/
tK

trtr
Štev. 2
LETO X
it
februar 19 7 4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Izvoljeni so novi člani organov upravljanja
DS v prejšnjem sestavu, je na .svail zadnji seji dne 25. 12. 1973, izvršil svojo dolžnost, Id mu jo je naložil nioiv statut s tem, da je razpisal volitve za dne 10. 1. 1974, določil volišča, odbore, ikolaiko članov voli v organe posamezni oddelek °z. volišča ter imenoval organe oz. telesa za organizacijo in izvedbo volitev.
Poslovni sestanek na Bledu na katerem so bile sklenjene pogodbe je bil nadvse uspešen. Vrednost sklenjenih zaključnih pogodb s predstavniki tobačne industrije je presegla pričakovanja.
Stran 4
Volilni odboili lin komisiji, sta teli zelo skrbno in odgovorno izbrani, tako da resnično ni bilo zaslediti ves čas priprav lin pri izvedba volitev nobenih napak in spodrsljajev.
Vsa volišča so bila primemo okrašena, volitve pa so potekale v skladu s tozadevnimi predpisi. Od y2 kandidatov je bilo Izvoljenih 55, °P tega 35 žensk in 22 moških in sacer v DS 16 žensk in 9 moških,
v OMR 5 žensk in 5 moških, za namestnike pa 8 žensk in 2 moška, v ODN 6 žensk in 4 moški.
Izvoljeni so torej bili ko sledi:
V	DS — Peterka Ani, Vehovec Andrej, Ogorevc Ivanka, Kovič Janez, Kokalj Tončka, Klopčič Slavko, Kerč Vida, Novak Lada, Pirnat Ivanka, Strmšek Jernaj, Galič Nada, Gositič Majda, Grčar Zvonka, Judež Milica, Pirc Štefka, Bandelj Helena, Krute Srečo, Strehar Karel, Bernot Janez, Ravnikar Ciril, Slapar Marjan, Slapar Maksa, Ber-Eka.
V	OMR — Osolin Franc, Potočnik Avgust, Vranjak Mimi, Berdajs Franc, Rode Zinka, Cerar Angelca, Pavlič Zofka, Jutršek Dano, Rozman Janez, Kersnik Urška.
Namestniki OMR-ja:	Koprivni-
kar Rozka, Barle Jožica, Tomažič Vida, Pestotnik Dorca, Dolenc Justina, Jazbec Olga, Klopčič Ivanka,
Tič Jože, Marčun Ema, Zalokar Janez.
Pogovore z nekaterimi predsedniki samoupravnih organov preberite na straneh 6 in 7.
Sogovorniki so razmišljali o dosedanjem delu in o svojih bodočih nalogah s področja samoupravljanja.
V ODN — Hribar Pavia, Čebulj Dora, Vulkan Jurij,, Zajc Albina Černelič Jožefa, Starbek Minka, Drčar Milan, Kerč Miha, Hafner Marjan, Pečnik Marija.
Iz. navedenih dejstev neizpodbitno izhaja, da so v organih zastopane z večino članov ženske, razen (Nadaljevanje na 2. strani)
Prva seja ODN
Prva seja novoizvoljenega delavskega sveta
18. 1. 1974 se '.je sestal novoizvoljeni delavska svet na svoiji prvi redni seji ter [izvolil predsednika lin namestnika delavskega sveta.
Za predsednika je bila izvoljema tov. IVANKA OGOREVC, za namestnika pa tov. STIFTAR FRANC.
Predsednik volilne komisije je poročal DS o izidu lin poteku vold-itev. Člani DS so potrdili mandat vsem samoupravnim organom u-pravljanja.
Na predlog IOOO sindikata je izvolil 7 članov poslovnega odbora.
DS ;je potrdil lin sprejel predloženi delni gospodarski plan za leto 1974, kakršen je (bil predložen, obenem je vzel na znanje, da bo finančni del gospodarskega plana (ko bodo cene na tržišču znane) lizdelain v oimkirajšem času.
Člani DS so se dogovorili, da bodo vse seje ob 13 uri.
F. P.
Novi člani...
OMR, kjer so moči [izenačene. To je vsekakor lepo in prav, vendar sodim, da bi moralo hiti razmerje še bolj v prid ženam. Zavedati se namere moramo, da smo 'kolektiv, v [katerem je skoraj 80 % zaposlenih žena, vsled česar lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo tehtnica nagibala tudi v bodoče k ženam.
Da bi člani organov upravljanja svojo nalogo resnično dobro opravili in s tem opravičiiLi zaupanje svojih voldicev, naj se sleherni izobražuje na njemu dostopen način, ker bo sicer rezultat samoupravnih odločitev dokaj omejen. Zato želimo, da se sleherni povabLjeni član organov upravljanja udeleži tečaja, ki bo organiziran v podjetju. Na tem tečaju bodo vsi seznanjeni s svojimi dolžnostmi in pravicami ter odgovornostjo. Seznanjeni bodo tudi o gospodarjenju, ekonomiki in metodami uspešnega poslovanja. Tudi o medsebojnih odnosih bo tekla beseda in še o tem in onem pomembnem vprašanju se bodo seznanili. Zavedati se moramo, da le [izobražen dn seznanjen proizvajalec, je lahko uspešen u-pravtljalec.
Naj bo vsak stalno povezan s svojimi volile! in naj resnično zastopa in izraža ne samo svojo voljo, temveč vselej tudi voljo svojih voiMlcev. Vsem članom im njihovim organom želimo veliko uspehov pri njihovem odgovornem delu.
M. P.
Izvoljena predsednika OMR in ODN
OMR je 23. 1. 1974 imel I. redno sejo na kateri so izvolili predsednika in podpredsednika. Za predsednika OMR je bil izvoljen tov. JUTERSEK DANO, za podpredsednika pa tov. AVGUST POTOČNIK.
ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA je ,imel 23. 1. 1974 svojo prvo sejo, na [kateri je [izvolil [predsednika. Člani so ODN seznanili z nalogami, ki jih čakajo v tetkočem mandatu. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mar jan Hafner F. P.
Večja pozornost in skrb za borce
Skoraj ni leta, ko ne bi narodi Jugoslavije praznovali kakšen zgodovinski dogodek. Od rojstnega dne nove Jugoslavije, to ali ono obletnico katere partizanske enote. Zgodovinarji bodo imeli veliko odgovornega dela, da bodo tako bogato zgodovino svojega naroda zapisali v učbenike in jih predali bodočim našim naslednikom.
Naši narodi so lahko resnično ponosni na itako svojo zgodovino. Imajo tisto kar drugi narodi sveta nimajo, učitelja dn voditelja tov. Tita. Ko danes obrnemo list zgodovine naše domovine bomo hitro ugotovili, da so bile potrebne ogromne žrtve za vse to kar imamo in na kar smo ponosni. Veliko življenj naših najboljših sinov, hčera, mater An očetov itd., je dalo svoje najdražje — svoja življenja, za našo samoupravno soaiallistdčno novo Jugoslavijo.
Tudi po osvoboditvi zasledimo pri obnovi zaostale in porušene domovine, v prvih vrstah tiste, ki so dočakali žarek svobodnega sonca. Ko danes vsi skupaj včasih analiziramo in se vprašujemo ali smo storili vse, kar bi lahko storili za tiste, ki so levji delež prispevali za osvoboditev naše domovine. Naši borci so dali vse za naš današnji in jutrišnji dan; mladost in zdravje, to pa ni malo in to [jim nihče ne more povrniti. Tudi tov, Tito je 8. 1. 1974 sprejel na Brdu pri Kranju delegacijo XIV. divizije in ob tej priliki med drugim dejal: »Naša dežela je dovolj bogata, da dostojno poskrbi za svoje nekdanje borce,« in dodal »rešujmo te
stvari (probleme borcev) hitreje, tudi v zdravsitvu!«
V nadaljevanju je poleg drugega tudi opozoril, da ne pozna udeleženca NOB, ki bi danes ne imel pri svojem zdravju posledice iz NOB.
