspektive udeležencev na umetnost izoblikujejo svojstven umetniški jaz. Delavnice so namenjene gledališkim skupinam, ki gojijo klasično gledališče na ljubiteljskih odrih (drame, komedije, veseloigre ipd). Udeležbo priporočamo predvsem mentorjem otroških in mladinskih gledališč ter režiserjem in igralcem ljubiteljskih odrov. Obseg delavnic je 30 ur. V sodelovanju z Gledališčem Koper in v okviru Primorskega poletnega festivala so predvideni tudi ogledi predstav poklicnih gledališč in pogovori s profesionalnimi ustvarjalci. .P.ro.g.r.a.m..d®l.av.ni.c:............................................... .P.r9.g.r.a.m..d®l.av.ni.c.:.. Poletne gledališke delavnice predstavljajo edinstveno priložnost pridobiti in dopolniti osnovno gledališko znanje. Mednarodno uveljavljeni domači in tuji mentorji posredujejo udeležencem svoje znanje in predvsem izkušnje. Udeleženci delavnic imajo tako priložnost ob delu in pogovorih skozi različne perspektive mentorjev na gledališče izoblikovati svojo suvereno gledališko podobo. .P.ro.g.r.a.m. .d®l.av.ni.c:.. I. GLEDALIŠČE IDEJ - I. Osnove dramske vzgoje (Denis I. ROJSTVO — GLEDALIŠKI PER- LUTKOVNO GLEDALIŠČE OD Patafta, Hrvaška) FORMANS (Aviva Zimmerman, IDEJE DO IZVEDBE II. Gledališče kot celostna umetnina Kanada) (Matevž Gregorič) (Gorazd Žilavec, Matej Filipčič) II. AKADEMIJA (Maja Gal Štromar, III. Fizično in čustveno telo Sebastian Starič, Marko Gvero, II. ROČNE LUTKE - ZASNOVA IN (Svetlana Patafta, Hrvaška) Srbija) IZDELAVA IV. Mini drama - delavnice dramskega III. FIZIČNO GLEDALIŠČE — pisanja (Rok Vevar) IGRALEC V PROSTORU Prijavni rok: petek, 20. julij 2007 Šolnina: 110,00 EUR (26.360,40 SIT, DDV vključen) Informacije in prijave za delavnice: JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, 01 2410 511 ali 2410 523, faks: 01 2410 510, e-mail: franci.cotman@jskd.si, kontaktni osebi: Franci Cotman in Matjaž Šmalc ^http://www.jskd.si/ dejavnosti/gledalisce/ delavnice/poletje_07/ delavnica_lutke_zicka_07. htm Prijavni rok: ponedeljek 2. julij 2007 Kotizacija: 125,00 EUR (29.955,00 SIT, DDV vključen) Informacije in prijave za delavnice: JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, tel. 01 2410 511 ali 2410 523, faks: 01 2410 510, e-mail: franci.cotman@jskd.si, kontaktni osebi: Matjaž Šmalc in Franci Cotman ^ http://www.jskd.si/ dejavnosti/gledalisce/ delavnice/poletje_07/ delavnica_koper_07.htm IV. MALA ŠOLA ULIČNEGA GLEDALIŠČA Prijavni rok: petek 20. 7. 2007 Šolnina posamezne delavnice: 120,00 EUR (28.756,80 SIT, DDV vključen) Informacije in prijave za delavnice: JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, tel. 01 2410 511 ali 2410 523, faks: 01 2410 510, e-mail: franci.cotman@jskd.si, kontaktni osebI: Franci Cotman in Matjaž Šmalc ^ http://www.jskd.si/ dejavnosti/gledalisce/ delavnice/poletje_07/ delavnica izola 07.htm 6 Obvestila in razpisi junij — julij 2007 Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net . Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Javni razpis za odobritev garancij za finančni leasing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z leasing hišami Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do skupne odobritve razpisanih sredstev oz. do 10.11.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9., 10.10. in 10.11.07. Podrobnosti: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=4376 . Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oz. do 10.10.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9. in 10. 10. 2007. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=4375 . Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Razpisnik: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet: so finančne vzpodbude delodajalcem za: A) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za določen čas. B) Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za nedoločen čas. C) Neposreden prehod invalida iz javnih del v redno delovno razmerje za nedoločen čas. D) Sa-mozaposlitev invalida za nedoločen čas. E) Prehod zaposlenega invalida iz delovnega razmerja za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas. Za zaposlitev invalida iz A in E je vzpodbuda 5.000,00 EUR, za kategorije B, C, D pa 10.000,00 EUR. Rok: je 5.10.2007 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=4374. Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Kredit se odobri za upravičene stroške investicije: stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme v povezavi z razvojno aplikativnim projektom, stroški nematerialnih investicij, (patentiranih pravic, licenc), znanja, storitev in ostalo v skladu z razpisom. Maksimalna višina kredita je 350.000 EUR, obrestna mera 6 m EURIBOR +0,5%. Rok: do skupne odobritve razpisanih sredstev oz. do 10.10.07. Vmesni roki: 20.6., 10.7., 10.9. in 10. 10. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=4622 Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj — ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva — Turistična infrastruktura. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet: sofinanciranje izvedbe investicij na področju turistične infrastrukture, ki bodo vplivale na razvoj turistične destinacije, investicije v: a) nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, b) bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih naselij predlagatelja, c) izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje, d) igrišča za golf, e) zabaviščni parki. Rok: do porabe sredstev. Prvo odpiranje vlog bo 18.7.07, naslednja 14.11. 07, 6.2.08, 4.6.08 in 19.11.08. Podrobnosti: http://www.podjetniski-por-tal.si/downloadfile.aspx?docid=4738 Obvestilo Na spletni strani občine je objavljen Javni razpis za zbiranje predlogov in projektov na področju kulture v letu 2007. Odpiranje vlog bo v torek, 19. 7. 2007, ob 10. uri. Občinska uprava DI GROSUPLJE obvešča Letovanje za ohranjanje zdravja bo v Žusterni v Kopru -od 23. 6. do 30. 6. 2007. Kopalni dan v termah Tuhelj in obisk groba Kunej Irene -14. 7. 2007. Kopalni dan za težje invalide v Pineti — 7. 8. 2007. Letovanje na Malem Lošinju — od 8. 9. do 15. 9. 2007. Na objavljena letovanja in kopalne dneve se lahko prijavijo vsi občani. Prijave sprejemamo v pisarni društva na Taborski 3 v Grosuplju. Za informacije pa pokličite število 041 799 998. Iz zgodovine občine 7 Stoletnica novomašništva v Ponikvah V poletnih mesecih v Sloveniji obhajamo nove maše. Običajno so posvetitve novo-mašnikov v stolnici na praznik sv. Petra in Pavla (29.junija). Tudi v dobrepoljski dolini je bilo v zadnjih desetletjih kar precej fantov, ki so se odločili za duhovniški poklic. V Ponikvah se prav letos spominjamo stoletnice takega dogodka, ko sta bili z razmakom enega tedna kar dve novi maši. Takrat sta novomašnika bila Karel Škulj, poznejši narodni poslanec v Beogradu in župnik v Dolenji vasi ter Josip Bambič, ki ga bom predstavila malo podrobneje. prišel na novo mašo brata Josipa. Tudi pred 100 leti so bili vaščani Po-nikev in drugi farani zelo navdušeni ob pripravah na novo mašo. Postavljali so mlaje, slavoloke, pletli vence, krasili cerkev in dom novomašnika, izobešali zastave vseh velikosti in seveda tudi takrat množično spremljali ter se udeleževali vseh verskih pobožnosti; posebno še na sam dan nove maše so počastili novoma-šnika z veliko udeležbo pri tej daritvi v župnijski cerkvi Sv. Križa v Dobrepolju. Cela Glačeva družina je bila zelo verna. Josipov brat France, ki se je ponesrečil pri delu v Ameriki, v svojem življenjepisu na 320 straneh v 13 zvezkih opisuje, kako se je zaobljubil zgraditi kapelico v čast Materi Božji, če se živ vrne domov. To je tudi storil. Žal je od te zelo lepe kapelice ostal samo kamen z vklesanim napisom: »V zahvalo Materi Božji, ker me je varovala smrti v Omeriki, 19.11.1911. Bambič Franc, Ponikve št. 2.« Omenjeno kapelico so iz 24. na 25. avgust leta 1954 minirali in popolnoma razrušili. Josip Bambič je bil posvečen za duhovnika 15.7.1907. Posvetil ga je škof Jeglič. Novo mašo je imel v Dobrepolju. Njegova prva kaplanska služba je bila na Breznici, pozneje je šel v Poljane, od tam pa se je preselil v Polhov Gradec za kaplana. Meseca maja 1913 je bil poslan na Koroško Belo, od tam pa Josip Bambič Marija Škulj Gospod Josip Bambič - po domače Gla-čev gospod - se je rodil 8.2.1880 v Ponikvah, župnija Dobrepolje, staršem pol zemljakom; očetu Janezu Bambiču, roj. 18.9.1847 v Ponikvah in materi Mariji z dekliškim priimkom Sternad, roj. 22.8.1844 na Cesti št. 14 (Birtova). Gospod Josip je bil četrti izmed petih otrok v družini. Njegova najstarejša sestra se je leta 1892 poročila z Janezom Lenarčičem — Francetovim iz Ponikev, s katerim sta kupila domačijo na št. 38, po domače pri Janezovih. Brata Janez in Anton sta odšla v Ameriko, si tam ustvarila družini in se nista nikoli več vrnila domov. Najmlajši Franc Bambič pa je doma prevzel domačijo. Tudi njega je pot večkrat vodila v Ameriko po zaslužku, kot tudi njegove sovaščane. Tam je imel več nesreč pri delu v rudniku, pa se je kljub temu vselej vrnil domov v Ponikve. Zelo srečen je bil, ko je pravočasno Fotografija staršev g. Bambiča junij — Iz zgodovine občine 5.11.1914 za administratorja v Preloko v Belo Krajino, kjer je služboval do meseca novembra 1920. Kot vsa njegova rodbina je bil tudi on vesele narave in velik ljubitelj planin. Kot župnijski upravitelj je bil začasno postavljen na izpraznjeno mesto in 14. decembra 1920 imenovan za župnika v župniji Polica pri Grosupljem. Tam je deloval vse do svoje smrti 23.2.1941 in bil tam tudi pokopan. Iz župnijske kronike je razvidno, da gospod Bambič ni imel ravno lahkega dela pri vodenju te župnije, vendar pa je vse delo in probleme uspešno reševal v dobro svojih župljanov. 17.1.1939 je zbolel za silno nevarno in redko boleznijo in bil 14 mesecev v ljubljanski bolnišnici. V tem času je moral šest mesecev nepremično ležati in tri mesece so ga morali hraniti, da so ga ohranili pri življenju. Gospod župnik je imel v bolnišnici veliko obiskovalcev iz župnije in tudi od drugod. Po končanem zdravljenju je bil z berglami odpuščen na župnijo. V letu 1940 je bil še dvakrat v zdravilišču. Bolezen je vse bolj napredovala in 23.2.1941 je gospod Josip Bambič umrl. Na njegovem pogrebu je somaševalo 25 duhovnikov. To je bil le kratek utrinek iz spominov in zapisov o novomašniku Josipu Bambi-ču izpred sto let. V letošnje leto bo novo mašo pel naš rojak Tomaž Hočevar iz frančiškanskega reda. Že sedaj se z veliko vnemo pripravljamo na ta velik dogodek, tako za vas Ponikve kot tudi za celo faro. Želimo mu veliko zadovoljstva in gorečega duhov-ništva, da bi ga z veseljem opravljal. Upamo pa, da mu bo sledil še kdo, saj vedno potrebujemo dobre in goreče duhovnike, ki nam bodo kazali pot v življenju k večnemu zveličanju. Viri: - življenjepis brata Franca - nadškofijski arhivi - kronika župnije Polica. ----- x£cc yijéctjvyMx^ /rVOyole^^ ryrxÀ/hÂi^ '^.ok^ ^/jCo^ ^ ^PO ^vOn/ViAji J^ /rvf»L /rrjtccjz^ /^OÍP^ÍÍ M^/fxi^O^^-^^ --/rnctù À^'^oeii/^ .oLr- f^ _ — M^/iu^.,-..___.