LETO XIII., ŠTEV. 248
SLOVENSKI
Direktor: Rodi «anboba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tlskjrna »Slovenskega poročevalca»
— Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ulica 5, telefon 6S-22 do $5-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/1I1n telefon 45-75 ln 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5 telefon 38-96, za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 —
Tek. račun NB 661-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
Cena
OlB 4i. OBLETNICI LJUDSKE MILICE
Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE
NAS SOCIALISTIČNI PROGRAM
v občinah ln okrajih mora biti v skladu
z vso našo politiko
Naša politična aktivnost se mora usmeriti tako, da bodo izvoljeni taki odborniki, ki bodo vodili dnevno socialistično politiko. Zaključna beseda tovariša Borisa Kraigherja
Zaključki zasedanja Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije
Po referatu in diskusiji o perečih političnih vprašanjih je Glavni odbor Osvobodilne fronte na svoji seji 17. oktobra 1952 sklenil:
1.	Volitve v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore predstavljajo trenutno najvažnejšo politično nalogo, ki zahteva najširšo politično dejavnost vseh organizacij Osvobodilne fronte v boju za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov zlasti v podjetjih in občinah in tudi v boju za utrjevanje naše neodvisnosti, naše obrambne moči nasproti tistim zunanjim silam, ki skušajo naše začetne težave in našo ekonomsko zaostalost izkoriščati, da bi nas ustavili ali vsaj zavrli v naši socialistični graditvi.
Na te volitve zato ne smemo gledati kot na lokalen problem občine, okraja oziroma mesta, ampak kot na vprašanje nadaljnjega utrjevanja socializma s stališča celote. Organizacije Osvobodilne fronte naj s svojo široko politično pripravo preprečijo nevarnost partikularistič-nega in prakticističnega reševanja in izvajanja teh volitev.
2.	Zbor proizvajalcev je novost v organizaciji naše ljudske oblasti, ki smo jo doslej teoretično obravnavali in utemeljevali njeno važnost, ki pa postaja sedaj nujna stvarnost. Pravilno opredeliti vlogo teh zborov proizvajalcev in s tega stališča usmeriti vso pozornost ravno na volitve v zbore proizvajalcev, ki morajo rešiti pereča vprašanja naše gospodarske politike in ki morajo odločilno onemogočiti okorelim birokratskim tendencam, da bi se mogle še dalje uveljavljati v praksi vodstva naših gospodarskih podjetij in v praksi koordiniranja delovanja teh podjetij, je ena osnovnih nalog Osvobodilne fronte. Ta pot nam tudi omogoča, da se vprašanja okrajne in mestne politike, kakor tudi občinska vprašanja rešujejo s stališča gospodarskih interesov socialistične skupnosti in da se onemogočijo anarhistične tendence, ki jih rodi ozko partikularistično gledanje posameznih kolektivov in celo posameznih proizvajalcev na gospodarska vprašanja. Organizacije Osvobodilne fronte morajo z intenzivnim političnim delom ustvariti pogoje, da bodo zbori proizvajalcev, pa tudi celotni okrajni in mestni, kakor tudi občinski odbori sposobni reševati svoje naloge s stališča poznavanja splošne gospodarske politike, s stališča usklajevanja interesov posameznih proizvajalcev, posameznih kolektivov z interesi naše socialistične skupnosti.
3 Zlasti v volilni borbi okrog občinskih odborov, naj se organizacije Osvobodilne fronte temeljito bavijo s tolmačenjem naše zadružne politike na vasi. Sklepe o »nadaljnjem razvijanju in utrjevanju kmetijskega zadružništva«, ki jih je sprejel Glavni odbor Osvobodilne fronte na svoji seji 27. junija 1952, morajo frontne organizacije uresničiti.
4. Suša in druge nesreče, ki so v letošnjem letu ponovno močno prizadele naše gospodarstvo in ki jih tudi pomoč iz inozemstva ne more odstraniti, zahteva največjo štednjo. Tudi vprašanje štednje naj organizacije Osvobodilne fronte postavijo v zvezi z volilnimi pripravami, ker je to prvič trenutno ena naših najvažnejših gospodarskih nalog, drugič, ker tudi s to akcijo uspešno razbijamo partikularistične tendence posameznih kolektivov,
vasi in proizvajalcev in končno, ker je tudi ta akcija nujno potrebna, če hočemo uspešno razvijati borbo za neodvisnost naše socialistične države.
5.	Za pravilno razumevanje perečih nalog, ki jih bodo morali reševati novi občinski, okrajni in mestni odbori, kakor tudi njihovi zbori proizvajalcev, moramo v tej volilni borbi tudi sistematično tolmačiti vso našo zunanjo politiko, ki je neposreden odraz celotne notranje in gospodarske politike naše države. V tej zvezi je zlasti treba tolmačiti našo zunanjepolitično borbo za ekonomsko pomoč, naše napore za utrditev naše obrambne moči, ki jo ■ krepimo z razvijanjem naše vojske, z dobivanjem pomoči v vojaškem materialu, z izboljševanjem meddržavnih odnosov zlasti z našimi sosedi na južnem Balkanu in bližnjem Vzhodu. Dalje moramo tolmačiti našo politiko nasproti Italiji, politiko o vprašanju Trsta in naše odnose do Avstrije. Končno moramo tolmačiti našo politiko utrjevanja zvez z vsemi socialističnimi gibanji v svetu, ki je pogoj za utrjevanje naše neodvisnosti in pogoj za uspešno razvijanje socializma doma, kakor tudi za razvijanje socialističnih sil v svetu. Tolmačiti moramo neposredno zvezo, ki jo ima naša lokalna borba za utrjevanje socialističnih odnosov v vsaki občini, vasi, v vsakem podjetju z razvijanjem socialističnih sil in sil napredka in demokracije v svetu sploh. Zato naša politika miru ni in ne more biti kričava in demagoška kot jo izvajajo informbirojske agenture sovjetskega imperializma. Ta naša borba izvira iz neposredne potrebe graditve socializma pri nas in je zato konkretna in principialna.
6.	V zvezi z volitvami so se že pojavili nekateri nasprotniki socializma, ki skušajo s parolo, da naj bodo kandidature »čisto gospodarskega« značaja, da naj se »politika« ob teh volitvah umakne v ozadje, vnašati zmedo v naše vrste. Ta parola je nevarna, ker računa na partikularistične tendence nekaterih politično zaostalih volivcev, na nepoznavanje gospodarske problematike, na zaostalost ljudi in na zastraševanje nepoučenih ljudi pred navidezno močjo mednarodnih reakcionarnih sil, pred »močjo« naše klerofašistične emigracije in razlaščencev, kakor tudi pred močjo informbirojskih bajonetov. Samo š široko politično razjasnjevalno akcijo, z hitrim odgovarjanjem na parole reakcije, bo mogoče uspešno onemogočiti tudi najmanjši uspeh reakcionarnih krogov pri teh volitvah.
7.	Osvobodilna fronta je naša osnovna in najširša množična politična organizacija, ki edina more zagotoviti popolen uspeh na predstojećih volitvah. Treba jo je utrditi, izboljšati njene odbore in razviti maksimalno akti-vizacijo v času teh volitev. Začeti to, da bodo predvsem osnovne frontne organizacije sestavile jasen in konkreten političen in gospodarski program svoje upravno-teri-torialne enote ter doseči, da bodo za tak program člani Fronte nastopili enotno in disciplinirano. Vsak kandidat iz vrst OF mora biti odkrit in resničen pristaš socializma in sposoben uveljavljati njegova načela v predstavniških organih ljudske oblasti. Te volitve naj bodo preizkušnja moči in sposobnosti organizacij Osvobodilne fronte v borbi za nadaljnje razvijanje in utrjevanje socialističnih odnosov v naši domovini.
Kakor praznujejo posamezni rodovi in tnote naše ljudske armade, tako imajo tudi pripadniki Ljudske milice svoj praznik. To vidno priznanje za njihovo požrtvovalno in vesto izpolnjevanje nalog, tako med narodnoosvobodilno borbo, kakor v dobi graditve socializma, so dobili lani, ko je Aleksander Ran-kovič, minister za notranje zadeve vlade FLRJ, proglasil 20. oktober za »Dan Ljudske milice«.
11 let obstoja Ljudske milice, 11 let uspešnega dela in borbenih tradicij njenih enot, je pomemben dogodek v razvoju naše ljudske oblasti in državne uprave. Pr.av je, da si malo pobliže ogledamo njeno razvojno pot, napore in uspehe, ter s tem damo priznanje njenim članom, ki nesebično in nadvse požrtvovalno, dan in noč bdijo, da obvarujejo pridobitve naše ljudske revolucije, da zavarujejo ljudsko premoženje in koristi našega delovnega ljudstva.
Narodna zaščita kot predhodnik ljudske milice, je bila ustanovljena že v prvih mesecih našega narodno-osvobodilnega boja. Namesto starega državnega aparata, je ustvarjalo ljudstvo v naši krvavi ljudski revoluciji svoje lastne organe oblasti in vzporedno s tem posebne oborožene oddelke, ki so izvajali njihove odloke in predpise ter ščitili koristi ljudstva. Nazivi In čas ustanovitve teh posebnih oboroženih oddelkov so bili različni. Tako je užiški narod-no-osvobodilni odbor imel že v začetku oktobra 1941. leta za čuvanje reda in varnosti ter izvedbo raznih upravnih nalog poseben oborožen oddelek, imenovan Narodna milica. V Črni gori so se taki oddelki s podobnimi nalogami imenovali Partizanske straže, v Sloveniji pa so bili slični oddelki ustanovljeni že nekaj prej pod imenom Na rodna zaščita. V nekem poročilu o razvoju narodno osvobodilne borbe z dne 20. avgusta 1941 je bilo na primer že omenjeno, da je v Sloveniji razen partizanskih čet, nekaj tisoč legalno vojaško organiziranih in deloma oboroženih ljudi, ki branijo slovenske vasi, trge in mesta pred vsakim okupatorjevim nasiljem.
Z opravljanjem teh nilog se je Narodna zaščita tudi organizacijsko in številčno krepda v izvršne organe ljudske oblasti. Čeprav je bila vse do septembra 1943. leta del slovenske na-rodno-osvobodilne vojske, zasledimo že v odloku o ustanovitvi Narodne zaščite in njenem pravilniku iz leta 1942 določbe, da organizirajo skupine Narodne zaščite krajevni odbori OF, ki postavljajo njene poveljnike in tudi odgovarjajo za njihovo delo. Z navodilom Glavnega štaba NOV in POS o organizaciji in nalogah vojaških oblasti v zaledju z dne 14. septembra 1943 pa je bilo že točno določeno, da postavljajo Narodno zaščito narodno osvobodilni odbori OF, da je Narodna zaščita vojaška sila teh odborov ter izvršuje vse naloge nadrejene oblasti.
Vse delo narodnih zaščitnikov med narodnoosvobodilno vojno je bilo povezano z brezprimer-no požrtvovalnostjo, hrabrostjo in junaštvom. V najtežjih okoliščinah, v krajih kjer je imel okupator svoja gnezda in kjer so domači izdajalci prodajali svojo čast in domovino, so neustrašeno, za ceno lastnih življenj dan in noč delovali in ustvarjali pogoje, da je naša partizanska vojska laže in uspešneje izvojevala tako veličastno zmago. V neprestani borbi proti ovaduhom in petokolonašom, v borbi proti okupatorjevemu nasilju, preseljevanju in ropanju, razkrajajoč sovražnikovo zaledje s številnimi sabotažnimi in diverzantskimi akcijami, zbirajoč za partizanske enote orožje, hrano, obleko, potrebne podatke o nakanah in premikih sovražnika, so se naši zaščitniki dnevno jeklenih in pridobivali borbene izkušnje, potrebne za dokončno zmago. Kolikšni so bili njihovi uspehi, junaštva ter pod kako težkimi okoliščinami so premagovali dnevne težave, smo brali pretekli teden, v raznih člankih dnevnega časopisja ob odkritju spomenika »Ilegalcu« v Ljubljani. Njihova dela in imena bodo zapisana na prvih straneh zgodovine boja slovenskega ljudstva za svobodo.
Hkrati pa se je narodna za-
ščita na številnih tečajih na osvobojenem ozemlju, politično, organizacijsko in strokovno pripravljala za prevzem novih nalog, ki jih je dobila po zlomu okupatorja. Samo v posebni šoli Narodne zaščite v Semiču se je leta 1944 izšolalo 336 komandirjev NZ, ki so bili kos prevzeti še tako težke naloge jav-no-varnostne službe takoj ob osvoboditvi. Tako pripravljena, je Narodna zaščita, kot izvršilni organ nove ljudske oblasti stopila v novo obdobje izgradnje socializma. Kmalu nato je bila s posebnim zakonom preimenovana v Ljudsko milico.
V	dobi izgradnje socializma je dobila ljudska milica odgovorno nalogo — kot izvršni organ državne uprave mora budno čuvati pridobitve ljudske revolucij-' in onemogočiti vsem sovražnim elementom in drugim škodljivcem, da bi na katerikoli način motili obnovo n razvoj naše domovine.
Večina miličniškega kadra je izšla iz delavsko-kmečkih vrst. Veliko jih je bilo brez potrebne splošne in strokovne izobrazbe, zato je bila glavna naloga vodstva te ljudi izšolati, da bodo kos vsem nalogam.
Zahvaljujoč pomoči našega partijskega in državnega vodstva in vestnosti miličniškega kadra, ki se je v glavnem kalil v borbenih vrstah narodnoosvobodilnega gibanja, so bili v razmeroma kratkem času doseženi lepi uspehi. Odprle so se razne šole in tečaji, kjer so člani LM pridobivali najpotrebnejšo splošno in strokovno izobrazbo. V tihrem razvoju našega družbenega življenja Ljudska milica nikakor ne sme zaostajati, zato se od nje zahteva vedno večja splošna in strokovna izobrazba. Danes lahko trdimo, da ni v njenih vrstah nikogar, ki ne bi imel vsaj osnovnošolske izobrazbe in končane miličniške šole. Številni pa so končali tudi po več razredov gimnazije. Vse to nam najbolj dokazujejo naslednji podatki:
V	času od leta 1945 do 1952
so vsi člani LM končali razne strokovne šole, 99 oficirjev pa z uspehom oficirsko šolo LM. V istem obdobju je 436 pripadnikov LM položilo malo maturo, 88 višje razrede gimnazije, medtem ko je zdaj 58 njenih članov v višjih razredih, večje število pa v nižjih razredih gimnazije. Veliko pozornost polagajo že od vsega začetka ideolo-ško-politični izobrazbi njenih članov, saj jih je v tem razdobju 98 končalo razne partijske večmesečne ter enoletne šole.	a
V	kakšni meri se je ljudska milica že strokovno usposobila, nam potrjujejo statistični podatki, iz katerih je razvidno, da njeni člani sami uspešno raziščejo do 70”/» kaznivih dejanj, kar je zelo lep uspeh. Velike uspehe imajo tudi pri preprečevanju vsakovrstnih prekrškov, pri preprečevanju in gašenju požarov, pri urejevanju prometa in slično. S svojimi hitrimi in pravilnimi ukrepi dnevno preprečujejo milijonske škode naši skupnosti in narodnemu gospodarstvu.
Razumljivo je, da včasih nekateri ukrepi posameznih miličnikov še niso dovolj elastični, pravočasni in tudi odnos do državljanov včasih ni povsem pravilen. Takih primerov je na srečo vedno manj, ker se tako vodstvo Ljudske milice, kakor drugi člani, dobro zavedajo teh napak in se uporno bore proti vsem pojavom samovolje in protizakonitim postopkom.
Poleg napornega vsakodnevnega dela, poleg dela za splošno strokovno in politično vzgojo pa so se člani LM izkazali tudi pri raznih delovnih akcijah v zveznem in republiškem merilu. Priskočili so na pomoč tudi rudarjem v slovenskih rudnikih, kjer jg dva meseca delalo 200 miličnikov in oficirjev, ki so izkopali 27.107 ton premoga, kar je mnogo pomenilo za našo industrijo. Prebivalstvo tolminskega okraja gotovo še ni pozabilo miličnikov, ki so jim v pretekli zimi priskočili na pomoč v snežni katastrofi in marsikomu z odločno in naglo pomočjo rešili življenje.
Lahko bi našteli še mnogo primerov in delovnih uspehov, kjer je pokazala Ljudska milica globoko naklonjenost ljudstvu in naši socialistični domovini, za kar uživa pri poštenem delovnem človeku vse večje simpatije in vedno večjo hvaležnost.
Na zasedanju Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije je v razpravi sodelovala tudi organizacijski sekr ar CK KPS Vida Tomšič, član Politbiroja CK KPS Boris Kraigher pa je imel zaključno besedo. Njuna govora objavljamo danes.
Beseda tov. Vide Tomšičeve
Manifestacija globoke privrženosti naših ljudskih množic Fronti in izgradnji socializma v Jugoslaviji je bila v letošnjem letu že v neštetih primerih dokazana. Zdi pa se mi, da bi občinske in okrajne volitve ne smeli gledati samo kot še na eno tako manifestacijo, ampak gre pri njih poleg tega še za to, da globoke spremembe, ki so nastale z delavskim upravljanjem in socialističnim zadružništvom uveljavimo tudi v naši ljudski oblasti in jih napravimo za trajne. V miselnosti vseh naših aktivistov in predvsem članov Partije moramo utrditi, da gre tu za dnevno socialistično politiko na vsakem najmanjšem področju naše države in družbe, da je treba naše dnevno delo vse prepojiti z borbo za izvajanje našega socialističnega programa, v okviru občin in okrajev, ki je socialističen lahko le takrat, kadar je v skladu s celotno našo zunanjo in notranjo politiko. Zato je posebno važno, da se naša politična aktivnost v volilni borbi usmeri v smislu izvolitve takih ljudskih odborov, ki ne bodo samo po osnovni pripadnosti frontovski, temveč ki bodo vodili dnevno socialistično politiko.
Pri pripravah na VI. kongres Partije se je pokazalo, da so ostanki administrativnega upravljanja še precej globoki. Javni partijski sestanki so ponekod potisnili ostale oblike našega političnega življenja. Nj slučajno, da je bilo v dobi odprtih partijskih sestankov število zborov volivcev zelo nizko in da jih ponekod niti ni bilo. Ce pogledamo vsebino teh odprtih partijskih sestankov, vidimo, da so tovariši komunisti, ki so sestanke pripravljali, pa tudi množice frontovcev smatrale, da bodo na teh sestankih rešile konkretna vprašanja komunalne politike, cest, vodovodov in šol in so tudi že sklepale o teh stvareh, ki absolutno ne spadajo v pristojnost teh sestankov niti ni bil namen, da se to rešuje.
Zato je treba spregovoriti o osnovnih težnjah, ki prevevajo našo Partijo v zvezi s pripravami na VI. kongres. Naša Partija se zaveda svoie odgovornosti za izgradnjo demokratičnega socializma v naši državi in smatra, da se morajo ljudje, ki so se združili v Partiji, dokončno osvoboditi vsakršnih ostankov komandiranja v političnem in gospodarskem življenju in vsakršnih ostankov miselnosti o posebnosti ali celo privilegijev članov Partije. Komunisti morajo stopiti pred množice s svojim političnim programom in s požrtvovalnim delom, vzbujati med množicami aktivnost in borbo za program, ki je progr. delovnega ljudstva in naše OF. Nekateri pojavi ob odprtih part. sestankih so pokazali, da je bil čas, da smo najenergičneje nastopili proti poskusom, da se nekatere partijske organizacije zaprejo pred množicami in da iz kota vendarle vodijo tako ali drugačno politiko v občini ali okraju. Marsikateri člani Partije so smatrali vse druge sestanke in organe upravljanja več ali manj za formalno stvar. Mislili so, da je sklican volilni sestanek, delavski svet, množični sestanek Fronte pravzaprav samo zato, da potrdi tisto, kar je neki partijski forum že skleni!. Pokazali so, da je taka miselnost v nekaterih članih Partije še vendarle zelo globoko zasidrana. Ponekod se to vidi v odporu, da bi do odprtih sestankov prišlo, da bi se na njih govorilo o ciljih in namenih partijske organizacije. Prav tako se kaže tudi ponekod odpor članov Partije, da bi frontovci govorili o njih in posamezne člane osebno kritizirali. Seveda pa je večina odprtih partijskih sestankov pokazala, da je naša Partija resnično ljudska, da je obdana z velikim spoštovanjem delovnih ljudi. Zato se mi zdi, da lahko ugotovimo, da smo v teku priprav za VI. kongres KPJ zadali končni udarec birokratskim tendencam v Partiji in da bo to izrednega pomena za vse naše politično življenje.
Naša Partija mora biti kadrovska Partija, organizacija najboljših ljudi in to ne takih, ki pravijo o sebi, da so najboljši, temveč takih, ki tako delajo, da jih mase smatrajo za najboljše. Potrditi moramo misel da Partija nima nobenega privilegija ampak dolžnost dvigati politična zavest delovnega ljudstva. Taka Partija pa nujno predpostavlja obstoj Osvobodilne fronte kot naširše socialistične stranke delovnega ljudstva. Bilo bi zgrešeno, če bi smatrali odpr*e partijske sestanke že za masovni politični dogovor frontovcev. S tem bi namreč jemali pravico frontovcem biti na svojih fron-tovskih sestankih kot člani OF aktivni in enakopravno sklepati o svojem programu in delu. Na odprtih partijskih sestankih so člani Partije na svojem sestanku, frontovci pa so tu le samo gostje. Ce bi odvzeli pomen množičnim sestankom Fronte, bi s tem odvzeli 640.090 frontovcem v Sloveniji pravico sklepati o konkretnih zadevah in dali tako pravico 55.000 članom Partije, kolikor jih imamo v Sloveniji. Jasno je, da bi bilo tako gledanje nepravilno. Zdi se mi, da so nekateri kmečki okraji bolj globoko občutili potrebo frontovskih organizacij, kot nekateri naši izrazito industrijski kraji. V Trbovljah se je n. pr. pojavila misel, da je z nastankom »Svobode« stvar OF oziroma političnega delovanja delavskega razreda deloma rešena in da je treba celo na neki organizacijski način priiago-. diti frontovske organizacije teritorialnemu obsegu »Svobod«. Sicer ne gre tu verjetno za globlje napake, toda tipično za birokratsko pojmovanje je, da se ob vsaki novi organizaciji ali reorganizaciji v naši partijski aktivnosti pojavljajo diskusije o Fronti in poskusi, da se z nekim novim organom ali z drugimi ukrepi stvari urede in razmejijo kompetence. Enako neka pojmovanja o tem, da se je Partija radi odprtih sestankov odločila, da Fronte ni več
treba, kaže na, v bistvu, zelo administrativno razumevanje razvoja v naši državi. Kako si moremo misliti, da bomo fron-tovskim množicam ukinili Fronto? Našemu osnovnemu političnemu aktivu na okraju mora postati jasno, da je Fronta izredna, politična masovna stranka, ki je osvojila socialistični program in da so druge masovne in kulturne organizacije, razen KP, organizacije, ki imajo svoj določeni delokrog, Fronta pa je vodilna politična stranka delovnega ljudstva.
Na koncu bi še enkrat poudarila, da je pravilno pojmovanje odnosa med KP in Fronto ena izmed zelo važnib osnov za razvijanje našega dnevnega političnega dela. Kaže, da je v nekaterih glavah naših akti-
Zaključni
V zvezi z diskusijo in nekaterimi razgovori izven diskusije bi se ob zaključku dotaknil še nekaterih vprašanj, ki mislim, da jib je treba še pojasniti.
Prvič bi se dotaknil tega, o čemer je govoril tov. Janko Rudolf v zvezi s sindikati. Mislim, da je treba o tem spregovoriti nekaj besed. Na zadnji seji, ki so jo imeli sindikati, je prišlo po mojem mnenju do zelo zanimive diskusije, ki je nekako paralelna s tisto, o kateri smo danes nekoliko govorili, namreč z diskusijo o nepotrebnosti OF, ker je tu prišlo do diskusije o nepotrebnosti sindikatov. Zdi se mi, da so te diskusije v veliki meri pri nas tudi plod okorelih birokratskih tendenc pri našem kadru, plod okorele birokratske miselnosti v naših vrstah. Nekateri tovariši namreč mislijo, da s tem, ko prehajamo na demo-kratičnejše forme naše ljudske oblasti, s tem, ko so podjetja prevzeli v svoje roke delavski sveti in ko uvajamo svete proizvajalcev ter dobivajo naši organi oblasti mnogo demokratič-nejše forme, da s tem izgubljajo pomen tiste organizacije, ki so
vistov mišljenje o komandiranju KP podzavestno ostalo. Kadar govorimo o vodeči vlogi KP, ne gre za nikakršno oblast KP, pač pa za to, da so člani Partije dolžni v teh prelomnih časih in pionirskem delu, ki ga ima Jugoslavija v svetovnem socialističneir gibanju, v prvi vrsti osvojiti teeretsko-ideološko osnovo našega boja za socializem in s svojo naprednostjo voditi množice. Karakteristično za nepravilna pojmovanja o vlogi KP je tudi podcenjevanje ideološkega dela med komunisti, ki gre z roko v roki s podcenjevanjem dnevnega masovnega dela, OF, zborov volivcev, medtem ko le pa osnovne važnosti to, da komunist študira in razume linijo Partije in jo zna propagirati. Ce bomo pravilno
doslej marsikje napačno prevzemale nase naloge, ki jim nikdar niso pripadale in jim ne bi smele pripadati. Nekateri tudi mislijo, da zato, ker sedaj ne bodo mogli več komandirati in neposredno odločati o vseh teh vprašanjih, te organizacije sploh niso več potrebne. Mislim, da je to važno ugotoviti tudi zategadelj, ker gre po mojem mnenju pri tem za neko okorelo birokratsko mentaliteto, proti kateri se moramo boriti, če hočemo, da bodo naši organi oblasti služili namenu, da naše širše demokratičnejše forme pridejo v organizaciji oblasti res do izraza, in če hočemo, da naše politične institucije v resnici odigrajo svojo politično vlogo, to je vlogo poltičnega usmerjevalca, se pravi dajanja politične orientacije našim ljudem pri izvajanju konkretnih nalog.
Dotaknil bi se nekoliko tudi vprašanja komunalne dejavnosti. Ko sem v referatu govoril o vprašanju naše komunalne politike, so to morda nekateri razumeli tako, kot da bi postavljanje Konkretnih komunalnih
preorientirali vsebino partijskih in frontnih sestankov v smislu obveščanja delovnih množic za kaj gre v Jugoslaviji, kaj hočemo, potem ne bomo neprestano v defenzivi proti parolam reakcije, temveč bomo v ofenzivi za osvajanje množic. Tako ne bomo čakali in iskali sovražnika, ko se je že pojavil z nasprotnimi parolami, in ko nam je že skalil vode.
Dolžnost komunista je pripravljati se na delo med množicami in zavedati se, da so te množice v prvi vrsti frontovske množice in da med njimi komunist kot komunist nima nobene druge funkcije kot tisto, ki si jo s svojim delom pridobi. Boriti se mora za to, da ga te množice sprejmejo za svojega funkcionarja.
zahtev naših občinskih, ograjnih in mestnih ljudskih odborov že samo po sebi predstavljalo nek partikularizem in že samo po sebi onemogočalo izvajanje naše celotne gospodarske politike. Mislim, da je tu treba jasno opozoriti na nevarnost, da se vprašanje komunalne politike partikularistično postavi, da pa je seveda popolnoma jasno, da mora pri volitvah v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore vprašanje komunalne poli'ike igrati zelo važno vlogo in da je treba o tem veliko razpravljati. Važno pa je predvsem to, da znamo to vprašanje komunalne politike pravilno postaviti, in sicer v skladu s celotno našo gospodarsko politiko, predvsem pa v skladu z dejstvi, o katerih je govoril tov. Polič, namreč z dejstvi, ki so povezana z največjo potrebo po štednji; to se pravi, da moramo vprašanje komunalne politike postaviti predvsem kot vprašanje večje storilnosti naših kolektivov in tudi večje storilnosti naše kmetijske proizvodnje, postaviti vprašanje komu-(Nadaljevanje na 3. strani^
govor tov. Kraigherja
Pred Dnevom Združeniii narodov
Jugoslovanski narodi, ki znajo braniti
svojo svobodo tudi z orožiern,
so goreči zagovorniki miru
Beograd, 18. okt. (Tanjug). Glede na Dan Združenih narodov, ki ga bodo slovesno praznovali v svetu 24. oktobra, je dal minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj naslednjo izjavo:
»Organizacija združenih narodov je postala nujno sredstvo, neodoljivi sestavni del borbe «odobnega clovečanstva proti napadalnosti in vojni. Hkrati je merilo, kako daleč sc je razvila človeška zavest o možnosti za miroljubno fn enakopravno sodelovanje med narodi. Tisti dan, ko bi odgovorni ljudje na
Minister za zima nje zadeve F Lit J Edvard Kardelj o pomenu Organizacije združenih narodov
čelu držav opustili to sredstvo, bi izročili svet vojni.
Jugoslovanski narodi, ki so v dolgotrajnih osvobodilnih vojnah dokazali, da znajo braniti svojo svobodo tudi z orožjem, so goreči zagovorniki mi-
ru. Zato so sami in njihova vlada podpirali in bodo tudi v bodoče podpirali Organizacijo združenih narodov in njeno Ustanovno listino, katere načela bi lahko vsem narodom zagotovila mir, če bi se jih vsi vodi-
Potrebna sta dofgoSetno del® im zaupanje, da se izkorenini vojno zlo
poudarja generalni tajnih OZN, Trygve Lie v svojem sporočilu ob Dnevu Združenih narodov
New York, 18. okt. (Tanjug).
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Trygve	m socialni napredek vseh naro-
Lie je poslal ob Dnevu Združe-	dov. Danes je več kot jasno, da
nih narodov sporočilo, v kate-	smo še vedno daleč od uresni-
rem pravi med drugim:	čitve teh smotrov. Živimo sre-	seči	in	kaj	smo	dosegli.	Ce to
»Pred sedmimi leti je večina	di hudih ideoloških nasprotij,	storimo,	bomo	videli	velike na-
narodov na svetu po svojih via-	velikanskih sporov med silami,
dah vložilo največji napor v	lokaliziranih bojev in nevarno-
položaju moramo odkrito pogledati v oči, moramo pa tudi pogledati, kaj smo skušali do-
telji današnje dobe zares držali. To ne pomeni, da smo vedno zadovoljni z delom in sklepi te organizacije, ki je pa navzlic vsem svojim napakam močna ovira vsakemu napadalcu. V tem smislu ima za nas opora, ki jo je dala ta organizacija naši borbi za obrambo neodvisnosti, še poseben pomen. Zato Jugoslovani ob 7-letnici Združenih narodov ne moremo drugače, kot da se vnovič pridružimo željam vseh miroljubnih ljudi, naj bi se duh miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi v smislu Ustanovne listine Združenih narodov še naprej uspešno upiral vsem mračnim poskusom in da bi Združeni narodi postali čedalje trdnejši in varnejši zid proti takim prizadevanjem.!!