Tudi pri nas imamo borce, ki so eni še, drugi pa so do nedavnega še bili aktivni člani našega kolektiva. Enim in drugim ne poklanjamo dovolj pozornosti. Iz nas!<> va minulega dola bi moral dobiti vsak član, ki je vlagal v taki ali drugačni obliki nekaj od tega. Sodim pa, da so borci vlagali še več, saj so dali za to kar danes imamo, svojo mladost in zdravje.
Ne trdim da nismo oziroma ne dajemo enim in drugim nič, ven; dar pa sodim, da smo sposobni dati več, še zlasti pa bi morala zdravstvena služba v povezavi z organi upravljanja dn vodstvom pod; jetja v veliko večji meri reševati probleme zdravja vseh zaposlenih, še zlasti pra borcev. Na tem 'področju pa je skrb za [ohranitev že tako zrahljanega oziroma šibkega zdravja, pomemben činitelj, ki se ga vsi skupaj premalo zavedamo,-Še vedno rajši zdravimo, kot pa bi storili karkoli, da bi nam deloven človek, in že zlasti borec ostal zdrav.
Prepričan sem in tudi upravičeno pričakujem, kakor tudi z menoj vsi moji sočlani in soborci, da se bodo problemi, ki tarejo nas vse in velikokrat povzročajo .slabe odnose, hitreje in uspešneje reše-
Upravljamo tudi banko!
Znano je, da so v sorazmerno ohlapnih irazmerah v procesu re-produkai(je in ob mili p>oliitični Jdi-rn'. nastaM »centri odtujene moči« v razLičnih sferah družbenega živ-1 jen,j a. Zelo močan »Center moči« se sje oblikoval na finančnem področju, ki ga ije bilo zaradi moči de-r^rja kot kapitala zelo težko obvladani in finančna sredstva vrniitii fistim, ki so jih ustvarili. Tudi za našo poslovno banko so veljale zgornje vrstice do leta 1973. J>o ite-naj je namireč bančni aparat skoraj v ceiioti sam odločal o oblikovanju in plasmanu fiinančniih sredstev. V letu 1972 pa se (je izvršil intenzivni proces prilagajanja ustavnim spremembam, tako, da danes, začetkom leta 1974 z Ljubljansko banko upravljajo že komitenti banke oz. predstavniki tistih, kateri so denar s trudom prigospodarili v organizacijah združenega deta.
Ljubljanska banka, katere člani smo in istočasno upravljalcd, ,je ena največ j ih jugoslovanskih bank, saj j je po vsoti hranilnih vlog na Prvem mestu, po deležu v plačilnem prometu s tujino na drugem mestu, po plasmajih na četrtem mestu, po bilančni vsoti pa na šestem mestu. V svetovnem merilu Pa je med tristo na j večjimi bankami na 199. mestu. Vse to je za banko s sorazmerno kratico 'tradicijo lep uspeh.
Naše članstvo v »Ljubljanski banki temelji na ustavnem deležu ter na finančnih sredstvih, ki smo i'ih deponirali v banki ali jih banka vodi za naš račun. Od tod izhaja tudi naša pravica, da sodelujemo pri upravljanju banke preko članstva v izvršnem odboru podru-nice ali banke kot celote. Zbor banke ali podružnice ter izvršilni 'odbori sedaj' v celoti upravljajo z banko, bančni aparat je le pripravi j alec gradiva in izvrševalec sklepov. Trenutno sodelujemo pri upravljanju banke z enim stalnim delegatom v izvršilnem odboru podružnice v Domžalah, kjer nas predstavlja tov. Leskovec Janez, s Po enim delegatom pa smo udeleženi v zboru podružnice in zboru zboru banke. Sodelovanje v samo-upravdnh organih banke nam zdaj omogoča pregled nad delom banke kot celote, s predlogi pa lahko kreativno vplivamo na izvajanje in načrtovani j e poslovne politike in na poslovanje banke.
Politika banke za naslednji dve leti je bila začrtana na 13. rednem zboru banke 17. 1. 1974 v Kranju, ki se ga je med drugimi udeležil tudi predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc in s tem poudaril pomembnost banke kot zbiralca sredstev ,v sedanjem gospodarskem trenutku. Dogovor o poslovni poli-
tiki, tako se uradno imenuje ta akt, ije sestavljen zelo optimistično. Dokaz za to trditev, je dejstvo, da se mora v letih 1974 in 1975 kreditni potencial povišati za 35 % ali okoli 50 milijard din. Pni tem bo imela precejšen pomen uvedba izplačevanja osebnih dohodkov na 'hranilne knjižice in promet s čeki namesto denarja.
V dogovoru je tudi zapisano, da bo banka kreditirala predvsem tiste organizacije združenega dela, k se uspešno vključujejo v izvrševanje nalog lin smernic srednjeročnih razvojnih programov zlasti'tako, da povečujejo produktivnost dela, prispevajo k povečanju izvoza blaga in storitev, zvišujejo ekonomičnost, vlagajo lastna sredstva v povečanje obratnih sredstev in v razvojno dejavnost, redno izpolnjujejo svoje obveznosti in dosegajo rezultate gospodarjenja. V okviru te usmeritve pa se bo še posebej spodbujalo An podpiralo tiste OZD, ki usmerjajo svoj razvoj v racionalno delitev dela An na uporabo novega znanja ter raziskovalnega dela na podlagi povezovanja združenega dela An integracije.
Na podlagi teh načel se bo pri sprejemanju kreditnih odločitev u-poštevalo predvsem:
—	kreditna sposobnost org. združenega dela,
—	stopnja pripravljenosti investicijske dokumentacije, čas graditve objekta ter strokovno in kadrovsko usposobljenost inve-sititorjev,
—	merila racionalnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti,
domače raziskovalne dosežke in izkoriščanje domačih surovin itd.
Iz povedanega sledi, da bo banka vršila selekcijsko politiko, kar pomeni, da bo kredit dobil tasti, kateri bo ponudil perspektivno, rentabilno in prodorno naložbo, kajti sklenjeno je, da se neuspešne OZD ne bo več financiralo v škodo uspešnejših.
Vse to nalaga (tudi nam, da prisluhnemo tej politiki in v tej smeri mobiliziramo vse razpoložljive moči, kajti ob visoki inflaciji so kradiiti zelo 'interesantni, saj so sorazmerno lahko odplačujejo. Seveda, potrebno pa je, da imamo pri našem načrtovanju razvoja v mislih tudi navedene pogoje bank, ker kreditov za proizvodnjo, ki ni v skladu s tem ne bomo dobili. Razen tega pa je vračilni rok kreditov samo 6 let, kar pomeni, da se bodo kreditirale le investicije, ki se poplačajo zelo hitro.
Perspektiva na finančnem področju je torej po vsem tem jasna. Na eni strani lahko pričakujemo povečan vpliv delovnega človeka na gospodarjenje v bankah, po
drugi strani pa vse hujšo selekcijo med morebitnimi dobitniki kreditov. Vse bolj' se bo uporabljalo načelo ekonomije, ki edina zagotavljajo zdrav razvoj gospodarstva.
L. J.
France Prešeren
Bil je sodobnik evropske duhovne elite: Puškina, Mickiewiicza, Macha, Byrona, Balzaca, Kuga, Heineja, Manzonija, itd.
Njegove pesnitve so vzbudile v takratnem zaspanem in nesvobodnem slovenskem življenju, up po svobodi.
Literarno delo in politična opredelitev Prešerna je imela velik od-
mev med prosvetljenimi Slovenci tedanjega časa.
Okrog sebe je združil vso tedanjo svobodomiselno in narodno zavedno inteligenco.
V svojih pesmih je izpovedal bratstvo, enakost, svobodo in ljubezen do domovine. Našo besedno umetnost ije povzdignil na raven kulturno visoko razvitih narodov.
Svoja najgloblja čustva ljubezni do svojega naroda, je izpovedal ter itako nazorno dokazal, da slovenščina ni le jezik hlapcev, kot so trdili tedanji nemški gospodarji naše domovine.