„,. _____ .Ou / / Odlomek iz lastnoročnega življenjepisa brata Franceta — fotokopija Misel Ko sem vprašal, kako Bog govori in komu, sem prejel tak odgovor: Vsakomur govorim. Neprestano. Ni vprašanje, komu govorim, ampak: kdo me posluša? D.N. Walsch Iz občine 9 Darilo zemlji Vsak dan imamo vsi priložnost, da izrazimo spoštovanje naši Zemlji in ji naklonimo pozornost. Imamo priložnost, da jo simbolično obdarujemo s tem, kar ji pripada. Dušica Hočevar S projektom DARILO ZEMLJI smo posadili drevo v zemljo in zasadili vrednote v srce, kajti drevo je simbol in zgled radodarnosti. V času svojega življenja in rasti nam poklanja neprecenljive darove: • čisti ozračje, • blaži vetrove, • nudi zavetje živalim, • ohranja pestrost življenja, • oblikuje človeku prijazno okolje, • je večni vir lepote in miru, • je naš večni UČITELJ. Narava je naš izvrsten učitelj, zvest vodnik in navdih. To je razlog, da je človek obdan s svetom, ki ga tudi vzdržuje in ohranja pri življenju. Vsaka ptica, vsaka žival, vsako drevo, gora, zvezda in najmanjši črv nas lahko naučijo modrosti naših src, če le imamo voljo in željo po učenju. Učijo nas in vodijo po pravih stezah življenja. Človek se lahko marsikaj nauči od drevesa. Ko je drevo polno sadežev, se ne baha in ne dviga glave ponosno in vzvišeno. Skloni se nizko, se pripogne, kot da ne sprejema nobenih zaslug za svoje dosežke, kot da pomaga človeku, da lažje obere sadeže. Drevo nas uči tudi potrpljenja in strpnosti. Vsakemu nudi senco, ne glede na starost, spol ali vero, narodnost ali status. Drevo ponuja sadeže in senco tudi sovražniku, ki se nanj spravi s sekiro! Če želimo prenesti na druge sporočilo o dragocenosti narave, o nujnosti vrednot, moramo sodelovati med sabo in delovati v harmoniji. V tem projektu sodelujemo ljudje z vseh vetrov, različne starosti, vrtci, šole in upokojenci, preprosti ljudje kot voditelji, pripadniki več verskih skupnosti, pripadniki različnih političnih skupnosti. Toda vsi smo eno srce — vsi živimo na istem planetu — vsi dihamo isti zrak. Če Zemlji kaj vzamemo, ji moramo nekaj vrniti. Človek in Zemlja sta enako- pravna partnerja. Kar Zemlji povrnemo, je lahko nekaj tako preprostega in hkrati tako težkega, kot je spoštovanje. Mi ji to spoštovanje izkazujemo z darilom — drevesom, ki ga bomo posadili in jo ob tem prosili, da ga sprejme. Preveč smo jo že prizadeli in ji nanesli škode. Prav je, da ji to povrnemo in s tem nadomestimo uničeno. Nekaj se moramo naučiti: ne moremo v nedogled samo jemati, ne da bi sami tudi dajali. Šele ko bomo začeli dajati — brez želje in pričakovanj po zaslugah — bomo srečni v srcih. In z mirnimi srci bomo ustvarili tudi mir na Zemlji. Dan Zemlje se prične v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak dan. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejanjajmo človeške vrednote, živimo v harmoniji z naravo. To bo naše največje Darilo Zemlji. To bo naše edino bogastvo. Drevo »OREH« smo zasadili: • na PŠ Struge v četrtek, 26. 4. 2007 ob 8.00 uri; • na PŠ Kompolje v četrtek, 26. 4. 2007 ob 9.00 uri; • na PŠ Ponikve v četrtek, 26. 4. 2007 ob 10.00 uri; • na matični šoli na Vidmu v četrtek, 26. 4. 2007 ob 11.00 uri. V projektu so sodelovali: • otroci in vzgojiteljice iz vrtca Ciciban; • učenci in učitelji JVIZ OŠ Dobre-polje; • občina Dobrepolje; • Gibanje za pravičnost in razvoj; • Zavod za gozdove Slovenije. HVALA ZA SODELOVANJE! junij — Dan godbe in 30-letnica športnega društva Kompolje V Kompoljah so 26. maja imeli dan godbe in 30. obletnico športnega društva Kompolje. Slika desno: Igor Ahačevčič in Martina Vita Klein Popoldan so se zbrali pri gostilni Zora poleg godbe Do-brepolje še godbe in pihalni orkestri iz Novega mesta, Kostanjevice, Grosupljega, Kočevja, Stične in Železnikov, ki so imeli še mažoretke. Zbrali so se tudi športniki in športnice. Slavnostni sprevod skupin je potekal od gostilne Zora skozi vas do športnega igrišča v Kompoljah, kjer je potekala osrednja prireditev. Na prireditvenem prostoru so se predstavili posamezni pihalni orkestri, ki so jih vodili njihovi kapelniki. Govorniki so pozdravili vse pihalne orkestre, športnike in vse prisotne. Podeljevali so priznanja in nam predstavili delovanje športnega društva Kompolje od ustanovitve, l.1977 skozi 30-letno zgodovino. Na prireditvi niso manjkale narodne noše in mažoretke iz Železnikov, ki so spremljale svoj orkester. Po uradnem delu prireditve so organizatorji poskrbeli za zabavni del. Ob spremljavi ansambla Mladi Dolenjci, dobri hrani in pijači se je prireditev nadaljevala pozno v noč. ♦ Na prireditvi naso manjkale narodne noše Golažijada v Vojniku Na povabilo Vojniškega društva MKC in kuharja, ki že dve leti sodeluje na tekmovanju v kuhanju golaža v Podgori, Zdenkota Vrenko, smo se 9.6.2007 tudi mi s tremi ekipami udeležili tekmovanja v kuhanju Vojniškega golaža. Pinki Ob pozdravnem govoru prireditelja in njihovega župana gospoda Benedikta Podrgajs je v imenu občine Dobrepolje vse prisotne pozdravil član društva gobarjev Štorovke Slavko Pajntar ter se zahvalil za povabilo in predsedniku prireditve MKC v spomin izročil knjigo Frana Jakliča. Kuhanje se je pričelo ob deseti uri, kljub vročemu soncu, ki je pripekalo. Ob ognju pod kotličkom je dan minil ob pravem tekmovalnem vzdušju. Nastopilo je 14 ekip, in res je bila pisana druščina, saj je bilo kar polovica pripadnic nežnega spola, ki so vrtele kuhalnice. Naj vam še predstavim naše tri ekipe: za občino sta kuhala župan g. Janez Pavlin in Andrej Debeljak, za TD Pod-gora Franci Adamič in Jože Kralj, za društvo gobarjev Štorovke pa Jože Perko (Gene) ter Slavko Pajntar (Pinki). No, videli smo precej pisano barvo golažev, veliko začimb in sveže zelenjave, kar pri nas ni v Ekipa Dobrepolja navadi. In kakšni so rezultati naših ekip? Priznanje je prejelo društvo gobarjev Štorovke za 4. mesto, 5 mesto je pripadlo TD Podgora, občina Dobre-polje pa je zasedla 6. mesto. Po samem zaključku tekmova- nja sta vse navzoče pozdravila še župana občin Vojnik in Do-brepolje ter navezala prijateljske stike. Vsi skupaj smo se še vse pozno popoldne družili in si obljubili, da se drugo leto zopet vidimo. ♦ Lucija Prijatelj je nastopila na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Matej Kalan Možnosti za nabiranje izkušenj mladih glasbenikov na različnih nastopih in tekmovanjih je vselej premalo. Tako je bila dobrodošla novost organizacija 1. mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov ITHA^KA, ki je bilo od 18. do 20. maja 2007 v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo 245 mladih glasbenikov iz 10 držav. Med njimi je bila tudi še ne 12-letna pianistka Lucija Prijatelj, ki je že na javnih nastopih pokazala svojo nadarjenost, saj je bilo tudi laičnemu poslušalcu vedno jasno, da Lucija, učenka 5. razreda glasbene šole, vselej nastopa z nekoli- ko težjimi skladbami v primerjavi z ostalimi nastopajočimi. Na tekmovanju je nastopila s tremi težkimi skladbami: C. Ph., F. Bacha: Solfeggio, P. I. Čajkovskega: April in S. Prokofjeva: Tarantela. Vse tri skladbe je Lucija zaigrala na pamet, brez not. Imel sem občutek, da se igra s prsti po tipkah. Tričlanska komisija jo je nagradila s pohvalo oziroma s priznanjem. Za ta uspeh zaslužita tako Lucija kot njena profesorica klavirja Lovorka Ne-meš Dular iskrene čestitke. S pripravljanjem tako težkih skladb in morda še težjih bo Lucija nadaljevala. Na njeni poti ji lahko zaželimo še veliko uspehov. ♦ Jože ob prijateljici iz Vojnika Župana občin Vojnik in Dobrepolje Okrogla miza: Statusna vprašanja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, 24. maja 2007- Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pod novim vodstvom Borisa Peterke, ki deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je v 1. nadstropju pivnice Anton organiziralo okroglo mizo z naslovom Statusna vprašanja veteranov vojne za Slovenijo. Jože Miklič Na okrogli mizi sta sodelovala Slavica Perme (višja socialna delavka, višja referentka II, s pooblastilom za vodenje dejanj, ki dela na Upravni enoti Grosuplje v Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve) ter podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Čibej, ki je z digitalno projekcijo udeležencem okrogle mize predstavil možnosti po lani sprejetem in popravljenem Zakonu o vojnih veteranih. Udeleženci okrogle mize so nato izpostavili tudi nekaj vprašanj. G. Jože Čibej je najprej predstavil navedbe dopolnjenega in spremenjenega zakona o vojnih veteranih, po katerih se lahko uveljavlja status vojnega veterana in si jih lahko preberete v nadaljevanju tega članka. Tem osebam pripadajo pravice različnega varstva: veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. Poleg tega zakon določa tudi postopek za uveljavljanje pravic, način urejanja evidence ter način zagotavljanja sredstev. Nekatere pravice je posameznim osebam ta zakon razširil glede na predhod- no sprejeti zakon, nekatere pa je celo skrčil, kar nedvomno povzroča slabo voljo in različne interpretacije ljudi, ki so bili predvsem udeleženi v različnih (javnih) nalogah, potrebnih za obrambo domovine in osamosvojitev Slovenije. Iz tega razloga je bilo na okrogli mizi postavljenih tudi nekaj vprašanj, za katera je vodstvo okrogle mize obljubilo, da bo poskrbelo za posredovanje teh vprašanj na pristojne organe. Zanimivo v tem zakonu pa je, da razlikuje med veterani na zmagoviti strani v 2. svetovni vojni ter veterani iz vojne za Slovenijo. Predsednik Boris Peterka je nato predstavil še nekaj dejavnosti Združenja veteranov vojne za Slovenijo v bližnji prihodnosti in omenil, da bodo v jesenskem času nadaljevali s podobnimi okroglimi mizami. ♦ Kdo lahko dobi status vojnega veterana? Status vojnega veterana lahko dobijo osebe, ki so od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 opravljale naloge pri obrambi Republike Slovenije kot: • pripadnik teritorialne obrambe, • policist, • operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, • pripadnik enot za zveze republike in občin, Udeleženci so aktivno prisluhnili okrogli mizi ' oborožen pripadnik narodne zaščite, ' član Predsedstva RS in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ' oseba, ki je v obdobju od 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je potrebno šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih ali lokaciji ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ' delavec organov za notranje zadeve, ki je ob osamosvojitvi RS v času od 26. 6. 1991 do 18. 7. 1991 kot pripadnik policijskih enot opravljal naloge, povezane z borbenimi dejstvi in delovanjem zvez policije, kriminalistične službe in varnostno-obveščevalne službe, ' pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade, ki je po nalogu pristojnih organov RS od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist RS, ' pripadnik policijskih enot, organizator manevrske strukture narodne zaščite, ' delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ' delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov, ' oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA — »Pogajanja 91«, ' delavec upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in oborožen opravljal upravne in strokovne naloge, ' oseba, ki je bila po odredbi policije vključena v opravljane njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir, ' oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-eksplozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretariata za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu, pripadnik ali pripadnica oskrbe enote republiške koordinacijske skupine, ' pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici, ' član ali članica republiškega, mestnega in občinskega štaba civilne zaščite, član njihovih specializiranih enot pa ob pogoju, da je opravljal obrambne oziroma zaš-čitno-reševalne naloge v času oboroženih Vodstvo okrogle mize: Boris Peterka, Slavica Perme in Boris Čibej. spopadov, • voznik ali voznica ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije, ki je opravljal naloge zaščite in reševanja neposredno med oboroženimi spopadi, • obveznik ali obveznica delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za opravljanje in vzdrževanje cest, Aerodromu Ljubljana in RTV Slovenija — oddajniki in zveze, ki je dejansko izvajal naloge po odločitvah republiške koordinacijske skupine in koordinacijskih podskupin, skladno s smernicami predsedstva RS o ukrepih za pripravljenost, • predstojnik ali predstojnica zbirnega centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja in nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru, • delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine, • oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v RS na podlagi Brionske deklaracije in oseba, ki je pomagala pri vzdrževanju stikov Mednarodne nadzorne komisije z državnimi organi RS. Komu po tem zakonu še pripada status veterana? Poleg navedenih oseb v gornjem besedilu pa je vojni veteran po tem zakonu tudi: • oseba, ki je sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v letih 1918 in 1919 (borec za severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 19121918 (vojni dobrovoljec), in ji je status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca priznan z odločbo pristojnega državnega organa, • državljan Republike Slovenije, ki je bil kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. do 17. 