Obisk krfskega metropolita
Beograd, 18. okt. Krfski me-pake in pomanjkljivosti, pa tu- tropolit g. Metodije, ki je pri-
di vztrajne napore, dobre za- šel na poluradni obisk Srbski zgodovini, da bi složno delali sti pred svetovno vojno, ki bi četke in nekaj uspehov skopaj pravoslavni cerkvi, je izjavil za dokončni mir, za ekonomski mogla uničiti civilizacijo. Temu na vsakem področju, v kolek- uredniku Tanjuga, da je poob-
•--------------------------------------------------------- 1 - ■—- tivni varnosti, pri miroljubnem laščen sporočiti jugoslovanskim
reševanju sporov, v ekonom- narodom najprisrčnejše želje in skem, socialnem, kulturnem in tople pozdrave predsednika gr-humanitarnem delu, pri dviga- ške vlade v ostavki g. Plasti-nju odvisnih narodov in izgia- rasa in ljudstva svojega kraja, jevanju svetovnega pravnega Visoki dostojanstvenik grške sistema. To pa so šele prvi ko- nadškofije bo obnovil med svo-raki k smotrom, ki doslej še jim obiskom stike med grško niso bili nikoli doseženi. Po- nadškofijo in Srbsko pravo-
Največja kriza v laburistični stranki Velike Britanije
Vodstvo stranke bo poslalo Bevanu ultimat, naj razpusti svojo skupino -Bevanova izjava o laburistični
enotnosti
Vodja levega krila laburistič-
trebna sta dolgoletno delo in zaupanje, da se izkoreninijo vojno zlo, revščina in neenakost. To perspektivo moramo
slavno cerkvijo, !.i sc bili zaradi vojne pretrgani. S patriarhom Vikentijem pa se bo pogovoril o nekaterih perečih cerkvenih vprašanjih, ki zanimajo obe cerkvi. Dvainsedem-za neposredno bodočnost neo-	desetletni metropolit je čislan
gibno, da Združene narode čim	borec z otoka Krfa proti fa-
.	..	bolje izkoristimo kot svetovno	šizmu in je bil zaradi svojega
razpusti svojo skupino in prene- !ma)° njeeovi pristaši zaseone orodje za izpoinitev treh „lav-	delovanja med italijansko okunih nalog: graditev kolektivnih	pacajo Grčije zaprt. Pred krat-
London, 18. oktobra (Reuter). na stranke Aneurm Bevan je ime(j vedno pred očmi«. Voditelji laburistične stranke demantiral trditev, da je njego- y Sp0r0gj]u pravj daue da so sinoči sklenili, da bodo po- va skupina stranka v stranki, slali Aneurinu Bevanu poseben Bevan je v odgovoru na napade strankin ultimat z zahtevo, naj desnega strankinega krila, da
ha z napani na druge laburistih ne elane parlamenta. Pričakujejo, da bodo ta poziv poslali Bevanu na sestanku loburist. parla. mentarne skupine, ki bo prihodnji teden. Sodijo, da se bodo morali nujno umakniti Clement Attlee in drugi člani stare garde, če bi se tej akciji uprla večina. Bevan in njegovi pristaši bodo v nasprotnem primeru prisiljeni, da se odločijo, ali bodo sprejeli ultimat, ali pa se bedo odcepili. Ta nenadna odločitev o pošiljanju ultimata Bevanu kaže, da »stara garda« sodi, da je poiožaj v strankinih vrstah takšen, da se mora razčistiti, četudi za ceno izgub na prihodnjih parlamentarnih volitvah. To je največja kriza v
laburistični stranki od leta 1931, jn tajne sestanke, dejal, da so
sil, ki bi preprečile ali zadušile kim je napisal članek, v kate-oborožene napade, izkoriščanje rem napada pohlep iredenti-vseh sredstev za	miroljubno re-	stičnih krogov po	Balkanu	in
šitev sporov in	podvojitev na-	oporo, ki	jo daje	tem krogom
porov, da bomo	pomagali veči-	Vatikan.	Krfski metropolit	g.
ni človeštva, ki	še vedno živi	Metodije	je prvič	na obisku	v
v bedi, da bo doseglo dostojen naši državi. Iz Jugoslavije bo
življenjski standard,
odšel 26. oktobra.
Pred sestankom na Malti
Na vojaški konferenci bodo ustanovili začasno obrambno organizacijo za Srednji vzhod
ko je takratni ministrski pred- ti sestanki redni
m koristni,
cionalno vlado.
sednik	Ramsay Macaonald	za-	nikakor pa	ne	tajni.	Zategadelj
pustil	stranko in	stopil	v	na-	je pozval	vse	ostale	laburiste,
naj se udeležujejo teh sestankov. iiHočemon,	je	dejal,	»zgraditi
laburistično enotnost in storili bomo vse,	da	bodo	izpolnjene
odločitve, sprejete na konferenci laburistične stranke v Morcom-beju.a
Kriza tržaškega ladjedelništva
Trst, 18. okt. (Tunjug). Sporočilo italijanskega ministrstva za trgovsko mornarico, po katerem preidejo nekdanje tržaške paroplovne linije za Daljni vzhod dokončno v last družb v Genovi, je vzbudilo med uslužbenci in delavci tržaških paro-plovnih družb veliko vznemirjenje. Administrativno osebje in delavci družb »Tržaški Lloyd«, »Itaka« in »Adriatica«
Washington, 18. okt. (UP).
Ameriški diplomatski zastopniki izjavljajo, da bo imela vojaška konferenca zastopnikov šest držav na Malti, ki se bo začela v ponedeljek, poseben pomen glede na sklep predsednika iranske vlade o prekinitvi diplomatskih odnošajev z Vel. Britanijo. Na predlog generala Ridgwaya se bodo zastopniki ZDA, Vel. Britanije, Francije, Italije, Grčije in Turčije v Atlantskem paktu sešli z gene-Britanski politični krogi se ralštabnimi častniki britanskega izredno zanimajo za sestanek poveljstva za Srednji vzhod, da bevanistične skupine, ki bo v t>0 prišlo do zveze med južnim torek. Aneurin Bevan-je dal v poveljstvom Atlantskega pakta
sile na Cirenaiki in Cipru ter v Transjordaniji in letalska oporišča v Iraku.
Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da se je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve balo, da bi se utegnilo sporočilo o konferenci za obrambo Srednjega vzhoda razlagati, kot Ja so zavrnjeni načrti o ustanovitvi organizacije za obrambo tega področja. Sedaj pa gleda zelo optimistično na to organizacijo in sodi, da se ji bodo pridružile tudi arabske države.
zadnji številki časnika »Tribune« izjavo, Ja bodo sestankom njegovi skupine prisostvoval odslej vsi laburistični poslanci Zato pričakujejo, da bo v to
so imeli sestanke, na katerih re^ nabito polna dvorana, v ka
so ugotovili, da je tudi dodelitev dveh ladij Trsiu za vzdr-
in britanskim poveljstvom za
Ameriška pomoč Evropi
London, 18. okt. (AFP). Več londonskih in evropskih časni-
Srednji vzhod. To pomeni prav- kov je ponatisnilo vest »New zaprav ustanovitev začasne York Herald Tribune«, po kateri obrambne organizacije za Sred- ima predsednik britanske vlade
Churchill namen predlagati no-
ter! se bo zbrala ta skupina.
Radovedneži bodo pač hoteli
zevanje proge z Južno Afriko zye|^e^- kakšno bo Bevanovo sedanjem stališču iranske vla-začasen ukrep, čeprav gre za
ladje, ki =o bile svoj čas odvzete tržaškim družbam. Izre ’ no težki pogoji in prevozne cene, k; jih italijanska centrala
stališče do resolucije, ki je de> ter bi rad, da bi obrambna bila predložena na konferenci organizacija za Srednji vzhod
dejo do položaja, ki služi pozneje za »dokaz« o nerentabil-nosit tržaških prog in za odvzem teh prog tržaškim družbam
nji vzhod. Ridgway je zaskrbljen zaradi nevarnega strate- vemu predsedniku ZDA načrt, škega položaja na Srednjem po katerem bi se Zahodna Ev-vzhodu, ki se je poslabšal cb ropa osvobodiLa nadaljnje ameriške pomoči. Sodijo, da temelji ta vest na informacijah o verjetnih gospodarskih pogajanjih med Vel. Britanijo in ZDA spomladi 1953. Ta pogajanja bodo najbrž imela namen doseči nov način ekonomskega sodelovanja med ZDA in drugimi državami, ki naj bi temeljil na povečanju ameriških nakupov v inozemstvu ter zvišanju investicij ame-razložili svoje stališče do reso- ni štab. Britansko poveljstvo za riškega zasebnega kapitala v lucije.	Srednji vzhod obsega britanske inozemstvu.
začela delovati čimprej. Rid-gway sodi. da je v tem trenutku
laburistične parlamentarne skupine.
Danes in jutri bodo imeli najbolje, če ustanove organiza-narekuje tržaškim ladjedelni- številni pristaši Aneurina Be- ciio za zvezo med južnim po-škim dražbam, ponavadi prive
vana govore v s’.ojil volilnih veljstvom Atlantskega pakta in okrajih. Govore bodo imeli tud; britanskim poveljstvom za Sred desničarski predstavniki. Pri- nji vzhod Njegovo gledišče v čakujejo, da bosta obe stranki celoti podpira ameriški general-
Graditev socializma
ob spoštovanju osebnih
Izjava generalne ga tajnika čilske socialistične stranke, ki bo skušal doma uveljavljati dobre jugoslo-vatiske zglede
Beograd, 18. okt. Generalni tajnik socialistične stranke Ci_ leja, bivši minister za narodno zdravstvo g. Juan Garaiulich, ki je po rodu Jugoslovan, je izjavil v razgovoru s sodelavcem Tanjuga, da gradimo v Jugoslaviji socializem cb največjem spoštovanju osebnih svoboščin in svobode kritike. To se lahko vidi ne le v vsakdanjem življenju, pač pa tudi na področju umetnosti in književ. nosti, kjer ima vsak posameznik, spoštujoč splošno smer socialistične revolucije, vse mož-
nosti, da do najvišje stopnje razvije svojo individualnost.
»"elo so me navdušili,a je nadaljeval g. Garafulich, »sodelovanje med ljudstvom in vlado, delovni polet ljudi za zboljšanje razmer ter velika ljubezen do maršala Tita, ki sem jo opazil na vsakem koraku. Navzlic vsem vašim eko. nomskim težavam in navzlic izdatkom za potrebe narodne obrambe,e je dejal g. Garafulich, »ste dcsegli izredne uspehe v organizaciji vašega življenja, na področju gospodarstva, zdravja, prosvete itd. Ob-
Vedno več mladine v slovenskih šolali v Trstu
Trst, 18. okt. Ob začetku letošnjega šolskega leta se je v slovenske šole v Trstu vpisalo več otrok kot lani. Na klasični vzporednici višje gimnazije sta letos dva prva razreda, medtem ko je bil lani samo eden. Skupno je v višji gimnaziji letos vpisanih 225 dijakov, na trgovski akademiji 109, na učiteljišču 134, v nižji srednji šoli pa je letos 552 dijakov. Zelo veliko je
Stavka na Japonskem
Tokio, 18. oktobra (Reuter): Sindikalni štab, ki je na čelu četrt milijona rudarjev japonskih rudnikov premoga, je napovedal stavko. Stavkajoči zahtevajo zvišanje mezd od 50 do 100"/o. Računajo, da bo ta stavka znižala japonsko proizvodnjo premoga za 80”/», vendar pa ne bo takoj vplivala tudi na industrijo, ker so se potrošniki premoga založili za dva meseca.
zanimanje za strokovne šole, zlasti industrijske. V industrijskih šolah v Rojanu in na deželi je bilo lani 680 dijakov, letos pa jih je 719.
Ob naraščajočem številu slovenskih dijakov pa se vedno bolj odražajo vrzeli v slovenskem šolstvu. Mnogi profesorji še sedaj, ko seje pouk že pričel, niso dobili dekreta za poučevanje, čeprav so prošnje vložili že do 24. aprila. Za absolvente industrijskih šol je težava v tem, da ne morejo nadaljevati študija na industrijski srednji tehnični šoli, ker je odgovorne oblasti Slovencem nočejo dati, čeprav so razne slovenske prosvetne in gospodarske ustanove že večkrat prosile, da bi ustanovili tako šolo. Pravtako nočejo ustanoviti tudi slovenske dvorazredne trgovske šole ter skušajo na ta način prisiliti slovenske dijake, da bi nadaljevali študij na italijanskih višjih šolah.
svoboščin
čudujem tudi vaše napore za zgraditev težke industrije, za odpravo nepismenosti ter IL žično moč i zdravje vašega ljudstva, kar vse je del vaših načrtov za socialistično graditev.«
G. Garafulich je poudaril, da
decentralizacija, ki jo izvajajo v Jugoslaviji, dviga pri ljudeh duha odgovornosti do dela, ki ga opravljajo, in do skupnosti, to pa ne samo pri vodilnih osebah, temveč tudi pri vsakem posamezniku.
G. Garafulich je pripomnil, da se fco, ko se bo vrnil v Čile, ( zavzel za to, da bodo tam uvedli nekatere ukrepe, ki jih je videl v Jugoslaviji is. razvoj kmetijskih zadrug, udeležbo delavcev pri vodstvu tovarn in delitvi dobička in izgube v podjetjih, udeležbo sindikatov v političnem življenju države in sodelovanje ljudstva pri izvajanju prosvetnih, zdravstvenih in drugih ukrepov.
Generalni tajnik socialistične stranke Cileja je prišel v našo državo, da bi se seznanil z i azvojem socialistične revolucije ter proučil politične, gospodarske in socialne ukrepe, ki jih uvajamo v Jugoslaviji. Og lal si je več tovarn, šol, bolnišnic, socialnih ustanov in kmečkih delovnih zadrug v okolici Beograda. Iz Beograda bo odpotoval v Dalmacijo. Ju. goslavijo Pa bo zapustil 27. t. m.
Avstrijski poslanik v Jugoslaviji
Beograd, 18. okt. (Tanjug). Zvedelo se je, da avstrijski poslanik v Beogradu dr. Karl Braunias, ki se je že poslavljal, še ne bo odšel iz Jugoslavije. Dr. Braunias bo ostal še nekaj časa na svoji dolžnosti v Beogradu. S tem je odložen tudi prihod novega avstrijskega po-, slanika dr. Ericha Filza.
Ce bi Malenkov držal
Tik pred začetkom XIX. kongresa VKP/b so bili v sovjetskih republikah partijski kongresi ali pa vsaj plenarna zasedanja centralnih komitejev. Po vsebini teh konferenc oziroma kongresov bi se dalo sklepati, da bo zveznemu kongresu res sledila velika čistka, morda največja dosedaj.
Ker lokalnega tiska ni mogoče dobiti iz Sovjetske zveze, se je treba predvsem nasloniti na poročila raznih radijskih postaj. Tifliška radijska postaja, ki je prenašala govor gruzinskega generalnega sekretarja Mgenadzeja (postal je partijski, sekretar pred šestimi meseci, ko se je končala velika čistka), je poročala, da je moral Gruzijo obiskati sam Beri. Kot uspeh njegovega obiska so že odstavili celo vrsto direktorjev raznih podjetij in jih postavili pred sodišče. Toda Mgenadze je govoril tudi o drugih težavah. Na področju kmetijstva so partijske organizacije zatiskale oči pred neupravičenim povečanjem ohišnic raznih kolhoznih funkcionarjev. Tudi položaj v gruzinski petrolejski industriji je menda izredno nezadovoljiv. Odgovorne za nepravilnosti v trgovini so že odstranili in jih bodo ostro kaznovali. Gradbena delavnost v nekem okraju bi bila vredna Gogoljevega peresa: v zadnjih 14 letih so krajevne oblasti potrošile nad 20 milijonov rubljev, da bi zgradile gledališče, vendar niso prišli dlje kot do temeljev. Mgenadze je tudi ostro napadel gruzinske pisatelje, češ da so buržoazni nacionalisti, da pišejo o preteklosti in da se izogibajo sovjetske resnično-
sti. Mgenadze je še napadel sodišča, javne tožilce, sindikate, partijski tisk, skratka vsa področja republiške delavnosti.
Podobno vsebino so imele analize partijskih kongresov v Belorusiji, Ukrajini, Armeniji, Azerbejdžanu, Uzbekistanu in Kazahstanu. Kijevska radijska postaja je med drugim poročala tudi o tem, da so se na vodilna mesta v mnogih ministrstvih vtihotapili goljufi in lenuhi. Iz literature je treba izločiti ukrajinski buržoazni nacionalizem, ta najbolj nevarni ostanek kapitalizma. Radijska postaja v Bakuju se je pritoževala, da so pisatelji, ki že imajo ime, nedelavni, ter zlasti poudarila, da so pisatelji in kritiki napadli edini dve dobri knjigi, ki sta v zadnjih letih v Azerbejdžanu izšli, in sicer knjigi, ki sta pisali o borbi azerbedjdžanskega prebwal-stva proti britanskim, ameriškim in turškim okupatorjem za revolucije. Radijska postaja v Bakuju je tudi povedala, da je samo en vrelec v Kaspiškem morju dosegel gospodarski načrt za leto 1951, to pa zato, ker so se v kolektive, ki se bavijo s črpanjem nafte, vtihotapili »kriminalni elementi«. Transport je v izredno slabem stanju, potrošni predmeti pa so mnogokrat tako izdelani, da jih ne morejo prodati.
Eno izmed slabosti, ki jih je odkril partijski kongres Uzbekistana, je ožigosala izjava sekretarja krajevne akademije znanosti, v Tcateri se je leta pritoževal, da sta partijsko vodstvo in vlada dajala kmetijskim strokovnjakom po-
oesedo...
polnoma napačna navodila. Kazahstanski partijski kongres, kot je poročala radijska postaja v Alma Ati, pa je odkril mnoge resne buržoazno-nacionalistične odklone v umetnosti in književnosti. Mnogi književniki so zagrešili odklon od marksizma in leninizma ter od socialističnega realizma. Drugi pisatelji niso dovolj poudarjali naprednega pomena zveze med Kazahstanom in Rusijo in skušali s tem oslabiti sveto prijateljstvo med ruskimi in kazah-skimi narodi. Na industrijskem področju pa polovica premogovnikov leto za letom ni izpolnjevala gospodarskega načrta. Ministra za meso in za mlekarstvo sta že bila odstavljena, gradbeni minister pa je dobil strogi ukor.
To so le maloštevilne sličice iz življenja v Sovjetski zvezi. Vsekakor dajejo zadosten znak, da bi bila res potrebna čistka. Ce bi hoteli verjeti besedam Malenkova, ki je dejal, da je treba odstraniti vse tiste, ki prikrivajo kršitve zakonitosti in poveličujejo uspehe, pa bi morali v prvi vrsti odstraniti vse delegate posameznih republik, ki so na kongresu govorili izključno o uspehih, in sicer na vseh področjih delavnosti svojih republik. To se sicer ne bo zgodilo, primerjanje besed Malenkova z razmerami v republikah in z govori njihovih delegatov pa jasno pokaže, da je bü XIX. kongres V KP Ib navadna — farsa.	' A. F.
WOLFGANG LEONHARD)	^
Vi flex in cesti teta
v Sovjetski z
V letih 1950 in 1951 pa so že lahko ugotovili, da so bile »naprednega značaja« ne samo carske osvojitve v Srednji Aziji, marveč tudi carske osvojftve na Kavkazu. Takole je pisal »Boljševik«, uradno teoretično in politično glasilo boljševiške partije: *V 18. in v začetku 19. stoletja se je posebno ostro pojavilo vprašanje nadaljnje usode narodov na Kavkazu. Utegnili bi jih požreti oziroma podjarmiti nazadnjaška Turčija ali Perzija, ali pa bi se morali priključiti Rusiji (!) Priključitev k Rusiji je bila za kavkaske narode edina možna pot za razvoj njihovega gospodarstva in kulture. Vključitev v sestav Rusije je ustvarila pogoje za odpravo gospodarske in politične razkosanosti kavkaskih narodov. Narodi Kavkaza so bili na ta način zavarovani proti zunanjim sovražnikom.«
Kavkaski narodi seveda niso imeli nobene izbire med »podjarmljenjem« po Turčiji ali med »priključitvijo« (zakaj pravzaprav ta vljudni izraz?) k oarski Rusiji. Zelo dolgo in vztrajno so se borili za svojo neodvisnost. Toda uradna partijska smer je tudi tu popolnoma jasna: vse carske osvojitve so »napredne«, zato morajo biti vsa revolucionarna gibanja proti carizmu »reakcionarna«. Drug primer za to je tud: današnje sovjetsko stališče glede vstaje pod vodstvom Samila, ki je bil Garibaldi Kavkaza. Samil si je v tisti dobi pridobil občudovanje in simpatije vseh svobodomiselnih ljudi Evrope — tudi Marxa in Engelsa. Zdaj pa to vstajo imenujejo »reakcionarno«, ker je Samil »stremel po ločitvi Kavkaza od Rusije«.
Tu nikakor ne gre za različno tolmačenje zgodovinskih dogodkov. Rusifikacijo državnega aparata in partije, rusifikacijo javnega in kultur-
nega življenja je mogoče izvršiti le tako, da se v lastnem narodu zatro spomini na revolucionarna gibanja. Vsak spomin na nacionalno neodvisnost, bodisi v obliki pesmi, ki opevajo polja, bodisi v obliki junaških pripovedk, ki so nastale pred več kot tisoč leti, spomin na nacionalno-revolucionarna gibanja v preteklih stoletjih — vse to mora izginiti iz mišljenja neruskih narodov, kajti le tako bo popolna rusifikacija kronana z uspehom. To je smisel in namen potvarjanja zgodovine, konferenc, obsodb in izjav kesanja.
Tudi razvoj narodnostne politike kaže torej popolno uničenje najbistvenejših pridobitev Oktobrske revolucije 1. 1917. Z razbohotenjem birokracije in utrditvijo njenih postojank so korak za korakom odstranjevali pridobitve iz 1. 1917 ter socialistično načelo o pravici do samoodločbe narodov zamenjali z nacionalističnim načelom »vodilnega naroda«.
To je vrnitev — z nekaterimi prilagoditvami — k stari kolonialni politiki carizma, k tisti politiki nacionalnega zatiranja in prisilne rusifikacije, zaradi katere so carsko Rusijo po pravici imenovali »ječo narodov«.
»ČISTKA« N VZHODNI EVROPI (1949—1951)
lzprememhe po I. 1017
Navedena dejstva se opirajo na avtentične objave in izjave v sovjetskem tisku. Tudi pristaši Moskve ne morejo tajiti opisanega razvoja, v katerem lahko ugotovimo naslednje:
Delavsko kontrolo v obratih so zamenjali z neomejeno ukazovalno močjo obratnega direktorja, ki ga postavlja država. Delavci in nameščenci obratov so povsem brezpravni.
Namesto samouprave v kolektivnih gospodarstvih, je vodstvo prišlo v roke od države imenovanih predsednikov kolhozov in višjih državnih organov. Kmetje dobe le majhen del proizvedenih vrednosti in nimajo pri vodstvu svojih lastnih zadev nobene pravice.
Razvoj postopnega izenačevanja mezd in plač v namenu, da bi se razlike v življenjski preskrbi zmanjšale na najmanjšo mero, so prekinili in obrnili v nasprotno smer. Socialne razlike so se nenehno večale vse do izoblikovanja sovjetskih milijonarjev.
Postopnega odmiranja države (najprej njenih gospodarskih poslov) niso pospeševali, marveč so na vseh poljih povečevali in utrjevali državni aparat, tudi v vodenju gospodarstva. Nehali so razširjati demokracijo in svoboščine za vse sovjetske državljane. Tri desetletja in pol po revoluciji obstaja še danes silno številna, nenehno naraščajoča tajna policija. Milijoni ljudi životarijo v taboriščih za prisilno delo; z najbolj surovimi sredstvi zatirajo vsako svobodno izražanje lastnega mnenja.
Namesto popolne enakopravnosti vseh narodov Sovjetske zveze so proglasili »vodilni narod« in uvedli rusifikacijo vseh neruskih narodov.
Bistvene izpremembe so nastale tudi na vseb drugih področjih (n. pr. v ljudski vzgoji, zakonodaji, vštevši zakonsko in dedno pravo, v umetnosti, literaturi, znanosti itd.).
Z zasedanja Glavnega
'(Nadaljevanje s l. strani) nalne dejavnosti tudi kot vprašanje večjih dajatev in obveznosti, ki naj jih delovni kolektivi prevzemajo v zvezi s komunalnim programom. Tu ne mislim samo na delovne kolektive v podjetjih, temveč tudi na delovne kolektive na področju kmetijske proizvodnje, ker bomo le tako lahko rešili konkretne in pereče komunalne zadeve. Gre torej za to, da komunalna vprašanja ne bi predstavljala parole z zahtevami navzgor, Zahtevami večjih procentov in večjih dajatev, ki naj se dajejo iz sredstev, s katerimi razpolaga republika in naša država kot ceiota, da se ne bi večji odstotek teh sredstev prepuščal občinam in okrajem, ker je to danes predvsem z ozirom na to, kar je povedal tov. Polič konkretno nemogoče; take zahteve lahko predstavljajo v glavnem samo licitiranje tistih krogov, ki nočejo izboljšanja našega gospodarskega položaja in izboljšanja v naši komunalni politiki, temveč hočejo te parole izkoristiti v licitaciji proti nam in v bistvu za demobilizacijo naših organov oblasti v borbi za izboljšanje življenjskega standarda.
Dotakniti se želim nekoliko še vprašanja reakcije. Tov. Potrč je rekel, da preveč govorimo o reakciji, da o njej preveč pišemo in da zavzema v naši propagandi preveč častno mesto. S tem se strinjam v toliko, v kolikor se pripisuje prevelika vloga reakciji kot predstavniku tistih 2 odstotkov, o katerih je govoril maršal v Toplicah. Mislim pa, la se moramo v naši borbi za socializem zavedati, da naša borba za socializem v bistvu ni borba proti tistim 2 odstotkom, ki so proti socializmu. Bilo bi zelo primitivno misliti, da je borba za socializem borba proti tem 2 odstotkom. Borba za socializem je borba z izredno težkimi nalogami, ki jih moramo izvršiti, borba za premagovanje izredno velikih težav, ki jih moramo premagovati. Borba za socializem je proces, v katerem težave, s katerimi se moramo boriti, pripeljejo do nejasnosti, pripeljejo do tega, da lahko nekatere naše organizacije mrrsikdaj nasedejo raznim provokacijam in raznim demagoškim parolam reakcije. Pri tem ne mislim reakcije, ki jo predstavljata ta dva odstotka, ki sta proti socializmu v Jugoslaviji, ampak parolam reakcije, ki predstavljajo za mene tendenco nazaj, ki predstavljajo ostanke zaostalosti, ostanke politične brezperspektivnosti in strah pred težavami, s katerimi se moramo boriti v borbi za socializem. Proti temu izkoriščanju težav, proti nam, v borbi za socializem, pa mislim, da se mi v našem polit, življenju, v naši pol, propagandi in agitaciji premalo borimo, jih premalo ostro vidimo in se mnogokrat premalo zavedamo, kakšne važnosti je to za naše celotno delo, da znamo ravno proti tem pojavom pravilno In pravočasno ter jasno odgovoriti.
Mislim, da je vprašanje borbe proti tej zaostalosti in borbe proti vsemu tistemu, kar nas vleče nazaj, da je v tem procesu treba računati z močnim vplivom konservativnih reakcionarnih sil tudi iz inozemstva. Ne moremo graditi socializma zaprti sami vase. Socializem gradimo v sklopu sveta, za katerega danes po mojem mišljenju ne moremo več reči, da je to kapitalističen svet v starem smislu, ampak ga gradimo v sklopu sveta, ki ga označuje neka splošna kriza kapitalizma, o kateri smo govorili pri nas pred leti, ki se označuje s tem. da se kapitalizem ne more več frontalno in načelno boriti proti socializmu, proti razvijanju socialističnih tendenc v svetu, ampak da se bori proti temu v glavnem podtalno, toda se bori z močnimi pozicijami. Mi vemo, da morajo danes prihajati pred svoje volivce s socialističnimi parolami celo najhujši reakcionarji v zapadnem svetu. Mi vemo. da imajo danes socialistične parole v svojem programu najbolj klerikalna politična gibanja na zapadu. To dokazuje, da je socializem v bistvu prodrl, da je v zgodovinskem smislu tako rekoč v svetovnem merilu že zmagal ir. da gre za to, da mi čim hitreje pridemo do popolne zmage tega socializma v tem smislu, da socializem zmaga v celoti tudi v zavesti naših ljudi. V zavesti ljudi v svetovnem merilu pa tak socializem še ni zmagal. Zaradi tega še labko razna konservativna, reakcionarna in klerikalna politična gibanja na zapadu manevrirajo in še lahko dobijo volivce na svojo stran ter zavirajo normalen razvoj socializma v svetu. Mislim, da je treba s tega stališča gledati na vprašanje borbe proti reakciji tudi pri nas, ker od tu pravzaprav izvira vsa moč, ki jo ta reakcija pri nas danes še lahko Ima. Ta reakcija ne more imeti nobene notranje moči pri nas v teh 2 odstotkih, ima pa moč v tem. da še lahko izkorišča splošno zaostalost ljudstva, izrablja še nezadostno politično zavest širokih ljudskih množic v svetu in tudi pri nas. Končno predstavlja stalno oporo in bazo. na kateri lahko ta reakcija pri nas deluje, neka sentimentalnost našega ljudstva v odnosu do vere in religije ter še precejšnja navezanost našega
odbora OF
ljudstva na cerkev. V kolikor bi mi uspeli — kar ni uspelo nam in tudi ne v zapadnem svetu — popolnoma izolirati vprašanje vere in religije od politične borbe, od borbe za socializem, bi potem ta zaostalost in navezanost na vero in religijo ne mogla bistveno vplivati na razvoj socialističnih sil v svetu. Toda v tem nismo uspeli niti pri nas niti niso uspeli v zunanjem svetu. Povsod skušajo konservativne sile z vsemi sredstvi izkoristiti vero in cerkev proti napredku in skušajo to izkoristiti tudi za notranjo borbo proti nam. iz tega stališča je treba gledati pri nas tudi na vprašanje duhovščine in iz tega stališča je treba tudi jasno diferencirati naš odnos do duhovščine, do cerkve in vere, v tem političnem smislu. Med samo duhovščino imamo danes močno organizacijo CMD, ki veže tisto duhovščino, ki je sprejela na znanje, da se mora vera in cerkev umakniti iz politike, ki hoče najti možnost življenja vere in cerkve paralelno ob naši borbi za socializem, ob utrjevanju naše socialistične ljudske demokracije. Imamo takšno duhovščino in jo moramo znati diferencirati. Kajti ravno to, da nekaj takega obstojü, pomeni ogromen uspeh v naši borbi za socializem, obenem pa je to velik trn v peti mednarodni reakciji, ki ne gleda na vero in cerkev s stališča vere in cerkve, ampak s stališča svojih političnih pozicij v borbi proti socializmu in ki skuša obdržati cerkev v celoti kot enotno organizacijo v borbi proti socializmu. Vidimo sicer, da jim to ni v celoti uspelo niti pri nas, kar se je pokazalo s tem, da pri nas obstoja tako društvo in jim to ne uspeva niti v zunanjem svetu, ker obstojajo tudi tam notranja nasprotja v cerkvenih in duhovniških vrstah glede teh vprašanj in se povsod porajajo struje, ki skušajo spoznati zgodovinsko nujnost razvijanja socialističnih sil ln se razvoju teh socialističnih sil skušajo prilagoditi.