Svoja najgloblja čustva, ljubezni do svojega naroda, je izpovedal v svojih pesmih.
Ko so nas tujci izbrisali iz zemljevidov, Evropa je onemoglo ječala pod Hitlerjevim škornjem, se je naš narod pognal v spopad, ki mu ni bilo videti konca.
Njegova upornost, borbenost in ljubezen do domovine, nam je bila vzgled in smerokaz v tistih strašnih dneh evropskega mraka.
P. F.
^ Št. 2 — februar 1974
Poslovni sestanek
10. 1. 1974 'je 'organizirala tovarna Tosama na Bledu sestaneik s poslovnimi partnerji tobačnih (tovarn in poslovnim združenjem tobačne imdusitri ja.
Sestanka so se udeležili predstavniki tobačnih tovarn iz: Ljubljane, Rovinja, Zagreba, Niša Banje Luike, Kumanova, Skopja, Prilepa Beograda in Makedonija tobaka iz Skopja j
TOSAMO so zastopali: direktor tov. Slavko Bajec, (vodja komreoi-ainega sektorja itov. Babnik Janez, in vodja prodaje tov. Perše Franc.
Direktor ljubljanske tobačne tovarne tov. Simončič:	»Osebno
smatram, da je pionirsko delo »TOSAME« na (področju cigaretnih filtrov im s tehnologijo, iki ste jo razvili, rešila našo tobačno ndusitri-jo eksploatiranja s strani itujih firm, ki izdelujejo enake antiikle. Žal smo glede surovin še vedno v podrejenem položaju, vendar sem prepričan, da bo tudi ta problem ob skupnem reševartju odstranjen.
S »TOSAMO« je biilo lin je še vedno užitek sodelovati. Med nami ni ibilio nesporazumov, tako ko-retnih in prijateljskih odnosov si
ograd: »želim vam čestitati za petdesetletnico — upam, da še ni prepozno. Sodelovanje med nami je bilo vedno na visoki ravni. Prepričan sem, da boste uspeli v nabavi repro materiala. Vaš pristop do »tobak ar jev« nas je presenetil. Hvala vam.«
Proizvodnja
lastne energije
v preteklem Jatu smo imeli v proizvodnji sanitetnih izdelkov večje zastoje, zaradi redukcije električne energije. Posledice pomanjkanja električnega toka so vplivale na naše rezultate dela. Kljub temu, da smo v času redukcije v mesecu septembru ,in decembru or-ganizirali proizvodnjo (tako, da bi bilo čim manj proizvodnih zgub, smo imeli v teh obdobjih cca 12 % izgubljene proizvodnje.
Kako bo v prihodnjem obdobju vplivala energetska kriza na našo proizvodnjo je odvisno od številnih činiteljev. Na splošno prihajamo v obdobje štednje energetskih virov. Pri nas še lahko z večjo verjetnostjo pričakujemo obdobja pomanjkanja električne e-nergije. Spodbudne so sicer hitre akcije za izgradnjo novih elektrarn in daljnovodov, s katerimi se bo zmanjšalo odstopanje med porabljeno in proizvedeno elektro energijo.
Na 37. redni seji poslovnega odbora je bil sklep, naj strokovne službe pripravijo tehnično — ekonomski elaborat in predlagajo organom najprimernejši predlog. Iz dosedaj zbranih podatkov je razvidno, da bi bila celotna investio’ ja za proizvodnjo lastne energije v vrednosti 1.400.000.— dinar jev. V ta znesek je vključen diesel-elektro agregat z vso potrebno avtomatiko in povezava z obstoječim omrežjem. Strokovne službe predlagajo izbiro agregata z močjo 400 W. S tako močjo agregata bi lahko premostili tudi 50 % redukcije električnega toka, oziroma s tako močjo agregata bi lahko normalno obratovalo polovica naših instaliranih moči. Taka velikost agregata smatramo, da hi bila najprimernejša z ozirom na naš proizvodni proces v posameznih oddelkih.
Nujnost nabave agregata smo že napisali tudi v načrtu o vsesplošni ljudski obrambi. Smo torej pred odločitvijo za investicijsko naložbo, od katere kolektiv ne more pričakovati rentabilne proizvodnje, prav zato mislim, da bomo celotno zadevo temeljito premislili in pri tem ne hi smeli mimo dejstva, da gre za širši interes naše družbe, da se zagotovi redna proizvodnja sanitetnega materiala.
dipl. ing. Franc Peterlin
Kljub osnovnemu namenu sestanka — podpisu pogodb za 1974 je bilo govora tudi o težavah, ki so povezane z dobavo potrebnih materialov za izdelavo cigaretnih filtrov
Sestanek je bil organiziran z namenom, da se sklenejo pogodbe z našimi odjemalci cigaretnih filtrov, obenem pa so bili seznanjani z našimi napori za zagotovitev osnovnih surovin, ki jih na domačem in tujem tržišču primanjkuje ali pa jih dobavitelji zadržujejo, ker pričakujejo nove cene, ki so posledica energetske krize, ki (je zajela svetovno gospodarstvo.
Ob tej priložnosti so predstavniki naše tovarne seznanili naše partnerje tudi z napori pri tehnološki izboljšavi im novitetah naše delovne organizacije pri izdelavi čigaratmih filtrov.
V diskusiji so poslovni partnerji izrazili pripravljenost, da se morebitne motnje pri dobavi surovin, kakor tudi ostale 'težave rešujejo skupno.
Vrednost zaključnih pogodb za cigaretne filter paličice, je za našo delovno organizacijo po besedah našega predstavnika, tov. Peršeta, ki se je udeležil tega sestanka, nad pričakovan ji. Če se izrazimo v številkah ije ta vrednost dosegla 62.513.950,00 N din.
O uspešnosti tega sestanka morda nekaj zanimivih izjav predstavnikov tobačniih tovarn.
želimo tudi v bodoče. Veseli me, ko vidim, da imate urejeno službo informiranja. Pri nas smo še na začetku. Da je delavec lahko resnično dober in ustvarjalen samouprav-Ijaiec, mora biti dobro informiran.
Predstavnik iz Zagreba: Tosama
2.	Tov. Josip Gerzanič: »Tosama je s svojim vetlikim prispevkom pri izdelavi cigaretnih filtrov pristrigla peruti izkoriščanja zapadnih firm. Med nami ni prišlo nikdar do nesoglasij. Vse probleme, ki so nastajali, smo skupno reševali in uspešno odstranili. Smatram, da je naše sodelovanje lahko marsikomu za vzgled«.
Prestavnik iz Kumanovega: »Vedno smo uspešno sodelovali. Tudi v bodoče bo tako — v to sem trdno prepričan. Problem cen —le te so danes problem v vsem svetu — bomo z razumevanjem med seboj pravgotovo rešili.
Predstavnlilk iz Niša:	»Naši
problemi so znani, vendar sem prepričan, da so rešljivi, seveda je potrebno skupno dogovarjanje in medsebojno razumevanje. Današnji sestanek nam Ije dokaz, da so naši pogledi enotni. Mislim, da smo o-pravili koristno delo.«
Predstavnik Centrotobaka Be-
F. P
Naš razgovor
To številko »Tosame« bomo prejele pred našim praznikom — praznikom žena. In da bo ta praznik res naš, sem si izbrala za sogovornico v tem irazgovom mamico štirih še majhnih otrok in našo dolgoletno sodelavko FANIKO PIVČEVO.
Ko sedi maspnoiti mene tako drobna in krhka, si kar ne morem tnisliti, da je ona itista mamica 4 neubogijenčkov, pa hišo gradi in... Mnogo dela ima, saj pravi, da zvečer že vsa okolica mirno spi, ko ona še vedno pare, lika, pospravlja. Računa in računa, kako ho plačala obrtnika, nabavila ta in ioni material. Zares, občudu-liem jo, kako zmore vse to, iki nič tarnajočega ni v njej.
»Fanika, spominjam se vas, ko ste še kot mlado dekle pridno delovali v naših organizacijah — mladini, gasilcih, kakšne spomine na takratne dni imate?