4. 1941 odpeljan v ujetništvo, • borec in drug udeleženec narodnoosvobodilne vojne (NOV) Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino, • državljan Republike Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV v drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju, • državljan Republike Slovenije, ki mu je čas, prebit v oboroženih formacijah anti-fašističnega gibanja ali v oboroženem an-tifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo. Vojni veteran je tudi pripadnik narodno revolucionarne organizacije — TIGR v obdobju od septembra 1927 do 13. 5. 1941. Veteranski dodatek 10. člen Mesečni znesek veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša: • 100 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem; • 90 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 — pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ter organizatorja narodne zaščite, • 80 % razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 - po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in od leta 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945, • 60% razlike za druge vojne veterane. Veteranski dodatek ne more znašati manj kot 10 % osnove. 11. člen Za odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem po tem zakonu se šteje vojni veteran — prejemnik odlikovanja častni znak svobode Republike Slovenije, prejemnik reda za izredne zasluge in prejemnik zlatega reda za zasluge ter reda narodnega heroja, če je odlikovanje prejel za dejanja in zasluge v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo. Izjava za javnost avtorja tega prispevka: »Zakaj smo se pa mi boril'?« Podpisani pod tem člankom sem član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Grosupljem, nimam pa statusa vojnega veterana in zaradi tega ne uživam nobenih pravic in dodatkov kot vojni veteran. Vse naloge, ki sem jih izvajal v zvezi z obrambo Slovenije v času pred agresijo in med njo, sem opravljal kot podpredsednik Skupščine občine Grosuplje, član predsedstva iste skupščine in predsednik Krajevne skupnosti Mlačevo po navodilih pristojnega občinskih oddelka za obrambo in občinskega štaba za civilno zaščito, o katerih nenazadnje pričajo tudi ohranjeni (ter nekateri objavljeni) dokumenti, video gradivo in zapisniki. Mnogo aktivnosti in »inštrukcij« različnih skupin prebivalstva (dežurstva v KS, kurirske službe, zveze z občinskimi organi in občinskim štabom za civilno zaščito, aktiviranje gasilskih in reševalnih ekip...) v zvezi s tem je bilo potrebno opraviti po dogovoru sveta krajevne skupnosti ter tudi po lastni presoji, predvsem pa sem jih napravil s srcem in ljubezni do domovine. 26. 7. 1991 sem zato prejel od Odseka za obrambo in zaščito Oddelka za splošne zadeve Občine Grosuplje posebno Zahvalo, na kateri piše, da se mi iskreno zahvaljujejo za pomoč in vzpodbudo, katero sem po svojih močeh nudil v preteklih dneh negotovosti in vojnih groženj. Letos sem na občnem zboru Združenja prejel tudi Priznanje za vestno delo v združenju in ohranjanju spomina na priprave in osamosvojitveno vojno leta 1991 kot urednik in soustvarjalec zbornika, ki ga je Združenje izdalo ob 15. obletnici vojne za Slovenijo. Za vse to delo (tako v pripravah na obrambo in osamosvojitev Slovenije kot tudi v času vojne in po njej) nisem prejel nobenega izplačila ali drugega nadomestila in ga tudi nikoli nisem pričakoval -sodelovanje pri tem delu mi je (bilo) v čast in ponos. Prepričan pa sem, da je še precej ljudi, ki so branili domovino in gledajo na osamosvojitev podobno kot jaz. Boli pa nas, da mnoge koristi, ki jih je prinesla osamosvojitev Slovenije, zdaj med drugim uživajo tudi tisti, ki si jih niso zaslužili ali pa so delali celo proti osamosvojitvi in bi jim po našem mnenju morali pogledati pod prste, kako so do le-teh koristi sploh prišli. Pri tem bi morali več povedali tudi tisti, ki so bili na odgovornih mestih in zdaj previdno molčijo. Srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele Krajine V soboto, dne 26. 5. 2007, je bil za nas, grosupeljske delovne invalide, velik dan. Bili smo gostitelji vsakoletnega srečanja delovnih invalidov Dolenjske in Bele krajine. Na tem območju delujejo DI Grosuplje, DI Trebnje, Medobčinsko DI Novo Mesto, DI Metlika, DI Črnomelj, DI Kočevje in DI Ribnica. Za organizacijo srečanja je vsako leto zadolženo društvo, ki je hkrati tudi koordinator regije. Dan je bil namenjen druženju, medsebojnem spoznavanju in spoznavanju kraja gostitelja. Srečanja se je udeležilo več kot petsto invalidov. Zbrani invalidi in njihovi spremljevalci pod napuščem Grajskega vrta Boštanj Dan se je za nekatere člane začel že zelo zgodaj. Ob šesti uri zjutraj se nas je nekaj zbralo v Boštanju, kjer je bilo potrebno opraviti še marsikaj, da bo vse nared za prihod udeležencev srečanja. Ob deveti uri je osem naših članov počakalo avtobuse iz ostalih društev. Vsak vodič je bil zadolžen za svoj avtobus. Naloga vodiča je bila, da popelje goste po Grosupljem in jim predstavi naš kraj. Ponosno smo jim pokazali našo novo knjižnico, občinsko stavbo, šole, jih opozorili na kipe, ki krasijo naš kraj in jih peš pospremili do cerkve sv. Mihaela. Ob zvokih Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje smo se vsi skupaj malo odžejali, nato pa si ogledali staro in novo cerkev, kjer nam je gospod župnik Janez Šket na kratko predstavil zgodovino Grosupljega in grosupeljsko cerkev. Polni vtisov in očarani nad lepoto mozaika smo nadaljevali pot proti Boštanju, kjer nas je pričakal lepo pripravljen prostor in pridružili so se nam ostali povabljeni. Med njimi so bili predsednik ZDIS- a gospod Drago Novak in sekretarka ZDIS-a gospa mag. Tanja Hočevar, župan občine Dobrepolje gospod Janez Pavlin, podžupan občine Grosuplje gospod Dare Gabrijel, predstavnik občine Ivančna Gorica gospod Pavel Groznik in predsednik DU Grosuplje gospod Borut Hrovatin. Dobrodošlica vsem se je glasila v naslednjih iskricah: »Med prostranstvom časa ujemite droben trenutek, v katerem so prijaznost, nasmeh, veselje in prijateljstvo. Srečanja in druženja z ljudmi so tisto, zaradi česar je življenje lepo in kar nas bogati. Naj bo takšen ves naš današnji dan!« Po pozdravu predsednice DI Grosuplje gospe Anice Perme so vse navzoče pozdravili tudi vsi povabljeni predstavniki občin in predsednik ZDIS. Sledil je kul- turno zabavni program. Sopranistka Jerica Steklasa je prekrasno zapela našo himno. Čebelice in Palčki iz vrtca Tinkara so očarali z svojim plesom, petjem in oblekami prav vsakega udeleženca. Mentorice Darja Brčan, Karmen Omahen, Tina Pre-dalič in Diana Rigelj so jih na nastop izvrstno pripravile. Vokalni sekstet Komplet iz Dobrepolja pa je dokazal, da v njihovih krajih dobro petje ne bo izumrlo. Ko je zapela Jerica Steklasa, so prisluhnile tudi zadnje klepetulje, njena sestra Urška Steklasa, ki je vseskozi tudi vodila program, pa je popestrila dogodek še s svojima humorističnima točkama. Sledilo je kosilo in težko pričakovani srečelov. Ansambel AS band z Dragom Zakrajškom je skrbel, da smo lahko zaplesali. Popoldan se je prevešal v večer in prvi so se utrujeni začeli odpravljati. Vsi so se zahvaljevali za prelep dan, ki so ga preživeli pri nas. Zadovoljni in nasmejani so se poslavljali od starih in novih prijateljev in polni vtisov odhajali proti svojim domovom. Dneva in zabave je bilo konec, nekatere pa je čakalo še veliko dela. Ko smo pozno ponoči končali s pospravljanjem, smo bili zadovoljni, da smo s svojim delom in humanitarnim poslanstvom polepšali dan marsikateremu udeležencu. Zato bi se v imenu skupine za pripravo prireditve radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji tega srečanja. Posebno predsednici Anici Perme, tajnici Emi Boh in vsem članom in članicam, ki so kakor koli pomagali, da je naše srečanje potekalo tako, kot smo si želeli. Potrebno je bilo vložiti veliko ur dela, veliko volje in energije. Posebna zahvala velja vsem poverjenikom in članom, ki so zavzeto zbirali darila za srečelov, zavijali dobitke in so pri tem vključevali v delo tudi svoje družinske člane. V aktivnostih pri pripravah na ta dan smo imeli veliko dela, hkrati pa tudi veliko druženja in spoznavanja drug drugega. Če bomo nadaljevali tako složno, bo naše društvo iz dneva v dan bolj uspešno in vedno rajši se bomo srečevali. Posebna zahvala tudi vsem nastopajočim, sponzorjem in donatorjem. Posameznike je težko našteti, ker jih je preveč. ♦ Društvo delovnih invalidov Grosuplje, skupina za pripravo prireditve Otroški in odrasli ex tempore na Muljavi Na Jurčičevi domačiji na Muljavi sta v mesecu maju potekali dve likovni srečanji: 14. so ustvarjali otroci, 26. in 27. pa odrasli likovni ustvarjalci. Obe srečanji sta že tradicionalni in za njuno izvedbo z roko v roki poskrbita Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Ivančna Gorica in Kulturno društvo Kresnička Muljava. Odrasli likovni ustvarjalci — ljubitelji in akademsko izobraženi, so se posvetili dvema izzivoma. Prvi je bil tema črne barve: Tudi črna je barva. Razpisana tematika ni omejevala ne vsebine, ne sloga, prav tako so v poštev prišle vse tehnike in materiali. Tako je med drugimi deli nastal kolaž z značilnostmi vitraža pod ustvarjalno roko Joanne Zaj^c in slika Sandi Zalar z motiviko stola s prepričljivim črnim plišem. Druga tema se nanaša na letošnji mednarodni projekt Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku. Številni ustvarjalci so se odzvali tudi na ta izziv. Saša Strnad je v likovnem delu predstavila svojo vizijo Plečnikove arhitekture. Likovni ustvarjalci so ustvarili podobe Plečnikovih Žal, njegovih cerkva, ljubljanskih Tatjana Lampret, Andreja Koblar Perko, Štefan Horvat mostov, tržnice itd., med drugimi tudi prekrasen zaris kapitela, ločen od stebra, v delu majhnega formata živih barv Svetlane Jakimovske Rodić. Letošnja selekcija je tako sledila dvema razpisanima tematikama in bo dvojna. Že ob zaključku srečanja je strokovna žirija izbrala štiri likovna dela, katerih ustvarjalci so dobili denarne nagrade. Žirija je v prvi vrsti upoštevala slede- nje razpisanim likovnim tematikam in napredovanje posameznih likovnikov skozi leta ter seveda prepričljivost likovnega izražanja. Nagrajena so bila dela Pavla Ščurka, Adele Petan, Matjaža Bukovca in Jožice Serafin. Pavle Ščurk postopno gradi svojo pot vizualnega ustvarjalca. Nagrajeno delo je abstraktna podoba imaginarne domišljijske pokrajine. Adela Petan je neutru-dljiva članica likovnega krožka pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivanč-na Gorica. Skozi svoje likovno izražanje postopno stopnjuje težavnost zastavljenih problematik gradnje slike. Nagrajeno delo je filigranska interpretacija dvorišča Plečnikove hiše v Trnovem. Tudi Matjaž Bukovac je zvest udeleženec muljavskega ex tempora in ravno tako eden od lanskoletnih nagrajencev. Letos se je uspešno spopadel z malim formatom in izdelal prikupno podobo cerkve v črni barvi z dodatkom rumene svetlobe. Jožica Serafin je ustvarila prepričljivo grafiko drevesa v katerimi se je spopadla z različnimi odtenki in učinki črne barve. Vsa dela izdelana v pretežno črni barvi bodo v juniju predmet strokovnega ogleda akademskega kiparja Zorana Pozni-ča, ki bo izbral likovna dela na temo: Tudi črna je barva za regijsko razstavo v Trbovljah (15. novembra 2007). ♦ za JSKD RS OI Ivančna Gorica: S.Z. Avtorica slike: Adela Margita Petan Maraton treh občin Toni Hren Kot je že običaj, vsako prvo nedeljo v juniju Kolesarsko društvo Grosuplje pripravi v našem kraju pravi kolesarski praznik. Maratona se je v nedeljo, 3. junija, udeležilo 750 kolesarjev iz vse Slovenije, Hrvaške in celo 2 udeleženca iz Nemčije. Vsi so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušje je bilo na progi ter tudi na cilju fantastično. Maratona se je udeležilo tudi 140 šoloobveznih otrok, še posebno razveseljivo