Zato mislim, da Je treba iz tega stališča gledati tudi na odnose z našimi sosedi, predvsem z Avstrijo in deloma iz tega stališča gledati tudi na vprašanje problemov Trsta tn naših odnosov do Italije. Ko je tovariš iz Slovenj Gradca govoril o naših odnosih z Avstrijo, mislim da je ena od naših slabosti, ravno v tem, da nismo dovolj jasno pokazali, kakšen je naš interes v utrjevanju ved med Jugoslavijo in Avstrijo, da nismo jasno pokazali, da ost-varjamo take pogodbe In take razgovore in iščemo take stike z našimi sosedi, ki lahko krepijo socialistične sile, ker se zavedamo, da bomo nacionalno vprašanje rešili predvsem si tem, če bomo krepili socialistične sile na svetu. Z našimi odnosi do Avstrije neposredno krepimo pozitiven vpliv Jugoslavije na socialistične sile v Avstriji vkljub temu, da delamo te pogodbe v Avstriji z neko vlado, ki je koalicija med katoliško ln socialistično stranko. To delamo zato, ker kažemo s tem, da hočemo sodelovati z avstrijskim ljudstvom, da hočemo razumeti vse upravičene zahteve avstrijskega ljudstva proti nam, s tem pa hkrati krepimo socialistične sile pri njih in vežemo napredne sile v Avstriji na to, da morajo imeti •drugačen odnos do naše narodne manjšine v Avstriji sami. Mi s tem ne izjavljamo, da smo morda s tem sporazumom rešili vprašanje naše narodne manjšine v Avstriji. Hočemo samo poudariti, da smo s tem sporazumom samo nekoliko olajšali in ogladili pot, po kateri se lahko konkretno že danes rešuje nacionalno vprašanje, vprašanje slovenske narodne manjšine v Avstriji, obenem pa krepimo s tem socialistične sile, katerih končna zmaga in uspeh ter njihov prodor bi šele ustvaril definitivne pogoje, s katerimi bi resnično lahko na socialistični način urejali odnose med nami in Avstrijo in s tem v zvezi tudi na socialističen način urejali odnose do naše narodne manjšine.
Mislim, da mnogokrat gledamo na vprašanje naše narodne manjšine pod vplivom zaostre-nosti odnosov', ki vladajo predvsem med Jimosiaviio in »talijo, po krivdi italijanskega imperializma, da mnogokrat pod vplivom teh zaostrenih odnosov gledamo preveč nacionalistično in da mnogokrat zapadamo v teh vprašanjih več ali manj nacionalizmu. Opozoril bi na to, da imam vtis, da se klerikalna reakcija te naše slabosti že celo nekoliko zaveda in da jo skuša izkoristiti neposredno proti nam. Za rnene je značilno, da so vodilni cerkveni krogi v Gorici in celo v samem Vatikanu zavzeli stališče, da je treba do slovcoske narodne .manjšine z verskega stališča na Goriškem in v Trstu spremenili odnos, da je tako na primer celo goriški nadškof Ambrozio posredoval protestno spomenico slovenske duhovščine iz Trsta Vatikanu, v kateri zahteva odstavitev tržaškega škofa San-tina. To se prayi, da je to spomenico posredoval nadškof, kt Je neposredno nadrejen trža-
SPOMIN NA NARODNO ZASC
predhodmiku Ljudske milice fof* več no živel v nuših srcih
Prve enote "Sorodne zaščite so bife ustanovljene še poleti 1011
Medtem ko so začeli ustanavljati Narodno zaščito po ostalih krajih Slovenije, zlasti na Dolenjskem, so bile v Ljubljani že dokaj močne skupine Narodne zaščite. Prva čela, za katero so ohranjeni zanesljivi podatki, je bila ustanovljena na pebudo Partije nekako ju-nija-julija 15-41 v tovarni Sa. turnus. Ob ustanovitvi je bilo v njej 18 ljudi. Komandir te prve čete je bil Rajko Oblak, ki je pozneje padci v partizanih. Nekaj pozneje so se začela ustanavljati enote NZ tudi po drugih tovarnah, podjetjih in ustanovah. Konec 1541. in v začetku 1942. leta so bile že desetine in čete zaprisežene. Besedilo prisege, ki je bilo najdeno šele prejšnji teden in Po katerem so vsi zaščitniki prisegli, se glasi:
»Jaz, vojak osvobodilne ljudske vojske slovenskega naroda, ki se ob boku de-lavsko-kmečke armade Sovjetske zveze ter vseh osta. lih za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev sloven-kega nareda, za mir in bratstvo med narodi ter za srečno bodočnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi bojnimi tovariši, da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni pro. ti fašističnim tlačiteljem in barbarom, da ne bom zapustil vrst slovenske osvobodilne vojske, v katero sem prostovoljno ln zavestno vstopil, in ne bom odnehal v boju do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikih osvobodilnih ciljev slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Prisegam, da v boju za te velike osvobodilne cilje ne bom štedil svojih sil in da se ne bom ustrašil žrtev in težav ter da bom, če bo to potrebno, žrtvoval za svoj narod tudi svoje življenje. Smrt fašizmu —■ svobodo narodu is
V 1242. letu Je bilo ?e okrog 1300 zapriseženih zaščitnikov, ki so bili že od pomladi ofga. nlzirani v vojaške enote. Najosnovnejša enota je bila desetina, ki Jo je Imela 1942. leta domala že vsaka tovarna, podjetje in ustanova. Desetine so bile vezane v vode, oziroma čete, te pa v bataljone. Bataljoni so bili navzgor vezani na štab Narodne zaščite za Ljub. ijano. Prvi komandant osrednjega štaba Narodne zaščite Je bil tovariš Jaka Ogrin in komisar tovariš Miha Kambič.
Pregledi Narodne
zaščite oh varstvu italijanskih straž
Vse enote so bile vojaško organizirane in je v njih vladala zgledna disciplina. Desetine in cela četo m se pogostokrat ilegalno sestajale. Na teh sestan. kih so največkrat razpravljali o političnem položaju, pripravljali razne akcije in naloge, se urili v ravnanju z orožjem itd. Mnoge desetine so na primer organizirale kar posebne tečaje za vse zaščitnike. Od časa do časa so kemandirji enot odrejali celo posebne preglede, ki so bili tudi neke vrste poskusne mobilizacije, obenem pa najboljše merilo discipliniranosti in resnosti zclčitnikov. Ob teh pregledih je komandant bataljona ali komandir čete odredil, da bo ob določenem času pregled čete. V dveh, treh urah fo za pregled vedeli že vsi zaščitniki, čeprav so bili na najrazličnejših krajih in če. prav je bilo mesto polno policijskih agentov. V določeni uri so nato vsi šli mimo nekega objekta ali po neki poti, mimo straž bajonetov ter kopice policijskih agentov.
V prvih mesecih 1943 leta je bilo v sami Ljubljani, kljub odhodom mnogih članov Narodne zaščite v partizane, že nad 3D8u zapriseženih in strogo vojaško organiziranih zaščitni, kov. Razen teh pa je bilo še okrog 29.090 ljudi, žena, mla. dincev in starejših mož, ki so ostali v Ljubljani in delali kot narodni zaščitniki. Zapriseženi zaščitniki so bili razvrščeni v
Vsak dan udarci fašistom
Menda ni treba iskati boljše, ga primera, kot je bila naša osvobodilna borba za to, kaj vse zmore množična ljudska iniciativa, zlasti če jo vodi takšna ljudska Partija, kot je naša. Kuo bi mogel izčrpati neštete domisleke in pobude, ki so jih naši ljudje uresničevali v borbi proii okupatorju. V Ljubljani že leta 1941 ni minil dan brez akcije Narodne zaščite in varnostne obveščevalne službe. Tako so bile 28. julija prerezane telefonske žice pri Lavrici, minirana proga Ljubljana—Zaicg, Šmarje—Škofljica, in pri Brezovici, presekan telefonski kabel v Šiški. Dne 9, avgusta je bila na ljubljanskem kolodvoru poškodovana lokomotiva, raztreseni letaki v Mostah in na Rudniku itd. Od 24. decembra 1S41 do 13. janu. arja 1942 je bilo razoroženih 7 italijanskih oficirjev, podoficirjev in vojakov. V Trnovem je bil ustreljen karabinjer, ki ni hotel dati orožja; te so tudi razorožili v Mostah itd.
Letake in gesla so zaščitniki trosili po mestu skoraj vsak dan. Pogostokrat kar mimo fašistov in karabinjerjev. Med mnogimi zaščitniki, ki so delali v Ljubljani, je treba omeniti tudi stražnike med kateri, mi je bilo kar 70 članov Narodne zaščite. Ti so preprečili marsikatere aretacije in druge žrtve.
Ponio? partizanskim enotam
Velikansko pomoč je nudila borbena Ljubljana partizanskim enotam. Saj je bilo takrat mesto pravo skladišče in
rodni zaščitniki, ki so opozo. rili na nevarnost partizansko četo, sami pa so na terenu Hruševje - Gaborje . Hrasteni-ca napadli italijanske kolone. Po neenaki borbi so sc zaščitniki umaknili z dvema mrtvi, rua, Italijanov pa je padlo 150 s tenentejem na čelu.
Partizansko delavnice in trgovine v Ljubljani
Veliko delo je opravila Naredna zaščita v Ljubljani z materialno oskrbo partizanov in partizanskih družin ter
Kupčija z italijanskim intendantom
Svojevrsten podiig je napravil tudi intendant Narodne za. ščite za Ljubljana Tone To. mon. Po italijanskem krojaču v Šiški je prišel v stik z vplivnejšim italijanskim imendan, torn, ki je bil pripravljen za denar storiti vse. Najprej je proda! Narodni zaščiti i5 zabojev gojzcrlc, pozneje pa še večje količine pušk. Kamion pušk so Italijani naložili v ar. tilerijski kasarni in jih odpe.
Tudi soeg ne more odvrniti naših mijičmiliov, da bi ne izpolnjevali svojih dolžnosti. - Xa sliki vidite skupimo miličnikov
š:-.
Oddeleu prometne motorizirane Ljudsko milice v Ljubljani
osem bataljonov, ki so imeii Po 3 do 4 čete, te po 3 do 4 vode, t! pa po več desetin.
Osrednji štab Narodne zažčL te za Ljubljano sta v tem času vodila komandant narodni heroj Franc Stadler - Egon ln komisar Ivo Levstik. Ožbe. Navzgor je bil ta štab vezan preko poverjeništva CK KPS in okrožnega komiteja KPS na Glavni štab NOV in POS. Od junija 1943 dalje Je bil komandant Narodne zaščite za Ljubljano Anton Cernlvec-Tomič.
tovarna. Iz nje so partizani pošiljali vse, kar so rabili. In prav pri~TEim. poslu so narodni zaščitniki pokazali prava juna. štva. Pomladi 1942 so narodni zaščitniki iz pisarne glavnega oddelka finančne kontrole pobrali vse orožje in municijo, ki so ga nato v rodu za gnojnico prepeljali čez blok. Maja istega leta so Italijani zavohaii, da v bližini Ljubljane tabori partL zanska četa. Kar osem tisoč Jih Je šlo nad njo. Za sovražnikovo namero so zvedeli na.
■ smučarjev
svojcev talcev in zaprtih aktivistov. Konec leta 1942 in v začetku 1943 je delalo v Ljubljani ilegalno za partizanske e nete 10 čevljarskih delavnic, 10 krojaških delavnic, med te. mi je delavnica Stendal v Kolodvorski ulici izdelaia med drugim tudi uniforme za udarni bataljon »Toneta Tomšiča«. Delovalo je še več drugih do lavnic, v katerih so večinoma člani Narodne zaščite izdelovali ter popravljali vse, kar Je rabila narodnoosvobodilna voj. ska. V Ljubljani ni bilo skoraj nobene delavnice, trgovine in podjetja, v katerem ne bi delali zaščitniki. Trgovina Franja Novaka na sedanjem Trgu revolucije je bila n. pr. glavna manufakturna trgovina za narodno zaščito v Ljubljani, in. tendsntu osrednjega štaba Na. rodne zaščite je bilo treba napisati le kratko naročilo, na katerega se je dobilo v tej trgovini blago. Tudi špecerijskih trgovin je bilo veliko, v katerih so prodajali na ponarejene nakaznice.
Narodna zaščita Je Imela tu. di svoja skladišča sredi okupa, torjevih straž, nad katerimi so budno bdeli narodni zaščitniki, saj Je takrat na splošno veljalo pravilo, da sc mora vsak zaščitnik obleči in oborožiti za odhod v partizane. Ce si imel na razpolago vagone in druga prevozna sredstva, pa so blago vozili iz Ljubljane do partizanskih enot. Ogromne Z2sluge je imel pri tem delu železni, carski bataljon Narodne zaščite.
Ijali proti Vrhovcem ter jih tam zložili pod nekim kozolcem. V Ljubljani je za to dobil intendant piačilo 25 iir za puško. Druga pošiljka vozov s puškami, ki je i'a iz druge kasarne, je prav tako srečno pr;-spela do partizanov. Toda kup. čije svojega intendanta so iia-iijani kniaiu opazili, crožje Pa je le prišlo v partizanske roke.
Se nešteto sličnih akcij je Narodna zašči-a izvrševala dnevno v Ljubljani. Mnogo so že poznane, še več pa jih je nezapisanih in jih le še malokdo pomni. Danes iahko trdimo, da je Narodna zaščita v Ljubljani postavljene naloge dostojno opravila in tudi ogromno pomagala enotam naše narodnoosvobodilne vojske, vse do avgusta in septembra 1943, ko se je množično vključila v partizanske brigade. Mnogi komunisti — narodni zaščitniki so v Ljubljani žrtvovali svoja življenja. Spomin nanje bo večno živel v naših srcih.	—j;—

- >1
t. V- ■. V*	. -'r: - - V
&x-Sp,: '-••• t*
m»-	.v.
ÄÄ 7	fb 1 V • iv
gžS&č"» - č:|
Patrulja Ljudske milice s Mojimi zvestimi spremljevalci — psi
škemu škofu. Nadalje je na primer goriški nadškof predlagal Vatikanu, da se osnuje v Gorici slovensko veliko semenišče, češ aa bi bilo to protiutež borbi in onemogočanju svobode delovanja cerkve v sami Jugoslaviji.
To se pravi, da moramo tu računati z mednarodno reakcijo, ki razume, kje je glavno vprašanje bitke, ki razume, da je centralno vprašanje bilke, ki se danes vodi v svetu, za njih predvsem vprašanje preprečiti prodiranje in zmago socializma in da je treba izkoristiti vse, pa tudi nacionalno vprašanje za to, da se notranje ruši odpornost in moč socialističnega gibanja ter zato prihaja na idejo, da izkorišča to narodnostno manjšino na Goriškem in v Trstu za direktno vmešavanje v naše notranje zadeve, za direktno slabitev socialističnih sil pri nas, za ustvarjanje nekega centra reakcije neposredno za našimi mejami, ki bi slabil razvoj socializma pri nas. Gre torej za to, da imamo sile, ki gledajo s tega stališča, ki pa danes sicer v Italiji ne morejo prodreti zaradi tega, ker je Vatikan poleg tega, da je glavni predstavnik reakcije v svetu, hkrati tudi glavno orodje v rokah italijanskega imperializma in ker prihaja glede vprašanja slovenske nacionalne manjšine v nasprotje z italijanskim imperializmom. Zato ne more dosledno izvajati te svoje reakcionarne politike proti nam. Vendar moramo videti iz vsega tega, da se pojavljajo taki elementi, ki kažejo na to, da se bo tudi v tem pogledu spremenila njihova politika in da se bo spremenila predvsem v toliko, v kolikor bomo mi uspešnejši v naši borbi za socializem in v kolikor bomo trdnejši, ker bodo videli, da morajo izkoristiti vse rezerve, ki jih imajo na razpolago, in jih mobilizirati v borbo proti socializmu predvsem pri nas ter bodo pri tem morali odstopiti tudi od določenih nacicnalšovinistič-nih italijanskih ambicij.
To je po mojem samo drobec,
ki kaže in nas opozarja na to, da moramo glede teh vprašanj voditi dosledno socialistično politiko, pri čemer -a je treba zavedati, da bodo tam lahko izkoriščali take stvari, v kolikor bo naša politika v odnosu do Italije in v odnosu do vprašanja Trsta padala pod vpliv nacionalizma. Na vprašanje Trsta in na ureditev odnosov z Italijo moramo gledati predvsem kot na vprašanje utrjevanja socialističnih sil.
Zato postavljamo v vprašanju Trsta zahtevo, naj se zaenkrat pusti to vprašanje oh strani, ker stvari ne moremo rešiti in naj rešimo najprej tista konkretna vprašanja v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki bi jih biii sposobni rešiti in ki bi pomenila, če bi rešili utrjevanje dobrih odnosov med dvema državama, kar je popolnoma na liniji utrjevanja socialističnih odnosov med državami. Zato mislim, da v današnji propagandi, ko odgovarjamo reakciji, mnogokrat premalo mislimo na te stvari, prepočasi nanjo odgovarjamo in morda tudi nekoliko premalo silimo, da bi se te stvari reševale. Mislim namreč, da bi bilo potrebno takrat, ko so bili razgovori z Avstrijo, da bi naši tovariši s severne meje morali javno postavljati ta vprašanja in javno pokazati na to, da moramo o tej stvari reči svojo besedo. Po mojem mišljenju se mnogokrat preveč pustimo zavesti neki navidezni disciplini, češ da so zunanjepolitična vprašanja stvari, ki jih rešujeta naše vodstvo in ministrstvo za zunanje zadeve, in da je zato bolje, ako o tem molčimo in počakamo, kdaj nam bo to vodstvo pojasnilo ukrepe, ki jih podvzame. Zato mislim, da moramo konkretno že med samimi razgovori in med takimi pogajanji razlagati, kaj hočemo, čeprav je treba pri tem seveda mnogokrat paziti, da s tein ne pokvarimo oficielnih razgovorov, ki se vodijo. Toda neposredno na terenu moramo na
to odgovarjati. Zato bi se ta vprašanja morala s terena samega postavljati in zahtevati tudi pojasnila, da bi lahko res neposredno reagirali in preprečili, da bi se te stvari kakor koli nacionalistično tolmačile. Vedeti moramo, da je na primer gleichenberški sporazum privedel celo do tega, da je demokratično socialistično slovensko gibanje na Koroškem zavzelo glede na ta vprašanja precej čudno stališče, ki kaže, da stvari ne razume in da se pravzaprav tega sporazumevanja boji. Zavzelo je stališče, ki pomeni v bistvu nasedanje politiki nacionalistične klerikalne reakcije v Avstriji, v bistvu pa nasedanje Tischlerjevi liniji, ki je na Koroškem razglasil geslo, da je bilo za slovensko manjšino vedno slabo takrat, kadar so bili odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo dobri. To je tipično nacionalistično geslo, ki skuša zanašati zmedo med našo narodno manjšino, češ da se pri nas v odnosu do stare Jugoslavije ni nič spremenilo. To je geslo, ki razširja teorijo, da pomenijo razgovori ;n sporazumi Jugoslavije s sosednimi državami trgovanje z našimi narod, interesi Proti tem geslom se seveda ne moremo dovolj močno boriti, če smo v defenzivi in imajo ta gesla svoj odmev tudi pri nas. Vem, da imamo celo nekaj ljudi, ki so tudi pri nas tolmačili na ta način razgovore med Avstrijo in Jugoslavijo in ki tudi pri nas tako gledajo na ta problem in ki celo iščejo zveze, potujejo na Koroško in. tam v bistvu podpirajo to Ti-schlerjevo tezo. Iz tega se vidi, da moramo o teh vprašanjih resno razmišljati in dnevno razpravljati o tej naüä zunanji politiki, ker je naša zunanja politika neposreden izraz naše notranje politike.
S tega stališča moramo nekoliko spremeniti svoj odnos tudi do vprašanja Trsta in moramo tudi tu jasno čutiti, da je vprašanje Trsta, predvsem vprašanje razvijanja socialističnili sil v Trstu samem. To pa je obenem
vprašanje utrjevanja v naših odnosih in v naši politiki do Trsta vsega tistega, kar krepi socialistične sile v Trstu ir. Italiji. Zaradi tega je potrebno, da reagiramo na nekatere iredentistične parole, ki se danes širijo v Trstu, da reagiramo na nekatere parole iredentistov in italijanskih socialistov, ki postavljajo vprašanje Trsta izrazito nacionalistično. Tem italijanskim socialistom moramo ponuditi roko, ne v tem smisiu, da jim prepuščamo Trst, temveč tako, da jim pokažemo, kako je njihovo stališče do vprašanja Trsta zgrešeno, toda ne s stališča, da zahtevamo od njih, da priznavajo upravičenost Jugoslavije do Trsta, temveč s stališča, da jim pokažemo, naj se pri vprašanju Trsta angažirajo r.a razvijanju socialističnih sil predvsem v Trstu samem. Angažirajo naj se predvsem pri razvijanju demokratičnih sil in se borijo za pravice tržaškega delovnega ljudstva ter za odpravljanje vseh tistih krivic, ki so se prizadejale tržaškemu prebivalstvu. Torej ne predvsem iz nacionalnega stališča, temveč iz splošno demokratičnega in socialističnega stališča nasproti tržaškemu ljudstvu. Med italijanskimi socialisti imamo vendarle ljudi, ki lahko gledajo na ta vprašanja s socialističnega in demokratičnega stališča in ki bodo morali tudi na nacionalno vprašanje, če bomo vodili dosledno borbo, gledati drugače kot pa to gledajo danes. Ko italijanski socialisti dajejo predlog plebiscita, naj bi se vprašanje Trsta rešilo s plebiscitom, mislim, da jim moramo odgovoriti, da oni nasedajo in v bistvu dajejo demagoško parolo. Mi nimamo nič proti plebiscitu, toda vi dajte najprej v Trstu in na tem ozemlju zagotoviti takšne socialistične in demokratične odnose, pod katerimi bo plebiscit mogoč, in takrat se bomo z vami strinjali, da gremo na plebiscit. Jaz bi se že danes strinjal z vami, da gremo na plebiscit, samo treba je dati tak program, da bomo ustvarili v Trstu pogoje, s ka-
terimi bi lahko šli na plebiscit. Skratka mislim, da mora tli naša politika v vseh teh vprašanjih izrazito socialistična, aa moramo utrjevati socialistična siie in s tega Stališča reševati tudi ta naš nacionalni problem in se ne pustiti zavesti v tem nacionalnem vprašanju pod vtisom raznih reakcionarnih parol in kričanja italijanskega iredentističnega tiska, da reagiramo na to kričanje tudi mi z več ali manj nejasnim in nacionalističnim postavljanjem tega vprašanja. Tu r,e smemo voditi nervozne politike in ne mislili, da je to vprašanje raogo e rešiti od danes do jutri, kajti to je vprašanje, ki ga lahko rešimo z razvijanjem socialističnih sil in socialističnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. To razvijanje socialističnih odnosov pa bo brez dvoma postalo mogoče, kakor hitro se bo v Italiji jasno pokazalo, da z imperialistično politiko, ki jo vodi italijanska buržoazija, ne bo mogla uspeti in resiti osnovnih problemov Italije same. Saj Italija postavlja v bistvu te nacionalistične in imperialistične zahteve preti Jugoslaviji zato, ker skuša z njimi zamegliti socialistično perspektivo lastnemu ijudstvu ter skuša z njimi zavreti razvoi socialističnih sil v Italiji. Ko se bo pokazalo, da je to kratkovidna politika, kot to imperialistična, šovinistična in iredentistična politika nujno mora biti, ko se bo to pokazalo pred italijanskimi množicami, takrat se bodo začele razvijati in krepiti socialistične sile v Italiji. Z našim pravilnim odnosom do teh vprašanj bomo lahko bistveno pripomogli k temu. da bo do tega prišlo čim preje. Zato mislim, da je treba tudi v vprašanju naših obmejnih problemov z našimi sosedi in v vprašanju naše nacionalne manjšine, povezati z vso našo politično akcijo v borbi za socializem in da je treba tudi na ta vprašanja gledati predvsem s stališča razvijanja socialističnih sil.
Iz ljudskih odborov
Moša Fijade o pomenu bližnjih volitev v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore
Na velikem predvolilnem zborovanju v Požarevcu Je govoril član politbiroja CK KPJ Moša Pijade o pomenu bližnjih voli. terv v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore. Pouda. ril je, da še ni slehernemu na. šemu človeku jasno, kako velikega pomena «o te volitve za krajevne organe oblasti, ki bodo v kratkem po vsej državi. Ko pa se bodo novi ljudski odbori in ljudje, ki bodo izvolje. ni, uvedli v načela novega zakona, potem ne bo nobenega poštenega človeka, ki ne bi razumel, da so imele te volitve tako rekoč zgodovinski pomen. Organizacijo ljudskih odborov na tej podlagi bo pomenila ve. lik napredek v razvoju naše socialistične demokracije. S svojo vlogo in pristojnostjo ter
oblasti na svojem področju, resnični organi ljudske samouprave. V naši državi se ne more zgoditi to, kar se je zgodilo v Sovjetski zvezi, kjer je birokratska kasta prevzela v svoje roke oblast, ki so jo ruski delavci in kmetje izvoje. vali 1917. leta. Dejal je, da ne more biti govora 0 graditvi socializma v državi, v kateri je vsa oblast, ekonomska in
politična, združena v rokah peščice birokratov. V naši državi pa se bije nepomirljiv boj proti vsem megočim pojavom birokracije. Ni graditve socializma brez širjenja in utrjevanja socialistične demokracije, ne da bi dali tovarne v upravo delavskemu razredu in ne da bi delavni kmet sam odločal o svoji usodi, je poudaril Moša Pijade.
Oira ni ljudski odbor Trbovlje
le zasedal
Določili so volilu e enote in število članov zbora pro izvajalcev
Seje okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah so vse bolj živahne. Vedno več ljuaskih od-
delčni pri izvajanju svojih pra- bornikov aktivno sodeluje v vic bodo ti bodoči organi obla- delu odbora in posameznih svesti zgled lokalne samouprave tov. Tudi sobotna, četrta seja tudi izven naših meja. Po vo- je bila zelo plodna. Odborniki litvah je bil trikrat spreme, so ugotovili, da so vsi sklepi njen splošni zakon o ljudskih zadnje seje izvršeni, edino ope-odborih in po vsaki spremembi racijskega odaelka pri splošni
so postajali ljudski cdbori čedalje bolj orodje v rokah delovnega ljudstva. Po zadnjem zakonu iz aprila t. 1. so postaj 'judfiki odbori najvišji organi
bolnišnici v Trbovljah še niso dogradili, ker nimajo dovolj investicijskih sredstev. V proračunu za prihodnje leto pa bodo upoštevali tudi te izdatke, tako
da bodo bržkone že v naslednjem letu dela končali, živahno so razpravljali o porabi komunalnega prispevka. Večina odbornikov je bila mnenja, naj se ta denar vloži v izpopolnitev in izboljšanje vodovodnega omrežja in v izgradnjo novih stanovanjskih poslopij.
Predsednik okrajnega sodišča je nato odboru poročal o delu sodišča v prvi polovici letošnjega leta. Poudaril je, da se sodišče v svoji praksi v vsem pridržuje naših novih pravosod-
Zaradi slabega odbornika trpi vsa vas
Uspeli zbori volivcev v vaseh kobariške občine — Le delavci in socializma zvesti odborniki bodo lahko reševali vse probleme
Te dni je bilo v kobariški občini več zborov volivcev. Zbori so dobro uspeli predvsem na Livku, v Krnu in idrskem. Volivci so razpravljali o raznih gospodarskih in komunalnih vprašanjih, o delu sedanjega začasnega občinskega odbora in o volitvah v občinske in vaške odbore. Na žalost se zborov volivcev premalo udeležujejo ženske, ki so še vse preveč navezane na domače ognjišče. Se vedno prevladuje mišljenje, da žena mora «kreniti t’ko, kot od. loči gospcaar. V družbenem življenju ter reševanju gospodarski ■>, soci;lnih in krit reih vprašanj na ta način fena nima nobene pomembnejše vloge. To se posebno pokaže pri volitvah. V sedanjem občinskem odboru je samo ena žena - odbornica iz Borjan. Na sploh pa tudi žene rajše volijo moške, tako da je že marsikatera poštena in delovna žena, ki je bila na kandidatni listi, pri volitvah izpaala. Zato je naloga množičnih organizacij, predvsem AF2, da žene zainteresira za probleme občine, da bodo na volitvah same sposobne odločiti, kdo naj pride v nov občinski odbor.
Posledice neaktivnosti ljudskega odbornika so vidne posebno v Krnu. Ta odbornik se ni redno udeleževal sej občinskega odbora in nikoli ni ničesar povedal o problemih svoje vasi. Sele na zboru volivcev so prisotni ljudski odborniki zvedeli, da v vas ne prihaja pošta, da je kmetom tora uničila ves letošnji pridelek ajde in da jim zaradi letošnjih vremenskih neprilik močno primanjkuje krme. Tudi o cesti Vrsno—Krn, ki naj bi povezala vas z upravnim središčem Kobaridom, so se po treh letih pomenili šele na tem sestanku. Cesto v dolžini približno 4 kilometre, so začeli graditi že leta 1949 in izvršili dela v vred-
nosti nad pol milijona dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa so potem dela zastala. Vaščani so na zboru volivcev povedali, da so pripravljeni, ob minimalni podpori s strani občine, cesto zgraditi s prostovoljnim delom. Občinski ljudski odbor je te predloge obravnaval takoj na naslednji seji in odobril potreben kredit za izgradnjo ceste. Tudi pošta se že dostavlja v vas, čeprav za enkrat samo dvakrat tedensko. Škodo, ki sta jo vaščanom povzročili toča in suša pa bodo upoštevali pri odmeri četrte davčne akontacije.
Pri združenju več krajevnih odborov v kobariško občino, je obstojala bojazen, da bo novi občinski odbor zanemaril okoliške vasi. Prvi rezultati dela novega odbora pa so pokazali, da je bila ta bojazen neutemeljena. Odbor skrbi tudi za najoddaljenejše vasi Ravne in Jevšček, kier so uredili pošto in redno poštno dostavo. Za obnovitev šole v Livku je odbor investiral
190.000	dinarjev. Prav tako so uredili šolo na Vršnem. Ker pa šola na Vršnem še vedno ni najbolj primerna, se na občinskem odboru že pripravlja načrt za novo šolsko poslopje.
Delo začasnega občinskega odbora v Kobaridu je dalo že lepe rezultate. Vendar čakajo novi občinski odbor še velike naloge, predvsem v borbi za socialistično preobrazbo vasi. Le najbolj delavni in socializmu zvesti ljudje jih bodo uspešno rešili.	P.