»O, ja, to je bil čas brezskrbnega življenja, čeprav nismo imeli takih možnosti kot so danes. Na tekmovanja in izlete smo se odpeli]ali s tovornjaki ali peš in kakšno prešerno veselje nas je spremljalo.«
»Zdaj, ko ste poročeni in imate lepo družino, časa za kaj drugega ni, kako pa spremljate življenje v tovarni?«
»še vedno delam po 4 ure — P-ridem zadnje minute in po končanem delu hitro odhitim domov, tako, da že dalj časa nisem priso-strovala kakšnemu sestanku ali brala zapiskov in drugih obvestil.
S samoupravnim sporazumom Pa sem se seznanila in ga tudi podpisala.
»Kako se počutite med sodelavkami, o čem teče vaš pogovor in kakšno je razumevanje z vašim vodjem oddelka?«
»S sodelavkami se dobro razumemo, pogovarjamo pa se največ o otrcoih, šoli, gospodinjstvu, pa o draginji, ki je zadnje čase tako obremenila naše žepe!
Zelo pohvalno se moram izraziti o oddelkovodji. Pravična je in razumevajoča, vselej te razume...«
Ko se pogovarjava o tem hitrem skoku cen, mi Fanika brž seže v besedo in pravi:
»Oh, da bd se vsaj malo povečali osebni dohodki, vsaj tistim, z naj-nižjimi. Mislim, da so v zadnjih letih veliko zgradili in tovarno modernizirali, zdaj pa bi se malo u-stavili pri plačah.
»Da ste se odločili za gradnjo hiše, bi rekla kar brez vprašanja, da vas je v to prisilila prav mnogoštevilna družina. Čeprav zaradi nje gradite še težje. Osebni dohodki vaše družine niso tako visoki, stanujete v bloku, kupiti morate prav vse? Kako razporedite denar, da je družina sita in oblečena, da gradnja teče naprej?«
»Predvsem, imeti moraš trdo voljo; hrana mora biti, pri obleki mi pomagajo sorodniki, za gradnjo sva z možem dobila nekaj posojila, pa bo šlo. Odreči smo se mogli marsičemu. Otroci si že dolgo želijo videti morje. Ne, ni govora, še na nedeljski izlet ne gremo! Edino in naj več je zadovoljstvo imam, ker imam zdravo družino in dokler bom zdrava jaz sama...
Pri item vesela pove, da ves čas zaposlitve ni bila niti en dan v bolniški, seveda, razen v porodniškem.
»Dela imate ne le veliko, preveč — ali vam kdo od članov družine priskoči na pomoč pri delu?«
»O, da! Starejša hčerka me mora kar nadomestiti pri naj mlaj šem — ga okopa, nahrani, prav tako mož in ostali otroci, vsak po svojih močeh- Na vse jih navajam, ker sem prisiljena v to, vem pa tudi, da jim to v življenju ne bo prav nič škodilo!«
»Saj se vas ne upam vprašati za vaš prosti čas, ampak vseeno, ali kdaj vzamete vsaj trenutek časa za svoje majhne — skrite želje?«
»Edinole za našo »Tosamo«, ki jo vsak mesec težko pričakujem, prečitam. Največkrat je to pozno ponoči, ko družina leže k počitku, jaz pa »Tosamo« v roke in prečitam prav vse, pa naj si bo o proizvodnji ali drugih strokovnih zanimivosti«.
»Imate kakšne pripombe in želje na naš mesečnik — bi se moral v čem dopolniti ali je česa preveč?«
»Ne, ne, prav nič mu ne manjka in prav nič ni odvečnega v njem! Ko si uredim dom, se bom tudi jaz oglasila s kakšnim člankom. Rada pišem, samo mir moram imeti, tega pa bo v novi, prostorni hiši dovolj«, smeje konča Fanika svoj pogovor.
Želimo, da hi se ji ita kmalu uresničilo, mi pa jo z veseljem pričakujemo v naši »Tosami«!
»In na kraju še — kakšen bo njen dan — 8. marec?«.
Tak, kot vsi drugi dnevi — le kočice njenih otrok ji bodo stisnile v roko dobre in skrbne mame, šopek nabranega teloha ali mačic!
V. BERLEC
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem iz oddelka »Uprava« oziroma — tajništva za pozornost in lepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na njih. Obenem se zahvaljujem tudi za pozdrave in dobre želje v času moje bolezni.
Hvala tudi podjetju za podarjeno knjigo v spomin.
JOŽE ŠTRUKELJ
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage mame Apolonije Kurent, se iskreno zahvaljujem sodelavkam konfekcije za denarno pomoč in iskreno sožalje.
KRISTINA AVBELJ
V člane novoizvoljenega DS imam popolno zaupanje
1.	DS je »oborožen« z novim statutom in s samoupravnim sporazumom. Kaj prinašata (ta dva dokumenita novega delavcu in DS?
Statut in samoupravni sporazum dajeta delavcem ikakor tudi DS zelo široko demokracijo pristojnosti in neposrednega upravlj ani a. Ustanovljenih je bilo 10 organizacij škili enot in poleg tega po nekaterih oddelkih še delovne skupine iz česar se da sklepati, da novi samoupravni sistem izhaja od spodaj navzgor.
2.	Pred tem ste bili predsednica OMR. Koristile vam bodo izkušnje pridobljene na sejah tega organa. Delo v DS je odgovorno in zahtevno. Končno so tu sprejeti vsi pomembni sklepi, ki vplivajo na dolgoročno usmerjenost delovne organizadije pa tudi na poslovno politiko. Kaj bo potrebno storiti, da bo letni gospodarski plan, ki ga je DS na prvi seji odobril, v polni meri realiziran?
Preštudirati statut
BESEDO IMA NOVOIZVOLJENA PREDSEDNICA DS tov. IVANKA OGOREVC
Res je, pri vsakem delu si človek nabere določene izkušnje, vendar le s tistega področja na katerem dela. Delo odbora za medsebojna razmerja mi je namreč zelo »ležalo«, zavedam pa se, da so pristojnosti oziroma delo DS mnogo bolj odgovorne in zahtevne. Vseeno pa gledam na poslovno politiko podjetja optimistično in tudi v člane novega DS imam popolno zaupanje, saj imajo že vsi določene izkušnje. Upam, da s skupnimi močmi in z dobro pripravljenim gradivom za seje, ne bo težko reševati nalog, ki stojijo pred namii.
Da pa bo novosprejeti letni gospodarski plan realiziran, pa bo treba predvsem delati oz. dobro delati, saj je postavljen na 100% izkoriščenost obstoječih kapacitet. Zato bodo morale tu odigrati važno vlogo nekatere strokovne službe, da bo lin to pravočasno na zalogi dovolj repromateriala, kakor tudi ostalih pomožnih materialov, ki neposredno vpliva jo na nemoten proces proizvodnje.
P. F.
in samoupravni
3.	Kakšne nove pravice bo dobil delavec z novim samoupravnim sporazumom in statutom?
Vsakemu članu kolektiva je bilo omogočeno, da se seznani s spremembami, z novim statutom in samoupravnim sporazumom. To je dolžnost vsakega posameznika; V kolikor pa teh aktov ni obdelal, potem bo to samo v njegovo škodo, kajti pravice, ki so mu zagotovljene v teh dokumentih, bo lahko u-veliijavljal le tisti samoupravljalec, ki jiih pozna.
4.	Kaj želite svojim naslednikom?
Našim naslednikom želim, da bi uspešno iin vestno opravljali svojo dolžnost v korist delovnih ljudi. Priporočam jim, da preštudirajo statut in samoupravni sporazum. Le poznavanja teh temeljnih aktov jim, bo omogočalo, da bodo ustrezno sodelovali na sejah in ukrepali.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem članom DS za prispevke v razpravah, ki so doprinesli, da ie bilo naše delo uspešno. Prav tako se zahvaljujem strokovnim delavcem za podana gradiva.