pa je, da kljub nekaj padcem ni bilo hujših poškodb. Prijetno sta nas s svojo udeležbo presenetila župan občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret in župan občine Videm-Dobrepolje g. Janez Pavlin. Župan Grosupljega je bil žal službeno zadržan. Za prihodnje leto pa sta omenjena župana že napovedala dirko treh občin in županov, seveda na kolesih. Najštevilčnejše skupine so bile ekipa Škoda avto, Felixi iz Trzina in Hitri polži. Najstarejša udeleženca sta bila zakonca Miketič iz Ljubljane, letnik 1929 in 1933, najmlajša udeleženka pa Brina Predalič iz Grosupljega. Padel je tudi neuradni rekord proge na razdalji 95 km z višinsko razliko 1200 m; 2:40 min. s povprečno hitrostjo 35,2km/h so v cilj pripeljali trije vrhunsko pripravljeni rekreativci. Na podelitvi smo izžrebali 250 praktičnih daril, na progi razdelili 300 kg banan pokrovitelja, podjetja Minozi, 500 kosov energetskih ploščic in tablet ISOSTAR, 500 kosov peciva Pekarne Grosuplje in iztočili več kot 1000 l raznih napitkov. Zahvaljujemo se pokroviteljem, ki so omogočili prireditev: podjetju ŠKODA avto, članom moto kluba FIRE GROUP Ivančna gorica za varovanje na progi, kuharicam OŠ Brinje za izvrstno malico, ZŠAM Ivančna Gorica, gasilskim društvom v občini Ivančna Gorica, vsem trem občinam, ZŠO Grosuplje, še posebno pa članicam in članom kolesarskega društva Grosuplje, ki so zopet dokazali, kaj pomeni uigrano volontersko delo. Vsem še enkrat hvala in nasvidenje na 10. maratonu treh občin l. 2008. ♦ Dan sonca na Trubarjevi domačiji V soboto, 26. maja, smo praznovali Festival ustvarjalnosti »Dan sonca«, tradicionalno prireditev pod okriljem Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in Zavoda Med Over. Net. običajno — znano domišljijo. Sončne risbice za zgodbo »sončna potepanja« so dobile spremenjene in nove like. Glavni junak Super sonce je družbo delal še mi-šičasti Super gosenici, pridružile pa so se jima še drugi liki: želva, metulj, polž in avtomobilček. Kraji, v katere so se otroci vživeli, so na slikah prevzeli obliko žoge, črt in srca, dobili so roke, noge in krila, se preselili na drevo, v šotor ali kar v drevesno deblo. Pri barvanju mavčnih odlitkov sem opazila, da so si motive nekateri izbirali tudi glede na odtenek trakcev, ki jim je bil najbolj všeč. Pa bi si mislila, da nihče ne bo opazil, da so različni. Nasploh me je presenetila pozornost, koncentracija in občutek za detajle pri večini otrok, ki so se zvrstili na naših ustvarjalnih srečanjih, bodisi pri risbicah, barvanju mavčnih odlitkov ali barvanju »gibs« lončkov. Druščina, ki se je zbirala na delavnicah, je bila v povprečju stara okoli 8-10 let. In čeprav so bile delavnice namenjene osnovnošolskim otrokom, smo sprejeli tudi starejše — srednješolske otroke, družbo pa so nam popestrili tudi njihovi starši, ki so se vživeli in naredili nekaj izdelkov tudi zase. Izdelki so bili čez dan razstavljeni na sončnem žarku ob mlinu in na samem mestu delavnice; po zaključku prireditve pa so jih otroci odne- Saša Strnad, foto: Gregor Grešak_ Čez dan so se vrstile ustvarjalne zamisli različnih umetnikov, animatorjev ter oživile s pomočjo obiskovalcev, ki so se z nami družili, sodelovali, igrali in sprostili v prijetnem naravnem ambientu, ob zvokih vode in v spevu drevesnih kro-šenj na Trubarjevi domačiji. Na prireditvi je z ustvarjalno delavnico »risbe sončkov« sodelovala tudi kulturna sekcija TD Podgora. Sodelovanje pa smo združili tudi s Šolo za ustvarjalno starševstvo in skupaj odkrivali nove možnosti oblikovanja in izražanja na področju izdelave lončkov iz »gibs« povojev in mavčnih odlitkov. Pri svojem delu smo iskali navdih v čisto običajnih temah, ki pa so prerasle Kultura 17 sli domov. Obiskovalcem so bile čez dan na voljo tudi druge delavnice, npr.: pri izdelavi unikatnih blokov so se poleg spominske knjige, pesmarice, knjige skrivnosti in zvezkov brez določene namembnosti nekateri spomnili tudi na šolo in si na- redili beležko za zapisovanje nalog in drugih obveznosti. Na sosednji delavnici so si lahko poslikali majice, naredili tattoo ali se naučili žonglirati. Kdor pa je bil pustolovsko usmerjen, ni izpustil vožnje s kanujem in se za hip odpeljal mimo postavljenega indijanskega šotora, kjer je 100 prašičkov igralo in peli celi dan. Obiskala nas je tudi klovnesa, ki je program popestrila s plezanjem in plesanjem po visečem blagu iz drevesa, pevka Andreja Zupančič, pisateljica Zvezdana Majhen, žongler Jack, katerega boste prav kmalu spoznali tudi na Srečanju prijateljev, vaščanov in družin v Podgori 1. julija ... in še mnogo drugih. Več o samem dogodku si lahko preberete na: www.zru.si in www.zavod.over.net. In za konec naj omenim še to: poleg obiskovalcev iz Dobrepolja nismo billi edini predstavniki, saj so nas s prijetnim nastopom presenetili tudi godbeniki iz Godbe Dobrepolje, ki so na prireditev pripeljali goste v narodni noši, Pihalni orkester iz Železnikov, ki nam je zaigral nekaj skladb za popestritev sončnih iger in delavnic. Poželi so močan aplavz, ki pa jih žal ni mogel zadržati na prireditvi, saj so se morali vrniti nazaj k praznovanju »Dneva Godb« v Kompoljah. Projekt so podprli: Občina Velike Lašče, MIX d.o.o., z dobrotami in pripomočki mentorjem delavnic ali za presenečenje mlajšim obiskovalcem so popestrili: Semenarna Ljubljana, Pekarna Blatnik, Ferrero Rocher, Bimedia in Dobro jutro, Slovenija. ♦ Zapisovolci domišlije današnjega coso Saša Strnad Zbrali smo pogum in se Vam predstavili v Podpeški jami, pod kozolcem daljnih sorodnikov Dragotina Ketteja v Ponikvah, pri Zakrajškovih, na Sv. Antonu v Zdenski vasi, v koči pri Koritu v Podgo-ri in na projektu Pesem.si v knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani, v knjižnici Grosuplje, na Trubarjevi domačiji in v knjižnici na Vidmu. Pot je bila zahtevna, strma, zato si sedaj zasluži malce oddiha za pripravo in izvedbo novega projekta. Večeri poezije so bili uvertura za realizacijo pesniške izdaje dobrepoljskih litera-tov »ŽIVA POEZIJA«. Ni zaman naslov Živa poezija, saj želimo z njim pozdraviti pogum vseh sodelujočih, ki so se razkrili in se predali širši javnosti. Z izdajo želimo oplemenititi sodobno kulturno dediščino Dobrepo-lja, saj kot vodja skupine menim, da je naše delo vitalno, vredno zapisa in dragoceno za Dobrepolje. Tudi na račun povezovanja različnih generacij, pogledov in razmišljanj, saj z našim odraščanjem oziroma starostjo spreminjamo zavest o širšem zgodovinskem času, obliko zaznavanja sprotnega trenutka in sodobnosti. V pesniški izdaji »ŽIVA POEZIJA« se bodo s pesmimi predstavili juniorji: Alenka Zabukovec, Jasmina Strnad, Andrej Debeljak, Saša Strnad, Franci Novak in seniorji: Tadeja Novak, Gabrijela Palčar, Marija Mohorič, Stanka Ku-plenk, Ana Letonja, pesmi Jožeta Štiha in mentorica večerov poezije Ana Poren-ta. S finačnim prispevkom ali zakupom določene količine za poslovna darila ob koncu leta lahko podprete zasnovani projekt zgoraj predstavljenih ustvarjalcev. Morda še dodaten razlog za podporo: potrudili, se bomo, da bo tisk in izdelava »Žive poezije« nekaj posebnega tudi s strani grafičnega oblikovanja na način: kontrastnosti struktur, ki je vzvod asociacijam tipnih in vidnih izkušenj ter v tekstualnem delu — različna poigravanja s tipografijo, kar bo veliko bolj atraktivno in sodobno od tistega, kar smo navajeni pri pesniških izdajah. Želimo, da izdana knjiga ne bo spet ena od tistih, na katerih se bo nabiral prah, ampak bo to knjiga, ki jo bomo večkrat prijeli v roke, jo nosili s sabo ter vanjo kaj zapisali in dodali. S podporo se boste nedvomno zapisali v zgodovino pesniških izdaj Dobrepo-lja. Vaše ime in priimek oz. ime gospodarske družbe bomo uredniško oblikovali v poseben del knjige, ki bo namenjen vsem podpornikom. Hkrati bo vaše dejanje lasten pečat sodobnejši kulturni dediščini Dobrepolja. Prispevki bodo namenjeni izključno za realizacijo projekta: uredniško zasnovo, oblikovanje, tisk in promocijo pesniške izdaje. Vaš prispevek lahko nakažete na TRR, Turistično društvo PODGORA, Podgora 27, 1312 Videm-Dobrepolje št: 02046-0050848512, sklic: 00 - 0000002525, ki je odprt pri NLB, d.d.. Poleg navedenih ugodnosti imajo dona-torji pravico do davčnih olajšav po Zakonu o dohodnini, URL RS št. 71/93 (po-pr.2/94), 1/95-18, 2/95-229, 7/95, 14/96-656, 18/96-1062, 44/96, 68/963742, 82/97-3891, 87/97-4010, 76/983782, 1/99-1, 36/99-1, 36/99-1764 in 35/02-1622. Vse dodatne informacije v zvezi z izdajo pesniške knjige so na voljo na telefonu: 01-786-7-77 ali po elektronski pošti: as.strnad@siol.net in td-podgora @siol.net. Postanite del poezije skupaj z nami, tudi Vi! ♦ junij — Umetniško oko še drugače vidi vse, kar je Bog že narisal in oživel Tako kot vsa leta tudi letos vabimo upodobljevalce domišljije, slikarje, da se pridružijo karavani ustvarjalcev čudovite umetnosti. Saša Strnad Naj Vam osvežim spomin: poslanstvo ex-tempora je približati ljudem umetnost, omogočiti spoznavanje umetnikov in avtorjev umetniških del z ljudmi v njihovem bivalnem okolju in tako prispevati k ozaveščanju. Pomemben dejavnik v našem delovanju je socializacija. Prav druženje je tisto, ki tako imenovano visoko kulturo lahko približa uporabnikom. Pomembno poslanstvo je tudi v ustvarjanju, formiranju zbirke umetniških del. Umetniška dela, ki tvorijo zbirko v Dobrepolju, so pridobljena prav v času EXTEMPORA. Tako majhen kraj vzpostavlja zbirko likovnih del slovenskih avtorjev in ustvarjalcev. Med imeni, ki so se v štirih letih udeležili extempora v Podgori, velja omeniti vse avtorje: Marjana Jelenc, Stane Jarm, Mira Ur-šič, Polona Petek, Pavel Ščurk, Marjan Miklavec, Bogdan Potnik, Jože Denko, Milan Šorli, Irena Štepic, Emilija Erbež-nik, Alda Posavec, Jožica Serafin, Olga Virant, Milena Klun, Marjana Klančar, Martina Starc, Neva Vranešič Virant, Maja Gostinčar, Janja Praček, Ljudmila Šu-klje, Alenka Klemenčič, Uroš Kastelic, Dagmar Lukanovič, Jan Lukanovič, Dražen Kalšan, Mojca Planinc, Cvetka Ja- kovljevič, Marija Oberstar, Majda Dreo, Peter Novak ter domači avtorji: Srečo Fer-kulj, Aleksandra Zalar, Meta Jakič in Saša Strnad. Kot ste lahko prešteli, se je v letih od 2002- 2006 Extempora v Podgori udeležilo 35 likovnikov, od tega je bilo nagrajenih 15 likovnih del (stanje arhiva, maj 2007). Ne nazadnje velja opozoriti, da je tovrstna oblika delovanja edinstvena v dobrepoljskem prostoru in nenazadnje z veliko večjo dodano vrednostjo kot v sosedskih občinah. Zakaj? • Vsa likovna dela nastanejo v času tridnevnega druženja in ustvarjanja v Do-brepolju. • Vsa likovna dela so javno predstavljena in opredeljena (strokovna komisija opiše in opredeli vsako razstavno likovno delo, tako se seznani širšo javnost, avtor pa prejme smernice in napotke za prihodnje ustvarjanje, temu sledi opredlitev kriterijev ocenjevanja in podrobnejša predstavitev nagrajenih del strokovne komisije). • Nagrajena likovna dela so arhivirana in pravno-formalno odkupljena — čakaj o na možnost stalne postavitve v galeriji Jakličevega doma. Trenutno so v oskrbi arhivirana v vasi Podgora, pri vaščanih. • Pomemben dejavnik v našem delovanju je socializacija. Druženje z avtorji, spoznavanje likovnih zvrsti in navsezadnje osveščanje kako opredeliti in vrednotiti nastalo likovno delo, je dodana vrednost za vse obiskovalce prireditve in potencialnim kupcem likovnih del. Z nagrajenimi in ostalimi likovnimi deli, ki so nastala v času extempor, gostujemo na dodatnih dveh lokacijah: Jakličev dom v Dobrepolju in galerija Grad Boštanj v občini Grosuplje, kjer poskrbimo za pogostitev, programski list, vodenje in medijske objave. Vabimo vsakogar, • ki se nam želi pridružiti z ustvarjanjem na slikarskem extemporu, • ki morda želi prispevati svoj finančni delež kot podpornik in ljubitelj tovrstnih dejavnosti • ali pa ima morda idejo o sodelovanju, zato naj ne odlaša s kontaktiranjem na telefon: 01-786-70-77 ali na elektronski naslov: as.strnad@siol.net in td-podgora@siol.net. Ko vizija postane stvarnost, to lahko doživite skupaj z nami na premierni slikarski razstavi EX TEMPORE, 26. avgusta v koči pri Koritu, v Podgori. TISKARSKI