Celjska okolica napoveduje tekmovanje vsem okrajem v Sloveniji
V sredo so se v veliki dvorani Narodnega doma v Celju sestali na okrajni konferenci frontnih aktivistov tudi zastopniki vseh množičnih organizacij. Na tej konferenci, kj je bila v glavnem posvečena pripravam na bližnje volitve v občinske ljudske odbore in v okrajni ljudski odbor, so zbrani zastopniki vseh občin celjskega okoliškega okraja sklenili, da bodo v pripravah in v izvedbi volitev tekmovali
med seboj vsi občinski ljudski odbori. Tekmovalne točke v okrajnem merilu zavzemajo predvsem, katera občina bo imela boljše priprave na volitve, katera občina bo najbolje izvedla volitve, kje bo dosežen najvišji odstotek volilne udeležbe itd.
Poleg tega so člani te konference sprejeli sklep, da napovejo v tem smislu tudi tekmovanje vsem okrajem v Sloveniji.
-mb-
V Velenja bo treba
graditi nove šole
Z naglim gospodarskim razvojem Šaleške doline se veča tudi število prebivalstva. Tudi kulturno življenje te doline je čim dalje živahnejše, posebno odkar je v Velenju obnovljeno prosvetno društvo »Svoboda«. Le eno je še kar po starem — šolske zgradbe.
To vprašanje je posebno pereče v Velenju, kjer obiskuje šolo
Planinski dom pa vendarle ni zapuščen
Planinsko društvo «t Gorici je za dom že veliko žrtvovalo
V Slovenskem poročevalcu št. 225 z dne 22. septembra 1952 se je pisec članka »Na Bovškem bo treba še marsikaj storiti« dotaknil med drugim tudi vprašanja planinskega doma v Lepeni. Tu pravi dobesedno: »Pri vasi Soča se odcepi dolina v Lepeno. Tu ni nobene turistične postojanke, stoji pa bivša fašistična vojašnica, ki jo upravlja Planinsko društvo Nova Gorica, a zanjo le bolj malo skrbi. Koristno bi bilo, če bi jo dala planinska zveza v upravo društvu iz Bovca, da bi služila za izhodišče poti na Krn, Bogatin. Sedmera jezera in drugam.«
Zdi se nam, da je pisec o stvari premalo poučen in bi javnost zinpdi tega uitegnila dobiti napačno sliko. Zato smatramo za potrebno, da članek dopolnimo.
Res je, da upravlja bivšo fašistično kasarno v Lepeni Planinsko društvo v Novi Gorici, vendar ni točna trditev pisca v članku. da zanjo bolj slabo skrbi. Društvo je kočo prevzelo lansko leto in je do sedaj «b izdatni pomoči Planinske zveze Slovenije investiralo v stavbo znatne zneske za njeno usposobitev, saj je “bila vojašnica v vojni vihri opustošena, vra.ta in okna razbita in odprta, streha od vremena in Časa poškodovana, celotna zgradba pa vsakomur dostorna. Planinsko društvo Nova Gorica je najprej sttavbo pregledalo in popravilo streho ter zaprlo okna in vrata, da le na ta r>ač5n zavarovalo stavbo pred nadaljnjim razpadanjem in opustošenjem. Društvo je izdelalo tudi žp podrobne načrte za obnovo, prinravilo material. med drugim okna in vrata, ter sklestilo z gradbenim podjet-
jem v Gorici pogodbo za obnovitvena dela. Po tej pogodbi bi morali biti glavna dela že lansko leto izvršena, a podjetje zaradi nujnejših in večjih gradenj v Trenti tega ni zmoglo. Tako je ostal ves pripravljeni material skrbno shranjen v koči in čaka le še na vgraditev. Kljub pičlim denarnim sredstvom, ki jih je imelo društvo na razpolago, je bilo opravljenega precej dela; povsem jasno pa je, da tak dom, kot smo ga zamislili v Lepeni, ne more zrasti čez noč.
Pisec zgoraj navedenega članka je videl fašistično kasarno v Lepeni, ki je še zaprta, ni pa mogel videti vseh prostovoljnih žrtev, ki so jih dali posamezni člani društva za graditev te koče.
Planinsko društvo Nova Gorica je bilo ustanovljeno šele spomladi 1949. leta i«n je od svoje ustanovitve do danes, torej v dobrih treh letih zgradilo ter opremilo Stjenkovo kočo na Trstelju in Gomiščkovo zavetišče na Krnu in je za svoje delo prejelo javno pohvalo. Tempo gradenj našega društva povsem dosega tempo pri večini ostalih društev, pri nekaterih pa ga celo daleč presega.
Sicer pa Planinsko društvo Nova Gorica svojih uspehov ne obeša na veliki zvon, ampak vztrajno dela v upanju, da bo ob pravilnem razumevanju vseh ostalih odločujočih činiteljev v kratkem času zgradilo tudi planinsko postojanko v Lept i in s tem na široko odprlo delovnemu človeku vrata fc čudovitemu Krnskemu jezeru in v ostali gorski svet Zlatorogove domačije.
Planicsko društvo Nova Gorica,
vsako leto več otrok. Kako to število narašča, najbolje pokažejo
številke.
Osnovna Šola je imela 1. 1945-46 v 6 oddelkih 262 otrok, v šolskem letu 1952-53 pa jih ima v 9 oddelkih 462. Nižja gimnazija je imela 1. 1948-49 v 2 oddelkih 77 otrok, letos pa jih ima v 6 oddelkih 225
Število otrok je posebno hitro rastlo v zadnjih treh letih in kakor se kaže. bo tudi v bodoče, kajti velenjski rudnik se neprestano širi! Vsako leto zraste tudi nekaj novih stanovanjskih zgradb. Lani je bilo v Novem Velenju gotovih okrog 70 družinskih stanovanj. Letos jih bodo zgradili 124, a v prihodnjem letu je nameravana gradnja nadaljnjih 150 stanovanj. Ker se priseljujejo le mlajše rudarske družine s številnimi otroki, pomeni to v prihodnjem letu najmanj sto otrok prirastka, v naslednjem pa tudi toliko, če ne več. To je seveda izredni prirastek.
Sedaj si pa oglejmo šolski zgradbi. V »novi« šoli sta samo dve učilnici, v »stari« jih je pet. Tako imenovana »stara« šola je preurejena stara grajska konjuš-eiica. Razredi so še kar prijetni, le premalo jih je, ko ima osnovna šola devet moških oddelkov^ nižja gimnazija pa šest. Da bi vsaj delno ublažili to krizo, so lani postavili še barake, kjer so tudi trije razredi. Čeprav jih skušamo narediti prijetne, so vendar v — baraki.
V istih poslopjih imajo pouk tudi učenci vajeniške šole (triletna). vršijo se razni tečaji, pevske vaje, v prihodnjih dneh bomo začeli tudi z večerno gimnazijo.
Čeprav se vrstijo šola in tečaji eden za drugim, kmalu ne bo več prostora za vse. Ze lani se je začelo govoriti o gradnji nove šole. Letos se o tem že kar resno razpravlja. Tudj delavski svet velenjskega rudnika se je zavzel za to in je pripravljen nuditi vso pomoč. Prav gotovo bo zadevo vzela resno v roke tudi naša oblast in upamo, da bomo v doglednem času dobili v Velenju novo Šolsko poslopje.
Pričakujemo, da bo v Velenju kmalu tudi popolna gimnazija. Ta zahteva je upravičena že s tem, da je treba predvsem delavski mladini dati popolno izobrazbo, saj je Velenje že sedaj veliko delavsko središče, v bodočnosti pa ga čaka še vse večji razmah.
rrŠHI-a
nih predpisov. Ker lanskoletne pogojne kazni niso bile dovolj učinkovite, sodišče letos sodi po strožjem kriteriju. Ljudski odborniki so v razpravi obravnavali vrsto konkretnih kazenskih primerov in podčrtali, da bi bilo treba čestokrat obenem s kaznovanjem mladoletnikov kaznovati tudi njihove starše. Na seji so izvolili 6 novih sodnikov - porotnikov in njihovih namest. nikov Potrdili so tudi odločbo o postavitvi volilnih enot za volitve v ljudske odbore in določili število odbornikov za okrajni zbor proizvajalcev.
S.
11. obletnica smrti narodnega heroja Štefana Kovača
V soboto, 18. oktobra je poteklo 11 let, odikar je padel p-rj Gomilicah v Prekmurju prvo. borec za svobodo prekmurskega ljudstva narodni heroj. Stefan Kovač, prvi sekretar okrajnega komiteja KP Slovenije za Prekmurje. Biil je zvest Partiji in ljudstvu, vedno pripravljen .storiti vse za koristi ljudstva. Njegov spomin je zato pri prek. murskem ljudstvu povezan s častnim priznanjem.
Za obletnico njegove smrti so se zbrali v Murski Soboti stari skojevci na proslavo 30-letnice ustanovitve SKOJ ter obudili spomiin na zmagovito osvobodilno borbo. Oto tej priliki So položili tudi venec pred spomin, siko ploščo preitemurskega narodnega heroja. Stefana Kovača in tako počastili njegov spomin.
Graničarji bodo postavili spomenik Djuru Djakoviču
Naši graničarji bedo v počastitev VI. Kongresa KPJ postavili spomenik sekretarju CK KPJ Djuru Djakoviču, ki je bil na zverinski način ubit aprila 1929. leta na jugoslovansko, avstrijska meji.
Ker je 'kraj. kjer je bi! ubit Djuiro Djakovič, težko dostopen, bodo postavili spomenik v vasi Sv. Duh, ki je tik oto meji, ter oddaljena 3.5 km od kraja umora. Na kraju umora pa bodo postavili spominsko ploščo.
Spomenik bo iz granita ln visok 2.5 m. V njega bo vzidan obmejni kamen, v katerega bo vklesano posvetilo graničarjev.
Ukrepi za izboljšanje pouka v osnovnih in srednjih šolah
Devizi ja učnih načrtov, nova določitev «.i.evila ur, uvedba novih predmetov in zamenjava starih učnih knjig — .V izje strokovne šole bodo prešle v pristojnost občinskih ljudskih odborov in večjih podjetij
Svet za znanost in kulturo FLRJ in republiški sveti za prosveto, znanost in kulturo so se lotili vrste ukrepov za ustalitev in izboljšanje pouka v osnovnih in srednjih šolah. V vseh republikah je v teku revizija učnih načrtov in programov, na novo določajo število ur, uvajajo nove predmete in stare učne knjige nadomeščajo z novimi.
Po programu, ki ga je izdelal Svet za znanost m kulturo zvezne vlade, uvajajo v osnovnih in srednjih šolah predmet »Moralna vzgoja«, v nižjih gimnazijah in osemletkah pa predmet «Temelji državne in družbene ureditve FLRJ«. Spremenil se bo tudi obseg pouka posameznih predmetov. V Bosni m Hercegovini bodo predavali filozofijo že od šestega razreda, da bi s poukom zajeli poleg psihologije tudi etiko. V gimnazijah uvajajo latinski jezik kot obvezen predmet od petega razreda, v učiteljskih šolah pa so razširili program filozofije in uvajajo predmete »Ročno delo« za učenke in »Pouk iz kmetijstva« za učence. Povečalo se bo število ur za telesno vzgojo, posebno skrb pa bodo posvetili tudi pouku iz glasbe. V LR Srbiji so že umaknili dosedanje načrte in programe za osnovne in srednje šo'e ter izdelali nove, v katerih je določeno število ur in obseg pouka iz posameznih predmetov.
Pomanjkanje učnih knjig bo ostalo čez leto znatno manjše. V Srbiji so že za vse predmete izdelali nove knjige, razen Zgodovine književnosti. Nove učne knjige za posamezne predmete so že dobile tudi šole v drugih republikah. Prosvetni delavci in pedagogi Bosne in Hercegovine so pripravili čiranke za vse razrede gimnazij.
Glede na še vedno resno pomanjkanje učnega kadra so v Sloveniji znižali število nižjih gimnazij od 218 na 180, namesto teh pa odprli osemletne gimnazije. Svet za prosveto, znanost in kulturo LR Srbije je sklenil, da se smejo ustanavljati nižje gimnazi-
Nenavadna prometna nesreča
Šofer podjetja Prevoz I. je 15. oktobra pripeljal iz Dolenjske krompir za »Sadje-zelenjavo« v Ljubljani na tritonskem tovornem avtomobilu. Na vozllij je imel tudi nekaj vreč krompirja za neko stranko, ki staciujc v ulici Na Grad. Ker si je hotel šofer prihraniti prenašanje vreč po klancu, je kar z avtomobilom zavozil v strmo ulico. Navzgor je šlo še kar po sreči. Ko pa je privozil na vrh, je začelo vozilo drseti navzdol. Šofer je izgubil prisotnost duha in namesto, da bi zavotzil avto proti stopnišču hiše št. 5. je zavozil ob strani stopnic, kar pa do vrha naloženega vozila ni moglo ustaviti. Avto je drse’ še naprej navzdol, odbil vogal hiše št. 5, zdrknil proti Gornjemu trgu (bivša Florjanska ulica) in zavozil proti cerkvenemu stopnišču, kjer je med potjo zadel ob štiri stebre in jih odbil, kar je pripomoglo, da se je avto ustavil tik ob tramvajski progi. Na srečo prav tedaj ni privozil mimo tramvaj, ker bi dru-
Svojevrsten ljubitelj knjige
Anion Vihtelič, uslužbenec Tiskarne Ljudske pravice, je imel dama bogato knjižnico s samimi izbranimi deli svetovnih klasikov in domačih pisateljev. Človek bi mislil da je Vihtelič velik ljubitelj književnosti in da je ves svoj zaslužek dajal samo za nakup knjig Pred kratkim pa so varnostni organi ugotovili, da je Vihteličeva strast za dobro knjigo drugega izvora.
Vihtelič je po raznih ljubljanskih knjigarnah skrivno posegal po knjigah, dokler da ciiso pri tem poslu zasačili. Kradel pa je samo knjige večje vrednosti, nekatere celo po več izvodov, kot n. pr. Cankarjeve zbrane spise,
Valvazorja. »Leto 1794« itd. Njegova knjižnica je obsegala 367 knjig, od katerih je večina ukradel. Po dosedanjih ugotovitvah je Vihtelič ukradel knjig za okrog 100.000 din, Samo knjigarne Slovenskega knjižnega zavoda je oškodoval za 43.843 din.
Vihtelič je priznal, da ni kradel knjig iz ljubezni do njih, pač pa iz čisto špekulativnih namenov. Čakal je namreč ugodne prilike. da so posamezne izdaje pošle, potem pa jih prodajal raznim resničnim prijateljem dobre knjigo po verižniških cenah.
DOLENJSKE TOPLICE
šolsko poslopje v Toplicah, ki je bilo zgrajeno že leta 1887, ne odgovarja več sedanjim potrebam. Šola nima dovolj učnih sob, niti risalne in fizikalne dvorane, telovadnice in podobno. Tudi kraj, kjer šola stoji, ni primere«, ker je ob prometni cesti.
Letos je bilo vpisanih v I. razred nižje gimnazije 80 dijakov, za katere so morali najti učno sobo izven šolskega poslopja. Prihodnje leto bo ta Z2deva še bolj pereča, ker vstopa v gimnazijo vedno več dijakov Iz pet osnovnošolskih okolišev, s tem v zvezi bo treba rešiti tudi vprašanje internata, ki bi moral sprejeti več dijakov pod streho.
Prav bi bilo. če bi vse množične organizacije izvedle sklep, ki so ga sprejele na zadnjem množičnem sestanku, naj se kot spomenik padlim borcem zgradi novo šolsko poslopje. To bi bila tudi najlepša počastitev spomina pad 11^
Centralna ljudska univerza
Prvo predavanje iz ciklusa poljudnih predavanj iz filozo. fije, ki je iz tehničnih razlogov <4. oktobra odpadlo, bo v to-rek. 21. oktobra, oh 20. uri v dvorani doma sindikatov, Miklošičeva c. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Goričar
Jože:
0 NASTANKU IN RAZVOJU ČLOVEŠKE
mu
PRVO ŽREBANJE 35. KOLA DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ Mostar. 18. oktobra 1952
Premiio 400.000.— din ie dobila štev. 654496.
Premiio 200.000,— din ie dobila štev. 529820.
Po 100.000.— din so dobile štev. 761445. 508831. 377814. 558472.
688612.
Po 50.000.— din so dobile štev. 700665. 555895. 323716. 598373. 796864 377647. 692361.
Naslednie dobitke so dobile vse srečke s temi-le končnimi številkami:
32 dobitkov no: 20 000.— din štev. .29909.	.26279.	.72319,
.97651.
80 dobitkov no: 10.000.— din
štev. . 3615.
160 dobitkov no: 5.000.— din štev. .. 8553. .. 6985.
240 dohitkov do: 3.000.— din štev. . 1651. ..4366. ..3814.
800 dobitkov no: 2.000.— din štev. ... 424.
80.000	dobitkov no: 100.— din
štev......2.
Tolažilne dobitke no 10.000.— din so dobile številke, ki so za 1 večie ali maniše kot sta številki srečk, ki sta dobili premiio, to so štev. 654497. 654495. 529821. 529819.
Drugo-olavno žrebanie bo v četrtek 23. t. m. v Titogradu. Srečke so še v nrodaii! Premilo 400.000.— din je zadela srečka, v Slovenili.
je samo v krajih, kjer so vsi pogoji za njihovo normalno delo (dovolj učencev, šolski prostori, učni kader). Ta ukrep je popolnoma razumljiv, če upoštevamo, da tudi ostalini šolam v državi zelo manjka učnega osebja. Skoraj v vsaki gimnaziji Bosne in Hercego-govine manjka profesorjev za jezike in matematiko.
Letos so odprli tudi več novih šol. V bosanskih in hercegovskih mestih so odprli več ženskih in strokovnih šol za vaške mladinke.
Take šole bodo ustanavljali v bodoče tudi po vaseh. Prvo šolsko leto se je začelo letos tudi že več drugih šol. kot so učiteljske, trgovske in srednje kovinarske.
Važna novost je tudi sprememba pristojnosti za upravljanje srednjih šol. Svet za prosveto in kulturo LR Slovenije pripravlja uredbo, po kateri bi prešla skrb za nižje strokovne šole od republiških organov na občinske odbore in podjetja. Delavski sveti podjetij so že prevzeli nalogo, da bodo te šole vzdrževali in preskrbeli zanje učno osebje. Prenos šol v pristojnost podjetij in krajevnih organov je v skladu z novim gospodarskim sistemom, ter pomeni začetek ukrepov, ki se pripravljajo za večjo demokratizacijo šolstva, od osnovnih šol do univerz.
#PISMA UREDNIŠTVU
gače prišlo do težke promet« e nesreče. Šofer, ki je upravljal z avtomobilom, se zagovarja, da mu je prav na klancu popustila zavora in zaradi tega ni mogel ravnati z avtojnobilom. Komisija pa je ugotovil», da je ijnel avto skoraj neuporabno nožno zavoro. ročna pa sploh ni delovala. Kako bi se stvar končala, če ne bi avtomobila zaneslo v stebre, ampak bi zdrsel po strmini naravnost navzdol, naj si predstavljajo vsi šoferji, ki nočejo razumeti, kako nevarna so lahko prometna sredstva, če se z njimi pravilno ne ravna.
TRBOVLJE
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda - Zasavje« je sklenilo, da bo v počastitev VI. kongresa Partije začelo z gradnjo »Doma svobode« in da bo dom do 29. novembra v surovem stanju gotov. Z delom so začeli šele septembra, toda vse kaže, da bodo sklep tudi uresničili. V Domu bo velika dvorana za 360 ljudi, knjižnica, čitalnica, klubski prostori in prostori za družbene organizacije ter moderno kegljišče. — Dvorana bo služila tudi za kieio-predstavo. V to svrho so si že nabavili kinoaparaturo. »Dom svobode«. ki bo v spodnjem delu Trbovelj, bo velika pridobitev in ponos mlademu društvu »Svoboda - Zasavje«.
*
Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah je elektrificiralo svojo planinsko postojanko na Zasavskem Triglavu — Kumu nad Trbovljami. Člani društva so sami zvrtali skalnato pobočje in skopali lame za dalinovode. Požrtvovalni in vztraini planinci so tako pripomogli, da bo že v soboto, 18. oktobra zagorela luč visoko na Kumu. Ob tej priliki bo društveno slavje, na katerem bodo prijeli priznanje tisti tovariši, ki so pri elektrifikaciji koče opravili največ prostovoljnega dela.
ODNOS ZDRAVNIKA
V	POLJČANAH DO BOLNIKOV
Kot državni zavarovanec socialnega zavarovanja sem dne
25.	sept. 1952 iskal zdravniško pomoč za svojega dva meseca starega otroka. Zdravniku sem pojasnil kakšne znake bolezni ima otrok. Ker mi ni mogel pojasniti bolezni, je naročil, naj otroka naslednji dan prinesemo v ambulanto. Ko sem le vztrajal na svojem stališču, da bi bilo dobro otroka takoj pregledati, je pristal, naj ga prinesemo v ambulanto. Kljub mrazu in močnemu dežju sem otroka nesel v ambulanto, kjer ga je zdravnik bolj površno pregledal, ugotovil ni ničesar pomembnega.
V	upanju, da otroku ni hudega, smo ga imeli doma. V nedeljo dne 28. sept. 1952 ob
17.30	mu je postalo nenadoma močno slabo. Poklican je bil zdravnik na dom po drugi osebi, kateri pa se je izrazil, da mu ne more ničesar ugotoviti. Sele na vztrajanje stranke je pristal. Tudi pri tem pregledu ni ugotovil ničesar pomembnega. Mati je zahtevala nujno napotnico za bolnišnico, toda zdravnik je ni izdal. Izgovarjal se je, da otroka v bolnišnici ne bodo sprejeli, da je otroški oddelek polno zaseden in podobno. Ker ni izdal potrdila za prevoz v bolnišnico z rešilnim avtom (izdal ga je šele naslednji dan, ko je bil otrok v bolnišnici), sem na svojo odgovornost klical rešilno postajo Maribor.
V	bolnišnici so 1 uro po pregledu zdravnika v Poljčanah ugotovili, da ima otrok
39.3	C vročine in pljučnico (pozneje se je ugotovilo, da ima vnetje ušes in bronhite).
Iz tega primera se vidi, kakšen odnos ima zdravnik v Poljčanah do bolnikov. Ko bi se zanašal na njegove ugotovitve in navodila, bi otrok zagotovo podlegel kljub temu, da je sedaj zdravstveno stanje zelo resno.
Takih primerov pregleda bolnikov v Poljčanah je več. Ce zdravnik v Poljčanah tega ne verjame, naj se javi na postaji LM Poljčane, kjer mu bomo slične primere pojasnili.
Urbančič Stane, komandir postaje LM
VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ NAM JE TREBA
Prepričan sem, da je večina bralcev z velikim zanimanjem pred dnevi brala članek o nameravani sprostitvi stanovanj. S tem
v zvezi dovolite, da dam se jaz nekaj pripomb.
Ne bom ponavljal razlogov, ki so zadnja leta krivi, da naša stanovanja res izredno naglo propadajo; saj so nam vsem dobro znani. Vendar naj omenim tukaj škodo, ki jo delajo mnogi nepošteni najemniki stanovanj. Zdaj je namreč tako, da hišni lastnik, privatni ali socialistični, ne more ukreniti proti neuvidevnim strankam v praksi ničesar. Zato bi nova uredba vsekakor morala določiti, da je možno odpovedati stanovanje najemnikom, ki mislijo, da lahko počno v stanovanju, kar se jim zdi. Kako naj sicer take škodljivce pripravimo do spoznanja, da je vsaka, tudi privatna hiša končno ljudska imovina, ki jo je treba čuvati?! S tem bi napravili v vzdrževanju stanovanj velik korak naprej, kajti prav malo je pomagano, če obnovimo stavbo na zunaj, znotraj pa je taka, kakor da je prestala težko bombardiranje. Takih stavb ni malo!
Strinjam se s člankom, kjer pravi, da se bo po zvišanju najemnin marsikdo sam od sebe, torej brez pritiska utesnil. S tem bi nedvomno v precejšnji meri olajšali sedanjo stanovanjsko stisko. Najteže je danes gotovo tam, kjer so ljudje primorani skupno uporabljati kuhinje. To vprašanje je tako težko, da ga morajo navadno reševati pristojna sodišča. V Mariboru je bilo na primer letos 326 razprav zaradi žalitve časti in večina teh je šla na račun souporabe kuhinj. Prav zato bi bilo dobro, da bi graditelji novih, posebno večjih stanovanjskih zgradb mislili na gradnjo čim večjega števila enosobnih stanovanj. S tem bi mnogim mladim poročencem omogočili, da si ustvarijo življenje, kakor se jim zdi najbolj prav, ne pa da jih v večjih stanovanjih silimo k souporabi kuhinje, kjer gledajo drug drugemu v lonec. Obenem menim, da bi bilo treba s primernimi ukrepi vsekakor preprečiti, da se ne bi tisti, ki imajo večje dohodke, razšopirili v velikih stanovanjih. Na splošno pa mislim, da bi bilo treba malo več poštenja. Samo tako je mogoče, da premagamo kapitalistične ostanke ttt-di v tem vprašanju in preidemo — pogledu stanovanjskega vprato-nja na višino, ki bo dostojna novega socialističnega človeka.
F.	K.
Po ohčinah ptujskega okraja se pripravljajo na volitve
Po občinah ptujskega okraja se pripravljajo na volitve v občinske ljudske odbore. Po več vaseh so že imeli sestanke, drugod pa člani Osvobodilne fronte vneto razpravljajo, koga bi volili in kako bi onemogočili sodelovanje v ljudski oblasti nekdanjim klerikalnim županom ter špekulantom, ki bi izrabljali odborniška mesta v svoje zasebne ali celo reakcionarne namene. V. C.
Sporočamo cenjenim kupcem in dobaviteljem, da smo dosedanji naziv firme
OKRAJNA TEKSTILNA INDUSTRIJA, TACEN
spremenili v
..RAŠICA“
TOVARNA ČIPK IN PLETENIN, TACEN, tel. 765
V svojih dveh obratih v Gameljnah in v Tacnu proizvajamo:
STROJNE ČIPKE, priznane kvalitete sortiranih širin in barv iz domače in uvožene preje — ZAVESE širine 240 cm — PLETENINE iz česanega volnenega prediva tu- in inozemske izdelave, iz domače volne in bombaža. Izdelujemo vrhnje in spodnje pletenine v solidni izdelavi po konkurenčnih cenah
TRIKOTAŽA: spodnje perilo za odrasle in otroke
Anapurna
Gotovo ste slišali o Mauriceu Herzogu, slavnem osvajalcu Himalaje. Če hočete zvedeti vse o njegovi junaški ekspediciji, zahtevajte takoj pri vseh prodajalcih časopisov
knjigo
Anapurna
ki jo je napisal Maurice Herzog. Cena 60 dinarjev.
Naročila pošljite na »NIN«, Beograd, Moše Pijade 8, predal 208, ček. račun 102-9032112. —
Prodajalci imajo 15% rabat.
Okrajni ljudski odbor Marlboi okolica v borbi proti posledicam suše
Neupravičeno naraščanje cen kmetijskih pridelkov
V torek je bila v Mariboru
5.	redna seja Okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica, na kateri so razpravljali o najvažnejših gospodarskih in uprav-nopolitičnih vprašanjih okraja. Iz poročila predsednika gospodarskega sveta tov. Ivana Filipiča je bilo razvidno, da občinski ljudski odbori v mariborsKi okolici niso dovolj spremljali našega gotovinskega stanja in povečanja obtoka denarja na podeželju. Vzrok za to je v veliki meri v napihovanju posledic suše, in toče, ki pa v tem okraju nista prizadeli niti ene občine tako občutno, kakor so bili prizadeti kraji v Halozah, Prekmurju in še ponekod v Sloveniji oz. Jugoslaviji.
Povprečno je suša zmanjšala v mariborskem okoliškem okraju kmetijsko proizvodnjo za 20"». Vendar je treba poudariti, da je nekoliko bolj prizadela suša le nekatere občine, medtem ko v mnogih občinah o suši sploh ne moremo govoriti. Navzlic temu, da po suši in toči povzročena škoda vendarle ni tako velika, kakor je bilo videti v avgustu, so cene v tem mesecu začele rasti ter so do oktobra narasle tako, da so pri okrajnih in občinskih ljudskih odborih prisiljeni razpravljati o tem podrobneje ter za izboljšanje ogroženega gotovinskega stanja sprejemati tudi primerne ukrepe. Tako so cene jabolkom narasle od 6 din na povprečno 16 din za kg, cena vinskemu moštu od lanskih 30 din na 66 din za liter letos, čeprav je pridelek manjši od lanskega le za okrog 30”/». Najbolj neupravičeno je dviganje cen krompirju, ki je nekaj časa stal pri proizvajalcu od 18 do 20 din in ga danes odkupujejo zadruge po 16 in 17 din za kg. Te zvišane cene so povzročile, da je odteklo zelo mnogo denarja na podeželje, bankam pa primanjkuje gotovina za izplačilo plač delovnim kolektivom, ki so redno izpolnjevali svoje obveznosti do družbenega plana ter so do 1. septembra vplačali že 77“/» predpisane akumulacije. Samo Narodna banka v Mariboru je imela od 1. do 10. oktobra na svojem področju okrog 25 milijonov din več izplačil kot vplačil in teh 25 milijonov je ostalo zaradi povečanih odkupov ter višjih cen po večini pri kmetih. In koliko so dobili kmetje denarja, ki ga bar-.! a niti ni mogla evidentirati! Saj je v istem razdobju dobila banka le nekaj nad
1.500.000	din vplačil kmečkih davkov. Po precej točni oceni bodo dobili kmetje v prihodnjih dveh mesecih za svoje pridelke po sedanjih cenah še okrog 170
pri kg, pa so mnogo pripomogli tudi razni nakupovalci, tudi iz drugih republik, ki navzlic prepovedi še vedno opravljajo svoj posel. Ljudski odborniki so predlagali, naj bi okrajni ljudski odbor kaznoval te nakupovalce kot šušmarje, vendar bo to mogoče šele takrat, ko bodo pri tem bolj kot doslej sodelovali tudi občinski ljudski odbori, kmetijske zadruge in kmetje, ki so škodljivo delovanje raznih mešetarjev dolžni prijavljati.
Pri takem stanju je ukrep Gospodarskega sveta LRS o spremembi osnove pri kmečki dohodnini ter dvig prvotno razpisane 4. akontacije razumljiv in potreben. Izboljšal bo gotovinsko stanje ter vrnil del gotovine prometu. Preprečil pa bo
Včeraj so odprli v prostorih kavarne »Emona« razstavo mode. Namen razstave je, seznaniti potrošnike s kvaliteto in izborom izdelkov, s katerimi razpolagajo ljubljanska trgovska podjetja »Usnje«, »Tkanina«, »Izbira«, »Drogerija« in »Delikatesa«.