Humanosti je vsak dan manj
sporazum
Ob sprejetju novega statuta in samoupravnega sporazuma,_ je potekel mandat tudi DS, ki je svojo nalogo uspešno opravljal polni dve leti. O naporih in uspehih DS nam je pripovedoval tov. Peter Kočar, ki je bil predsednik DS.
1.	Tov. Kočar DS je potekel mandat. Kako ocenjujete njegovo delo v pretekli mandatni dobi?
V naši mandatni dobi se je zvrstilo 11 rednih in 2 izredni seji. Sliši se malo, vendar so bile naše naloge težke. Med najtežjimi je bila vsekakor naloga pri sprejemanju novega pravilnika o delitvi OD, ki kljub dobri pripravi ni najboljši. Sprejeli smo razrešnico prejšnjega direktorja, ki je odšel v pokoj.
Tudi voljeni e novega direktorja ni bila lahka naloga. Ni nam bilo vseeno kdo bo vodil našo delovno organizacijo.
Sprejeli smo sklepe o nabavi novih strojev, prizidkov v oddelkih itd.
2.	Kaj je povzročalo največ težav pri delu DS?
Kočar Peter — statut in samoupravni sporazum mora vsakdo dobro poznati.
Težave pri delu DS so bile predvsem na začetku mandata, predvsem zato, ker smo bili premalo seznanjeni s samoupravljanjem pa tudi s statutom podjetja. P. F.
S tov. Juterškom sva se srečala v mizarski delavnici. Prijeten sogovornik je. Njegov nasmeh daje slutiti, da mu je bližina človeka potrebna. Nisem se zmotil.
1. Želeli bi, da se kot novoizvoljeni predsednik OMR, predstavite našim bralcem. Ker smo šele na začetku mandatne dobe OMR, bi bilo mogoče, dobro da preskočimo standardna vprašanja, ki so ob takih priložnostih običajna.
Povejte nam raje nekaj o svojem poklicu, ki je sicer splošno znan, pa vendar vidim, da se pravzaprav nekaj posebnega. Ali se motim?
Mislim, da se mi posebej ni treba predstavljati. V podjetju sem že 22. leto, in to delovno mesto zasedam 17. leto. Res, da sem mizar, vendar pa je bilo v začetku vse kaj drugega, kot pa pri privatniku, kjer sem bil pred odhodom k vojakom.
Prve dni sem bolj začudeno o-pazoval, kaj se dela in kako? Pozneje pa sem se kar dobro počutil pri delu. Prej pa v svoje delo nisem bil siguren. Vsa trakotkalska dela sem delal ročno in zelo primitivno, kar je danes skoraj težko Nadaljevanje na strani 7
verjeti. Npr. zobato letev, iki 'je bila dolga coa 4 m, limela pa je preko 400 zob, sem izdelal ročno. Danes |je vse ito že preteklost.
Na vprašanje, da ,.je ito nekaj posebnega, mislim da ni, saj (je vsako delo po svoje zamotano lin zanimivo dn če se (izpopolnjuješ, je prav preprosto.
2.	Ali ste imeli možnost izpopolnjevanja?
Prav tu pa je pri nas precej težav, je že stara praksa, da če nisi v direktni proizvodnji, ne pomeniš nič, pa čeprav je po mojem mnenju 99% popravil in remontov narejenih prav v pomožnih obratih.
Možnosti izpopolnjevanja nisem imel nikoli. Ker sem se sam poglobil v delo pa je z malo truda šlo.
Imel sem željo, da si ogledam tovarno v Varaždinu, da bi vsaj delno spoznal način, kako se delajo čolnički, pa sem šel za spremljevalca s tovorniaikom v Zagreb, tam sem razkladal robo, potem pa naprej v Varaždin po stroje. Seveda nisem imel prilike, da bi si vse ogledal, iker so stroje enostavno u-stavili. To so bile vse moje možnosti kar mi ijih je podjetje nudilo.
3.	Izvoljeni ste bili v organ, ki včasih rešuje občutljive probleme, ki zadenejo v živo — v človeka. Naj si mislite o ljudeh nasploh, o okolju v katerem živite in delate?
To drži, da je OMR organ, ki se bo moral spoznati s problemi Posameznikov. Da je delo z ljudmi yse drugo kot hvaležno, mislim, da te to vsakemu znano.
Ljudje smo danes več ali manj vsii materialisti, potem pa šele pri-liatedji. Smo kratkovidni. Humanost se je izgubila v tem tempu življenja. Medsebojnega razumevanja je zelo, zelo malo.
4.	Ob kateri priložnosti ste se v tovarni najbolj prijetno počutili?
Ker je bilo teh precej, se je zelo ktežo odločiti za eno izmed njih.
P. F.
Dan ima samo 24 ur
Predstavlja se nam tov. Lojzka Roljc, vodja oddelka v konfekciji. V letu 1973 je bila izvoljena za poslanko Gospodarskega zbora SRS. Prisluhnimo, kako vsklajuje vse ob veznosti — v tovarni — kot poslanka dn mati 12-latnega sina.
Vodja oddelka sem od junija leta 1970. Prej pa sem bila osem let vodja izmene. V tem oddelku je zaposlenih 155 ljudi, od tega štirje moška sodelavci. Ostale so ženske.
Konfekcija je oddelek, kjer se vsi izdelki izdelujejo v končni faza, torej za prodajo na trg. Izdelkov je veliko cca 120, vsi pa se izdelujejo v različnih velikostih, iz različnih materialov in so različno pakirani. Zato je potrebno dosti časa, najmanj 2 leti, da v grobem spoznaš vse materiale iz katerih se ti izdelki izdelujejo. Nekdo, ki že pozna dela v konfekciji bo morda rekel: »Oh, gazo pa menda že poznate, pa kaliko blago in tetra, saj drugega pri nas ne delamo.« Če pa bi obenem pomislil, da je to gazo treba predelati v naše končne izdelke, da jo je treba za vsak izdelek drugače razrezati, zravnati, zložiti, zaviti v pergament, potem dati v ustrezne ikartonoke in končno zapakirati v kartone za prodajo, da je teh (izdelkov veliko, bi pa morda pomislil drugače. Poleg še vsega ostalega kompletiramo izdelke; to so avto apoteke, sanitetne torbice in omarice, razne sanitetne torbice z različnimi vsebinami in da je v vsakem od artiklov, od najmanj 10 do največ 25 izdelkov in to spet sterilni, neste-riini- stisnjeni (prešani), zavarjeni v polietilenske vrečke, zgumirani itd. To naj bi bil samo kratek in grob oris dela. Poleg teega se po-jevlja še težava pri organizaciji dela ,saj moramo delati vsak mesec skoraj vse artikle, nekatere v zelo majhnih količinah, samo nekaj dni. Zato so nekatere ženske tudi nezadovoljne, saj morajo opravljati veliko del v enem mesecu, (kar mi prijetno niti zanie niti za nas, M moramo delo tako organizirati. Velikokrat tudi zmanika raznega materiala v skladišču in spet je treba delo prekiniti.
Druga težava s katero _ se srečujem kot vodia oddelka je naslednja:	V oddelku so zaposlene
ženske in to samske, poročene, raz vezane, vdove in matere samohranilke. Vsaka ima svoje probleme in itežave, ki velikokrat vplivalo tudi na samo dejo. Tu so mlada dekleta, ki se želiio še nadalie izobraževati in zato delati samo v dopoldanski izmeni. F.nak problem ie z malerami. ki daieio otroke v vrtce, sai so ti odm-ti samo v dopoldanskem času. Nadalie ie veli-
ko žena, ki imajo zdravniška spričevala, da me smejo opravljati vseh del, med njimi je tudi veliko takih, ki so bile premeščene iz drugih oddelkov, kjer so (imele tudi večje osebne dohodke, zato so nezadovoljne, saj niso več tako spretne, da bi lahko opravljale ročna dela v komfekcijii, ki so najnižje vrednotena v podjetju.