ŠKRAT Tiskarski škrat v članku Podgorsko znanje v gibanju v prejšnji številki Našega kraja: sodelovalo je dvanajst otrok in ne enajst, kot je bilo zapisano. Na delavnici je sodelovala tudi Zala Adamič iz Grosupljega. Za neljubo napako tiskarskega škrata se opravičujemo. Igriva Adamič Zala, foto: Andrej Strnad Literarni kotiček Pisma bralcev, odmevi ČLOVEK, ALI VEŠ ?! Ko vozim se po cesti, me skrbi, da mi pločevinka v glavo ne prileti, da se kolo mi ne zaplete v smeti, ki spet odvrgli so jih brezbrižneži. Ne najdem imena pravega za voznika domišljavega, ki misli, da je frajer, da je junak, pa na koncu bo izpadel, upam, le bedak. Le ČLOVEK, ki nikoli ne razmišlja, da smeti tudi sebi, ne pomišlja, NE VE, da se prav lepo obnese, če svoje smeti do smetnjaka nese. Le zakaj bi morali na svetu vsi gledati in prenašati naše smeti. Naj vsak se končno enkrat le ove, DA uničuje naravo svojo, naj se zave. Brezbrižneži?! Pomislite vendar malo! Vam je še kaj pameti — vesti ostalo? Saj vendar svet JE lepši, če je čist, na to pomisli, človek, če nisi SADIST. Marija Mohorič Naša kultura ali dobrepoljska spontanost Igor Ahačevčič Kdor dela, piše ali govori javno, je vedno izpostavljen in njegovo delo je vedno stvar kritične presoje javnosti. Tako se dogaja tudi s člankom, ki je bil objavljen v 22. številki tednika Družina pod naslovom »Dobrepoljska spontanost« in govori o obeležju častitljivega jubileja MoPZ Rafko Fabiani. Zbor si za svoje dosedanje delo, predvsem pa za vztrajnost pevcev in zborovodij ter še bolj tistih, ki so s svojo velikodušnostjo pripomogli k premagovanju vseh ovir, ki so se postavile v dosedanjem delu zboru na pot, zasluži vse priznanje in čestitke. Ker se ne zgodi velikokrat (ne le v Do-brepoljskem merilu), da bi lahko praznovali tako spoštljive jubileje kakšne organizacije, mora biti vsaka takšna slovesnost tudi priložnost za vzgled ostalim, učna ura za vse. Kljub veliki obletnici in zanosu, ki se ob tem porodi, pa moramo ostati realni, spoštljivi in ne omalovažujoči do vseh ostalih, ki ravno tako ali še bolj delajo in se trudijo za splošno dobro. V omenjenem članku je v uvodu namreč zapisano: »Čeprav v dobrepoljski dolini ne znajo pripraviti kulturne prireditve brez moškega pevskega zbora Rafko Fabiani, je bilo za zbor vedno prvo petje v cerkvi.« Prvi del te trditve preprosto ne vzdrži in je zelo sporen (če ne še kaj drugega) za vse ostale skupine in posameznike, ki se zelo trudijo in pripomorejo veliko k temu, da je ustvarjanje in delo na področju kulture v Dobrepolju celo nadpovprečno glede na število prebivalcev. Kvaliteta pa je tako ali tako vedno stvar določenih meril in presoje. Ob tem naj dodam še kritiko občinski oblasti in vodstvu ZKD. Samo nekaj dni pred praznovanjem 100 letnice MoPZ, je praznoval 5 letnico delovanja Dobre-poljski orkester mladih — big band DOM, ki je verjetno še vedno najmlajši orkester te vrste v Sloveniji in dosega v slovenskem prostoru dokaj visoko mesto in mu številni strokovnjaki tudi priznavajo primerno kvaliteto, kar se konec koncev odraža po vabilih na sodelovanje. Župan občine in predsednica ZKD si ob vsem tem nista privoščila ali zmogla nekaj javno izgovorjenih besed vzpodbude za te mlade fante in dekleta, ki drugega kakor to ne potrebujejo. Kako radi obljubljamo, ko so pred vrati volitve, kako radi se trkamo po prsih, ko načrtujemo kaj vse bomo storili za našo mladino, da ne bo zapadla v oblast drogam in drugim pastem brezdelja, ki jih ponuja današnji čas. Kaj pa tisti mladi, ki jih ne opazimo nikjer? Kaj pa splošna ustvarjalnost? Kako bomo vzpodbujali to in jo izvabljali iz mladih (in drugih ljudi), ki so naša »rezerva za prihodnost«. Samo v potomcih je upanje za našo rešitev, zato moramo starejši s svojimi dejanji, pisanji in vzgledi to negovati in vzgajati. In predvsem, nikogar ne smemo zapostavljati, še posebej na podlagi trditev brez trdne podlage. In seveda, kdor dela, tudi greši. ♦ Misel Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To odkrivamo v tisoč rečeh. Blaise PASCAL Koledar prireditev za mesec junij ❖ . .1... .7.. .20.0.7.: . .K.o.č.a. .p.ri . .K.o.rit.u............................................................................................................... Srečanje vaščanov, prijateljev in družin, otroška delavnica žongliranja, izdelovanja žogic in predstavitev drugih veščin pri igralih od 15. do 18. ure pod vodstvom Borisa Pavliča in njegovih pomočnikov. Organizator: KS TD Podgora .2.4.;. .?.5;.,,.?.6... ..a.vg.u.s.t..?.0.0.7.,..D.o.b.r.e.p.o.lie....................................................................................... Slikarski EX TEMPORE. Organizator: KS TD Podgora .. . .2.6.. .avgu.s.t. .2.0.0.7.. . KKo.ca.. pr.i .K.o.r.it.u. . oob. .1.6:. .ur^i............................................................................ Razstava EX TeMPorE. Organizator: KS TD Podgora Mladinsko društvo Dobrepolje POZDRAV! Tako pa so se ponovno znašle tudi mladinske strani v Našem kraju. Ja, zadnji čas smo si vzeli malo dopusta, tako da vam nismo poročali o tem, kar je dogajalo in odvijalo v MDD. Sedaj, pred počitnicami, pa vam pošiljamo nekaj utrinkov za pokušino ©. V mesecih med počitnicami smo si zastavili kar nekaj ciljev, tako želimo preple-skati zgornje prostore mladinskega centra Sion, animatorji se bodo udeležili duhovnih vaj, vsi skupaj pa bomo v avgustu odšli v hribe in na morje ©. Šota za animatorje Naj omenim. da nas prihodnji mesec čaka oratorij, ki predstavlja kar pomembno delo za animatorje, zato je tudi potekalo izobraževanje animatorjev v soboto. 16. junija. Dinamično predstavitev tehnik motivacije mladine in otrok ter delovanje skupin so nam prišli predstavit z Mladinskega ceha. Taka izobraževanja so pomembna za delo aimatorjev, njihov napredek in povezanost skupine. Zato upamo, da se bomo lahko še kdaj udeležili česa podobnega. len nas bo spremljal skozi cel teden v skupinah, v delavnicah, ob molitvi in katehezah ter predvsem ob veselem druženju in spoznavanju, kako pomembno je, da svoje sanje preklopiš na dejanje. Otroci dobijo prijavnice v župnišču, kamor naj jih tudi oddajo. Mi smo štipa v Cerknico... Datum 27. 5. letos je bil rezerviran za MDD izlet v Cerknico, ki spada pod novi projekt MDD »Čim dle ad duma«. Gre predvsem za sklop izletov, kjer naj bi mladi spoznavali domovino, njene na- Preklopi sanje na dejanje! Oratorij 2007 Oratorij bo v naši župniji potekal od 2. pa do 8. junija 2008. Otroci bodo skozi cel teden skupaj s svojimi animatorji spoznavali zgodbo Bobri našega pisatelja Janeza Jalna. Glavni junak Ostrorogi je- Havajski večer v klubu! V soboto, 12.5.2007, smo mladinski center Sion ali po domače klub za en večer spremenili v Havaje. Tehnična ekipa je vsakdanji klub spremenila v pravi tropski lokal, kjer sta pridna »kelnarja« cel večer mešala koktajle in podobne zadeve. Izpod pridnih rok nekaterih punc pri Brkljalnem krožku pa so nastale prave havajske verižice. Noro dobro glasbo je vrtel naš DJ D3C. Obiskovalci so torej lahko plesali s havajskimi verižicami ali pa ležali na ležalnikih in pili koktajle. ravne in kulturne značilnosti, se družili med seboj, spoznavali nove ljudi in se predvsem odtrgali od računalnika in televizije, okupatorja sodobne mladine. Prvi tak izlet je bil torej v Cerknico. Odpravili smo se po deseti maši in po prihodu smo se najprej sprehodili po Cerknici, nato odpeljali pogledat Cerkniško jezero in njegove požiralnike, okusili cerkniške pizze ter si seveda ogledali njihov mladinski center. Center deluje v okviru župnije in je od selezijancev. Po pogovoru s krajevnim župnikom smo izvedeli veliko o delovanju samega centra in župnije Cerknica. Izlet je bil kljub dežju zanimiv in škoda je bilo samo tega, da nas ni šlo več. Na Zelniku (http://www.zelnik.net) pa si lahko ogledate tudi več slik. Plezanje Tako kot prejšnjič smo se po dolgem usklajevanju končno uskladili z Vipavci in se na sončno nedeljo po prvi maši usedli v kombi in par avtomobilov ter odbr-zeli proti Primorski. Tokrat sta nas naša znanca iz Vipave odpeljala nad Črni Kal v steno, imenovano Risanke. Plezalne smeri v tej steni imajo namreč imena po risankah iz televizijskega kanala Cartoon Network. Vpela sta dve smeri, nato pa še eno za najbolj zagrete (Two stupid dogs). Pripekalo je sonce, zato je plezalna motivacija nekoliko upadla, plavalna pa se je dvignila, zato smo hočeš nočeš morali iti v Izolo k svetilniku in se vrgli v morje. Tam smo životarili še preostanek popoldneva in se proti večeru prekobacali na sedeže in odbrzeli proti domu. Da pa ne bi cel dan jedli le mrzle hrane, smo se ustavili še v Grosupljem na sadnih kupah in dan je bil popoln. MDD Bralni palček Le kaj je to? To je motivacija otrok za prvo predbralno obdobje. Otroci radi poslušajo pravljice, gledajo slikanice in se ob njih pogovarjajo. Seveda, jih je pri tem potrebno spodbujati. palčke v vrtcu otrokom iz skupine pikapolonic in jim ob tem povedala še pravljico. Otroci skupine metuljčkov in ježkov pa so obiskali knjižnico in tam poslušali pravljico, ter prejeli vsak svojega Bralnega palčka. To je odlična motivacija za predbralno obdobje in tudi za branje v šoli. V tej smeri se bomo trudili skupaj s starši še naprej. ♦ Marija Znidaršič V vrtcu se še kako zavedamo pomembnosti opismenjevanja in predbralnega obdobja, zato otrokom ponujamo veliko dejavnosti v tej smeri. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje s starši, kar je v našem vrtcu zelo dejavno. Prav na področju branja pravljic smo naredili velik korak. Otroci v različnih skupinah domov nosijo knjige (pravljice) v bralnem nahrbtniku, v bralnem kovčku, z bralnim medvedkom, jih s starši prebirajo in nato obnovijo pravljico v vrtcu, svojim prijateljem. Ta aktivnost traja od oktobra do aprila, ko je dan knjige, nato pa si otroci v vrtcu zaslužijo nagrado — BRALNI PALČEK. Ker celo leto aktivno sodelujemo s krajevno knjižnico, nam Bralnega palčka podeli knjižničarka Tanja. Ob zaključku letošnjega Bralnega palčka je podelila Ježki odhajajo v šolo Tatjana Zevnik in Ana Puš »MI SMO MALI MATURANTI, VRTEC ZDAJ ZAPUŠČAMO, VSI VESELI, RAZIGRANI KMALU V ŠOLO POJDEMO. TAM BOMO BRALI IN PISALI, SLIKALI, RAČUNALI IN SE VEDNO RADI IMELI VSE DO KONCA ŠOLSKIH DNI« V vrtcu so zaključili svoje bivanje otroci iz skupine ježkov. Slovesen zakjuček je bil 1. 6. 2007 na Turjaškem gradu. Skupaj s starši smo si grad najprej ogledali, potem smo nadaljevali s slovesnim programom, kjer so se predstavili naši mali maturanti. Ob spremljavi glasbene pedagoginje, Marjete Gerkšič, amo zapeli: »Mi smo mali maturanti...«, in s tem zaključili predšolsko obdobje v vrtcu. Obe vzgojiteljici sva se poslovili od otrok in jim zaželeli vse dobro v šoli in v nadaljnjem življenju. V imenu otrok so se nama zahvalili starši za lepe dni, ki so jih preživeli v vrtcu. Sledilo je prijetno druženje ob pogovoru in igri. ♦ »Kdo je napravil Vidku srajčico« Andreja Babič Otroci iz najstarejše skupine vrtca — ježki — so staršem, sestricam in bratcem, babicam in dedkom zaigrali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Otroci so se na igrico lepo pripravili in so vsak svojo vlogo doživeto prikazali. Videk je imel srajčico premajhno in raztrgano. Kako prisrčno so živali pomagale Vid-ku napraviti novo srajčico. In kako hvaležen je bil Videk vsakemu izmed njih in vesel nove srajčice. Veselje so izrazili otroci s pesmijo in igranjem na glasbila, ki so jih sami naredili, ter s plesom. Razstava Ježkov Andreja Babič Vzgojiteljici sta pripravili tudi čudovito razstavo o štirih letnih časih, na kateri smo starši občudovali likovna in ročna dela naših otrok, ki so jih ustvarjali od lanske jeseni, muhaste zime, lepe pomladi, do letošnjega poletja. Za spomin je vsak otrok dobil veliko knjigo o letnih časih. Tako so naši ježki postali pravi mali maturantje, ki gredo jeseni v šolo. Hvala vzgojiteljicam v vrtcu in srečno, dragi naši otroci, v šolo! Misel Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci (Dante Alighieri) Vrtec na kmetiji Tavčar in Davčen Vodja tabora Tatjana Zevnik, dipl. vzg. Otroci iz vrtca Ringaraja iz skupin: metuljčki, ježki in medvedki (skupaj 36 otrok) se je udeležilo tridnevnega tabora na kmetiji Tavčar in Davčen nad Škofjo Loko. Prijazni gostitelji so z nami preživeli prijetne dni. Otroci so imeli zelo pester izbor dejavnosti. Skozi čudovito naravo smo spoznali življenje na gorski kmetiji, oglarsko kopo, sprehodili smo se do koče na Starem vrhu, zajahali smo konja, obiskala nas je kleklarica, zakurili smo kres, vrezovali piščali in spekli kruh v krušni peči. Vsi otroci so se na taboru dobro počutili. Vsaka skupina je stanovala na svoji kmetiji. Obkrožala nas je prečudovita narava, z lepim razgledom v dolino. Vreme naj je bilo naklonjeno, zato smo še toliko bolj uživali. ♦ Obisk živalskega vrta v Ljubljani Marija Znidaršič Otroci skupine polžkov in pikapolonic so bili ob spodbudi vzgojiteljic pravi raziskovalci živalskega sveta. Raziskovali so domače in tuje živali. Navdušili so se nad raznimi eksotičnimi živalmi, ki so jih spoznali preko pravljic, video kaset in različne literature. S pomočjo globusa so ugotavljali, na katerih delih sveta živijo različne živali. Ugotovili so, da so v Afriki najzanimivejše živali in spraševali so, ali lahko obiščejo Afriko. Ugotovili smo, da je to nemogoče, pač pa da so te živali v živalskem vrtu v Ljubljani. Ideja je padla in vsi so bili navdušeni. Že ko smo jim omenili vožnjo z avtobusom, je bilo dovolj za motivacijo. Dogovorili smo se za datum izleta, vendar je pred tem neprestano padal dež. »Gremo ali ne gremo?