Razstavo je otvoril direktor trgovskega podjetja »Usnje« to-
tudi nadaljnje dviganje cen, saj bo zaradi večjih potreb po denarju večja ponudba blaga. Vendar nekateri občinski ljudski odbori tega ukrepa ne razumejo ali ga nočejo razumeti in ga tudi davkoplačevalcem ne tolmačijo, kakor bi bilo prav. Razlika v dohodnini, ki znaša po novem ukrepu v okraju 14 milijonov din, ni tolikšna, da je občinski ljudski odbori ne bi mogli razdeliti prvenstveno med tiste večje in srednje kmete, ki so imeli sorazmerno visoke dohodke. Dobro so razdelili davke v Malečniku, kjer so upoštevali gospodarsko moč posameznih kmetovalcev, slabše pa v Ščavnici in še nekaterih drugih občinskih odborih. Medtem ko je mali kmet v primeri z večjimi dokaj visoko obdavčen, bo razlika primerno obremenila tudi kmete 6. skupine.
In povpraševanjem terjajo od naših trgovskih in industrijskih podjetij, da prodajajo oziroma proizvajajo vedno boljše, kvalitetnejše blago in to v količinah, ki jih naš trg zahteva.
Celotno razstavo je okusno uredilo jpodjetje »Aranžer«, skupaj z aranžerji razstavljalcev. Trgovsko podjetje »Usnje« laz-stavlja vse vrste čevljev in
Odborniki so na seji izglasovali sklep o blokiranju računskih knjižic pri občinskih ljudskih odborih, dokler ne bo ugotovljeno stanje izkoriščanja občinskih proračunov in možnosti za znižanje proračunskih izdatkov ter določen nov odstotek udeležbe pri proračunskih dohodkih. Z razliko v dohodnini bodo takoj obremenili srednja m večja kmečka gospodarstva, pregledali pa bodo tudi poslovanje vseh podjetij. Do konca novembra bodo izterjali do 90% predpisano 4. akontacijo in davčne zaostanke. Medtem ko so znižali proračun okrajnega ljudskega odbora za 4 milijone, so sklenili tudi dosledneje odpravljati nepravilnosti pri cenitvah zapuščin. Za izvedbo sprejetih sklepov so zadolžili gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora.
dele čevljev razstavljajo podjetja »Luxor«, »Elita«, »Zarja« in »Astra«.
Posebej je razstavljena moška moda. Tu so razstavljene torbice »Safian«, pripravne za službena in druga potovanja, kravate tovarne »Svilanit« iz Kamnika, vse vrste letnega in zimskega blaga za obleke in plašče ter razne toaletne potreb-

Na razsiavj mode v Ljubljani razstavlja trgovsko podjetje »Usnje« med drugim izdelke tovarne »Toko« iz Domžal, ki so dobili visoko priznanje tudi na inozemskih trgih
Novi vzorci in izdelki na razstavi mode v Ljubljani
milijonov din. Razen tega dobijo kmetje v okraju po 7 do 8 milijonov din na mesec za mleko in od 10 do 12 milijonov din za živino, kar pomeni, da bodo dobili samo kmetje okoliškega okraja za svoje pridelke do konca leta okrog 260 milijonov din. Davka je bilo pobranega v septembru in oktobru samo 18 milijonov din. 4. akontacija pa znaša po zvišanju, o katerem so razpravljali na seji, 91 milijonov din. Medtem ko nekateri kmetje zaradi suše res nimajo kaj prodati, so drugi pridelali več: zato mislijo, da jim niti ni potrebno, prodajati sedaj, temveč čakajo na višje cene. ki jih ob sedanjem stanju pričakujejo. Na področju kmetijskih zadrug v Lenartu in Gradišču držijo na zalogi sadje predvsem večji kmetje, po ukinitvi davka na promet proizvodov pa pred°lu-Jejo večje količine sadja tudi v sadjevec. V Rušah pridelek krompirja ni slab, vendar ga je zadruea morala iti izkopavat na zadružne niive. da ga je lahko prodala delavcem, ki so čakali nanj. kmetje pa so medtem svoj pridelek spravljali v klet!. K temu, da so narasle cene krompirju v enem tednu za 6 din 1
variš Bukovec, ki je po pozdravu vseh navzočih poudaril pomen te razstave. Razstava je odraz dela in naporov naših delovnih kolektivov, ki delajo v tovrstni industriji in ki dajejo našim potrošnikom kvalitetno dovršene izdelke. Obenem pa je to tudi uspeh naših potrošnikov, ki s svojimi zahtevami
Prvi sestanek
Zagreb, 17. okt. Prvi sestanek kemikov FLRJ, s katerim je bil hkrati povezan prvi kongres kemikov LR Hrvatske, je danes končal svoje delo. Dopoldne so bila še predavanja in referati v sekciji za organizacijske in učne probleme, popoldne pa je imel zadnje predavanje o organizaciji znanstvenega dela prof. Lavoslav Ružička, nosilec Nobelove nagrade. Zatem sta bila prečitana še dva referata in sicer referat prof. Težaka o organizaciji kemikov v Jugoslaviji in referat inž. Dugoševiča o organizaciji kemije in tehnologije v Jugoslaviji. S tem je il izčrpan dnevni red, ki je
usnjene galanterije. Tu je treba predvsem omeniti otroške škorenjčke od številke 22 dalje, ženske škornje, obložene z ovčjo kožo, izredno lepo in trpežno izdelane gojzerje, ki so vzbujali letos veliko zanimanje tujih turistov, in kompletne garniture za ženske:	torbice,
rokavice in pas. Sodobne mo-
kemikov FLRJ
obsegal skupno nad 170 predavanj in referatov.
Jutri bo en del delegatov in gostov odpotoval v Sisak, kjer si bodo ogledali tamošnjo železarno, ostali delegati pa bodo obiskali razne institute in tovarne v Zagrebu in okolici.
Številni referati in diskusija so dali obilico dragocenega gradiva za nadaljnji napredek kemične znanosti in njene praktične uporabe v naši industriji.
Razstava »Človek in materija«, ki je bila organizirana ob tem prvem sestanku jugoslovanskih kemikov, bo ostala odprta do konca VI. kongresa KPJ.
ščine kakor pribori za britje, kolonjska voda itd.
Posebej so razstavljene novosti 1952/53, kjer še posebej nastopa s svojimi izdelki naša tekstilna industrija z modernimi vzorci blaga, tovarna »Toko« z usnjenimi izdelki ter čevljarska obrt in industrija s sodobnimi modeli čevljev za vse potrebe. Tu so tudi razstavljene lične ženske bluze z vezenimi narodnimi motivi. Med novosti spada tudi kolonjska voda »Crna mačka«, ki je bila še pred nedavnim povsod tako iskana, katere proizvodnjo pa je pred nedavnim osvojilo podjetje »Balkan« v Beogradu. Nove vzorce ženskih jopic, ki so jih razstavila trgovska podjetja, so delo podjetja »Emona« in državnega obrtnega mojstra išla--ve Rozman.
Trgovsko podjetje »Delikatesa« razstavlja poleg najkvalitetnejših likerjev, aperitivov ter raznih izdelkov naše živilske industrije tudi novost: hladno kuhinjo ali bife, ki so ga uvedla podjetja »Delikatesa« na Miklošičevi 8, Titovi 2 in Nazorjevi 3.
Vključevanje vajencev v obrt podaljšano do 1. marca 1953
Ze v začetku septembra smo ob izidu novih predpisov o vključevanju vajencev v obrt opozorili na to, da bodo ljudski odbori morali čim prej izdati posameznim obrtnikom ustrezne odločbe, če bodo hoteli oprarvtiti svojo nalogo v pred. pisanem roku (do 30. septembra). Ker se je kmalu pokazalo, da to iz raznih razlogov ni mogoče, je Svet vlade LRS za ljiudisko zdravstvo in socialno politiko v sporazumu s Svetom za prosveto in kulturo in Gospodarskim svetom LRS odiločil, da se vajenci letnika 1952-53 izjemoma vključijo tudi izven razdobja 1. junij — 30. september, in sicer najdlje so 1. marca 1953. Tem vajencem se izje. moma učna doba šteje od dne. va sprejema, medtem ko v času med 1. maircem in 1. junijem 1953 vajencev ne bodo sprejemali in tudi ne priznali. Mladinci, kii bodo sprejeti v uk do 1. marca 1953., bodo razporejeni v vajenske šole s strnjenim trome-sečnim poukom, ki traja od 1. aprila do 30. junija.
Obrtni obrati vseh sektorjev naj takoj sami sprejmejo vajence v uk, ne da bi čakali na od. ločbo. Obrati naj javijo potreba po vajencih biroju za posredovanje dela. Prav tako naj se mladinci in mladinke prijavijo biroju za posredovanje dela, ki jih bo obvestil o tem, kakšne so možnosti za učence v posa. meznih poklicih. Biro bo lahko posredoval pri sprejemanju vajencev samo, če bodo obrati disciplinirani in prijavljali potrebe. V praksi se je namreč pokazalo, da ima posredovalni, ca n. pr. v Ljtbljani veliko število prijavljene mladine, ki je ne ve kam napotiti, ker ji obrati ne prijavljajo svojih jpotreb.
Pri sprejemanju vajencev v uk naj dajo obrtni obrati pred. nost vojnim sirotam, ki so med vojno izguibili starše, ali so kakorkoli pod skrbništvom. Tako se bomo vsaj delno oddolžili otrokom, katerih starši so dali vse za našo osvoboditev. Za take otroke se predpisana šolska predizobrazba ne bo dosled. no izvajala. Da pa bodo lahko sledili pouku v šoli, je potrebno, da imajo z njimi več potrpljenja in razumevanja tako predavatelji na šoli, kakor moj. strd v delavnici.
Maribor, 18. oktobra. Danes se je začelo v Mariboru posve, tovanje projektantov elektro-energetičnih naprav. Posvetovanja, ki ga je organiziral »Elek-troprojekt« Ljubljana, se ude. ležujejo zastopniki »Energopro-jekta« Srbije ter »Elektropro-jektov« Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije.
Posvetovanje je začel inž. Ve. koslav Korošec, direktor »Elek-troprojekta« Ljubljana, in poudaril, da prirejajo takšna posvetovanja vedno v dTugih kra. jih, tako da bi naši strokovnjaki v tovariških razgovorih lahko čim bolj izmenjali svoje izkušnje pri gradnji novih hidro, elektrarn v naši državi. Zatem je podpredsednik MLO Maribor tov. Tone Bole pozdravil udeležence in jim želel, da bi se v Mariboru prijetno počutili in da bi konferenca utrdila bratsko povezanost in sodelovanje jugoslovanskih strokovnjakov. Pri prvi točki dnevnega reda je glavni projektant hidrocentrale Mavrovo inž. Branislav Sobanovič poročal o vsebi. ni idejnih in glavnih projektov za hidroelektrarne. Referat o termoelektrarnah je imel inženir Pavle Gasparin iz Sarajeva, o transformatorskih postajah je govoril tehnik Anton Gradišek iz Ljubljane, o daljno. Ljubljane. V razpravi so udeleženci podrobno obravnavali
V letošnjem letu se vključevanje vajencev ni tako uspešno vršilo kot v preteklih letih. To velja tudi za obrate socialistič. nega sektorja, ki so v preteklih letih pokazali mnogo razumevanja, saj so pogosto sprejeli več vajencev, kakor so imeli kvali. ficirane delovne Sotle. Spričo prehoda v novi gospodarski sistem, predpisanih visokih na. grad za vajence, ki. so bile do nedavnega v veljavi, in visokih dajatev za socialno zavarovanje, pa so se zadnji čas na vso moč branili vajencev. Te ovire so sedaj odstranjene, nagrade vajencev so znatno nižje, prispe, vek za socialno zavarovanje pa znaša le 10 % od nagrade, vtem ko je znašal ta prispevek po prejšnjih predpisih 45 %.
Ostala pa je še ena ovira, ki slabo vpliva na sprejem vajencev. Obrati se nikakor ne mo.
Delavci ladjedelnice »Vicko Krstulovič v Splitu so letos generalno popravili tri naše kooceanske ladje, in sicer »Prenj«, »Vis« ter »Ljubljano«. V kratkem bodo začeli generalno popravilo skoTaj vsake oceansko ladjo »Bosna«. Med tem ko je poprej trajalo gene. ralno popravljati veliko prekooceanske ladje 4 do 6 mesecev in so mogli v enem letu popraviti največ tri ladje, so sedaj z boljšo organizacijo dela in modernizacijo naprav to delo tako pospešili, da traja generalno popravilo takega prekomorskega velikana samo 2 meseca. Zatrjujejo pa, da bodo v kratkem ta rok še zmanjšali, tako da bo vsaka taka ladja generalno pre. gledana in popravljena v 4 do 6 tednih. Ta napredek delovnega kolektiva ladjedelnice »Vleko Krstulovič« pomeni veliko korist za naše pomorsko gospodarstvo. Treba je namreč pomisliti, da pomeni v dolbi glav. ne kon junkture vsak dan, ki ga mora prekomorska ladja prebiti v popravilu v ladjedelnici, dnevno izgubo 100.000 deviznih dinarjev. To pomeni, da so delavci ladjedelnice s tem, da so
številna vprašanja ter predloge, jih organizacijsko in tehnično osvetlili in orisali svoje napore, da bi čira bolj pospešili elektrifikacijo Jugoslavije.
Jutri bodo obravnavali sestavo predračunov, nomenklaturo, tehnične pogoje ter problema, tiko področja Krasa.
Maribor, 18. okt. V četrtek so v Mariboru na VIII. redni seji MLO Maribora razpravljali o tekočih gospodarskih in kultur, no-prosvetnih vprašanjih. Predsednik Sveta za komunalo Karel Reberšek je poročal o perspek. tivnem desetletnem gradbenem načrtu in posebej o načrtu za leto 1953 na področju mesta Maribora- Predsednik Sveta za zdravstvo dr. Pohar je govoril o vprašanju sociašnega zavarovanja ter socialistične pomoči, pri čemer je poudaril pomen bližnjih volitev v skupščine zavodov za socialno zavarovanje. V razpravi so ljudska odborni. ki obravnavali komunalno dejavnost na vseh področjih dela v prihodnjih letih. Sklenili so, da bodo največ investicij uporabili za izpopolnitev mehaniza. cije gradbenih podjetij, za graditev stanovanj in za njihovo vzdrževanje, za potrebe zdrav-
rejo sprijazniti s tistimi določili v uredbi o vajencih, zaradi katerih so vajenci razmeroma malo Pfl praktičnem delu v delavnici. Cas praktičnega dela znese na mesec v prvem in dru. gem letu učenja letno po 6 mesecev in 22 dni, v tretjem letu učenja pa 8 mesecev in 7 dnu V vseh treh letih učne dobe je vajenec dejansko na praktičnem delu v delavnici samo 1 leto, 9 mes. in 21 dni. Državni prazniki, event, bolezenski dopusti in drugi opravičeni izo. Stanki pa odsotnost od praktičnega dela še povečujejo. Pri tako skromno odmerjenem času za praktično delo obrtništvo res ne more nuditi dovolj jamstva za kvalitetno strokovno vzgojo mladega kadra. Splošno mnenje v obrtništvu je, da se ti predpisi izpopolnijo, predpisana učna doba vsaj za nekatere stroke pa podaljša.
zmanjšali rok popravila od 6 mesecev na 2 meseca, prihranili pri vsaki naši oceanski ladji okrog 6 milijonov deviznih dinarjev.
Gospodarski svet zvezne vlade je sprejel predlog družbenega plana za leto 1953
V četrtek je bila v Beogradu seja Gospodarskega sveta zvezne vlade, kateri so prisostvovali tudi predsedniki republiških gospodarskih svetov. Na dnevnem redu je bil predlog družbenega plana za 1. 1953, ki je bil sprejet, potem ko so bile izvršene nekatere spremembe. Predlog je bil dostavljen zvezni vladi, ki bo o njem sprejela končen sklep in ga nato dala v javno razpravo.
Gospodarski svet je razpravljal tudi c ukrepih proti posledicam suše.
V	Jugoslaviji je bilo letos 80.000 turistov iz inozemstva
Beograd, 18. okt. V letošnji turistični sezoni je obiskalo Jugoslavijo okrog 80.000 tujih turistov, več kot do sedaj v kateri koli sezami po vojni.
Po podatkih »Putnik« je bilo največ turistov iz Avstrije, Francije in Zahodne Nemčije. Inozemski turisti so prihajali v glavnem v turistične kraje na Primorju in v Dalmaciji. Največ turistov j.e prihajalo v Dubrovnik in okolico, Opatijo, Split, Bled, Crikvenico, Rab, Makarsko in Plitvička jezera.
V	prihodnji turistični sezoni pričakujejo še večji obisk ino. zemskih turistov. Zelo se zanimajo za naše turistične kraje v, ZDA, v Skandinavskih državah in Zahodni Nemčiji.
stva, kulture in prosvete ter za splošno komunalno dejavnost.
Za bližnje volitve v mestni ljudski odbor so določili 60 vo_ lilnih enot za 60 odbornikov, medtem ko bodo v zbor proizvajalcev izvolili 43 članov in sicer 39 iz industrije ter po enega iz obrti, gostinstva, trgovine, državnih posestev in. kmečkih delovnih zadrug.
Tretji kongres inženirjev in tehnikov Jugoslavije
Beograd, 18. oktobra. Tretji kongres inženirjev in tehnikor Jugoslavije bo od 21. do 23. no. vembra v Beogradu. Kongret. bo pregledal dosedanje uspehe Društva inženirjev in tehnikov ter sprejel sklepe o bodočem delu strokovnih zvez, Zveze inženirjev in tehnikov in društev.
Važen posvet elektrotehniških strokovnjakov ▼ Mariboru
10-letni perspektivni gradbeni načrt Maribora
Hitrejše popravilo oceanskih ladij prihrani dragocene devize
Zanimiva razsodba arbitraže
Pod prvim pritiskom spomladanskega snega se je v vasi Radomlje porušila streha še nedokončanega zadružnega doma, ki je v surovem stanju prezimil. Brez snega bi se to dogodilo ob kaki drugi priliki, kar bi verjetno terjalo tudi človeške žrtve. Tako pa je sneg preprečil hujšo nesrečo in ni dopustil sovražnikom veselja, »da bi se jim podrlo na glavo«.
Bralec je gotovo zaslutil, da mora vzrok ležati nekje drugje. To so ugotovile tudi številne komisije, ki so pregledovale ruševine. Kljub medsebojnim protislovjem, o katerih bomo posebej govorili, v bistvu vse komisije ugotavljajo, da je škoda nastala kot posledica slabe izvedbe in povezave strešnega stola. Cisto logično bi potem človek zaključil, da je za škodo odgovoren tisti, ki je izdelal strešni stol. Tako so mislili tudi zadrugarji iz Radomelj in vložili tožbo za odškodnino proti podgetiu »Slovenija-cesti«, ki je
ostrešje gradilo.
Odločba arbitraže je sicer v osnovi pravilna, ker stoji na stališču, da je treba škodo popraviti s tem, da se zgradba postavi v prvotno stanje. Toda pri vprašanju, kako in kdo naj to napravi, je dobila stvar čudne oblike. Arbitraža se je namreč postavila na stališče, da sta v tem primeru krivi obe stranki, da je pretežna krivda na strani zadruge in da sta obe stranki dolžni prispevati k odstranitvi škode na enak način, kakor sta prispevali pri graditvi. Tako mora na temelju take razsodbe zadruga popraviti porušeno zidovje, pripraviti nov les in ostali material za ostrešje ter ves strešnik, podjetje pa mora dati delovno silo za izvedbo ostrešja, kakor jo je dalo tudi prvotno. Z drugimi besedami: od škode, ki znaša približno 2.500.000.— din, nosi podjetje, ki je zaradi slabe izvedbe škodo pozvročilo, cca
200.000,— din, ostali in večji del škode pa zadruga.
Jasno je, da je morala v skladu z tako rešitvijo odpasti tudi obrazložitev, ki naj hi to ne-
mogočo rešitev opravičila. Arbitraža namreč meni, da je zadruga kriva zato, ker ni nabavila in pripravila detajlnih polirskih načrtov, kakor zahtevajo predpisi, ki so izšli leto dni potem,ko je zadruga dom pričela graditi. Toda zadrugarji niso gradili na divje. Nasprotno: storili so vse, kar se je v času, ko so z gractbo pričeli, od njih zahtevalo. Imeli so načrte, na temelju katerih so dobili gradbeno dovoljenje od takratne republiške »Uprave za gradnjo zadružnih domov« in od okrajnega ljudskega odbora v Kamniku. Ce danes strokovnjaki trdijo, da tako izdelani načrti ne ustrezajo zahtevam, pač ne morejo biti za to krivi zadruga in zadrugarji, če so na temelju predloženih načrtov dobili vsa potrebna dovoljenja in jih niti grodbena inspekcija, niti kak drug oblastveni organ ni opozoril na tako pomanjkljivost. Narobe pa naj bi podjetje, ki je na temelju tako pomanjkljivih načrtov delo prevzelo in opravilo, ne zadela noben» krivda, čeprav bi po našem mišljenju moralo za take stvari v večji meri odgovarjati, ker ima pač strokovnjake, ki bi kot taki morali bolje poznati v njihovi
stroki veljavne predpise, kakor zadrugarji.
Arbitraža dalje meni, da je zadruga kriva, ker za izvedbo ostrešja ni dala podjetju na razpolago ustreznega materiala. (Pri tem nihče ni zanikal, da je zadruga dala na razpolago tak material, kakor ga je podjetje zahtevalo odnosno tak material, s katerim se je podjetje strinjalo.) Podjetje pa, ki je tak neustrezajoči material vgradilo, naj zopet ne nosi nobene odgovornosti. Zelo verjetno je, da so zadrugarji sklenili, oddati izdelavo ostrešja nekemu podjetju zato, ker sami niso bili za to strokovno dovolj sposobni, in da pri tem niso niti pomislili na to, da nosijo tudi potem, ko so se s podjetjem pogodili za delo, odgovornost za kvalitetno izvršitev tega dela.
Arbitraža nadalje meni, da je zadruga kriva, ker je pokrile zadružni dom, ki bi bil moral dobiti po načrtu salonitno streho, z opeko. Vsak navaden državljan pri nas ve, da je treba ostrešje, ki naj bi bilo krito s salonitom, drugače pripraviti, kakor pa ostrešje, ki naj bo pokrito z opeko. V našem primeru je podjetje ostrešje pripravilo
za kritje z opeko in je v ta namen po celotnem ostrešju nabilo letve za pokladanje strešnika. Za vse to je zopet kriva samo zadruga, podjetje, ki je pripravilo ostrešje za kritje z opeko, pa za to ne nosi nobene odgovornosti. Verjetno ga opravičuje dejstvo, da je le izvrševalo želje svojega naročnika.
Pri tem stanju zadeve ostane odprto še eno vprašanje in sicer to, da ni morda podjetje ustmeno ali pismeno opozorilo zadruge na vse take in slične pomanjkljivosti in da je zadruga trdoglavo ne glede na opozorilo zahtevala, da se delo opravi. Niti govora! Mogoče pa je kdo drug silil podjetje, da ne glede na vse pomisleke, ki so jih mogli imeti kot dobri strokovnjaki, vendar delo opravijo? Tudi tega ni bilo. Nasprotno, podjetje je zaradi pomanjkanja drugih naročil (kakor je razvidno iz pisma uprave podjetja »Slove-nija-ceste«) prostovoljno prevzelo delo na ostrešju zadružnega doma. Uprava podjetja je po izjavi direktorja prepustila izvedbo svojemu obratu v Mostah pri Kamniku in se za delo sploh ni interesirala. Se več:
sploh ni pregledala načrtov in niti enkrat ni bila na samem stavbišču.
Kljub vsem tem dejstvom pa leži po mišljenju arbitraže glavna krivda za škodo na preprostih ljudeh-zadrugarjih, ki so si po svojih močeh prizadevali, da bi čim prej dokončali svoj dom, manjši, lahko rečemo neznatni del (posebno v denarju, saj ne znaša niti 10°/» od celotne škode) pa podjetje, ki se strokovno bavi s takimi deli in ki ima za taka dela strokovno šolan kader.
Tu smo prišli do sredine problema, do vprašanja strokovne odgovornosti in obsega te odgovornosti. To, da se kdo biro-kratsko-formalistično sklicuje na predpise, ki so izšli leto dni kasneje, kakor so zadrugarji začeli svojo akcijo, ne more opravičiti nepravilnosti pri ocenitvi obsega odgovornosti obeh strank. Mislimo, da ni to prvi primer, ko se laik v pogledu odgovornosti postavlja v isto vrsto s strokovnjakom, in prav zaradi tega postavljamo pred javnost to vprašanje sodne prakse, ki gotovo ne zadovoljuje sedanjega pravnega čuta. Drugačna je situacija, če si stojita nasproti po strokovnosti dva enakovred-
na partnerja, n. pr. dve gradbeni podjetji, ali gradbeno podjetje in naročnik ali dobavitelj, ki ima visoko kvaliteten in šolan kader, drugačna in to za naše pojmovanje bistveno drugačna pa je situacija, če si stojita nasproti gradbeno podjetje s šolanim strokovnim kadrom in zadruga, katere člani so sami preprosti kmečki ljudje. Pri presoji krivde v takem primeru, četudi bi krivda po birokratsko-formalističnem gledanju bila enaka, bi moral pretežni del krivde pasti na podjetje, ki je po svoji strokovni odgovornosti moralo voditi o takih predpish računa, ki je moralo vedeti, kaj lahko sledi, če se uporabi ne-ustrezajoč material ali preide od zamišljenega salonitnega kritja na kritje s strešnikom. Nasprotno, če se strokovna odgovornost zanemarja, odnosno ne zaostruje, se čisto gotovo daje potuha neodgovornosti, nepazljivosti in nemarnosti, katerih posledice so take in slične škode.
Iz vseh teh razlogov bo potrebno o tej stvari ponovno razpravljati in odmeriti obseg strokovne odgovornosti podjetja, kakor to zahteva pravni čut.
K
ü
ü
R
N
R
Z
G
E
D
Mozartov „Beg iz Serafa”
v If iihlfanski Uperi
25-letni W. A. Mozart s« je
1.	1781. odločil za svoboden umetniški poklic. Veliki uspeh opere Idomenco v Miinchenu in spor s salzburškim nadškofom — dotedanjim njegovim delodajalcem, ga je silil v tako odločitev. Pet let je vztrajal v tem za takratne čase nenavadnem poklicu in prvi plod te »zlate svobode« je bila opera »Beg iz Seraja«.
Ze kot deček je Mozart spoznal na potovanju v Italijo prvine opere buife. Na potovanju po Nemčiji se je bil seznanil s smernicami miinchenske simfonične glasbe. Obvladal je Gluckove operne reforme in niso mu bila tuja stremljenja francoske opera comique izza bivanja v Parizu. Sedaj se je na Dunaju njegova pozornost ponovno obrnila k nemški spevoigri, ki ji je že kot deček poklonil svojo mladostno opero Bastien in Bastienne. V svoji zreli ustvarjalni dobi pa je hotel napisati umetnino, »v kateri ne bi popolnoma prevladovala glasba«, niti le odrsko delo, »v kat erem je načrt dejanja dobro izdelan«, ampak opero, »v kateri bi bil skladatelj v stanju tudi sam nekaj svojega dodati«. Ce bi bil imel Mozart takrat pri roki svojega poznejšega izvrstnega libretista Lorenza da Ponte, bi bila končna izdelava prav gotovo učinkovitejša, kot jo kaže današnja uprizoritev »Konstance in Belmont ej a« ali »Bega iz Seraja«, čeprav je vrstni del glasbenih točk že nekoliko pre-menjan.
Dandanes imamo pri poslušanju Bega iz Seraja v glavnem vtis, kot bi bila služila Mozartu vsa snov te opere le kot opora za razpredanje svojih bogatih, pretežno lirskih glasbenih zamisli. Predstavlja namreč uravnovešen niz zaključenih arij in pesmi, dvospevov in ansamblov, ki jih prekinja po načelu spevoigre govorjeno besedilo kot nadomestilo za komponirani reci-tativ. Vsak tak zaključen spev pa kaže enovito razpoloženje in enotno glasbeno tematiko. Dramatičnega elementa ne prinaša glasba, temveč odrska situacija. Pač pa glasba izredno tenkočutno karakterizira junake z bogatimi izlivi sedaj nežnega čustva, nato hudomušne šegavosti. Predaleč bi vodila analiza vseh slogovnih sestavin, ki jih Beg iz Seraja v glasbenem pogledu vsebuje. Ze kmalu po svojem nastanku je postala priljubljena pri dunajskem občinstvu, ki je v eksotiki snovi (godi se na Turškem) našla vzpodbudo in uteho za svojo domišljijo. Saj je bil prav Dunaj v turških vojnah preteklih stoletij središče političnega, vojaškega in kulturnega trenja in je živ odnos do teh vprašanj živel med tedanjimi avstrijskimi narodi. Da pa je Beg iz Seraja tudi še pri nedavni ljubljanski premieri
1.	okt. ogrel, je pač zasluga njegovega mojstrskega glasbenega izraza in uspešne uprizoritve. S to predstavo je opera hkrati otvorila svojo letošnjo sezono 1952/53.
Zunanji uspeh Bega iz Seraja zavisi od ugodne režije in sposobnih nosilcev glavnih vlog. Dejanje je dokaj statično, brez dosledne dramatične napetosti-in večjih dinamičnih prelivov. Treba je najti primerno razgibanost in igralski izraz v posameznih pevskih točkah pa pravilno povezavo med njimi. Hinko Leskošek je zelo izdatno poživil tok dejanja. Dajal je ponekod gibanju oseb na odru močan poudarek, ne vedno v korist igralskega oblikovanja vsakokratne muzikalne vsebine. Drugje pa mu je uspelo osredočiti ves igralski izraz okoli glasbenih značilnosti pevske vloge. V tem je prednjačil zlasti izborni lik Konstance. Vsem vlogam, ki jim je že Mozart dal jasen in značilen glasbeni pečat, je vlil odgovarjajoči temperament v drži in igri. Tako se nam Konstanca predstavi kot vzor neomajne zvestobe z bogatim in prisrčnim, a obvladanim doživljajem; Blon-ria kot živahno dekle z neugnanim temperamentom; Konstan-cin partner Belmonte kot neustrašeni zaljubljenec z uglajeno vzhičenostjo; Blondin partner Fedrillo pa kot šegav sluga, ki gre za svojega gospodarja čez drn in strn, kazoč sedaj pretiran pogum, sedaj pretiran strah. Plemenitost in moško odpoved je utelesil Selim paša, zlohotnost
pa čuvaj Osmin. Vse vloge so domala gibke in otesane, da se prijetno prilegajo zračnim in barvitim dekoracijam, delu akad. slikarja M. Kavčiča. Ta je ustvaril v ozadju dvorec, ospredje pa z malenkostnimi spremembami usposablja zdaj za preddvorje, sedaj zopet za stan.
Konstanca Nade Vidmarjeve je ogrela v vsakem oziru, prijetna v celoti kot v detaljih. Ze v vstopni ariji (v g molu) obvlada svoj glas s tolikšnim znanjem in umetniškim okusom, da vtisne delu pravega duha.