Tov. Rojc Lojzka — poslanka Gospodarskega zbora SRS
V oddelku samem nam tudi primanjkuje, oziroma jiih sploh ni, priročnih skladišč, 'tako da je material velikokrat naložen med mizami. Nekaj prostorov (to so izdelava mavčevih ovojev in tiskarna), so precej oddaljeni od same konfekcije, kar tudi ni prijetno.
To bi bilo le nekaj težav im problemov, s katerimi se srečujem kot vodja oddelka, vendar mislim, da bi se dalo marsikaj premostiti in odpraviti z dobro voljo in razumevanjem za to pristojnih služb.
Marca 1973 sem bila izvoljena za poslanko gospodarskega zbora SRS. To je bilo zame nekaj novega in odgovornega. Spraševala sem se, če bom kos vsem nalogam, ki so bile poleg odgovornosit na delov-enm mestu in doma, postavljene perd mene. Ko sem prvič stopila v dvorano skupščine SRS in sem opazovala same resne, zamišljene dn nepoznane obraze, mi je bilo kar nekam tesno. Potem pa sem dobivala iz dneva v dan vedno več dopisov, osnutkov zakonov, predlogov, mnenj raznih komisij, odborov itd. Vse to pa je treba pregledati, prebrati, če hočeš slediti dogajanjem na sejah, če hočeš biti Nadaljevanje na strani 8
Potrudimo se za dobre odnose
Prva služba je vsekakor prelomnica v življenju posameznika. Novo okolje — novi ljudje, odgovornost itd., povzročajo nemir dn včasih negotovost.
Zato je nad vse pomembno, da ob prihodu novi sodelavec, doživi prisrčen An .tovariški sprejem ter pomoč pri uvajanju v delo. Nič manj pa ne velja to tudi za starejše ljudi, ki so v okviru podjetja premeščeni na nova delovna mesta, bodisi zaradi zdravja ali kakršnegakoli drugega vzroka.
Ali bodo novi delavci An delavci ob premestitvah dobili prijeten vtis, je veliko odvisno od nas, kajti prvi vtisi se človeku vtisnejo globoko v spomin An tu ostanejo za vedno. K nam v konfekcijo je z različnih obratov premeščeno mnogo delavk, predvsem iz zdravstvenih razlogov.
Topel sprejem dn vljudni napotki bodo gotovo pripomogli, da se bodo v nov delovni krog hitreje vključili.
Ob moji premestitvi na odgovornejše delo — pomočnika mojstra sem tudi sama doživljala nekaj podobnega. Morda ne bo odveč če o tem spregovorim nekaj besed.
Premestitev na novo odgovornejše delovno mesto — pomočnika mojstra — je vzbudila v meni prijetne — od časa do časa pa tudi zaskrbljujoče občutke. Nelagodnost vzbuja tudi skrb, ali bo lahko zadostila zahtevam novega delovnega mesta. Slovo od dolgoletnih tovarišic, s katerimi smo preživele veliko lepih, pa tudi žalostnih tre-nutkov, ni lahak. Občutek, da si
DAN IMA SAMO 24 UR
seznanjen z gospodarstvom naše republike dn se pravilno odločati ob sprejemanju raznih zakonov in odlokov. Potem stalna vabila na seje skupščine, raznih odborov, seminarjev itd. Seveda vsega tega človek ne zmore, saj imam .poleg odgovamositi v službi — na delovnem mestu, odgovornost tudi doma, saj sem že šest let vdova in imam 12 let starega sina, ki je še kako potreben vzgoje in ker nima očeta, sem mu tem bolj potrebna, saj mu moram biti v eni vlogi oče m mati, mislim, da je tudi to odgovornost družbi, da bi postal dober državljan. Obenem moram biti še gospodinja, saj prehrana pri nas ni urejena, da bi vsaj ito breme stresel z ramen.
Pii vseh teh na (kratko opisanih problemih velikokrat zmanjka časa, saj ima dan samo 24 ur. Obremenitev je res težavna, volja pa premaga vse ovire.
Rojc Lojzka
nekomu nadrejen, da ne bo več tako kot je bilo prej, ko sva sedeli pri enakem delu, mi je vzbujala skrb — čeprav sem si dopovedovala, da se ne bo nič spremenilo. Dvomi pa so ostajali. In res se je potrdilo v nekaterih primerih, da so se prejšnji dobri odnosi sklalili, pa čeprav sem se trudila, da bi do tega ne prišlo.
V veliko pomoč pa so mi vlo-dja oddelka v konfekciji dn mojstri — tako, da moj prehod iz delavke na pomočnika mojstra, ni
Na redni letni konferenci, ki je bila decembra meseca leta 1972, si je na novo izvoljeno predsedstvo zastavilo naloge, ki naj bi se rea-iizArale tekom leta 1973.
Cilj vseh teh nalog je bil: čim večja angažiranost mladine, na političnem kulturnem in športnem področju.
Z velikim elanom in voljo smo se lotili tega dela. Tako smo že januarja in februarja organizirali mladinska športna tekmovanja v kegljanju in šahu.
Za dan mladosti smo se udeležili občinskih športnih tekmovanj, jih je organiziral OK ZMS Domžale. Tu smo dosegli nekaj dobrih rezultatov, posebno še v namiznem tenisu.
V	letu 1973 je Tosama Domžale slavila 50 letnico svojega obstoja. Sodelovali in pomagali smo organizacijskemu odboru, da so vse prireditve nemoteno potekale.
Udeležili smo se tovariškega srečanjem z našim kooperantom iz Senožeč in se pomerili v treh športnih panogah.
V	letu 1973 smo organizirali ekskurzijo. Obiskali smo Novo mesto, Kostanjevico dn se nazadnje ustavili v Čateških Toplicah.
Večji poudarek smo v preteklem (obdobju dajali politični dejavnosti naše organizaciji e. V pre jšnjih mandatnih obdobjih je bilo čutiti pomanjkanje ravno na tem področju. MA Tosama je aktivno sodeloval pri obravnavi novega Statuta podjetja in Družbenega sporazuma o delovnih razmerjih delavcev in dal svoje pripombe, ki so bile tudi delno osvojene.
Sodelovali smo tudi v fazi predpriprav volitev v samoupravne organe v našem podjetju. Na sestankih smo obravnavali posamezne mladince, ugotavljali njihove kvalitete in tiste, 'M so ustrezali kri-
bil tako »strašen«, kot sem si v začetku zamišljala.
Ko opazujem težave, s katerimi se včasih borijo ter voljo, ki je prisotna v njih za premagovanje ovir sklenem pri sebi, da bom le s trudom in znanjem — veliko se še moram naučiti — uspela premostiti vse pomanjkljivosti.
Ob koncu naj dodam, da sem prepričana, da se bodo odnosi — ki niso slabi — še .izboljšali.
Verjetno je, da so vse moje predhodnice zadevale na iste težave, kot sem sama. Uspešno so jih razreševale, zakaj jih ne bi ob skupnem delu tudi jaz?
M. A.
terijem, predlagali za samoupravne organe.
Za preteklo obdobje se lahko pohvalimo za boljše dn tesno j še so-deLovanje z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami. Sadovi tega so bili vidni, saj smo imeli dokaj olajšamo delo. Sindikat in ZK sta pokazala dosti razumevanja za naše probleme. Od decembra meseca dalje deluje naša mladinska organizacija v sklopu sindikata, kot samostojna sekcija z lastnimi odločitvam .pod nazivom Aktiv mladih delavcev.
Ob koncu naj še povemo, da smo po oceni Občinskega komiteja ZMS Domžale ena najboljših mladinskih organizacij v delovnih organizacijah. Vendar se zavedamo, da je v našem delu še dosti pomanjkljivosti. Upamo, da bomo s tesnim sodelovanjem sindikata in naše organizacije in s pomočjo ZK in še večjo lastno voljo, dosegli vse cilje, iki si jih bomo zastavili na konferenci v mesecu februarju.
Predsedstvo
HUMOR
PODRAŽITEV ELEKTRIKE
Ribarnica je Sklenila, da bo podražila cene električnim skatom in električnim jeguljam.
Koliko sem dolžan za popravilo avtomobila?
2000!