« smo se spraševale strokovne delavke. Otroci niso hoteli niti slišati, da ne bi šli, zato smo se v petek, 8. 6. 2007, odpravili na pot. Kljub deževnemu vremenu ob odhodu smo v Ljubljani dočakali sončen dan. Otroci so bili navdušeni že nad vožnjo z avtobusom. Ko so stopili do prvih živali, se je navdušenje stopnjevalo. Glede na predhodna spoznanja o živalih so z vodičko odlično sodelovali. Bili so navdušeni nad ogledom žiraf, zeber, slona, tigra, leva ... Čar dneva pa je bil nastop morskega leva ob hranjenju. Za zaključek so božali kačo in najpogumnejši, ki jih ni bilo malo, so si jo dali okrog vratu. Pred odhodom v avtobus pa je vse čakal imeniten sladoled na klopcah ob igra-lih. Dan je bil lep in minil je prehitro. ♦ Rezultati šolsko športnih tekmovanj v šolskem letu 2006/2007 Kot vsako leto smo bili tudi v letošnjem šolskem letu 2006/07 športno aktivni in dosegli vrsto odmevnih rezultatov na medobčinskem, področnem in celo državnem nivoju. Učitelj šp. vzg. Danilo Drobnič odbojka.................................................................. V odbojki smo tekmovali kar v 4 kategorijah: MLAJŠA DEKLETA (Eva Drobnič, Monika Pečjak, Tina Klinc, Tjaša Draženovič, Sara Gačnik, Sandra Nose, Manca Porga in Manca Pugelj) so osvojila 3. mesto na medobčinskem prvenstvu, ki je potekalo v Šmarju. MLAJŠI DEČKI (Žan Marolt, Žiga Blatnik, Dejan Debeljak-Hrovat, Gregor Klinc, Primož Prijatelj, Danijel Davidovič, Jan Grm in Luka Brodnik) so osvojili 1. mesto na medobčinskem in 3. mesto na področnem prvenstvu. STAREJŠE DEKLICE (Lara Draženovič, Te-ja Gruškovnjak, Renata Meglen, Daša Vo-dičar, Maja Hlavaček, Nastja Pugelj, An-ja Prijatelj, Laura Šinkovec, Nina Perhaj in Saša Strnad) so osvojile 3. mesto na medobčinskem prvenstvu, ki je potekalo na naši šoli. Največji uspeh pa so dosegli STAREJŠI DEČKI (Janez Strnad, Miha Kastelic, Matija Klinc, Sašo Pajk, Damjan Žgajnar, Luka Meglen, Timotej Meglen, Luka Ma-vrič, Matej Nose in Klemen Omahen), ki so osvojili 1. mesto na medobčinskem in 2. mesto na področnem prvenstvu ter se tako uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva. NOGOMET................................................................ MLAJŠI DEČKI (Primož Prijatelj, Jan Grm, Gregor Klinc, Luka Brodnik, Jaka Babič, Franci Padar, Žan Marolt in Miha Babič) so osvojili 1. mesto na medobčinskem in 2. mesto na področnem prvenstvu, ki se je odvijalo na Igu. STAREJŠI DEČKI (Janez Strnad, Miha Ka- stelic, Matija Klinc, Klemen Omahen, Luka Meglen, Damjan Žgajnar, Tine Klinc, Jan Vodičar, Kevin Strnad) so osvojili 2. mesto na medobčinskem prvenstvu. KROS Udeležili smo se medobčinskega jesenskega in Dnevnikovega krosa, ki sta potekala v Stični. Na jesenskem krosu smo dosegli ekipno 2. mesto pri dečkih in 4. mesto pri deklicah. Dobitniki medalj pa so bili: Damjan Ilić — 2. mesto, Denis Ćoralić — 1. mesto, Maja Pečjak — 3. mesto, Tina Klinc — 2. mesto, Kevin Strnad — 2. mesto in Tjaša Pugelj — 3. mesto. Na Dnevnikovem krosu pa so se učenci razredne stopnje (Janez Grandovec, Marcel Heybal, Damjan Ilić, Žiga Andolšek, Žan Erčulj, Janez Škulj, Matej Gržinič, David Gačnik, David Vodičar in Erik Strnad) pomerili v netekmovalnem delu in za sodelovanje vsi dobili medalje in simbolično nagrado. TEK TROJK (področno tekmovanje, ki se je odvijalo v naši občini, na Vidmu) Osvojili smo 8. tretjih, 6. drugih in 3 prva mesta. ATLETIKA.................................................................. Največje rezultate smo v letošnji sezoni dosegli v atletiki. Na področnem prvenstvu, ki se je odvijalo na ŽAK-u v Ljubljani, smo osvojili SEDEM medalj, in sicer: Gregor Klinc 1. mesto, Manca Pugelj tek na 60 m (8.82 sek.) 2. mesto, Danijel Davidovič skok v višino (1.35 m) 2. mesto, Matija Klinc skok v višino (1.60 m) 2. mesto, Primož Prijatelj met žogice (53.15 m.) 2. mesto. Matjaž Meglen tek na 60 m (8.01 sek.) 3. mesto, Katarina Volek skok v višino (1.30 m) 3. mesto. GREGOR KLINC se je uvrstil na državno prvenstvo, ki je potekalo v Postojni, kjer je osvojil odlično 3. mesto v skoku v daljino z rezultatom 5.10 m. Pripravil: Kuplenk Alojz Športno društvo Dobrepolje že od leta 1998 pripravlja športno humanitarno akcijo »Veter v laseh — s športom proti drogi«. Tudi letos je prireditev potekala v nedeljo, 3. junija, za Osnovno šolo Dobrepo-lje. Prireditev se je pričela z uvodnim nagovorom ravnatelja OŠ Dobrepolje, g. Ivana Grandovca in predsednika ŠD Dobre-polje, g. Alojza Kuplenka. Oba sta izrazila zadovoljstvo, da se je ta prireditev prijela med mladimi in da poteka vsako leto. Poudarila sta,da s to prireditvijo želimo vedno znova in znova pokazati mladim, kako se lahko prijetno zabavajo in družijo, brez alkohola, mamil in drugih škodljivih substanc. Po uvodnem delu so se pričela tekmovanja. Najprej so se pomerili tekmovalci,- REZULTATI: MINI NOGOMET- do 13 let: 1. Lakersi (Jakob, David, Monika) ROLANJE - dekleta do 15 let: 2. Barcelona (Luka, Natalija, Katja, Ambrož) 1. Barbara Kastelic 3. Kawasaki (Robi, Aljaž, Anže, Milena, Gašper) 2. Nina Mustar 4. Glavce 3. Nika Žgajnar 5.-6. Podlasice 5.-6. Budale ROLANJE - dečki do 15 let: 1. Domen Sadar MINI NOGOMET - nad 13 let: 2. Jani Bambič 1. Briga me (Kevin, Tine, Matija, Saša) 3. Gregor Samec 2. Kinder jajčki (Franci, Danijel, Anja, Ana) ODBOJKA - do 15 let: ODBOJKA nad 15 let: 1. Voleyball group (Nastja Pugelj, Timotej Me- 1. Cukrčki glen, Luka Meglen, Teja Gruškovnjak) 2. Navihančki 2. Crazy monkey's (Klemen Omahen, Matej No- 3. Malavaščani se, Daša Vodičar, Katarina Volek) 4. Vseen' mi je 3. Mehurčki (Janez Strnad, Sašo Pajk, Miha Ka- 5. Neverjetni stelic, Maja Hlavaček, Janja Bambič) 4. Smrkci (Manca Pugelj, Jan Grm, Tina Klinc, Miha Blatnik) LIKOVNO IZRAŽANJE: Sara Purkat, Lucija Šinko- 5. Laski v sapici (Matej Babnik, Žan Marolt, Eva vec, Laura Šinkovec, Ambrož Šinkovec, Gašper Ma- Drobnič, Monika Pečjak) rolt, Maja Šušteršič ke na rolerjih. Ta disciplina je bila med atraktivnejšemi na prireditvi, saj je privabila kar 16 deklic in 13 dečkov v starosti do 15 let. Nadaljevanje je potekalo v znamenju mini nogometa in odbojke za osnovnošolsko mladino. V odbojki se je pomerilo 5 ekip, v mini nogometu pa kar 7 ekip. Raz- položenje igralcev je bilo izredno, borbenost na zavidljivi ravni, vse pa v športnem duhu. Po teh tekmovanjih so bile podeljene medalje najboljšim, vsi pa so prejeli spominske majice in sok. Po tem delu se je pričelo tekmovanje mladih starejših od 15 let. Ti so tekmova- Šampioni na rolerjih Mlade umetnice pri slikanju S športom proti drogi S športom proti drogi Droga ni maroga Žoga je moja droga, je kot člen začaranega kroga. če pa pride pivo, zlijem ga na njivo. Če kdo te vpraša: »A boš čik?« raje odvrni: »Prišel sem za hip.« Bodite proti drogi in raje plavajte po vodi, Ali je to droga? s tem bo življenje bolj v modi. Ne raje s kolesom dva kroga. Pijte raje sok, Droge uživati je bolano, da končal se bo jok, raje zapleši z mano. zato misli o drogi naj odplavajo po vodi. Če zasvojenec ti reče reva, ti odvrni to ni zame zadeva. Do drog ljubezen? To je bolezen! Primož Prijatelj Matej Perko, 7.a in Gregor Klinc, 7. a Iz šole in vrtca, zmajček Ferdo li v odbojki. Ekip je bilo 5. Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli medalje, vsi skupaj pa majice. Vzporedno je potekala tudi pisna anketa, ki je bila anonimna. S to anketo želi Športna unija Slovenije, ki je osrednji organizator celotne akcije, prejeti odzive mladih iz akcij po celi Sloveniji. Omeniti je potrebno, da sta na temo »droge in šport« potekali še dve akciji. Ena je bila slikanje, ki je potekalo pod vodstvom učiteljice Svetlane Rodič, druga pa pisni izdelki, ki so potekali pod vodstvom učiteljice Sonje Lenarčič. V teh dveh akcijah je sodelovalo 10 učencev, za svoje izdelke pa so bili nagrajeni z majicami in knjižnimi darili. Prireditev je bila zaključena v pozno popoldanskih urah. Kot predsednik Športnega društva Dobrepolje se zahvaljujem prizadevnim članom športnega društva: Alešu, Frenku, Bojanu, Damjanu, Mihi, Stanki; OŠ Dobrepolje: ravnatelju Ivanu, učiteljem Danilu, Svetlani, Sonji, Občini Dobrepolje oz.ZŠO Dobrepolje in osrednjemu sponzorju ŠD Dobrepolje Pekarni Blatnik. ♦ Nogometni turnir na travi in turnir dvojic v odbojki Dogodek se bo odvijal v Bruhanji vasi, 1. julija preko celega dneva. Za nogomet so obvezne predprijave do četrtka, 28. junija do 20. ure. To bo možno storiti še zadnji dan v klubskem prostoru ŠD Dobrepolje v Jakličevem domu na Vidmu. Poravnati je potrebno tudi pri-javnino v znesku 20 eurov. Za odbojko se bodo prijave sprejemale še v nedeljo, 1. julija, do 12. ure na samem igrišču v Bruhanji vasi. Prijavnine ni. Najboljše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s pokali, medaljami in praktičnimi nagradami. Vse ostale informacije dobite na GSM 041 669 227 (Alojz). Prisrčno vabljeni na prijeten športni in družabni dogodek! Hoj, prijatelj moj mali! Petra Bor Kje si se potepal? Prav gotovo si lovil metulje na travnikih in užival v naši lepi naravi. Se zdi samo meni ali tudi tebi, da je svet lepši, odkar za njegovo čistočo skrbimo zelenčki? Saj ti lahko tako rečem? Zelenček. To je tisti, ki skrbi, da je bližnje in daljno okolje čisto, da na tleh ne ležijo smeti in se jokajo: »Zakaj ste me pustili tukaj? Hočem na ekološki otok!« Veš, enkrat je živela plastenka, ki jo je veter premetaval sem ter tja in tudi ona je vpila: »Zakaj ste me pustili tukaj? Hočem na ekološki otok!« Te zanima, kako je skočila na tla? Sama zagotovo ne, to mi lahko verjameš. Pri tem ji je pomagal šolar, ki ni vedel, da plastenka ne sodi na tla, temveč ... jasno, na ekološki otok, to ve zdaj že vsak dojenček, no takrat pa tisti šolar tega ni vedel in jo je poooonk, vrgel na tla. »Nezaslišano«, bi rekla steklenica. »Kaj takega svet še ni prebral«, bi dodal časopisni papir. Oba bi se strinjala, a pomagati ji nista mogla. Plastenki je bilo všeč, da jo je veter premetaval sem ter tja, saj je tako videla veliko zanimivega. Še bolj pa bi ji bilo všeč, če bi jo kdo, na primer ti, začaral v vetrnico. Jaz sem že videl vetrnico, ki pleše v vetru in poje same vesele pesmi. Ko sem prišel bliže, mi je plastenka šepnila na uho nekaj pomembnega. Ne, to ni bila skrivnost, kar mi je povedala, sem prebral že v knjigi. Takole je bilo. Rekla je: »Eko Ferdo, poslušaj, jaz sem narejena iz nafte.« To sem že vedel, a sem se vseeno delal začudenega, da bi jo s tem spodbudil, da bi se še pogovarjala z menoj. »Veš, nafta je naravni vir, ki se uporablja tudi za goriva, na primer bencin, ki je zelo dragocen.