Osmin Ladka Korošca prekipeva od razigranosti in objestnosti. Glasu se je pri premieri poznal počitek. Svežejši je, obširen in izdaten, da bi ga kazalo na mnogih mestih dinamično brzdati v korist delu in pevcu samemu. S prijetnim presenečenjem ugotavljamo, da naša opera razpolaga za to glasovno izredno obsežno vlogo še z novim zmožnim basistom D. Merlakom, ki spričo zdravega in okretnega glasu prijetne barve in spričo sproščenosti in muzikalne zanesljivosti napravlja prav ugoden vtis. Vlogo Osmina je pel že v mariborskem gledališču z velikim uspehom. Kot Belmonte je za obolelega J. Lipuščka vskočil pri premieri in prvi reprizi tenorist J. Plahuta, ki je tudi že lani pel isto vlogo v Mariboru. Bistro se je prilagodil ljubljanskemu ansamblu in žel mnogo odobravanja. Na odru zmaguje s prodornostjo svojega svetlega glasu in svo-jm prikupnim nastopom. Ima zelo dober dah in izdaten obseg. Manjka mu pa še tista kultura v oblikovanju tonov, ki edina more oplemenititi glas ne posebno izrazite barve in ga obvarovati vseh neprijetnih tonskih primesi. Za Plahuto pomeni pravkar absolvirana vloga Bel-monteja velik uspeh, ki bi ga moral vzpodbuditi k nadaljne-mu previdnemu in vestnemu izpopolnjevanju brez pretiravanja. Pri drugi reprizi je isto vlogo pel J. Lipušček, čigar lah-
kotni tenor je gladko in prepričevalno zmagal i muzikalno linijo i delikatne drobnarije svojega parta. Tudi na poudarjenih melodičnih viških je našel primeren izraz in moč, toplino in igralski zanos. M. Patikova je vedno dobrodošla v vlogah koloraturnega značaja, ki ne segajo v dramatičnost. Njena de-
šolski; ugaja pa njegova drža in organ. Sodelujeta še J. Pleško in P. Oblak.
Uprizoritvi je dirigent B. Leskovic vlil svežega poleta. Ponekod je pospešil običajni predpisani tempo. Muzkalno se je najbolj zavzel za vlogo Konstance, pa za kvartet na kraju drugega dejanja, ki so kot izredni muzi-
Prva premiera v ljubljanskem gledališču
kliika neprisiljenost, gibčnost in vedrost v igri in petju so osvežujoč kontrast nosilcem dramatičnega izraza v klasičnih mojstrovinah. Njen partner Pedrillo je svojevrsten ostanek šaljivca iz stare italijanske komedije. Pel in igral ga je S. Banovec, ki je to izdatno, ne baš enostavno vlogo zmogel mestoma prikupno, mestoma s pretirano rutino. Njegova podoknica, središče razpleta naj bi bila pritajena in roteča, ali dovtipna in segava, ne pa koncertantna, ker kot taka razblini edino dramatično napetost celega dela. Selim paša je zgolj govorna vloga. Vezana je vseskozi na umirjeno držo in redke gospodovalne kretnje. Njena izrazna moč je v prepričljivosti nevezane besede. M. Gruden je kljub zanesljivi predpripravi mestoma
kalni biseri pri dosedanjih predstavah tako pevsko kot igralsko najbolj izstopali in bili tudi s strani orkestra deležni najbolj tenkočutne spremljave. Predstavo močno poživlja balet, ki ga je zelo dovtipno in domiselno, mestoma kar grotesktno, oskrbel koreograf M. Kirbos kot gost. Izposodil si je kot baletni vložek živahni rondo »alla tur-ca« iz Mozartove klavirske sonate v A duru, ki je po svoji motiviki in po svojem časovnem postanku upravičena in dobrodošla pridobitev v okviru predstave. Skromne zborovske nastope je navežbal J. Hanc. Zelo živopisne in fantastične kostum« so po osnutkih J. Wilfanove izdelale mariborske gledališke delavnice, ki so izdelal« tudi dekoracije.
Pavel Sivi«
Mestno gledališče v Ljubljani je začelo novo sezono z dramo »Nad prepadom«, ki jo je
napisal mladi hrvaški pisec Dušan Roksandič. Prevedel jo je Dušan Moravec. Režiral j« Mirko Mahnič, sceno in kostume je zasnoval Milan Butina, igrajo pa Slavka Glavinova, Jože Lončina. Polde Dežman oziroma Jože Zupan, Miro Kopač in Janez F. Presetnik.
Ko D. Moravec v gledališkem listu piše o delu in o avtorju, najprej toži nad neproduktivnostjo slovenske dramatike m s tem zagovarja razmeroma bogat izbor hrvaških del. Tudi
r.am postavlja hrvaške dramske pisce in repertoarno politiko zagrebškega gledališča na sploh za zgled ter dodaja, da je »Nad prepadom« najboljše odirsko delo s tematiko iz zadnje vojne. Odlike drame, ki jih našteva predvsem v splošni obliki, nam vendarle ne kažejo tolikšne superiornosti nad slovensko dramatsku tvornostjo. Mlademu avtorju moramo priznati dar, odrsko spretnost in dober smisel za dramatsko zasnovo. Ne bom se ustavljal ob avtorjevih izjavah o svojem delu, ker se mi zde očitno protislovne in v tern smislu tudi v soglasju s protislovji v delu samem. Shema dramatičnega konflikta je v zamisli jasna, točna in nazorna, v literarni izvedbi, ki je močno neenakomerna, pa se zaplete, zamegli in doba globoke vrzeli. Avtor greši v prvi vrsti s svojo intencijo, da bi splošni, »obče-Ijudiskl« pomen svojih ljudi ital njihovih problemov ponazoril in dtakumentiral z dogajanjem v nef.ikstr anem, abstraktnem okolju. Nerad ponavljam stairo resnico, da je vsaka resnrica konkretna ta da mora biti taka tudi umetnost, ki jo išče, da «e splošno manifestira samo v fcanfcretoem. Vendar je avtor • tvojim zdravim umetniškim
instinktom dovolj grešil zoper svoj namen in dovolj verno upodobil svet svojega specifičnega, »regionalnega« izkustva, da je svoji drami dal osnovno prepričevalncst.
Nevarnost, da drama obvisi v zraku, se stopnjuje s protislovji v vsaki posamezni figuri. Pred težko nalogo je stala Slavka Glavinova, ki je igrala 'Velo. Blodna strast, ki jo veže na Benka in ki je osnovni po-doj dramskega zapleta, je zgolj racionalna predpostavka in ima v dlialogu malo in nič opore. Tudi Slavka Glavinova j« tej plati Velinega značaja posvetila premalo pozornosti. Njene reakcije so medle, poleg avtorjeve krivde, ki si o svoji osrednji figuri razen njene generate linije ni bil dovolj na jasnem in ji je pripisal vse preveč (včasih kaj malo originalne) »literature«.
Prav tako je avtor v nadrobnostih krivičen njenemu partnerju Benku, ki niha med »tipičnim« intelektualcem, notoričnim intrigantom in zločincem ter nezanimivim histerikom. ZlsiSti slednjo noto je podčrtaval tudi njegov igTalec Jože Lončina ter s tern in z drugimi napaikairmi poenostavil njegov lik do nepomembnosti.
Polde Dežman (Jožeta Zupana v isti vlogi nisem utegnil videti) je nekoliko simbolično
in precej delikatno vlogo Martina rešil na ta način, da je njegovo človeško toplino ponazori! z naivnostjo (v čemer je grešil tudi že avtor) tor s tem znatno okrnil njegovo etično kvalifikacijo.
Klement in Dolinar sta kot dramatski figuri ostala v zarodku (dasd sta neobhođna činitelja dramatičnega dogodka) in dve dejanji čakata, da lahko v tretjem nastopita kot ekse-kutorja. Pavšalne so tudi njune literarne karakteristike. Marsikatere dobre možnosti, ki leži v njuni zasnovi, avtor ni utegnil razviti in izkoristiti.
Režiser Mirko Mahnič je v svojem delu pokazal premalo iznajdljivosti in preveč ležernosti. Nekoliko je razočaral zlasti po uspehih v pretekli sezoni.
Roksandičevo delo je torej problematično, vsekakor pa ima kvalitete, ki ga bodo verjetno dalj časa obdržale na repertoarju naših odrov. Dejanje kaže vrsto pristnih odrskih prijemov, marsiikod pa kaže premajhno avtorjevo izbirčnost in nepotrebno površnost. Kar mu obeta prihodnost, sta njegov pogum in zanos. Ce bo globlje razčistil nekatere načelne pojme in z večjo literarno pregnantnostjo, bo lahko pisal zelo uporabne drame. Prav je, da nam ga ke Mestno gledališče predstavilo in verjetno zasluži več uspešne prizadevnosti, kot je je Mestno g)eda4 lišće pri tem pokazalo. Tv.
Dopisi o	„

i‘e;t’r Adamič: Split — »Korzo« (tuš, 1952)
IZ ZELENE JAME
Pre leti ni bilo okrog Zelene jame skoraj niikaikega kuitumo-prosvetnega delovanja, le v Novih JaTŠah je KUD »Otona Zupančiča« imel agilno dramatsko družino in vztrajen, toda maloštevilen pevski zbor. Lani so igralci tega društva lepo uredili oder v dvorani Titovega doma, ki služi sedaj v prosvetne namene tega področja, Dvorana je primemo urejena, dovolj velika, le nekaj manjših adaptacij bo še treba izvršiti.
Letos spomladi »e je KUD »Otona Zupančiča« razšel, dvorana pa je stala doslej več ali manj neizkoriščena. Zaradi tega so množične organizacije že sredi poletja predlagale, da se ustanovi za terene Nove Jarše, Zelene jame in Savsko kolonijo delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Iniciativna odbor, ki je bil izvoljen v začetku avgusta, je sedaj svoje delo končal. Na terenu in po okoliških sindikalnih podružnicah se je prijavilo že preko 200 članov, od katerih jih želi nad 30 sodelovati pri dramatiki, 25 pri pevskem zboru dn okrog 30 pri folklori. Nekaj, prijav je tudi za orkester, oziroma godbo. Dramski odsek že pripravlja dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«, s katero se bo verjetno predstavil že v novembru.
To so sicer še skromni uspehi, ki bi bili lahko neprimerno večji, če bi partijske in nekatere sindikalne organizacije bolje sodelovale pri pripravljalnih delih in ne bi prepuščale vsega samo iniciativnemu odboru. Človek bi skoraj sodil, da se člani teh organizacij še niso dovolj seznanili z velikimi in važnimi nalogami delavskopro-svetnih društev »Svoboda«, ki jo imajo pri prevzgoji naših delovnih ljudi Stefan Trobiš
IZ KRESNIC
Tudi pri nas je želja po kulturnem udejstvovanju sprožila misel, ustanoviti delavsko kulturno prosvetno društvo »Svoboda«. 28. septembra so se zbrali Kresničani na ustanovni občni zbor. Da bi bilo delo čimbolj povezano in čim uspešnejše, se je vključil v naše društvo tudi KUD Jevnica. Na občnem zboru so njegovi člani agilno posegli v probleme nakazanega dela. Sklenili smo ustanoviti pevsko in dramsko sekcijo, ki bosta dosedanje delo le nadaljevali, šahovski krožek, s pomočjo sindikalne podružnice apnenice v Kresnicah snujemo tudi manjši mladinski orkester, spomladi pa si bomo uredili telovadišče na prostem in ustanovili tudi fizkulturno sekcijo. Uredili si bomo knjižnico, ki jo bo sindikat apnenice vključil v Svobodo, katere član je postal. V teku so priprave za obnovi-
tev strelske družine. V Svobodo smo vključili tudi pionirje.
Izvolili smo odbor agilnih in delovnih članov, borcev za socializem in kulturni dvig delavstva, ki bo porok za lep razvoj in napredek ter za dvig kulturne ravni naših delovnih ljudi. Sklenili smo krepko prijeti za delo in vključiti v naše društvo čim več članov iz vse okolice. Stopili pa bomo v stik s KUD v Ribčah in s prosvetnimi delavci v Hotiču, In tako razširili delovno področje tudi na te dve vasi ter ju vključili v naše društvo »Svobodo«. Saj so tako Jevničani kot Kresničani znani prosvetni aktivisti, zato upamo, da bo novo ustanovljeno društvo »Svoboda« kar najlepše uspevalo. V medsebojni pomoči in vztrajnem delu bomo skrbeli za politično in kulturno vzgojo zasavskega delovnega človeka.
Fr. Koncilja.
S HRUŠICE PRI JESENICAH
Plakati so že pair dni prej napovedovali po Hrušici kakor tudi po Jesenicah začetek sezone kulturnega dela za leto 195211953. Otvoritveni program je trajal! dva dni, 4. in 5. novembra 1952.
Prvi večer je po pozdravu
predsednika društva spregovoril nekaj besed o delu padlih kulturnih delavcev in o nalogah današnjih delavskih društev tov. Knaflič. On je tudi med zvoki državne himne razvil društveni prapor. Potem so nekateri gostje pozdravili otvoritev sezone in povedali nekaj vzpodbudnih besed. Tov. predsednik aktiva OF Hrušica je ob tej priliki nagradil najbolj delavne člane »Svobode« s knjigami. Sledila je glasbena akademija, katero je izvedel orkester, mešani in ženski pevski zbor. Program je bil dobro izveden, samo pri pevskem zboru se je občutila rahla nesigurnost, ker so bili pevci večinoma mJadii in še nimajo dovolj nastopov za seboj. Po akademiji je bil še prijeten družabni večer.
Drugi večer se je začel z recitacijo. Po govoru je bila odkrita spominska plošča vsem padlim kulturnim in fizkultur-nim delavcem v NOV, dramska skupina je pa izvedla Kreftovo enodejanko »Izdajalec«. Spominska plošča je pritrjena v dvorani, toda samo začasno, ker je fasada kulturnega doma v zelo slabem stanju. Pri programu drugega večera bi moralo tudi telovadno društvo »Partizan« prispevati kakšno točko, ker je bila svečanost tudi v čast fizkultumim delavcem. Društvo »Svoboda« bi jih lahko povabilo k sodelovanju.
Dvorana je bila oba večera nabito polna. Iz tega se vidi, kolikšno zanimanje vlada med ljudmi lega kraja za kulturno
delavnost. S programom «o bili na »ploöno zadovoljni, naravnost vzhičeni ao pa bili nad preureditvijo dvorane.
DPD »Svoboda« na Hrušici ja bilo ustanovljeno c «ipojitvljo SKUD sivem Krivec« in KUD Hrušica 16. jfimiija 1352. Novi odibor je takoj začel z delom. Postavil si je za nalogo obnovitev dvorane, kar je tudi la-vršil kljub revnim sredstvom. Da bi bili stroški! čim manjši, so odborniki večinoma sami delal. Toda kar je do sedaj narejenega, je bilo le najnujnejše. Treba pa j« še obnoviti streho, na novo urediti oder itd. Za vsa dela je Pa nujno potrebna finančna pomoč, za katero je odbor zaprosil LO mestne občine Jesenice. V prihodnjih letih ima društvo namen adaptirati celotno poslopje in neikaj prizidati, ker so potrebe z vsakim letom večje. Načrti so narejeni in sestavljen je podicxfbcxr za izvedbo tega načrta.
Nujno bi potrebovali dobrega pevovodjo, ki bi vodil moški pevski zbor bivšega SKUD »Ivan Krivec«. Prejšnjega pevovodjo je še SKUD izključil iz svojega članstva. Od takrat ta pevski zbor spi. Ker pa je bil dober zbor, je to za »Svobodo« precejšnja Izguba. Lepo bi bilo, da bi pri rešitvi tega problema priskočila odboru na pomoč »Zveza Svobod« ali LP Slovenije.
Za eno najvažnejših nalog si
je odbor postavil, da mora pritegniti čim več mladine v društvo. V tem je doslej že imel uspeh, saj je obstoječi mešani pevski zbor sestavljen večinoma iz mladine, udeležuje se pa tudi pri dramski sekciji.
Za bodoče dramska sekcija že pripravlja Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«, v zamisli so tudi družabni večeri s kulturnim programom in vrsta gostovanj.
Na zaključku lahko ugotovimo, da je društvo »Svoboda« na Hrušici začelo delati s polnim poletom in da ima upanje, da se razvije v močno delavsko prosvetno društvo, ki se bo čvrsto držalo poti našega družbenega razvoja.
Rudi Kropivnik
IZ NOVE GORICE
Pred nedavnim so v Novi Gorici na širšem posvetovalnem sestanku prosvetnih delavcev in zastopnikov množičnih organizacij sklenili razpustiti SKUD »Janko Premrl-Vojko« in ustanoviti delavsko kulturno društvo »Svoboda«. Izvolili so pripravljalni odbor, ki je po več sejah in sestankih v sredo 8.
t.	m. sklical ustanovni občni zbor »Svobode«. Med drugimi je bil navzoč tudi predsednik Zveze »Svobod« tov. Ivan Regent, ki je v daljšem govoru orisal
pomen ustanavljanja »Svobod« in govoril o politično-ideološki vzgoji delovnega ljudstva.
Društva z napredno aoclatt-«tično miselnostjof kakor na primer »Svoboda« v Renčah, »Ljudski oder« v Solkanu itd. so pred leti na Primorskem že obstojala. Vendar pa je bilo v težkih razmerah, v katerih so tedaj živeli Slovenci pod Italijo, njihovo delovanje sprva otežkočeno, nato pa pod faši-jmom popolnoma onemogočeno.
Kmalu po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji so goriški železničarji ustanovili SKUD »Janko Premrl-Vojko«, ki si je tudi med frontovci na terenu pridobilo mnogo aktivnih in podpornih članov. Društvo je bilo od vsega začetka eno najbolj agilnih na Primorskem in je doseglo mnogo lepih uspehov. Posebno se je odlikoval mladinski pevski zbor, pa tudi vsi ostali odseki so dobro delali. Sčasoma pa je delovanje društva začelo pešati, dokler ni zadnje čase skoraj popolnoma zamrlo. Se najbolj se je izkazala društvena glasbena šola in nekaj drugih odsekov. Vzrokov za društveno mrtvilo je bilo več, med katerimi ne najzadnji pomanjkanje primernih prostorov, kar je za kulturno življenje v Novi Gorici še vedno ena najbolj bolečih točk.
Upati je, da bo novo ustanovljena »Svoboda« dosegla odločilen preobrat v kulturno-pro-svetnem delu na tej skrajni zapadni točki naše domovine. Društvo bo imelo precej obširen teritorij in bo zajelo poleg Nove Gorice tudi železniško postajo, Kromberg, Loke in druge okoliške kraje. Tov. Regent je na ustanovnem občnem zboru poudaril pomen in namen »Svobode« in nakazal bodoče naloge ki jih bo mogoče uspešno izvršiti le s skupnim in tesnim sodelovanjem med delavci in napredno inteligenco novogoriškega okoliša.
Josip Šuligoj.
GLEDALIŠKO PISMO
IZ PARIZA
Pariz, zadnje dni septembra 1952
Letne počitnice bodo v Parizu minile šeie 1. oktobra in tako se bo tudi prve dni oktobra odprlo lepo število vrat pariških gledališč. Izmed predstav predsezonskega obdobja bi kazalo omeniti samo delo znanega igralca in režiserja Jeana de Poulaina »Kovingo«, ki je doživelo v gledališču »Studio des Champs-Elysees« velik neuspeh. Večina gledališč pa je v predsezoni ponovila svoja najbolj uspela dela in uprizoritve iz lanske sezone. Tako smo videli med drugim Atelier — Theatru Marcela Avmea delo »La tete des autres«, v Theatre Gramont Francisa Carcosa dramo »Jesus la caiile« in v Athe-neeju (kjer je toliko let snoval veliki J ouvet) Hochwälder so ve »Svete preizkušnje«.
Slavna Comedie Frangaise bo dobila letos novega intendanta, kajti dosedanji generalni intendant Touchard, ki mu poteče v letošnji sezoni njegov mandat, se ne namerava več potegovati za dosedanje mesto, temveč se posvetiti režiji. Seveda je kandidatov za njegovo mesto lepo število, a med njimi omenjajo mnogo kritikov in pisateljev pa tudi dosedanjega voditelja fiancoske radiofuzne službe V.adimira Percheja. Zaradi tega so tudi načrti tega slavnega gledališča precej negotovi. V nekaj tednih bo odšel iz gledališke družine znani Jean Marais, ki se je sprl z gledališkim vodstvom. V Comedie Frangaise nameravajo v prvih mesecih sezone uprizoriti Racinevega »Mithridatesa«. Claude-love »Meščane«, Moiierovega »Don Juana« z Marijo Casares, Shakespearovega »Romea in Julijo« in »Gospoda de Treuhadec« po znani noveli Julesa Romainsa. Poleg tega mislijo igrati še Jeana Anouil-ha »Šolo za starše« in dramo »španski župnik«, ki sta jo napisala Fletcher in Massinger.
Vilarsovo gledališče je gostovalo po Nemčiji in Italiji. Zdaj je odšlo v francoska provincialna mesta in bo šele sredi novembra začelo s svojimi rednimi predstavami v gledališču Chaillot. Kakor so objavili, bodo svoj lanskoletni repertoar zaenkrat dopolnili le z Musšetovim delom »Lorenzaccio« in Büchnerje-vo »Dantonovo smrtjo«. Obe deli so zaigrali na slavnostnih igrah v Avignonu. Sredi februarja pa nameravajo začeti s pripravami za uprizoritev Tolstojeve »Vojne in miru«, ki sta jo za gledališče priredila Erwin Piscator in Alfred Neumann in jo bo režiral Piscator.
Pravijo, da bo premiera tega dela,
ki jo bodo Parižani gledali maroe, naj večji gledališki dogodek letošnje sezone.
Jean-Louis Barrault, Jel je prišel s svojo skupino domov le za kratek čas, pripravlja znova veliko turnejo po inozemstvu. Predvsem, bo obiskal Kanado. Združene države in Mehiko. V Pariz se bo vrnil šele jeseni 1953 in začel s svojimi predstavami v gledališču Marigny. Obljubil je, da bo tedaj postavil na oder Kieistovo »Pen-thesielo«, ki jo bo nekoliko predelal nagrajenec z Gouncourtovo nagrado Julien Gracqu.
Gledališče Antoine, ki bo začelo svojo novo sezono s Sartrovim »Hudičem in ljubim bogom«, bo pripravilo za oktober premiero Marcela Acharda burleskne komedije »Les compagnon de la Marjo-laine«. Prihodnje leto pa bo gospa Berriau, ki vodi gledališče Antoine, uprizorila nekaj novih Sartrovih odrskih del.
Parizu se bo predstavil oktobra kot Igralec eden najslavnejših sodobnih francoskih pisateljev Andre Roussin. Sloviti »Bouffes Parii-siens« bodo zaigrali namreč zopet njegovo »Nino« (ki so jo doslej že sede mstok rat igrali!) in poleg Elvire Popesco bo nastopil tudi avtor.
Pravijo, da pa bo največji bližnji gledališki dogodek letošnje pariške sezone krstna predstava tragedije Robinsona Jefiersa »Me-dea« v gledališču Montparnasse. Glavno vlogo bo igrala voditeljica gledališča Marguerita Jamo:s. Jeffers je v Franciji še popolnoma nepoznan avtor.
Georges Vitaly se bo letos vselil v gledališče »Grand Guignol« in uprizoril Gheiderodejevo delo »La farce des tenebreux. ki ga je odklonil pred časom Barrault.
V gledališču Baby ione. ki ga vodi mladi režiser Jean-Marie Ser-xeau, bodo med novimi gledališkimi deli uprizorili Bena Brechta delo »Mož je mož«, neko še nenapisano Camusovo mi mično dramo in italijanski deli »Velca« Tul-lia Pinellija in »Ječa samote« Diega Fabrija .
Za konec naj omenim še zanimivo posebnost, ki jo letošnjo sezono uvaja Comedie Wagram. Poslušalci bodo lahko gledališko delo »Zoe« Jeana Marsana poslušali s pomočjo slušalk po lastni izbiri v angleškem, španskem ali nemškem jeziku.	—X"
Peter Adamič: stari Split (tuš, 1952)
Četrto tekmovanje glasbenik umetnikov Jugoslavije
Za četrto tekmovanie mladih glasbenikov umetnikov, ki bo v Sarajevu od 19. do 25. oktobra, se ie prijavilo 44 udeležencev. Od prijavljenih kandidatov je 33 prijavliencev za vokalno glasbo, 9 za pihala-klarinet, fagot in flavto. 2 pa za violino (iz Ljubljane violinistka Skalarjeva). Namen tekmovanja ie. da bi spoznali napredek mladih glasbenikov iz vse države.
Orsanizatorii tekmovania trdi-
lo.	da ie letošnji program precej težak in da bo zahteval od kandidatov solidno znanje. Za vsako disciplino ie določena po ena prva nagrada 40.000 dinarjev. druga nagrada 30.000 dinar-lev in tretja 20.000 dinarjev. Petindvaisetega oktobra bo v Domu JLA v Sarajevu koncert nagraienih umetnikov in slovesna izročitev nagrad.
KAJ GOVORIJO V RIMSKEM PARLAMENTI) 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU?
Kennt in Viola
He Santo več alti koščka aaše zweite 8
se slilicufeta na H’Ärasisisizlfa
Zunanjepolitična razprava v rimskem parlamentu ni dejansko prinesla ničesar novega, kar bi bilo vredno posebne omembe. Vsi poslanci, ki so imeli doslej svoje govore, so čutili za potrebo, da začnejo — in mnogi tudi končajo — svoj govor s Trstom, z iredentističnimi izpadi, z grožnjami proti Jugoslaviji in s predlogi, kako naj bi italijanska vlada še bolj zaostrila že tako ali tako napeto vzdušje okrog tega vprašanja.
Ker so sl ti govori po vsebini m po namenu zelo podobni, ni vredno opozarjati na vsakega posebej. Dovolj bo, če omenimo »predloge« nekdanjega kršeanskodemokratskega poslanca in predsednika zveze italijanskih bojevnikov Viole ter voditelja italijanskih kominfcr-movskih »socialistov« Nennija, da dobimo sliko tistega, za kar se navdušujejo italijanski poslanci desnice in »levice«.
Oba omenjena govora sta v bistvu zelo podobna, kajti oba se zavzemata za »boljšo rešitev«, po kateri naj bi bilo najprej ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, kakor ga določa mirovna pogodba, potem pa bi razmere na tem »svobodnem ozemlju« izkoristila italijanska vlada za vojaško zasedbo vsega področja. Oba ta dva predloga izgledata tako naivno, da bi skoraj ne mogli verjeti v točnost teh »predlogov«, če bi jih ne bilo mogoče črno na belem prebrati v italijanskih časnikih.
Viola, ki je govoril v sredo pred italijanskim parlamentom, je v imenu italijanskih bojevnikov predlagal De Gaspertjevi vladi naslednje: :
»Ce bi morali sprejeti nove žrtve, bi bilo najbolje, če se držimo mirovne pogodbe, kajti če bi jo izvedli, bi se utegnilo zgoditi isto kot i. 1920, ko je bila v Rapallu ustanovljena neodvisna rešita država, ki pa je bila 1. 1924 priključena k Ita-
liji.«
Te besede dovolj jasno povedo, da je Viola predlagal De Gasperiju, naj ne okleva in naj privoli v ustanovitev STO, toda s pridržkom, da ga bodo po nekdanjem D‘ Annunzijevem zgledu pozneje zasedle italijanske čete.
Nenni je govoril v četrtek. Njegov govor je bil mila kritika De Gasperijeve politike glede na tržaško vprašanje; Nenniju je bilo posebno hudo. ker rimska vlada ni kot pogoj za pristopitev k Atlantskemu paktu zahtevala od washing-tonske vlade, naj izvede pritisk na Jugoslavijo, da bi se odrekla svojim pravicam. Čeprav je ta »argument« značilen za ko-minformovce, kot je Nenni, vendar je še zanimivejši njegov »predlog«, kako naj bi rimska vlada sedaj rešila tržaško vprašanje. Nenni je namreč dobesedno povedal;
»Ta rešitev (mislil je na pravno uveljavitev mirovne pogodbe in s tem na ustanovitev STO) ni dobra, morda sploh ni rešitev, omogočila pa bi nam (ni gotovo, koga misli s tem: morda kominformovce ali pa italijansko vlado!), da dočakamo boljše čase vsaj z zagotovilom italijanske uprave, če že r.e moremo takoj izvesti priključitve.«
Nenni torej ne »predlaga« ničesar drugega kot Viola. Oba sta mnenja, da bi italijanska vlada z navidezno privolitvijo v ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja dobila možnost, da ob »boljšem času« s svojimi četami zasede vse tržaško ozemlje. Morala obeh predlogov je zelo preprosta: Viola in Nenni predlagala, naj postane italijanska zunanja politika še bolj machiavellistična in še bolj svetohlinska, kot je sedaj:
D'Annunzijev zgled pa naj bi bilo vodilo za nadaljnjo akcijo!
Mimo grade povedano, pa oba predloga rtista originalna. Ze pred časom se je za to »boljšo rešitev« zavjzemaio vodstvo italijanske kominfo.Trnovske partije, po Trstir pa jo je razglašal tudi Viđali. Italijanskim nacionalistom m šovinistom je morda sedaj žal, da so jim to »najboljšo rušitev« pobrali izpred nosa sovjetski agenti, ki so si s takšnim predlogom hoteli zagotoviti slavo še . bolj zagrizenih m bolj zvitih* iredentistov, kot pa so njihovi kolegi n.a — desnici.
V Solkanu sem srečala starega znanca iz partizanskih časov, uglednega briškega gospodarja. Dolgo se nisva videla, zato sva po veselem pozdravu sprožila pravi križni ogenj vprašanj, kako to in ono; mene je predvsem zanimalo, kako sedaj po vojni žive Brici, med katerimi sem prebila dobršen del vojne. Moj znanec pa je bil prav tako zadovoljen, da se je lahko nekomu potožil, ne samo v svojem imenu, temveč tudi v imenu dobrih briških ljudi, s katerimi smo se skupaj borili za osvoboditev, v imenu vseh tistih bivših briških kolonov, s katerimi smo prenešteto-krat rešetali njihov težki položaj še tedaj, ko niso bili gospodarji na zemlji, ki so jo obdelovali.
Gospodarske skrbi avstrijskih
(Od našega dopisnika)
Celovec, 15. okt. Čeprav v Avstriji oficielno še niso razpisali volitev v zvezno skupščino, je skoraj gotovo, da bodo le-te pred jesenjo, ko poteče sedanji skupščini z ustavo določeni rok. Časniki vedo povedati, da sta se obe straki, ki sodelujeta v vladi, to so socialisti in ljudska stranka, že sporazumeli glede predčasnih volitev in da pride kot volilni datum v poštev nedelja konec aprila ali v začetku maja prihodnjega leta. V javnost pa še ni prodrla vest, če se bodo istočasno z volitvami v zvezno skupščino tudi volitve deželnih poslancev. Posamezne politične stranke imajo s tem v zvezi razne kombinacije in se menda doslej še niso sporazumele.