Kaj?- Saj to je nemogoče. Vaše delovne ure so vendar dražje kot zdravniške!
Že mogoče, gospod doktor. Toda kar pomislite: vli se že od Adama naprej ukvarjate z enakim človeškim telesom, nam pa pripeljejo skoraj vsak mesec v popravilo novo znamko avtomobila.
Delo MA Tosama v letu 1973
Število obrokov pada
Lato ije minilo, niso pa minile -težave, s katerimi smo se srečavali delavci v okrepčevalniai.
V okrepčevalnici sem zaposlen že dobro leto. Sedai so mi naloge m težave veliko 1 jasna) še. Smatram, da mnogi izmed delavcev vir dijo s strani okrepčevalnice več slabega kot dobrega, velikokrat pa se pojavijo v »Tosami« članki, predvsem pa šale na račun okrepčevalnice, žal velikolkrat neopravičeno.
Vsi vemo, da se naša tovarna teodennlziira in s (tem postaja števno delavcev, (ki rabijo za okrep-čnilo malico in napitke večje, toda veliko število ije (takih., ki z današnjo izbiro in postrežbo malice ni-Sov zadovoljni. Nihče pa ne vidi težkih pogojev dela v okrepčeval-naci. Omenim na skromne de tesne Prostore: skladišče, kuhinjo in ije-dilnico.
Kljub vsemu pa je bilo preteklo leto v okrepčevalnici pestro in zanimivo. V začetku smo zjutraj Postregli s kavo, tako da je za pripravo malice ostalo zelo malo ča-Sa- Velika sprememba je nastala ? nabavo avtomata za napitek, ki te bistveno spremenil potek dela te Priprave malice. So pa še Itaki, ki bi zgodaij zjutraj še vedno radi dobili (kavo, cigarete, velikolkrat pa tudi malico.
Nova blagajna nas je precej razbremenila in poenostavila delo.
Omenim naj še to, da je možnost skladiščenja zelo slaba, s tem Pa tudi možnost izbire manjša. Re-šttev je v izgradnji večjih, modernejših prostorov.
Zaradi podražitve 'tople malice, se je število obrokov drastično zmanjšalo, kar ije še povečalo vrste pri postrežbi hladne malice. Ker je topla malica med delavci zaže-Ijena in ,potrebna, bo potrebno v tej smeni storiti določene korake za primerno rešitev, itako glede u-godnejše cene, kot tudi pestrejše izbire obrokov. S povečanjem regresa hi gotovo povečali število kandidatov za toplo malico.
Inventura drobnega inventarja
v okrepčevalnici je pokazala, da manjka lončkov, kozarcev, skodelic za kavo 'itd. Odnos nekaterih delavcev z inventar jem je včasib (milo rečeno) prav čuden. Reda in časa za delitev malice, se le redko kdo drži. Vstopanje v kuhinjo pa prav gotovo ne pospešuje higiene v kuMnjit
Kot zanimivost naj omenim, koliko smo v preteklem letu pojedli:
—	108.000 kom žemelj
—	1.650	kg	Lj. salame
—	1.650	kg	kruha
—	2.200	kg	hrenovk
—	2.100	kg	klobas ipd.
Omenjene številke dovolj zgovorno povedo, da so morale delavke v okrepčevalnici v preteklem letu pridno rezati in pakirati salamo, da je bil lahko sleherni član v tovarni postrežen. S tem hočem reči, da zaslužijo pohvalo v večji meri, žal slišijo tudi pripombe, ki niso primerne za objavo.
V latu 1974 želim, da bi dobili novo menzo, ki bo delavca privlačila, obenem želim, da bi uporab-
niki menze skrhneje ravnali z inventarjem, kajiti vsaka izgubljena žlica pomeni denar, ki gre iz žepa nas vseh. V imenu svojih sodelavk in tudi v svojem želim, da bi tudi v tem letu plodno in tovariško sodelovali z vsemi, ki prihajajo k nam, da si potešijo žejo in glad.
Štrukelj Marjan
REKREACIJA
Statistično je ugotovljeno, da procent tl uda v bolniškem staležu vedno raste. Seveda se bomo vprašali zakai 7 Vendar pa to ni nič čudnega, če pogledamo. Razvoj človeštva, stopa s takimi koraki naprej, da mu človek komaj sledi. Skoraj vse fizično delo opravljajo stroji in razni aparati, človek pa samo skrbi, da bodo ti stroji najbolj racionalno izkoriščeni. Uporablja samo svoj razum, zanemarja pa svojo fizično energijo. Ker ne uporablja svojo fizično moč, mu krni njegov organizem. Vsaki nenadni vplivi na človeški organizem, so lahko nevarni, ker je človek neodporen in dokaj dovzeten za razne bolezni. Vse pogosteje se sliši, da je ta ali oni človek dobil srčni napad.
Sprašujemo se, kako vse to preprečiti?
V našem podjetju smo organizirali rekreacijo, ki je namenjena predvsem starejšim članom našega kolektiva lin pa ženam, ki ne morejo aktivno sodelovati v raznih športnih društvih. Vsak torek ob 19. uri se zbere v telovadnici v osnovni šoli Josip Broz Tlito na Roiah 30 — 40 članov našega kolektiva. Vsi so v športni opremi, kar je obvezno. Nato se začne 15-minutno ogrevanje. Ogrevanje vsebnje telesne vaje in pa tek, tako da se telo pripravi na nadaljne napore. Po ogrevanju (je na vrsti odbojka. V telovadnici je šest igrišč za mak) odbojko. Naenkrat lahko na vseh (igriščih igra 36 ljudi. Trening odbojke vodi tov. Borštnar, ki pomaga vsakemu posameznemu z nasveti. Poleg (Odbojke se lahko igra tudi košarka.
Rekreacija traja do 21. ure, nakar se lahko vsakdo stušira v garderobi.
Res je, da je udeležba članov našega kolektiva na rekreaciji premajhna, in res je da nas po prvi udeležbi na rekreaciji prav vse boli, vendar pa smo prepričani, da bo vsakdo, ki je vsaj enkrat stopil v to prijetno telovadnico, še prišel. Kajti vsak posamezni udeleženec bo lahko ugotovil, da po rekreaciji spi An lažje premaguje probleme in težave, ki se pojavljajo na delovnem mestu.
HAFNFR MARJAN
Poročilo samoupravnih organov
Člani samoupravnih organov so na svoiMh zadnjih sejah injiihove mandatne dobe sprejeli naslednje sklepe:
Še bi rad delal
Štrukelj Jože — želimo mu še mnogo zdravih in ustvarjalnih let.
»Halo, Tosama tukaj«, se je več kot 10 tet odlašal na naši strani telefonske žice — JOŽE ŠTRUKELJ, Iki ;e letos odšel rv pokoj.
Delo piri nas je začel kot skladiščnik, ko pa smo dobili 'telefonsko centralo, je Jože postal telefo-inii&t.
Vsi ga poznamo, da je delo o-pravl j.vl vestno, dosledno in pri tem pustil dakajšno mero zdravja. Vedno hiti vljuden, potrpežljiv, ustregli,iv, ito nekaj časa že traja, ampak človeku popustijo živci in leta tudi napravilo svoje.
»Še hi ,rad delal«, je rekel ob slovesu, »posebno sedaj, ko je vpeljana nova, sodobna telefonska centrala«. Ampak zdravje mu ni do-puščallo, odločil se je za pokoj, brž, ko je za to lizpolnil pogoje.
Doma, pravi, da mu ne bo dolg čas. Je namreč vnet zbiralec znamk in jih ima že kar zavidljivo zbirko. Znamko n imoči, posuši, poravna in jo vloži v album, kjer jih shirani tuje po državah in šeni j ah.
To je delo, ki zahteva natančnost iki vztrajnost. Da ima Jože res te vrline, smo se lahko sami prepričali in skušali se bomo zgledovati po njem!