« Tokrat sem dodal še sam, da če bomo nafto uporabljali tako potratno kot danes, je lahko že v naslednjih sto letih zmanjka. Zdaj se je plastenka prestrašila: »Kaj bo z mojimi bratci, sestricami?« Odgovoril sem zelo poučeno, da je prihodnost njene družine v recikliranju. To pomeni, da je treba odpadke ločevati, varčevati z elektriko in se obnašati kar se da ekološko. Ko me je prosila, če jo lahko odnesem do ekološkega otoka, kjer se bo pridružila svojim najdražjim, sem se sklonil, jo pobral in z veseljem odnesel do ekološkega otoka. Krasna zgodba, ki se lahko pripeti tudi tebi. Samo ušesa moraš uporabljati, da boš slišal tisto, kar drugi ne slišijo, in oči, da boš videl, kar drugi ne vidijo. Še nekajkrat grem spat in že bo tu 15. junij, dan, ko bo v Mercator centru Grosuplje zaključno žrebanje najboljših nagrad. Se dobiva tam ob 17 uri? Jaz bom zagotovo tam. Zaigral ti bom pravo predstavo o odpadkih in o tem kam sodijo. Se vidiva! Tvoj EKO FERDO Iz društev 27 Strelsko društvo Bukovec Janez Kaplan Odkar smo strelci pridobili novo strelišče, se počasi tudi strelstvo v naši občini razvija. Največji napredek je viden v mlajših ekipah. Letos so naši cicibani in mlajši pionirji dosegli zelo dobre rezultate. Na 16. državnem prvenstvu je med cicibani dosegel Marolt Matej odlično četrto mesto. Ekipno pa so bili mlajši pionirji prav tako zelo uspešni s četrtim mestom. Klub odličnima četrtima mestoma pa vseeno ostaja grenak priokus, zato upamo, da bomo v naslednji sezoni osvojili tudi kakšno medaljo. Na regijskem tekmovanju Ljubljanske regije pa smo dosegli tudi zelo dobre rezultate. Med mlajšimi pionirji je bila naša ekipa najboljša, med pionirji smo osvojili peto mesto, med kadeti zopet prvo mesto. Naši mladinci so osvojili tretje mesto in člani peto mesto. V letošnji sezoni smo streljali tudi z zračno pištolo, kjer je Matej Dol-šak dosegel peto mesto. Članska ekipa je nastopala tudi v tretji državni ligi, kjer smo dosegli odlično šesto mesto. V sezoni 2006/07 smo dosegli veliko dobrih rezultatov, vse pohvale pa gredo našim strelcem. Naslednja sezona se začne septembra, vabljeni ste vsi zainteresirani, da se nam pridružite. ♦ Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge Lunder Nada 24. maja smo organizirale zanimivo predavanje z naslovom »Živeti zdravo — živeti brez gensko spremenjenih organizmov«. Gospa Meta Vrhunc nam je obširno prikazala enega največjih problemov sodobnega sveta. Gensko spremenjeni organizmi prinašajo v naravo neslutene, nezaustavljive in trajne spremembe, bolezni in nered, saj se v nekaj letih skriža-jo tudi z gensko čistimi, tudi divje rastočimi rastlinami in tako trajno onemogočajo pridelovanje zdrave hrane. 2. junija smo sodelovale na prireditvi Podeželje v mestu, ki se je odvijala na osrednji ljubljanski tržnici. Članice smo se zelo potrudile in napekle veliko do-brepoljskih dobrot od poprtnika do ajdovih štrukljev in štule, dobrih potic, kruha iz kmečke peči in drobnega peciva. Nad izvrstnimi dobrepoljskimi jedmi so bili obiskovalci tržnice zelo navdušeni. V začetku junija smo obiskale varovance doma sv. Terezije. Pripravile smo jih šopke iz poljskega cvetja ter napekle nekaj domačih dobrot. Ko smo prišle v dom so se varovanci že zbirali za k maši, zato smo ta čas izkoristile za obisk tistih, ki so priklenjeni na posteljo. Po maši pa smo se v dnevnih prostorih srečale še z ostalimi. Ob kavici in prijetnem druženju je čas hitro minil. To so bili trenutki, ko začutiš, da si naredil nekaj dobrega za sočloveka. 14. junija smo v Ljubljani promocijsko sodelovale na Državni razstavi govedi, ki jo je organiziralo Društvo rejcev črno bele pasme. Tudi tokrat smo se predstavile z dobrotami dobrepoljsko struške doline. V nedeljo, 24. junija, pa se bomo udeležile 2. državnih ženskih kmečkih iger v Nariniju. Kot vidite, smo zelo aktive. Če ne bi delale s srcem in dušo, vsega tega ne bi zmogle. ♦ Na Državni razstavi govedi Obisk varovancev Doma sv. Terezije junij — Piše: Zdravko Marič, dr.med. Traktor kot življenjski faktor Leta 1973 sem pogosto hodil na počitnice k stricu, ki je imel kmetijo, traktor, buče, hudega psa in še bolj hudo ženo, teto Violeto. Star sem bil devet let, pameten za šolo in nespameten za življenje. Zanimalo me je veliko stvari, tudi vse, kar je počel stric Matic. Nekega večera sem teti naročil, naj me naslednje jutro zbudi bolj zgodaj, da bom šel s stricem in njegovim traktorjem v bližnje mesto po nove traktorske gume. Z velikim pričakovanjem sem tisti večer v hipu zaspal. A zjutraj me je čakalo neprijetno presenečenje. Zbudil sem se sam in to zelo pozno, tako da je stric odrinil v mesto že pred dvema urama. Vprašal sem teto, zakaj me ni zbudila, pa mi je odgovorila: »Prvič, spal si kot top, drugič pa se stric v mestu ne more ukvarjati s tabo, saj mora biti pri nakupu gum zelo pozoren, da ga ne pretentajo.« »Ti zmaj zoprn, sem pomislil, ti bom že pokazal.« Na hitro sem pojedel zajtrk, se oblekel in stekel na dvorišče. Odločil sem se, da bom šel za stricem, pa naj bo karkoli. Takrat še ni bilo veliko asfaltiranih cest. Pred dnevi je tudi deževalo in prav nič težko ni bilo najti sledi starih traktorskih gum, ki jih je puščal za sabo stric Matic na svoji vožnji v mesto. Zato sem brezskrbno štartal in šel po poti, kjer sem pričakoval marsikaj zanimivega. Po prvem kilometru sem opazil, da je stric zavil v bližnjo gostilno. »Seveda«, sem rekel, »šel se je malo okrepčat, saj ga je teta sigurno že navsezgodaj pošteno nakurila.« Nadaljeval sem v smeri proti mestu, kamor je vodila sled in ugotovil, da je vmes zavil na bencinsko črpalko. Tudi to je bilo logično, saj brez bencina pač ne gre. Pa spet naprej in naprej, dokler nisem opazil, da je zavil v bližnji gozd. Kaj pa to? A kmalu mi je bilo jasno. Šel je bruhat, kar je bilo vidno po vsebini med grmovjem; na tetin zajtrk pač alkohol ne paše. Ko se je tako olajšal, je stric seveda po sledeh sodeč usmeril svoj traktor naprej proti mestu. Dolgo je vozil brez prestanka, izgledala je mirna vožnja in po nekaj kilometrih je pot že vodila med prvimi hišami majhnega mesteca. Tudi tukaj je stric kmalu ustavil in zavil drugič proti gostilni. Od tod naprej pa so bile sledi že nekoliko zvijugane, kot da bi vozil slalom. Verjetno se ga je stric že malo napil, da bi zbral pogum za pregovarjanje glede cene za gume. In naslednji zavoj je res vodil k mehaniku, ki naj bi mu gume prodal. Nisem se ustavljal, da bi vprašal, kdaj je bil stric pri njih, saj sem bil pozoren na nadaljevanje sledi, ki so bile drugačne zaradi novih gum. Bile so tudi globlje, saj je verjetno imel naložene tudi stare gume. Presenetilo pa me je tudi dejstvo, da so sledi vodile k stavbi, kjer je pisalo: RIBIŠKO DRUŠTVO BRKATI SOM. Tega si nisem znal razlagati, le kaj je stric tukaj počel, saj ni bil ribič, a se nisem niti trudil, šel sem naprej po sledeh, ki so se obrnile iz mesta proti domači vasi. Vmes se je ustavil še v bližnji lekarni, kar mu je, kot sem slišal že včeraj, naročila teta Violeta. Od tam pa brez prestanka naravnost proti domu. Ura je bila že šest zvečer, ko sem tudi jaz prijadral do konca sledi traktorskih gum oziroma stričeve celodnevne poti. Bil sem utrujen, poiskal sem strica in videl, da spi. Tudi on je bil utrujen in zbudil se je šele čez dve uri. Tako se me je razveselil, ko me je zagledal, da me je stisnil k sebi in začel pripovedovati: »Pozdravljen, fant. Sem slišal, da si hodil za mano. Verjetno si videl, kje vse sem se zadrževal. Po sledeh se da ugotiviti marsikaj in ta moja dnevna pot je majhno ogledalo moje poti, ki sem jo prehodil v življenju. Mladost je norost in kakor sem takoj po štartu zavil v gostilno, tako sem tudi v svoji mladosti zavil na pota zabave in brezdelja. Veliko slabega se je nabralo takrat v meni, zato sem se odločil, da vso to (oprosti izrazu) govno odvr-žem in ga pustim nekje za sabo, sam pa grem naprej po poti, ki sem si jo v življenju zadal. To dejstvo ponazarja bruhanje. In res sem nekako uspel doseči prve življenjske cilje (končanje šole, služba in še kaj), kakor danes, ko sem prispel v mesto. A kaj kmalu me je spet zagrabila potreba po napačni vrsti sprostitve in spet sem zašel na stranpoti, danes v gostilno, v življenju pa v kronični alkoholizem. A tudi tega sem se rešil, predvsem s pomočjo tete Violete, ki mi je nudila »Vi trije fantje tam, pivo iz rok in pridite, da odvijemo kolo, ki je spomin na mojega strica Matica. Vidve punci pa prav tako, cigarete proč in gremo k stricu, da mu s pogovorom polepšamo dan. Res, da so se začele počitnice, a to ne pomeni, da se je treba zabavati noč in dan. Če boste tako nadaljevali, boste že v teh počitnicah vsega tako naveličani, da vas bo zagrabila želja po nevarnem eksperimentiranju z nevarnimi snovmi. Počnimo vsi skupaj tudi kaj koristnega, da nam bo lepše na tem svetu, predvsem pa bomo imeli občutek, da smo si vsako zabavo pošteno zaslužili.« junij — julij 2007 Iz dobrepoljske ambulante 29 oporo. Prenovil sem svoje življenje, dobil družino z novimi močmi, kot z novimi traktorskimi gumami, naložen z ženo in tremi otroki nadaljeval pot naprej in kot si videl sam, sem za sabo puščal globlje sledi. Ustavil sem se v lekarni zaradi žene, kar simbolizira njeno hudo bolezen pred petimi leti. Tudi takrat sem ji pomagal jaz, saj sem šel prav s tem traktorjem po zdravnika. Zadnji del poti proti domu pa predstavlja pot, po kateri hodim sedaj. To je pot proti domu, počitku, zavetišču, miru in spokoju. To je pot proti končni postaji. Glede na to, da je bil današnji zadnji del poti miren in prijeten, upam, da bodo taka tudi zadnja leta mojega življenja. Ob prihodu domov sem zaspal umirjeno, prijetno in z lepimi občutki, da sem izpolnil svoje dnevne cilje. Tudi ob koncu moje življenjske poti si želim, da bi zaspal s takimi občutki: umirjeno, prijetno in z občutki, da sem izpolnil svoje življenjske cilje.« Morda se kdo med nami sprašuje, ali so naše vsakdanje dogodivščine res lahko podlaga za razmišljanje o našem življenju, zdravju ali veri? Lahko, seveda so lahko. Je sploh možno, da so neke na videz banalne stvari življenjski faktorji? Lahko, seveda so lahko. Pa še o sledeh je treba kaj povedati. Sledi so vse vidne ali čutne posledice našega gibanja ali dejanja, ki jih lahko nekdo zazna in na podlagi njih potem bolj ali manj sklepa o mestu gibanja in spremljajočih dogodkih. Ljudje v svojem življenju puščamo za sabo veliko sledi; eni več, drugi manj. Vsaka naša dejanja puščajo za sabo posledice. Veliko posledic puščajo na našem telesu in duševnosti tudi razna zdravila. Nekatera od njih so nam lahko sicer v veliko pomoč, a velikokrat smo tudi priča dejstvu, da nam prinašajo več škode kot koristi, vsaj na dolgi rok. Nekatera zdravila proti bolečinam nam uničujejo prebavila in ledvice, druga nam povzročajo vrtoglavico in slabost. Nekatera zdravila za živce nam povzročajo odvisnost in nemotiviranost, druga nam povzročajo prav tako vrtoglavico in slabost. Nekateri antibiotiki vzpodbujajo razcvet proti antibiotikom odpornih bakterij, drugi nam povzročajo prav tako vrtoglavico in slabost. Pa vendar srečujem v svoji praksi kar nekaj oseb, ki so s sposobnosti svojega telesa izgubile vso zaupanje in smatrajo, da lahko funkcionirajo le še pod določeno mero oziroma kombinacijo zdravilnih učinkovin. Velikokrat mislimo, da bolezen lahko pre- maga le določeno zdravilo. Tako razmišljanje lahko kaj hitro preide v posebno vrsto odvisnosti, odvisnost od zdravljenja z zdravili. Ne gre za odvisnost od določenega zdravila, ampak za neprestano prisilno misel, da kadar z našim zdravjem kaj ne štima, moramo vzeti zdravilo, sicer ne bomo ozdraveli. Žal je to zaušnica našim lastnim obrambnim sposobnostim, ki jim izkazujemo nečastno nezaupanje. Seveda mislim pri tem na zdravila, ki si jih v glavi predpisujemo pacienti sami, v stilu: bolečina — analgetik, nespečnost — uspavalo, živčnost — pomirjevalo, holesterol — tablete proti maščobam in tako dalje. Pri zdravilih, ki nam jih predpiše zdravnik je res treba upoštevati dana navodila. A tudi tukaj velja, da se je poleg zdravil treba držati tudi čimbolj zdravega načina življenja, kar bo imelo za ugodno posledico postopno zmanjšanje potrebne doze zdravila ali pa sčasoma celo možnost ukinitve zdravljenja z zdravili. Mislimo torej na to dejstvo, saj bodo sicer sledi naše vožnje skozi življenje podobne slalomski vožnji strica Matica s traktorjem, ko se je odpeljal iz gostilne; levo, desno, levo, desno, torej popolnoma neuravnoteženo. Pa še to vam moram razkriti. Strica sem na koncu še vprašal, kaj je počel pri ribiškem društvu. Odgovoril mi je: »Poglej pod posteljo.