Vse kaže, da gredo volitve tako imenovani opoziciji kaj malo v račun. Neonacistična VdU se pritožuje, da so jo hoteli z'volitvami presenetiti, ker je menda ravno v dobi »utrjevanja«, Dogovarja sie namreč s Stranchwitzovo »akcijo za politično obnovo« za ustanovitev neke nove »stranke politične sredine«, ki pa se bo verjetno zasukal še bolj v desno, vendar pa do združitve deslej še ni prišlo. Zato ni čudno, da se vodstvi VdU in »akcije« razburjata zaradi predčasnih volitev ter dokazujeta, da »opozicija z vsakim dnem pridobiva na ugledu«, hkrati pa s pospešenim tempom vodita pogajanja za ustanovitev nove stranke.
Avstrijski kominformovei so deslej le še malo spregovorili o volitvah. Prav te dni, ko so v Avstriji pričeli javno razpravljati o tej politični akciji, so imeli čez glavo dela s proslavljanjem »zgodovinskih govorov« na kongresu VKP(b), poleg tega pa jim ni volilna snov prav nič povšeči, saj imajo vedno manj pristašev in so morali na Koroškem letos celo ustaviti izdajanje svojega glasila.
Volilni boj se je tako rekoč že pričel. To se kaže v ostrejših bojnih spopadih političnih strank, pa tudi v intenzivnejšem obravnavanju perečih gospodarskih vprašanj na raznih sestankih političnih funkcionarjev in gospodarstvenikov, ki jih organizirata predvsem obe vladni stranki. Težko je reči, kakšen bo končni rezultat teh nasprotujočih si mnenj, kajti mnoge probleme, ki se danes pojavljajo, bo reševala šele bodoča skupščina, o katere sestavi pa bi bilo še prezgodaj ugibati. Vsekakor pa bodo v prihodnjih mesecih na dnevnem redu volilnih sestankov zlasti gospodarska vprašanja, ki postajajo v Avstriji vse bolj pereča.
Ljudje tožijo o pomanjkanju denarja, kar lahko kmalu opaziš, če le nekoliko pogledaš po mestu ali po vasi. Kupčije so slabše kot lani, zlasti tekstilno
blago in čevlji gredo zelo počasi v denar. Tako so na primer letos junija prodali trgovci za 12 do 15 odstotkov manj tega blaga kot lani ob istem času, čeprav so organizirali med letom več sezonskih razprodaj z znižanimi cenami, da bi privabili kupce. Tudi kmetje teže vnovčujejo svoje pridelke. Ponudba mesa na trgu je bila v letošnjem avgustu še enkrat večja kot pred enim letom, kupcev pa precej manj. Kmetje v večji meri prodajajo živino, ker jih k temu sili letošnja suša, pa tudi za denar je vedno bolj trda.
Vzporedno s temi nevšečnostmi narašča število brezposelnih, posebno še brezposelnih delavk, kajti omejevanje proizvodnje je najobčutnejše v oblačilni in papirni industriji, kjer so zaposlene predvsem žene. Zenska delovna silia išče vse češče zaposlitev v inozemstvu, predvsem v Švici, Belgiji, Holandski in v Angliji. Tu se vdinjajo kot hišne pomočnice, kajti druge zaposlitve skoraj ni moči dobiti.
Nekako najtežje gospodarsko vprašanje Avstrije pa je v tem času problem zunanje trgovine. Obseg izvoza je namreč padel v zadnjem letu za 11 %, uvoz pa se je nekoliko povečal. K temu so gotovo doprinesle svoje splošne gospodarske težave v svetu; dobršen del težav pa izvira od tod, ker so cene avstrijskega blaga višje od svetovnih. S tem v zvezi se v Avstriji slišita v glavnem dve mnenji. Industrijalci in drugi podjetniki trdijo, da visoke cene avstrijskega blaga izvirajo predvsem iz prevelikih davkov* ki jim jih nalaga država, in zahtevajo, da je treba v proračunu za prihodnje leto, o katerem prav sedaj vlada razpravlja, znižati te postavke, poleg tega pa tudi na razne druge načine podpreti avstrijski izvoz. Predlagajo tudi razvrednotenje šilinga in povečanje obsega zunanje trgovine na kompenzacijski podlagi. Tako stališče zastopa tudi avstrijska ljudska stranka (ÖVP).
Vesti o razvrednotenju šilinga nasproti dolarju v razmerju 1 : 26 krožijo v Avstriji že nekaj časa, toda zastopniku sindi. katov zahtevajo v tem primeru zvišanje mezd in plač za 6 do 8 odstotkov. O tem je nedavno govoril tudi notranji minister Helmer, član vodstva socialistične stranke, ki je svaril pred enostranskimi ukrepi, ki bi koristili le industrijskim krogom. Delovni ljudje v Avstriji menijo, da je treba predvsem znižati dobičke velekapitalistom, ki zaradi medsebojnih povezav v kartelih in trustih samovoljno gospodarijo in diktirajo cene na notranjem trgu. Koroška »Die Neue Zeit« je pred kratkim priobčila zelo zanimiv članek pod naslovom »V Avstriji gospoduje trideset kapitalistov« kjer navaja razne podatke o
Medana v Brdih kjer je meja med Jugoslavijo in Italijo odrezala kmetom vsa polja, tako da je na naši strani kar 107 dvolastnikov
Kar dobro bi nam bilo — je dejal —, če ne bi bilo te neumne meje, ki je Brice odtrgala od njihovega naravnega središča Gorice, ki jim je odrezala skoraj vsa polja na nižini, kakor da bt ljudje v Brdih lahko živeli le od vina in sadja, saj so vendar tod in onstran meje samo Slovenci. Ko bi mejo potegnili čez Krminsko goro, bi človek še nekako razumel, čeprav imajo Brici svoja polja tudi onstran, na Furlanski nižini. Toda Bricem niso odrezali samo polj in kmetij, presekali so jim skorajda vse uporabne ceste med vasmi, da ne govorimo o prometni zvezi z Novo Gorico, ki je sedaj upravno in gospodarsko središče tudi za Goriška Brda. Iz Kojskega je bilo prej 7 km poti
volivcev
gospodarski moči teh nekronanih kraljev. Ker je njihovo gospostvo tako rekoč neomejeno, lahko vzdržujejo visoke cene in sedaj skušajo prevaliti vse nevšečnosti na notranjem in zunanjem trgu na plače delovnega človeka.
Socialisti zahtevajo znižanje cen. Ze lansko zimo so na pritisk javnosti zastopniki industrije izvajali nekako akcijo za znižanje cen do 5 odstotkov, toda kmalu zatem so /aeele cene zopet naraščati in o prvotnem namenu ni sedaj nobenega sledu več. Pa ne samo cene znižati, tudi uvoz je treba omejiti, menijo socialisti, če hočemo popraviti naš gosp. položaj. Avstrijski investicijski program za leto 1949—1952 je določal, da se bo v tem času znižal uvoz predvsem zaradi razvoja kmetijske proizvodnje za približno 2 milijardi šilingov. Načrt pa se ni uresničil, kajti produktivnost avstrijskega kmetijstva še vedno ni dosegla predvojne stopnje. Socialisti očitajo ÖVP, ki vodi kmetijsko ministrstvo, da so povzročili tako stanje s svojo politiko podpiranja veleposestnikov, z izpopolnjevanjem kmetijskih veleobratov, medtem ko so osnovne množice kmetov zanemarjali. Zaradi zvišanja odkupnih cen žita letos poleti se je količina domačega tržnega žita res nekoliko povečala, toda hkrati so se zaradi podražitve krmil povečale tudi težave s prehrano živine. Kmetje si le težko nabavljajo draga krmila in se jim zaradi tega pitanje živine često ne izplača. Z novo ureditvijo cen so zato prizadeti gorski kmetje, kjer prevladuje mala posest, v korist veleposestnikom, ki imajo največ tržnih presežkov žita. In tako se v avstrijskem kmetijstvu, trdijo socialisti, dokler bo vodila ministrstvo ÖVP, ne bo kaj prida obrnilo na bolje.
Gospodarskih problemov je na volilnih sestankih v Avstriji torej na pretek in volivci bodo imeli ob njihovem razglabljanju dovolj priložnosti, da bodo lahko precenili delavnost in prizadevanja posameznih strank.
K. S.
do Gorice, sedaj pa jo je zaradi meje, ki teče čez Sabotin, kar 21 km, in to kakšne — čež Vrhovlje in Kobalar v dolino Soče. Iz Cerovega morajo namesto 10 km poti narediti kar 28 km, iz Dobrove-ga in Medane pa 30 namesto 13 in iz Neblega 32 namesto 10.
Kar se zemlje tiče, so najbolj prizadeti v Medani. Samo hriboviti del so prepustili Jugoslaviji, ves ravninski del v Prevali, ki obsega 1200 ha orne zemlje, pa so prepustili Italiji. Prevala je bila vedno žitnica Goriških Brd, čez njo je teklo 5 občinskih mej med katastrskimi občinami Kojsko, Dobrovo, Krmin, Koprivno, Moša-Ločnik. Največji del prevalske zemlje, okrog dve tretjini, je last briških kmetov, to je slovenska zemlja, katero je vedno obdeloval le slovenski človek. Kmetje, ki so ostali tostran meje, imajo 4 milijone kvadratnih metrov zemlje na italijanski strani, medtem ko jo imajo italijanski državljani — vsega skupaj štirje in še ti Slovenci — le 700 kvadratnih metrov. Tako ima katastrska občina Medana kar 107 dvolastnikov. Samo kmečka delovna zadruga ima 30 ha orne zemlje na oni strani meje. Od medanske občine sta ostali dve tretjini obdelovalne zemlje na italijanski strani. Neredke so kmetije, kjer teče meja tik za hišo, tako da je hiša na naši strani, vodnjak in vrt pa v Italiji. Meja jim seka tudi glavno prometno žilo z Vipovžami, kjer je edini mlin za vsa Brda in morajo sedaj po dvakrat daljši poti voziti žito.
Brici z veliko zaskrbljenostjo gledajo na delo komisije, ki je bila ustanovljena na osnovi določb mirovne pogodbe in ki mora začrtati mejo med Jugoslavijo in Italijo, pri čemer lahko v pogodbi določeno mejo korigira za 500 m na eno ali drugo stran. Sedaj je komisija zopet v Brdih. Ljudje so v skrbeh in pravijo, da ne sme hiti košček slovenske zemlje več pripasti Italiji. Med Brici so se raznesle govorice, da hočejo Italijani, da bi meja pri Medani tekla ob cesti, ki pelje v Neblo, tako da bi gradič Ceglo ostal na italijanski strani. Brici so zaradi tega zelo razburjeni. Ze res, da je lastnik gradiča in posestva Italijan, ki živi v Trstu, toda on ni nikdar živel v Brdih, zemljo so mu vedno obdelovali slovenski koloni. Med vojno je bilo 11 članov teh kolonskih družin v partizanih. Poleg tega je pri gradu tudi studenec, ki daje vodo skoraj vsej Medani. V Brdih je namreč veliko pomanjkanje vode in bi bili kmetje zelo prizadeti, če bi izgubili še ta studenec in bi morali vodo dovažati iz več kilometrov oddaljenih krajev. Na italijanski strani pa je vode dovolj. Prebivalci Medane so zaskrbljeni tudi zaradi ceste iz Medane v Neblo, katero sedaj seka meja in je ne morejo uporabljati. Kmetje, ki imajo zemljo na oni strani meje, se zelo pritožujejo, ker
morajo hoditi na svoja posestva, ki so tik pod njihovimi hišami, 6 km daleč čez edini obmejni blok na tem sektorju pri Plešivem. Kmet iz Cerovega je oni dan zbral vso svojo družino in z njo stopil pred diplomatsko komisijo. Mejo so mu potegnili tik za hišo. Zahteval je, naj mejo premaknejo tako, da bo imel tudi posestvo na jugoslovanski strani.
Kmečka obdelovalna zadruga »Jože Srebrnič« iz Medane je že spomladi poslala diplomatski komisiji za razmejitev pismo, v katerem je obrazložila, da ljudje iz Medane po vsej pravici zahtevajo, da bi celotna katastrska občina Medana prišla pod Jugoslavijo. V pismu je rečeno, naj komisija dela tako, da ne bo poleg dosedanjih še drugih slovenskih družin puščala pod Italijo. Člani zadruge omenjajo tudi problem gradiča, ki ga je leta 1947 z gospodarskimi poslopji vred uničil požar in ga še niso obnovili prav zaradi tega, ker meja na tem sektorju še vedno ni točno določena.
Velike težave imajo tudi v Plešivem, kjer stoji edini vodnjak prav na meji. Vodo iz tega vodnjaka rabijo za škropljenje vinogradov in napajanje živine ter je za njihov obstoj življenjske važnosti, medtem ko je na italijanski strani še dovolj izvirov.
Moj znanec mi je pokazal tudi prepis spomenice, ki jo je prebivalstvo Goriških Brd poslalo našemu zunanjemu ministrstvu, in kjer zahtevajo revizijo in korekturo meje na vzhodnem delu Brd pri Solkanu. V uvodu te spomenice je rečeno:
»Goriška Brda so od najstarejših časov bistveni sestavni del goriške dežele in tvorijo med Sabotinom na severu in Prevalsko ravnino na jugu, med Sočo na vzhodu in reko Idrijo na zahodu strnjeno, posebno geološko, geografsko, gospodarsko ter etnično enoto, najtesneje povezano s svojim upravnim središčem onkraj Soče — Gorico. Sedanja začasna državna meja nesmiselno in nenaravno seka to enoto dobesedno čez gospodarstva in domačije in s tem zapira Brdom skoraj okrog in okrog vse prirodne in praktične dohode in izhode, dejansko vse ceste — razen ene same na severu — vse žile vodnice h goričkemu osrčju, k naravnemu in ne-obhodno nujnemu središču — današnji Novi Gorici. Posledice take razmejitve: od prejš-
njih vseh 21 cest in potov na tem ozemlju je ostal Brdom v sedanji sestavi samo en prehod, ena sama cesta, prej skoraj nepomembna in zasilna pot čez gorski greben Vrhovlje, do oddaljenega in nepraktičnega mostišča v Planeti in od tod dalje v Gorico — vse je po dolgem, napornem, strmem in nevarnem ovinku brez stranskih zvez — namesto prejšnje udobne in kratke zveze mimo obljudenih krajev čez Oslavlje ali Ločnik.
Jugoslovanski del Brd —• po obsegu okrog 66 kv. km površine — je v valovitem svetu s 100 do 145 metri nadmorske višine in ima danes praktično odprto pot v svet le čez prelaz Vrhovlje (420 m), kar izkazuje okoli 300 metrov višinske razlike, medtem ko manjši italijanski del Slovenskih Brd s 100 m in manj povprečne nadmorske višine leži ob robu in ob vznožju gričevja ter ima vse ceste in pota po ravnini in ob vznožjih do vseh središč, do Gorice, Tržiča, Čedada, Vidma in Trsta, dalje tudi vse močnostne zveze do vseh cest iz Furlanske nižine do teh mest.
Jugoslovansko ozemlje Brd je po svoji sedanji strukturi, zemljepisno in politično ter praktično, pravi torzo, edinstveni primer nepojmljive razmejitve, ki enake ne najdemo drugod v svetu.«
Brici si res niso zaslužili take krivice, kakor jim jo je storila mirovna pogodba, saj so dovolj let garali italijanskim veleposestnikom in se junaško borili med vojno proti fašistom, Nemcem, Kozakom in vsej drugi okupatorski drhali. Zato imajo prav, ko odločno stoje na stališču, da jim ne smejo vzeti ničesar več, in so nejevoljni, ko vidijo, kako se zaradi nerazumevanja Italije delo razmejitvene komisije še vedno ni končalo. Kajti kjer koli bo v Brdih tekla meja, bo povsod tekla po strnjenem slovenskem ozemlju in oškodovani bodo vedno le Slovenci in Jugoslavija. Kakor tržaško vprašanje je tudi problem meje v Brdih eden tistih problemov, kjer se kaže italijanska zakrknjenost in grabežljivost; kjer bi se z malo dobre volje dala stvar vsaj znosno urediti. Toda, če je dobra volja samo na eni strani, to še ni dovolj. Predvsem bi morali biti v Italiji toliko pravični, da bi se zavedli, da smo na škodi mi in ne oni.
A. S.
JOHN STEINBECK	16
Meg’otofa tolika
■■BBSMEMMMMMMMM M—BB—i——■—— ——
»Ne vem. Vse bova morala poskusiti. Začnemo sicer s splošnim načrtom, toda podrobnosti moramo izdelati z gradivom, ki ga najdemo na terenu. Uporabimo pač vse, kar nam uspe dobiti. To je edino, kar lahko storimo. Pregledala bova položaj.«
Jim je podaljšal korak. »Saj boš dal tudi meni kaj dela, ali ne, Mac? Nočem biti vse svoje življenje lutka.«
Mac se je zasmejal. »Saj se boš naučil, ne boj se. Tako se boš navadil, da si boš še želel, da bi bil spet v mestu in delal le po osem ur na dan.«
»Mislim, da ne. Še nikoli se nisem tako dobro počutil. Dobro razpoloženje me kar napihuje. Ali se tudi ti počutiš tako?«
»Včasih,« je odgovoril Mac. »Po navadi sem preveč zaposlen, da bi'vedel, kaj čutim.«
Poslopja ob cesti so bila čedalje bolj zanemarjena. Vedno več je bilo mehaničnih delavnic, parcel z obrabljenimi avtomobili in parcel, na katerih so bili veliki kupi neuporabnih, razbitih avtomobilov. Ulične svetilke so lile svetlobo na razbita mrtva okna starih, zapuščenih hiš in metale sence na podrtine, ki jih je že preraščalo grmičevje.
Hodila sta hitro skozi hladni nočni zrak. »Mislim, da vidim luči na mostu,« je rekel Jim. »Ali vidiš tiste tri luči na vsaki strani?«
»Vidim. Ali ni dejal, da morava kreniti na levo?«
-Pa, na levo.«	__
Precej velik most, z dvema lokoma, je vodil čez ozko reko, ki je bila v tem letu le majhen potoček sredi peščene struge. Jim in Mac sta se spustila ob mostu in našla blizu vode začetek ozke steze, ki je peljala med vrbe. Mac je šel naprej. Po nekaj korakih sta bila že stran od luči na mostu in okoli njiju je bilo samo gosto grmovje. Ob svetlem nebu sta videla le veje, na desni strani ob bregu reke pa se je dvigal temen zid visokih dreves.
»Ne vidim steze,« je dejal Mac. »Moral bom tipati z nogami.« Hodil je previdno in počasi. »Dvigni roke predse, da si zavaruješ obraz, Jim.«
»Jih že držim. Malo poprej me je veja udarila prav po ustih.«
Nekaj časa sta tipala po trdi, močno izhojeni stezi. »Dim voham,« je dejal Jim. »Ne more biti več daleč.«
Nenadoma se je Mac ustavil. »Luči so pred nama. Poslušaj, najin domenek še vedno velja. Govoril bom jaz.«
»O. K.«
Steza se je, kakor bi odsekal, končala na precej veliki jasi, ki jo je razsvetljeval majhen ogenj. Na drugi strani jase so bili trije umazani platneni šotori. V enem izmed njih je gorela luč in na platnu so se premikale velike črne sence. Na jasi je bilo morda kakih petdeset mož; nekateri so spali na tleh, zaviti v odeje, povečini pa so sedeli okoli majhnega ogpja sredi ravnice. Ko sta Jim in Mac stopila iz grmovja, sta zaslišala kratek, oster krik, ki se je razlegel iz razsvetljenega šotora. Sence na platnu so se pričele gibati še bolj nemirno.
»Nekdo je bolan,« je tiho dejal Mac. »Ničesar nisva slišala. Včasih ni vredno, da bi se preveč menili za tuje skrbi.«
Stopila sta k ognju, ob katerem so sedeli možje, držeč se za
kolena. »Ali sme človek sam pristopiti k temu klubu,« je vprašal Mac, »ali pa ga je treba izvoliti?«
Obrazi mož so bili obrnjeni vanj — neobriti obrazi z očmi, v katerih je odseval ogenj. Eden izmed njih se je pomaknil na stran, da bi napravil prostor. »Zemlja je brezplačna.«
Mac se je zasmejal. »Tam že ne, od koder prihajam jaz.«
Človek s suhljatim, osvetljenim obrazom na nasprotni strani ognja ga je pogledal. »Prispel si v lep kraj, prijatelj. Tu je vse brezplačno: hrana, pijača, avtomobili, hiše. Kar vseli se in si postrezi s pečenimi purani!«
Mac se j|^ usedel in pomignil Jimu, naj sede poleg njega. Izvlekel je svojo vrečico s tobakom in si nenavadno skrbno zvil dobro cigareto. Trenutek je pomislil in dejal: »Ali bi kateri izmed vas, kapitalistov, kadil?«
Nekaj rok se je stegnilo. Vrečka je šla od moža do moža. »Sta ravnokar prispela?« je vprašal človek s suhljatim obrazom.
»Pravkar. Rada bi obrala nekaj jabolk in šla potem z zaslužkom v pokoj.«
Človek s suhljatim obrazom je jezno vzkipel: »Ali veš, koliko plačujejo, prijatelj? Petnajst centov, petnajst počenih centov.«
»No, kaj pa še hočeš?« je vprašal Mac. »Jezus Kristus,.človek, saj ne misliš reči, da si lačen. Saj lahko poješ jabolko med delom. Vsa tista lepa jabolka.« Njegov glas je postal trši. »Kaj pa, če ne bi obrali tistih lepih jabolk?«
»Saj jih moramo obrati,« je vzkliknil človek s suhljatim obrazom. »Ves svoj prekleti denar smo zapravili na poti do sem.«
Mac je tiho ponovil: »Vsa tista lepa jabolka. Če jih ne oben remo, bodo zgnila.«
^Če jih ne oberemo mi, jih bo pa kdo drug.«
| Dnevne vesti
KOLEDAR
Nedelja, is. okt.: Etbln, Peter. Ponedeljek. 20. okt.:	Felicijan,
Janez.
SPOMINSKI DNEVI
19. X. 1374. — Začetek hrvatske univerze v Zagrebu.
19. X. 1941. — Krimski bataljon uspešno napade italijansko posadko v Ložu.
19. X. 1941. — Borovniška četa napade pod vodstvom Mirka Bračiča Bezuljak in zažge mu-nicijsko skladišče.
19. X. 1942. — v Mariboru ustreljenih 174 talcev.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana:	za nujne primere —
Poliklinika, Miklošičeva c. 20. tel. 50-81; sobotna in nedeljska službo — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od
20.	do 6. ure zjutraj.
Celje:	dr. Jože Fišer, Gregorči-
čeva ulica 7 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
*
Na gospodarski fakulteti v
Ljubljani je b:i diplomiran tov. Cerlini Marjan iz Ljubljane. Čestitamo.	6187-n
Na filozofski fakulteti je bila Iz področja slavistike diplomirana Jeras Eva iz Ljubljane. Čestitamo.	6138-n
Diplomiran je bil iz germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani Stefan Koželj iz Dvora. Žužemberk. Čestitamo. — Prijatelji.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je bila diplomirana :z germanistike Danica Crepinšek iz Celja Iskreno čestitamo!	6157-n
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana. Marxov trg št. 3 se je preselil v Zupančičevo ulico 3 (bivšo Gledališko ulico), pritličje, desno	6191-n
Poročila sta se inž. Franc Pirnat in Dušica Justin, uradnica. Bilo srečno!	6197-n
Mestna obrtna zbornica v Ljubljani sporoča- da se čevljarski risarski in prikrojevalni tečaj v mesecu oktobru vsled premajhnega števila udeležencev ni mogel pričeti. Ob zadostni udeležbi se bo tečaj pričel v torek 4. novembra. Prijave za čevljarski in damski-moški krojni tečaj se še nadalje sprejemajo v zborničnih prostorih, Kresija, soba št. 86. do 30. oktobra.
Smučarski klub Enotnost se je preselili v Parmovo ulico 37. trakt III.. drugo nadstropje, soba 36. Poslovne ure od 18. do 20.
Cankarjeva založba v Ljubljani sporoča vsem naročnikom Marxovega Kapitala, da bo te dn: zaključila z razpošiljanjem. Vsi ostali interesenti ga pa lahko kupijo v vseh knjigarnah za ceno: vezam v platno 380 din, vezan v polusnje 450 din. Zagotovite si čimprej dragoceno izdajo! 6180-n
KRAJNI VODOVOD V KOPRU
išče
iradbenesa cžeairia n pradbencna tehnik :
s takojšnjim nastopom službe.
Pismene ponudbe z navedbo prakse naslovite na upravo Vodovoda, Koper.
Zadruga »Gozar« sklicuje danes ob pol 9. uri v pritličju realke sestanek rejcev, ki redijo pasemske živali, zaradi bližnje razstave, ki bo od 1. do 5. novembra.	6145-n
»Sadnj super čaj« ima slasten okus!	6137-n
Gostilna Bežigrajski hram nudi okusno in obilno domačo hrano in dobre pijače po zmernih cenah. Dajemo tudi na dom. Vabljeni.	6172-n
Restavracija Rio Vas vabi na pristne domače krvavice in pečenice.	6161-n
Oglejte si domače im pisarniške halje, obleke, bluze, krila, predpasnike itd. pri podjetju Modna konfekcija, Ljubljana. Titova cesta 35 b. Pridite, ne bo Vam žal!
Jeseničani! — Klub ljubiteljev športnih psov priredi danes ob 14 na nogometnem igrišču nastop šolanih psov.	6170-n
Ko spraviš krompir za zimo. ga posuj s »Korosanom«. Dobiš ga v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd.	6099-n
Pri zaprtosti pomaga Gosadov odvajalni čaj!	6121-n
Pil PD A V ANJ A
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo. da bo na sestanku v petek 24. t. m. ob 20. uri v sindikalni dvorani Higienskega zavoda predavanje iz ortodontije in rent-genologije (prof. dr. Jože Rant. Vekoslav Šmid). V soboto ob pol osmih bo v običajnem prostoru ^protetični seminar. 6196-n Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi člane in ostale na predavanje z diapozitivi dr. Marjana Pavšiča: »Vtisd s potovanja po ZDA«, kj bo v ponedeljek 20. oktobra t. 1. ob 17 uri v predavalnici Agronomske fakultete. Poljanska cesta 2.
II.	nadstr.	6179-n
GLBDAMftCK
DRAMA
Ponedeljek. 20 okt. ob 20: Shaw: Sveta Ivana. Abonma E. (Predstava v opernem gledališču.) Sreda. 22. okt. ob 20:	R. in A.
Goetz: Dedinja Gostovanje Slovenskega narod, gledališča iz Trsta. Izven. (Predstava v opernem gledališču.)
V sredo, 22. t. m. bo gostovalo v Ljubljani Slovensko narodno gledališče iz Trsta z angleško dramo »Dedinjo«, ki sta jo napisala po romanu Henry ja Jamesa »Washington Square« Ruth m Avgust Goetz. Gostovanje bo samo enkratno. Cene od 60 din navzdol Prodaja vstopnic od torka,
21.	okt. dalje pri operni blagajni.
Ker se je prezidava dramskega poslopja zavlekla, prične Drama s predstavami v opernem gledališču. Prva predstava je »Sveta Ivana« za abonma E v ponedeljek. 20. okt.
OPEKA
Medelja 19 oktobra ob 20: Glor* dano: Andrč Chenier. Izven (Poleta V Bukovčeva in R. Franci kot gost)
Ponedeljek. 20. okt. ob 20: Shaw: Sveta Ivana. Abonma red E. dramska predstava.
Torek. 21 oktobra ob 20: Lhotka-Miakar: Vrag na vasi. Abonma red F.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Medelja 19 oktobra ob 20: S N. Behrman Zgodba njenega življenja Izven
ob 15 in 20: C A Putret: Srečna
Gost'vvanie v	Loki
Ponedeljek. 20. okt.: Zaprto. Torek. 21. okt. ob 20: S. N. Behrman: Zgodba njenega življenja. Red Torek.
Abonenti bodo imeli v prihodnjih tednih kot enajsto predstavo Berhmanovo komedijo »Zgodba njenega življenja«. Cena abonmajev se ne bo zvišala.
Šentjakobsko gledališč*
LJUBLJANA. MESTNI DOM
Nedelja 19 okt ob 16 Nestroy: »Lumpacivagabundus« (Zanikrna trojica) Popoldanska predstava ob ?0. Nestroy: Lu m pačiva ga bun-
dus (Zanikrna trojica). Večerna
predstava.
Prodaja vstopnic od 10 do 12 ln
eno uro pred predstavo pri blagajni v Mestnem domu.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega 12
Nedelja. 19. oktobra ob 20* Ovsec: Čarobno žezlo., pravljična pesnitev. vstopnice pred predstavo.
DKD TINE ROŽANC Dom kulture železničarjev v Ljubijaoi
Nedelja. 19. okt. ob 16:	Golja:
Princeska in pastirček, pravljica z godbo in petjem. 6140-n
ŠENTVIŠKO GLEDALICE gostuje KUD Savlje, Kleče Nedelja. 19. okt. ob 16: Knittel: »Via Mala«.
Prodaja vstopnic od petka dalje od 16—18.	6133-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja 19 oktobie: Krajnski ko-medijantl Izven. Ob 16. uri.
MESTNO GLEDALIŠČE Jesenice — Predsezona
Nedelja. 19. okt. ob 19.30: Avery Hopwood: Skandal.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 26 okt. ob 15-30: Goli-a;
»Sneguljčica«. Izven.
Torek. 23 oktobra ob 15.30: Golla: •Sneguljčica« Izven.
Opozarjamo na posebno, bogato ilustrirano mladinsko številko Gledališkega lista.	6131-n
KLNO
Kino »UNION«:	ameriški Qlxn.
»Veliki grešnik«. Tednik. Pred stave ob 15, 17 in 19. Zadnja predstava odpade. Ob 10 matineja filma »Veliki grešnik«.
Km«• *lvio>KVA« svicoisK.. rt .m. •Štirje v džipu« Tedni u stave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10 matineja filma »Štirje v džipu« po znižana ceni 10 din.
Kinu »5'LUüA* [tane n,tu. «D.v ji deček« Bre2 tednika Pr^dsr-sv^ ob 15. 17. 19 in 21. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje. Ob 10 matineja filma:	»Divji
deček«.
Kino »TRIGLAV«: ameriški film: »Zaplešiva«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje. Kino »SJSKh« anierišK.1 oo'-vn' film: »Zlomljena puščica«. Tednik Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje.
Kino »LITOSTROJ«: amer. film: »Veliki va*lček«. Predstavi ob
15.30	in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE METROPOL: ameriški film »Prostor na soncu«. — DOM: francoski film: »Povratek v življenje«.
JESENICE RADIO: ameriški film »Smoky«.
KOROŠKA BELA: danski film: »Sirota Stina«.
KAMNIK: amer. film: »Cheyenne«. DOMŽALE: ameriški film: »Srečanje s Frankensteinom«.
VEVČE: francoski film: »Pastoralna simfonija«.
INDUPLATI JARŠE: amer. film: »Dom sovraštva«.
BREŽICE: ameriški film: »Fant s trobento«.
PTUJ: francoski film: »Pastoralna simfonija«.
HRASTNIK: angleški film: »Beli hodniki«. - Predstave ob 15, 17 in 19.