Ko odhaja v zasluženi pokoj se mu še enkrat toplo zahvaljujemo za prijetno isodelovanje, z željo, da bi jesen svojega življenja užival še vrsto let zdrav in čil! BERLEC
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
9. ijanuar 1974
—	Pregled sklepov zadnje seje. Potrditev predlogov, da se [predvidena sredstva za rešitev stanovanjskih zadev v letu il974—1975, dajo v letni plan.
—	Sprejeli sklep, da začasne premestitve, ki so krajše od treh mesecev uredijo vodje sektorjev din direktor.
—	Bili seznanjeni, da je dne 7. 1. 1974 v poskusnem roku prekinila delovno razmerje tov. SušnJara Ana — snažilka.
—	Potrdili predlog, da se tov. Jani Vidergar — kontrolorki pri ciga-retnih filtrih izda odločba o premestitvi za nedoločen čas.
—	Odobrili finančno pomoč Težko atletskemu Mjubu Prevoje-Dom-žale za nabavo športnega orodja v znesku 1000,00 din.
—	ZB NOV Vir, nas je obvesitila, da smo dvakrat nakazali po 500 din na njihovo prošnjo, zato nam predlagajo, da enkratni znesek 500 din odobrimo kot dotacijo za leto 1972, ker v tem letu nismo finančno podprli organizacijo ZB NOV Vir,
HUMOR
Pri direktorju
Direktor tajnici:
—	Mi lahko sledite?
—	Kamor koli, 'tovariš direktor!
Masten vic
—	Janez, iti lahko povem masten vic?
—	Kar daj!
—	Sto kia Špeha!
Člani so predlog soglasno potrdili.
—	Tov. Dušanu Borštnarju dodelili denarno nagrado v znesku 1000,00 din iki knjigo v zaslugo,
kot najbolj zaslužnemu članu pri organizaciji 50- obletnice podjetja. Tov. Janezu Babniku oec. — predsedniku pripravljalnega odbora pa knjižno danilo. Ostalim članom odbora in vsem članom delovne organizacije pa OMR izreka javno zahvalo in priznanje.
—	Na delovno mesto »operaterja« v ekonomskoplanski sektor so sprejeli tov. Silvo Zajc iz konfekcije.
POSLOVNI ODBOR
11. januar 1974
—	Pregledali sklepe zadnje seje lin ugotovili, da so bili izvršeni.
—	Pregledali izvršitev plana proizvodnje in prodaje za mesec december istočasno so pregledali tudi število nadur, ki so bile izvršene v decembru.
—	Pregledali poročilo inventurne komisije in sprejeli več sklepov.
Ribničan je vprašan pni vojakih za dele puške: »Ja gver je sestau-len iz kopita, tora, muhe, petjalna, jarmena pa kvedra za manidijo.«
Madame de Stael nli bila lepega obraza, imela pa je čudovite roke in je pogosto nosila obleke brez rokavov.
»Kaj hočete«, je govorila. »Tze-baie kazati obraz, kjer ga pač imaš.«

Zimska idila. Letošnja zima je bila v tem pogledu zelo skopa. Manj idilične pa so smeti in nered v kolesarnici, kar nam gotovo ni v čast.
Kadrovske vesti
rojstni dan praznujejo od
11. 2. — 12. 3. 1974
Konfekcija:
6. 3. Brodar Mira, 16. 2. Cerar Jerca, 14. 2. Hančič Tinka, 7. 3. Križman Ivanka, 28. 2. Plivec Fani, 27. 2. Prašnikar Marija, 15. 2. Rus Angelca, 17. 2. Starbek Tinca, 12. 3. S tempelj Danica, 22. 2. Videmšek Marjeta, 13. 2. Zore Tinca, 23. 2. Zupan Firanoka, 2. 3. Kržičnik Maruša, 20. 2. Merkužič Marjan, 1. 3. Podrmiljšek Pepi, 19. 2. Flis Marija.
Mikalnica:
21. 2. Kocijančič Joži, 26. 2. Klopčič Francka, 7. 3. Pečnik Joži,
22.	2. šošter Ivanka, 11. 3. Šuštar Pepca, 8. 3. Vodlan Francka, 22. 2. Cerar Majda, 19. 2. Mohor Ljuba,
23.	2. štrukelj Marijai.
Belilnica:
26. 2. Zajc Albina.
Filtri:
28. 2. Lončar Viktor, 16. 2. Us Dani, 6. 3. Ulčakar Francka, 14. 2. Tarič Dragoslava, 4. 3. Fuks Kazi-niir, 25. 2. Pirc Danica, 17. 2. Mu-rič Miro.
Tkalnica ovojev:
13. 2. Rožič Vera, 12. 2. Sankovič Zdravka, 21. 2. Mestek Francka, 19. 2. Zabret Tilka, 14. 2. Bolhar Valči.
Avtomatska tkalnica:
I.	3. Mejak Tilka, 12. 2. Jesenko Tatjana, 12. 2. Cerar Valentina, 22. 2. Košir Ani, 20. 2. GnudndkJožL
Pripravljalnica:
24. 2. Rems Janez, 9. 3. Brodar Franc, 25. 2. Prelovšek Felicita, 22.
2.	Lisjak Marjeta.
Uprava:
12. 3. Narat Jože, 14. 2 Hanzlov-ski Tine, 16. 2. Mihelčič Julka, 6.
3.	Pavlič Pepca, 21. 2. Bajec Slavko, oec., 12. 2. Prelovšek Veronika, 3. 3. Vidergar Jana, 10. 2. Debevc Marjetka, 23. 2. Žavbi Marija.
Ekonomsko-planskl sektor:
4. 3. Laznik Toni, dipl. oec.
Računovodski sektor:
22. 2. Juteršak Zofka, 6. 3. Juvan Marija, 20. 2, Miš Albina, 22. 2. Pečnik Marija.
Pomožni obrati:
6. 3. Kosirnik Franc, 22. 2. Vidmar Jože, 16. 2. Pavlič Ivan.
Komerciala:
II.	3. Jovičič Boško, 16. 2. Vojska Pavla, 16. 2. Slapar Maksa, 24. 2. Gorjup Franc, 10. 3. Dečman Albin.
ODŠLI IZ PODJETJA
Štrukelj Jože in Šlibar Marija v pokoj, šušnjara Ana v poizkusnem roiku.
M. G.
ŽREB JE RAZDELIL NAGRADE TAKOLE
1.	nagrada: Presekar Marija
2.	nagrada: Pogačnik Jože
3.	nagrada: Prelovšek Mimi
i s EjA.L:I jZ E M ,	KVliEjliU
M':!®*4 K	RiE	sSjV	L	A	K
'S k	A:K 0	=:.	N	M.	_	_....
.... u v („1 v IR A	T	I	K A k??	C	E N	Z	U	RA
S J : ALT A Ta	r	oju--	M	l	T ES j	A' R; A i K

UTA & ! A S
L El t'o Iv r J a E b s
G E N T
u |T|A|-~:K|R |H ^VIEgikikHAk t n i
& I a is ’&.jo!t|k:arž,i r!i eitik risatvl«k,r-;s 1	Ia:r!a|j E V o'i?-
~"[B airIa [RIT
• A N A L I I« o V A < ...
' A N I S -jO,..
Sp l Z T 0 č H
=£0 M 0 E S K 0 B t!c D V ~'B U g. Pil A H E T S til k L.
U.I. I- ~ g p g'. $ i l 1 A D 10 111f
sir P AKTI R AT'l E M I felSilUlAjH ' I £ Ali kfejT IS A M AT S v a r A k a nt: RS s T O
T
R AD r E r a ;mP
o'c
I J RA
T ~. I IT E j G L E T R R D | A k J A K 0 L 0 I D
Izdala: TOVARNA SANITETNEGA MA-TERIALA — DOMŽALE Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — 1000 sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina Miš — blagajna, Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Pavel FURLAN — odgovorni urednik
NAKLADA: 950 Izvodov Tisk: »Papirkonfekcija«, Krško
Vatka Votek in Filter Filip
TOSAWO,09AM MA^l 0TKQClt CA it &&STE NAUČlllJ^
MAGIKA! ¥0\>ČN£<W/ ?