« Pogledal sem pod posteljo in našel veliko, novo ribiško palico. Pritekle so mi solze sreče in stisnil sem se k stricu. Izpolnil mi je veliko otroško željo in od zdaj naprej bom šel še rajši k njemu na počitnice, saj bom užival v zanimivem ribarjenju v vaškem ribniku. Stric, njegova pot s traktorjem in presenečenje z ribiško palico se mi je zasidralo v srce. V zahvalo za njegovo ljubezen ga hodim dandanes, ko je od starosti že opešal, vsak dan obiskovat in negovat v Zavod Svete Terezije. Silno si namreč želim, da so zadnji kilometri njegovega življenja čimbolj podobni njegovim zadnjim kilometrom na poti domov z novimi traktorskimi gumami: z občutkom umirjenosti, zadovoljstva nad prehojeno potjo. Ko pa pridejo dnevi, da začuti bolezenske tegobe, me pokliče k sebi in naroči, da mu prinesem tablete in ogledalo. Potem se pogleda v ogledalo in se vpraša: »Matic, premisli še enkrat; a je res tako hudo, da si moraš težave olajšati s tableto?« Včasih potem tableto res vzame, včasih pa si premisli, me prime za roko in prosi, da ostenem pri njemu še vsaj pol ure. Potem zaspi in tegobe minejo. In prav to sem želel sporočiti tudi vam, dragi bralci: nihče ne zahteva, da črtate na silo zdravila s seznama pomagal za premagovanje vaših tegob. Želim le, da se pred vsakim zdravilom, po katerem potreba se plete v vaši glavi, še enkrat vprašate: a je res tako hudo, da ga moram vzeti; a je res tako hudo, da se težave ne da odpraviti z naravnimi metodami ali sredstvi? Ena od takih metod je, kot vidimo podpora bližnjega. Kdor to podporo ima, bo zdravila kot lajševalna sredstva manjkrat potreboval. A to morda pomeni, da je vsesplošno povečanje porabe zdravil posledica vse manjše medčloveške ljubezni in sočloveške podpore trpečemu bližnjemu? Upajmo, da ne, ali pa vsaj potrudimo se, da ne bo tako. ♦ O Delovni čas spl. ambulante na Vidmu PONEDELJEK 7.00 do 15.00 TOREK 12.00 do 20.00 SREDA 12.00 do 17.00 ČETRTEK 12.00 do 17.00 PETEK 7.00 do 14.00 Delovni čas spl. ambulante v Strugah SREDA 7.00 do 9.00 Delovni čas spl. ambulante v Zavodu Svete Terezije SREDA 9.00 do 15.00 ČETRTEK 10.00 do 12.00 Društvo gobarjev ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepgue Iz zgodovine gobarstva na slovenskih tleh Med prvimi naravoslovci, ki izpričujejo nastajanje mikologije (vede o glivah) na ozemlju, ki ga naseljujemo Slovenci, je bil nizozemski protestant Karel Klusius (1526 - 1609 ), ki je prišel na Dunaj na povabilo Habsburžana Maksimiljana II. Slavko Pajntar Spisal je dve knjigi o flori Avstrije in Ogrske ter kot dodatek k drugi knjigi leta 1601 objavil obsežno razpravo o gobah v latinščini (fungorum in panoniis obser-vatorium brevis historia). V njej je opisal okoli 120 vrst gliv iz okolice Ormoža, Borla, Lendave in nekaterih krajev v hrvaškem Zagorju. V času protestantizma je zaslediti tudi nekaj slovenskih imen in domačih izrazov za glive v Dalmatinovi bibliji (1584) in v prvi izdaji slovarja H. Megiserja (1592), kot na primer: drosh-je, kan, plesen, mleshniza, kukgmak, ar-ja, erja, erjavina. Vidnejši napredek pri imenovanju nekaterih gliv zasledimo nato v rokopisnem slovarju I. A. Apostela (Bernard Mariborčan, 1711 — 1784) z naslovom Dictionarium Germanico — Slavonicum (1760), ki omenja osem vrst gliv, vse z več slovenskimi imeni. Leta 1754 je prišel v Idrijo za rudniškega zdravnika I. A. Scopoli, ki je bil zelo razgledan, tudi kot botanik. Svoje raziskave je objavil v knjigi Flora Carnioli-ca 1760 in v dveh knjigah dve leti pozneje v latinščini. Opisal je okoli 190 vrst višjih gliv in navedel tudi nekaj slovenskih imen, kot naprimer: lisizik, lesiche, (Cantharellus) mauroche, (Morchella) muchne gobe, muschenze (Amanita muscaria) juri, jurje (Boletus edulis), petschenice (Agaricus sp.). V drugi polovici 19. stoletja sta namenila več pozornosti glivam botanika Simon Robič in I. W. Voss. Velja omeniti tudi Frana Erjavca in Ivana Tuška, ki sta pisala šolske učbenike za učenje prirodo-pisa in v njih napisala poglavja o glivah v domačem slovenskem jeziku. Razmeroma pozno, šele leta 1923, smo Slovenci dobili prvo ilustrirano knjigo z naslovom »Naše gobe«. Napisal jo je učitelj Ante Beg, ki je sodeloval tudi pri brošuri »Praktični gobar« (1939). Ta je izšla v založbi podjetja Sever et Komp v Ljubljani v času velesejma. Poleg komercialnega nabiranja gob za to podjetje je v njej omenjeno tudi ozaveš-čanje ljudi o kulturnem gobarjenju: naj se gobe nabirajo v pletene košare ob lepem vremenu in naj ne nabirajo starih ali poškodovanih gob. Poleg tega so napisana tudi navodila, kako najbolje pripraviti gobe za prodajo (čiščenje — sušenje). Kot zanimivost naj omenim še članek v časopisu Slovenec št. 233, v katerem so 11. oktobra 1932 objavili, da so branjev-ke tistega dne prinesle na Ljubljanski živilski trg okoli 650 do 700 košar gob. Toliko jih do tedaj na tržnici še niso videli. Po predvidevanjih naj bi jih bilo okoli 10.000 kg. V ilustriranem Slovencu št. 223, ki je izšel 2. oktobra 1927, pa zasledimo članek, v katerem svarijo gobarje pred zamenjavo vražjega z užitnim gobanom in opozarjajo na veliko podobnost med strupenim in navadnim kukma-kom. Za konec pa naj zapišem zahvalo vsem strokovnjakom in mikologom, ki nadaljujejo zgoraj opisano delo na področju proučevanja gliv in pri popisu le teh v seznam gliv Slovenije. V njem je popisano in določeno že nad 2750 vrst. To število pa se iz leta v leto povečuje. Uporabljeni viri: Petkovšek — Stanič: Gobe, Mladinska knjiga 1965; Praktični gobar, Sever et Komp., Ljubljana 1939; Slovenec št. 233, 11.10. 1932; Ilustrirani Slovenec, št. 223, Ljublja- na, 2.10. 1927; Seznam gliv Slovenije, založila in izdala Zveza gobarskih društev Slovenije 1998 v Ljubljani. Napisano v reviji GOBE in gobarenje GD Ljubljana. Avtor prispevka član GD Ljubljana Miro Slana. Prepisal v vednosti avtorja Slavko Pajntar. Mogoče pa so se obdržali kaki stari zapiski in dokumenti, mogoče tabla z napisom »prevzem ali odkup gob« tudi v Dobrepoljski dolini, saj je bila ta dolina znana po prodaji gob že v prejšnjem tisočletju. Ali pa imate mogoče kako zanimivo zgodbo o nabiranju gob in njihovi prodaji? Lahko jo posredujete našemu gobarskemu društvu ali pa urednici Našega kraja. Veseli bomo vsake novice izpred toliko let nazaj. ♦ Misli Lakomnemu manjka tako tisto, kar ima, kot tisto, česar nima. Latinski pregovor Ne misli, da si dober, če si najboljši med najslabšimi. Latinski pregovor Iz društev, zahvala IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje List na koledarju smo zopet obrnili in za nami je izlet v Logarsko Dolino. Pot nas je vodila do Gornjega Gradu, kjer smo si ogledali največjo katedralo v Sloveniji. Ustavili in ogledali smo si MOZIRSKI GAJ. Rožice, kot vedno, so prečudovite. Tam smo se srečali tudi z našim županom, g. Pavlinom. Da nekje v »tujini« srečaš domačina, je tudi veliko zadovoljstvo. Vmes so bile tudi dogodivščine, ki nam bodo ostale v nepozabnem spominu. Smeh nas ohranja vitalne in nič zato, če je od smeha na licih kakšna gubica več. Povratek iz Logarske Doline smo nadaljevali do gostilne v Matkovem Kotu, kjer smo imeli kosilo. Tam smo se odpočili, tudi zapeli in zaplesali in se preko Pavličevega Sedla in Jezerskega vračali v dolino proti domu. V mesecu juliju nas čaka zopet naporno delo. Če bo šlo vse po sreči, gremo »Škrjančki« razveseljevat v Dom starejših občanov v Kočevju. Naslednji izlet bo 7.7.2007 na Sočo. Veliko se bo dogajalo na ladji in to bo za nas zopet posebno doživetje. Za to bo kot vedno poskrbela Pavlina! Naša naloga je, da se odločimo in seveda, prijavimo. V mesecu avgustu nas čaka kopalni dan v Izoli. ♦ Zadnji utrinek Območno srečanje na Stari Vrhniki Na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž na Stari Vrhniki je letos prvič poleg Pevcev ljudskih pesmi Zarja iz KD France Prešeren Račna OI Ivančna Gorica zastopala mlada glasbenica Veronika Zajc iz Do-brepolja, ki trenutno deluje skupaj z Zagoriš-kimi fanti. Veselje do igranja ji je posredoval njen dedek in po njegovi smrti ohranja družinsko tradicijo in oživlja izročilo na njegovih starih violinskih citrah. Med večinoma odraslimi udeleženci je izstopala njena mladostna igrivost in veselje. Pod sedemdeset let staro lipo, na kmečkem dvorišču s snopi slame in spomladanskim cvetjem okrašenim odrom je interpretirala tri ljudske pesmi: Pod rožnato planino, Še kikl'co prodala bom in Hitra polka. Mlado in nadobudno umetnico je že opazila tudi strokovna svetovalka za ljudsko glasbo Vesna Sever, ki budno spremlja njeno napredovanje in razvoj ter jo že leta vzpodbuja na glasbeni poti. za JSKD RS OI Ivančna Gorica: S.Z. Najvažnejše v življenju so sledovi ljubezni, ki jih zapustimo, ko odidemo ^ ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice AMALIJE ZGONC (1914 - 2007) iz Ponikev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Ponikev, prijateljem, znancem, sodelavcem OŠ in vrtca Primoža Trubarja iz Velikih Lašč, OŠ Ig, podjetje PAP Mobil, Bojanovim sodelavcem, nekdanjim sodelavcem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje ter sveče in jo pospremili na zadnji poti. Zahvalo izrekamo gospodu župniku Francu Škulju za pogrebno slovesnost in mašo, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, Samec Mateju, gospe Kostan-jšek Mileni za poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Žalujoči: Edi, Bojan, Mirjam in Ida z družinami in sorodniki M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: 9 Brušenje stekla 9 Fazetiranje stekla in ogledal 9 Peskanje stekla 9 Izdelava izolacijskega termopan stekla 9 Kaljeno steklo 9 Tuš kabine (po meri, s tesnili) 9 Ogledala 9 Kopelit steklo za delavnice 9 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9 Montaža vsega navedenega 9 Ostale steklarske storitve 9 Intervencija 24 ur na dan ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO Izvajam program petdnevne bioterapije po metodi znanega zdravilca g.Zdenka Domančiča, ki je velikodušno in uspešno prenesel svoje več kot 25-letne izkušnje in znanja s področja zdravljenja z bioterapijo na nas, njegove učence. Naša dela se ponašajo s številnimi uspehi in vidnimi rezultati. Z bioterapijo pa uspešno pomagamo pri najrazličnejših obolenjih oziroma boleznih in poškodbah. En sklop bioterapije traja pet zaporednih dni, vsakič povprečno 20 minut. Prijave zbiram po telefonu: 031/ 679 088, Saša Lekan http://www.in-mediasres.com Obliko zahvale terapevtu po zaključku petdnevne terpije izberete Nova Opel Corsa. S super seksi notranjostjo. VaaauUuuu! Vstopite v novo Corso in se prepustite njeni osupljivi notranjosti! Se vam pogled ne ustavi na sredinski konzoli, oblečeni v črno, bež ali rdečo barvno kombinacijo? Ali na kromiranih delih, ki krasijo armaturno ploščo? Vas ne raznežni otip usnjenega volana? Ali vas ne vznemirijo nagajivo osvetljeni gumbi in športni merilniki? Nemogoče. Nova Corsa. C'mon! AVTOHIŠA ZALAR d.o.o., Male Lašče 105, Velike Lašče, tel.: 01/78 81 999 Informativna cena v SIT znaša 2.154.364 SIT. Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Količina vozil je omejena. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,6 do 7,2 l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 124 do 185 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska POHITITE! Prostih le še nekaj počitniških terminov. Ávtohíša Zalar Rezervacije in Informacije la fezono 2Ú07 sprejemamo na 0(31 331 www.opel.si Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. V.d. odgovorne urednice: Vita Klein. E-pošta: branko.miklic@siol.net, informacije po telefonu 041 603 733. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.