RADIO
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00 in 22.00. — 6.00—8-00 Dobro jutro dragi poslušald — vmes ob 6-30 do 6.35 Pregled tiska. 7.15 do 7.25 Radijske reklame; 3.00 Drago Ulaga — Slavo Tiran: Telovadnice so oživele: 8-15 Iz operetnega sveta; 9.00 Od pravljice do pravljice — Javna oddaja za cicibane; 9.40 Drobne orkestralne skladbe; 10.00 Popularen dopoldanski simfonični kon-cest; 11.00 Po naši lepi deželi — Slavko Kobe: Loška dolina in njeni ljudje; 11.40 Slovenske narodne pesmi — vmes ob 12.00—12.15 Oddaja za Beneške Slovence; 12.40 Igra orkester Georg Melachrine; 13.00 Pogovor s poslušalci:	13.10
Želeli ste — poslušaj tel 15.30 Za naše kmetovalce — Ing Miran Ve-seličič: Kletarstvo; 15.40 Vesele
VELETRGOVINA Z GALANTERIJO
UNIVERZAL
Maribor, Cafova ulica 1
NUDI VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM VSE GALANTERIJSKO BLAGO PO NAJNIŽJIH GROSISTIČNIH CENAH.
OGLEJTE Sl NAS V ELI KI IZBOR V NAŠEM V ZOR C N KM ODDELKU. — SE PRIPOROČA KOLEKTIV.
NAJVECJA IZBIRA	^
t*'

PRI
EKSTIL-OBUTEV
LJUBLJANA, NAZORJEVA UL T^)
PREJ FRANČIŠKANSKA 4
um vzorca
tkanin za moške, ženske obleke in plašče za [esen in zimo Velika prosta izbira po kakovosti in ceni
slovenske pesmi: 16.00 Igra godba na pihala Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 16.30 Arch Oboler: Polet v temo (radijska igra — ponovitev); 17.10 Promenadni koncert: 18.00 Iz življenja in dela Ljudske milice; 16.15 Slišala sem ptičke pet... (pester spored slovenskih narodnih); 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Glasbena medigra;
19.30	Radijske reklame: 19.40 Igrajo godbe na pihala; 20.00 P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin — operm prerez; 21.00 Prijetno zabavol 60 minut s solisti, malimi in velikimi zabavnimi ter plesnimi orkestri.
ŠOLSTVO
NATEČAJ ZA VPIS v enoletno šolo za učiteljice kmetijsko - gospodarskih in gospodinjstvih šol ter tečajev v Ljubljani
Namen šole Je izobraziti učiteljice za teoretične i-n praktično delo v kmetijsko - gospodarskih (kmečko nadaljevalnih) in gospodinjskih šolah in tečajih. Sola je internatsko urejena. - Mesečna oskrbovalnina znaša 4000 din. — Sprejete bodo učiteljice z učiteljskim strokovnim izpitom, ki imajo veselje do vzgojnega dela s pošoLsko mladino in ki niso starejše od 30 let. Med študijem bodo imele slušateljice plačan študijski tečaj. Prošnjo za sprejem naj Došljejo prosilke do 30. oktobra 1952 naravnost na Svet za prosveto in kulturo LRS. Navedejo na< najvažnejše rodbinske podatke, podatke o poteku šolanja. o dosedanjem službovanju in o izvenšolskem delovanju. -Predvsem naj navedejo, koliko so Se že doslej posvečale nadaljni izobrazbi mladine in prebivalstva. Prošnji je treba priložiti overovljen prepis diplome in’ strokovnega izpita. Prošnja se kolkuje s 30 din. priloge pa s 25 din. O sprejemu v šolo bodo kandidatinje pravočasno obveščene. — Svet za prosveto in kulturo LRS.
OBVESTILA
VABILO
Zastopnike terenskih stanovanjskih svetov in predsednike organizacij Zveze borcev s področja mesta Ljubljane vabimo na posvetovanje. ki bo v torek 21. t.
m.	ob 16. uri v dvorani na magistratu. Namen posvetovanja je utrditev sodelovanja med MLO in tereni pri reševanju stanovanjskih vprašanj, zaradi česar naj bo udeležba polnoštevilna. — Predsedstvo MLO Ljubljana. a
DAJALCI KRVI
Pregled dajalcev krvi in odvzemi krvi se vrše v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani kot običajno:	torek, četrtek Ljub-
ljančani, sreda dajalci z dežele. V tem tednu prosimo, da se javijo dajalci vseh krvnih skupin (A skupina naj se ne javlja pred iztekom 6 mesecev od zadnjega odvzema krvi). Prijave v Zavodu od 7 do 8.30 Pri prijavi vedno predložite izkaznico dajalca krvi s sliko, odnosno osebno izkaznico. Na dan prijave ne za uživa j te mastnih jedi, niti mleka, mlečne kave (lahko čaj, črna kava, kruh). Dajalcem z dežele povrnemo potne stroške (potn. vlak III. razr.) v obe smeri na podlagi predložene enosmerne vozovnice. Opozarjamo. da naj se javljajo samo zdrave in fizično dobro razvite osebe. ALkoholičarji naj se ne javljajo.
RAZPIS
OLO Radovljica, — Gospodarski svet, razpisuje 4 mesta na Upravi za dohodke. Pogoji:	Ekonomska
srednja ali visoka šola odnosno enakovredna popolna srednja ali visoka šola. Prednost imajo prosilci, ki imajo že prakso v finančnem poslovanju (posebno v knjigovodstvu). — Predpisano kolkovani prošnji je priložiti vse dokumente, ki jih določa zakon o državnih
OPOZORILO!
Mestni pogrebni zavod, Maribor, opozarja svojce pokojnikov pokopališč na Pobrežju (mestno, bivše frančiškansko in magdalansko pokopališče) ter pokopališča v Studencih. Radvanju in Brezju, ki še niso poravnali najemnine za grob za 10 let, da jo poravnajo do 15. novembra 1952. sicer bomo vse zapadle in neplačane grobove pokopali in jih oddajali novim interesentom. Obenem opozarjamo na osnovi 9. čl. pokopališkega reda z dne 29. maja 1951 svojce pokojnikov, da drže grobove in grobnice v redu oskrbovane. ker bodo navzlic plačani najemnini izgubili pravico do njih in bomo tudi zanemarjene gTO-bove prekopali in oddajali novim interesentom.	6181-n
Maribor
DEŽURNA LEKARNA
Nedelja, dne 19. oktobra 1952: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Ponedeljek, 20. oktobra: Lekarna »Pri gradu«. Partizanska cesta 1.
RADIO MARIBOR
Nedelja, 19. oktobra: 12.00 do 12.30 Oddaja v madžarščini; 12.30 do
23.00	Prenos sporeda Radia Ljubljana.
Ponedeljek 20. oktobra: 16,00 do 16-10 O našem športu; 16.10 do
16.30	Dunajska operetna giasba;
16.30	do 16.40 Poslušajte domača poročila; 16.40 do 17.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi;
17.00	do 18.40 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 18.40 do 19.00 Umetne pesmi poje komorni zbor Radia Maribor pod vodstvom Ferda Pirca (Prenos v Ljubljano).
KINO MARIBOR
partizan: ameriški film: «Tarzan med lovci«
Udarnik; francoski film: «Umor v pariški četrti«
Pobrežje: ameriški film: »Snnset Boulevard«,
Snežne verige za traktorje
Deutz-Steyr-Dnimoa!
Naročila sprejema do 25. t. m.
»A G R O S E R V I S«, Ljubljana, Miklošičeva 6. Pohitite, ker je količina omejena!
»RAŠICA«
TOVARNA ČIPK IN PLETENIN • TACEN
razpisuje natečaj za izdelavo osnutka za zaščitni znak podjetja. — Znak naj bo v eni in dvobarvni izvedbi. Za poslane osnutke razpisuje podjetje 3 nagrade:
L 5.000 din II. 3 000 din
IIL 2.000 din
Osnutke je poslati do l. XL na naslov podjetja
NQ ETIKETI
vsake steklenice so navedene bolezns.ki jih uspešno zdravite z lednim uživanjem
Studenci: ameriški film: «Sehere-zada«.
Mestni kino Murska Sobota: Od 17.
do 20. oktobra:	ameriški film:
»Neptunova hči«.
UMKU
Umrla nam je naša predobra mama, žena stara mama, teta in tašča ELZA PODBOJ roj. SEDMAK v 81. letu starosti. Pogreb bo v ponedeljek. 20. oktobra 1952 od 14.30 z Zai — Jožefove mrliške vežice Žalujoči: mož, otroci, vnuki, zetje. smaha in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 18- oktobra 1952.
po težki, mučni bolezni nas je zapustila naša nepozabna, draga mama, stara mama ANTONIJA GEISER. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 20. oktobra 1952 ob 16 un izpred cerkve na Viču. Do pogreba leži na Žalah v Marijini mrliški vežici. Žalujoči: sin Slavko, snaha Albina, vnuka Mi-rica m Marjan ter ostalo soiodstvo.
Uprava Mestne klavnice in sindikalna podružnica Mestne klavnice naznanjata, da je umri naš dolgoletni uslužbenec in član tov. FRANC JURKOVSEK.
Za vedno nas je zapustila v 83. letu starostu naša draga mama, stara mama MARIJA VELKAVRH. Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. oktobra ob 16.30 na pokopališče na Viču. Žalujoči otroci: Viktor, Marija in Valentin; sina hi:	Zora,
Fani; vnuki: Viki, Marjan, Drago in ostalo sorodstvo. Ljubljana — Vič, 18. oktobra 1952 .
Po kratkotrajni in mučni bolezni je umrl naš agilni član in vodja trgovskega oaseka tovariš ALOJZ lRSlC. Pokopali ga bomo na farno pokopališče v Doliču v ponedeljek ob 11 dopoldne.
—	KZ Dolič.	6198-a
Naznanjamo žalostno vest, da
nas je za vedno zapustila v 70. letu starosti naša draga mama, stara mama, sestra, teta itd. MARIJA PERNUS rojena OLIP, bivša zalagateljica piva in gostilničarka v Lescah. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob 16 v Lescah. - Žalujoči sin, snaha, brat. sestre, vnuki in ostalo sorodstvo.	6l77-a
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil, šele 61 let star, naš predobri atek. stari atek ALOJZ IRŠIČ, bivši trgovec. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 20. oktobra ob 11. uri v Št. Florjanu. - Hčerka Vida por. Repo-lusk, zet Karel, vnučki Drago, Bojan in Majda ter ostalo sorodstvo.	6185-a
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, nepozabni mož, oče. brat, svak in stric FRANC JURKOŠEK, delavec v pokoju. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek ob treh popoldne iz mrliške veže sv. Nikolaja na pokopališče. - Žalujoči: žena Marija, sin Karel, hčerka Pavia in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 18. Okt. 1952.	6193-a
Nenadoma nas je zapustil naš oče, stari oče. brat. stric in test IVAN BERGER star. Pogreb dragega pokojnika bo od hiše žalosti v nedeljo. 19. okt. ob 16. uri.
—	Žalujoči sin Rudi, hčerki Mar-
jeta in Marija, brata Matija in Pavel in ostalo sorodstvo. Trbovlje, Novo mesto. Trst, Chicago, dne 17. oktobra 1952.	6192-a
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo, sestro in teto ANO JEKbE na zadnji poti in jo obsuli s cvetjem ter za prisrčne izraze sožalja.
—	Družine: Mušič, Ferjančič, Sitar. Vsem, ki so spremili mojega
moža PETRA TRAVNA na njegovi zadnji pota, se prisrčno zahvaljujemo. — TRAVNOVI. a Vsem, ki so mojega dragega pokojnega moža VILJEMA bajerja spremili na njegovi zadnji poti, me tolažili ter darovati cvetje, izrekam najiskrenejšo zahvalo Posebno pa se zahvaljujem zdravniku dr. Spornu za vso izkazano požrtvovalnost. - Bajer Jožefa, žena.	1686-a
Vsem ki so spremili našo ljubljeno mamo MARIJO SIP na zadnji poti in ji darovali cvetja — prisrčna hvala. Rodbine: Cerovac, Rinaldo, Sip in ostalo sorodstvo. Trbovije, 17. oktobra 1952.	6189-a
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta jn starega očeta se iskreno zah vadj ujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin, posebno zahvalo pa smo dolžni voditeljem rudnika in članom celice za tolažilne besede, sekretarju obratnega biroja tov. Prosencu za njegov trud, govornikom za poslovilne besede, godbi in pevcem ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. Žalujoči Pintarjevi in Udovičevi. — Zagorje ob Savi. Novo mesto, a vsem, ki ste tako prisrčno sočustvovali ob težki izgubi mojega moža in "očeta MARTINA MALUSA — hvala. Posebna zahvala OKKPS. OSS. občinskemu komiteju KP Artiče, OPO ln ZB Sromlje ter vsem tistim, ki ste ga spremili ln počastili s poslovilnimi besedami ln pa gasilski godbi iz Krškega za zaigrane ža-lostinke. Žalujoča žena z otroki.
Ob bridki izgubi našega dobrega očeta FRANCA TRDINA se zahvaljujemo vsem organizacijam. borcem in prijateljem za izkazano pomoč, cvetje in vence na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Sindikalni godbi in pevskemu zboru KUD »France Prešeren«. — Žalujoči otroci in vnuki. - Spod. Bitnje. Kranj. 14. oktobra 1952. „	6155-a
Vsem. ki ste spremili našega dobrega in nepozabnega papana RIHARDA SGF.RMA na njegovi zadnj* poti. mu poklonili vence in cvetje in sočustvovali z nami. naša iskrena hvala. Posebna hvala dobrim sosedom, ki so nam nudili ves čas njegove bolezni ln ob njegovi smrti vso pomoč. -Globoko žalujoča žena Ivanka, hčerki Judita in Grozdana, zet Marijan, vnuk Silvester. 6139-a
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
V R E M bi
Napoved za nedeljo: Suho vreme s precejšnjo oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura brez bistvene spremembe.
Slovenski atleti vodijo na dvoboju s Hrvatsko
Celje, 18. oktobra. Danes se Je začelo na lepo urejenem stadionu Kiadivarja tekmovanje atletskih reprezentanc Slovenije in Hrvatske. Za to prvo srečanje je bilo kljub delovnemu dnevu precej zanimanja, saj je zanimivi spored prišlo gledat nad tisoč ljudi, med katerimi je seveda prevladovala mladina, ki je burno navijala za svoje ljubljence in odobravala vsako lepo uoseženo zmago. Kljub izredno hladnemu vremenu so bili doseženi zadovoljivi rezultati, med katerimi je treba predvsem omeniti republiška rekorda v moški in ženski štafeti 4x100 m. Najuspešnejši tekmovalec prvega dne je bil vsekakor Lorger, ki je zmagal v tekih na 100 m in 110 m z zaprekami, poleg tega pa je Sloveniji priboril še zmago v štafeti, kar je izključno njegova zasluga. Med dobrimi rezultati je treba vsekakor omeniti čas Babovičeve 12.3 v teku na 80 m z zaprekami. Petkov čas 32:29.6 v teku na 10 km, Pokornov skok v daljino 6.72 m in Hancovo zmago na 1500 m v najbolj razburljivi točki tekmovanja. Nepričakovano dobro se je uveljavil metalec kladiva Dokler, po rodu iz Celja, z metom 50.60 m in Mlinarič v teku na 10 km z osebnim rekordom 32:51.0. Po prvem dnevu je v vodstvu Slovenija v razmerju 75:66
točkam, kar Je vsekakor lep uspeh. Podrobni rezultati so tile:
MOŠKI — HO m zapreke: Lorger (S) 15.1, Subelj 16.4, Grgin (H) 16.5; 100 m: Lorger (S) 11.1, Božič (H)
11.3. Pokorn (S) 11.6; 400 m Tomašič (H) 51.3, Kopitar (S) 52.1, Kolar (II) 53.0; 1500 m: Hanc (S) 4:04.6, Cular (H) 4:07.8, Tomulič (H) 4:u7.8,
10.000	m: Petek (S) 32:29.6. Mlinarič (S) 32:51.0, Škrinjar (H) 32:58.0; 4x100 m: Slovenija (Čelik, Kopše, Petauer, Lorger) 43.4 (nov republiški rekord), Hrvatska 43.8; višina: Cerpez (S) 175. Žgalin (S) 175. Zer-kov (H) 170; daljina: Pokorn (S) 6.72. Petranovič (H) 6.55, Borštner (S) 6.47; krogla: Galin (H) 13.58, Müller Bogdan (S) 13.45, Kulušič (H) 13.38; kladivo: Galin (H) 52.69, Dokler (H) 50.62. Peterka (S) 43.80.
ZENSKE — 80 m zapreke: Babović M. (H) 12.3, Knez I. (S) 12.9, Rauch (H) 12.9; 200 m: Rauch (H) 27.6, Galic (H) 28.4, Bevc (S) 28.5; 4x100 m: Hrvatska 50.6, Slovenija (Bevc, Majcen, Knez I., Knez M.) 51.6 (nov republiški rekord); višina: Sima (S) 145, Knez I. (S) 140, Babović Z. (H) 135: kopje: Kotlu-šek (S) 36.33. Pristovšek (S) 33.72, Kekič (H) 29-75.
Organizacija tekmovanja je bila prav dobra. Drugi del dvoboja bo jutri, v nedeljo ob 10.30.
Novo strelišče v Tržiča
Prejšnjo nedeljo }e bilo v Tržiču odprto strelišče. Novo športno napravo je domača strelska družina »Stefe Anton — Kostja« odprla z meddružinskim tekmovanjem, na katerega je povabila člane strelskih družin »Storžič« iz Gorič in Sv Ane pod Ljubeljem. Streljali so člani in rmadinci z vojaško puško, pionirji pa z zračno puško. V skupnem plasmaju so zmagali Tržičani s 748 krogi pred strelci iz Gorič s 680 in Sv. Ane s 356 krogi. Med pionirji so v moštvenem tekmovanju zmagali strelci iz Gorič s 461 krogi, medtem ko so bili pri mladincih prvi Tržičani s 149 krogi, pa tudi pri članih so se najbolje uveljavili domačini z 223 krogi. Najboljši strelec je bil pri pionirjih Milan Gros iz Gorič s
107 krogi, pri mladincih Ciril Bečan (Tržič) z 49 krogi in pri članih Lado Brejc (Tržič) z 59 krogi.
Danes bodo streljali železničarji
Konec septembra so se v Zagrebu pomerili strelci tamošnje in ljubljanske sindikalne organizacije železničarjev. Tedaj so zmagali Ljubljančani in prejeli v spomin lepo zračno pištolo.
Za prisrčen sprejem se hočejo ljubljanski železničarji oddolžiti Zagrebčanom, zato so jih povabili na povratno tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ki bo danes ob 10. dopoidne na strelišču ob Dolenjski cesti.
Smučarski učitelj piše ...
»Slovenski poročevalec« je pred dnevi objavil program dela Smučarske zveze Slovenije. Med drugim je tudi omenjeno, kako si predstavljajo delo smučarskih učiteljev. O tem bi rad povedal nekaj misli.
Veliko novega Je bilo zadnji čas v svetu tudi na področju smučarskega pouka. nov: nazori, pogledi, tehnika, pedagogika, metode in podobno, so stvari, o katerih mora biti na tekočem vsak dober smučarski učitelj. Predvsem pa mora delati, poučevati smučanje, vzgajati smučarje. Sam naziv. sama legitimacija ne zadošča. Smučarski učitelj ni na tem svojem delu vse leto. zato ne more biti to njegova glavna zaposlitev, temveč je le stranska dejavnost, torej ga je treba osvo-hoditi rednega deia v času. ko ga kliče pouk smučanja. Dobiti izreden dopust za to, da bo šel poučevat smučanje, pa je zelo težko. Pogosto slišiš očitke: »Seveda. vsakemu bi se prileglo malo za zabavo smučat!« ali »Kar tja pojdi v službo in tam ostani!« Edino študentom na univerzi je menda to prihranjeno, pa še tam najbrž no gre vse gladko. Vsi smučarski učitelji pa ne morejo biti slušatelji univerze, da bi tako zaposlitev popolnoma nič ne trpela.
Odhod na tečaj iima včasih za posledico prestavitev na slabše mesto, premestitev v drug kraj ali celo odpust po krajšem času. Razumljivo je, da marsikdo pod takimi pogoji rajši izstopi iz vrst smučarskih učiteljev ali pa ostane samo smučarski učitelj na papirju. Zato bo izpolnitev programa Zbora smučarskih učiteljev pri SZS zelo težka. Lansko sezono so n. pr. smučarski učitelji v Ljubljani žrtvovali svoje proste popoldneve in poučevali smučanje na bližnjih terenih, pač v
svojo »zabavo«. Toda. ali je res zabava biti v snegu in mrazu, vetru in megli po pet in več ur na terenu, ne smučati za svoje razvedrilo. temveč biti na malem gričku :n kazati osnovne šolske like, ki učitelju niso potrebni, ker jih že zna. Ali je mar zabava zvečer in v odmorih pripravljati predavanja in potem govorit; cele ure? Ce učencem včasih preseda pouk. mora zopet biti učiielj tisti, ki tvarino poživi s svojimi domislicami in pestro metodo. Prav gotovo ni zabavno za smučarskega učitelja, ko suši premočeno perilo, čevlje in obleko, prezeba in troši svojo obleko in opremo. Tu je treba imeti res veliko ljubezen do smučanja m biti temu športu popolnoma vdan. To bj rad povedal vsem tistim, id vidijo smučarja le takrat, ko nese smuči na rami in je »lepo oblečen«.
Na haših smučiščih je veliko mladine in odraslih, ki pač smučajo, toda — kako? Zanje bi bil nujno potreben pouk. čeprav kratek. Koliko laže in hitreje ter pravilneje bi se priučili smučarske spretnosti, če bi jih uvedel smučarski učitelj, tako pa se mučijo sami in povrhu še napačno smučajo.
Se na drugo stran bom pokazal. Smučanje je važna panoga v pred vojaški in vojaški vzgoji in s tem tudi v krepitvi obrambne moči. Ali so v kateri koli enoti p red vojaške vzgoje mislili na to m organizirali smučarski pouk? Smučarski učitelji bi mnogo koristili tudi vojaškim enotam, če bi jih klicali na orožne vaje v zimski sezoni, namesto poleti.
S takimi vpoklici bi jim bilo vsaj v neki meri omogočeno delovanje v smučarskih tečajih sicer bodo resnično kmalu ostali samo še učitelji na papirju.
GS
'SPOKCNE ZAHiHVOJll V MTO
Nogometna .tekma Jugoslavija : Egipt bo 2. novembra v Beogradu. Naša reprezentanca bo sestavljena brez igralcev Crvene zvezde. Partizana in Dinama.
Mladinsko nogometno moštvo Jugoslavije Je prijavljeno za prvenstvo mladih reprezentanc Evrope, ki bo od 1. do 5. aprila 1953. v Belgiji. Pravico nastopa imajo igralci od 16 do 18 let.
V hrvatsko-slovemski nogometni ligi se je tekma IV. kola med Metalcem in Šibenikom končala neodločeno 1:1 (1:0).
Atleti zagrebškega Dinama so tradicionalno srečanje z atletsko ekipo Trenta izgubili v razmerju 66:68 Dvoboj je odločila švedska štafeta, v kateri so zmagali Italijani.
Kegljači Gregorčiča so povabili Kranjčane na prijateljsko tekmo Pomerili so se v mednarodnem
Danes
SLOGA : PROLETAREC
Zaradi gostovanja reprezentance Ljubljane v Linzu je naneslo tako, da današnjo nedeljo v Ljubljani ne bo nobenega srečanja hrvatsko* slovenske lige pač. pa je na sporedu tekma za slovensko prvenstvo med Slogo in Proletarcem iz Zagorja. Ne glede na to. da sta nasprotnika še mlada v tekmovanju za naslov prvaka Slovenije, bodo ljubitelji nogometa imeli priložnost videti dvoje enajstoric, ki hočeta z borbeno :n požrtvovalno doseči čim boljši uspeh v prvenstvenem tekmovanju. Tekma bo ob 15 na igrišču Odreda.
Železničar : reprezentanca STARIH
Ljubljančani pa si bodo lahko ogledali še drugo tekmo, ki ne bo imela prvenstvenega značaja. Na stadionu Železničarja se bosta ob
15.30	srečali enajstorici Železničarja >in starih reprezentantov Ljubljane. Gledalci bodo po vsej ver jetnosti zadovoljni z igro, saj sta nasprotnika na nedavnih tekmah pokazala tehnično lep in živahen nogomet.
•
Danes na stadionu SD Železničarja v Šiški:
ob 9: mladinska prvenstvena nogometna tekma ODRED : GRAFIČAR ob 10.30 prvenstvena tekma PAPIRNICAH s GRAFIČAR
slogu po 6x100 lučajev mešano. Zmagal je Gregorčič v razmerju 1956 : 1912. Najboljši igralec je bil član Gregorčiča Kelih s 390 podrtimi keglji.
Za meddržavno nogometno tekmo Švedska : Italija, ki bo prihodnjo nedeljo v Stockholmu, so bile razprodane vstopnice v pol ure.
Predzadnje srečanje III. kola zvezne boksa rske lige med zagrebškima kluboma »Metalcem« in »Lokomotivo« se je končalo z zmago »Metalca« 11:9.
J eseniški športniki v Avstriji
Športni kolektiv jeseniške že 1#^ žarne je preteklo soboto in nedeljo gostoval v Lienzu. Tekmovali so v nogometu, namiznem tenisu m tenisu. V prvih dveh disciplinah so zmagali Jeseničani, v tenisu pa so bili boljši domačini Nogometaši so beležili dve zmagi. V prvi tekmi so premagali reprezentanco Lienza 7:3 rezultat drugega srečanja z Rapidom pa je bil 8:2 Visoko so zmagali Jeseničani tudi v namiznem tenisu Ekipe Tvrolie so premagali 9:1, igralce Atuss pa 5:0. Teniško srečanje Jeseničanov in članov teniškega kluba iz Lienza se je končalo v razmerju 0:6.
NAMIZNI TENIS
Semperit zmagal na Jesenicah
Namiznoteniški klub Jože Gregorčič z Jesenic je imel predsinoč-njim v gosteh igralce Semperita z Dunaja. Proti pričakovanju so se Dunajčani uveljavili v oSeh srečanjih. Prvi dvoDoj se je končal 4:5, povratno srečanje pa še manj ugodno za domačine 1:5
Dunajčani nastopijo dr-vi v Kranju
V telovadnici I. gimnazije v Kranju bo drevi ob 20. mednarodni namiznoteniški dvoboj med kombinirano ekipo Semperit-Heller z Dunaja ln domačim Projektorjem. Igrali bodo po sistemu štirih igralcev, zato je pričakovati lepe in borbene igre. Ljubitelji namiznega tenisa naj si zanimivo prireditev: ogledajo.	, l
Barhent, fjanelo vseh vrst, tiskovino, molino, belo blago v vseh širinah, podloge vseh vrst, odeje bombažaste, volnene, prešite v bro-katu in klotu, volneno blago za ženske in moške obleke, blago za moške zimske suknje in površnike, za ženske plašče, trikotažo, pletenine, nogavice
Vam nudi pod najugodnejšimi pogoji trgovsko podjetje na veliko
»TSSKSTIL” LJUB L J A A
TELEFONI: Direkcija 51-09, skladišče tkanin 29-21, skladišče trikotaže pletenin 29-09
CitmI Metodova 2-3
PREJ PRED ŠKOFIJO
PRODAM
SLUŽBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO — Sprejmem taKOj. Hrana m stanovanje v hrši. Plaća pa dogovoru. OjiLseK, Velenje 34.	I45ut>-1
GOSPODINJO k otroku iščem. — Trstenjakova 3. Oglasiti se po 3. uri.	14481-1
SPJEtHJMEM pomočnika za avtome-hamko in vajenca. Ponudbe pod »Privat« na og.asni oda. 1443b-l PLETILJO, -kvalificirano, za ploske p.etiine stroje sprejmemo. — Za strokovno dobre moči pre-skrb.mo stanovanje in hrano. — Srnina zaposlitev. Javite se osebno. V prijavi je navesti dosedanjo zaposlitev. Okrajna tekstilna industnja Tacen.	1411/3-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmemo takoj. Naslov v ogl. oddelku.	1447U-1
RAČUNOVODJO, samostojnega — sprejme takoj industrijsko podjetje. — Pismene ponuabe pod »Domžale« na oglasni odd. 14341-1 SlVinJO, samostojno, organ.zacij-sko in strokovno sposobno za vodenje izmene v šivalnici pletenin sprejmemo. Nadurno hrano in stanovanje. Potrebna je dolgoletna praksa. Okrajna tekstilna industrija Tacen.	14191-1
ISCK SE KOMERCIALIST, vešč sa..ios:ojnega opravljanja izvozni. i poslov za lesno stroko. Piava po sposobnosti. Službo nastop.ti ta iv oj. Prijave poslati na Lesno industrijsko podjetje Nazarje.
13847-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
starejšo, lahko upokojenko, — sprejmem takoj ar. s 1. novembrom. Golob, Ljubljana, Podmil-ščakova cesta 11.	14469-1
aiLAD KGivIEHCIALIST želi spremeniti SiUžbo. Pedanten in zanesljiv. Obvlada penektno srbo-hrvatski in nemški jezik. Ponudbe pod »32 let« na oglasni oddelek SP.	14461-1
PODJETJA, POZOR! Absolventka Lkonomske šole išče zaposlitve. Ima nekaj prakse; gre pa zaradi izpopolnitve piakse tudi nekaj česa brezplačno. Ponudbe pod »Marljiva« na ogiasni odd. 14274-1 HIŠNIKA, veščega samostojnega vodenja centralne kurjave, opravljanja manjših električnih, mizarski n in vodovodno-inštalaterskih popravil, ev. tudi znanje šofira-nja takoj sprejmemo. Prednost imajo oni, ki bi lahko zamenjali dvosobno stanovanje. Ponudbe s podrobnim, strokovnim in poli-tnmm življenjepisom poslati na egi. odd. pod »Soliden«. 14270-1 SLUŽBO DOBI živinorejec, ki bi opravljal vsa dela v zvezi z rejo goveje živine. Po možnosti poroči:. Plača po tarifnem pravil:; :u. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Dobrna pri Celju. 14264-1 TR*- WŠKEGA POSLOVODJO išče KZ Drenov grič, p. Vrhnika. Na-s:op službe takoj; po možnosti starejši in upoznan z odkupi. — Iniormacije v KZ pri tajniku.
14259-1
FOTOGRAFSKA POMOČNICA išče zaposlitve kjerkoli. — Naslov v oglasnem oddelku.	14285-1
ZENSKA srednjih let, čedna in dobio ohranjena, želi mesto gospodinje. Grem tudi na deželo. Ponudbe pod »Varčna gospodinja« na oglasni oddelek.	14291-1
OSEBNO UPOKOJENKO brez oüca tudi starostno onemoglo, za trajno sxupno gospodinjstvo z lastnim domom «n gotovino, išče Sa-iioi>.ujni državni upokojenec z večjo gotovino za na±tup hiše. — Ponudbe poa »Tajnost« na oglasni oddelek.	I4ćs6-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno, sprejmem k štiričlanski družini. Trnovski pristan številka 23, Ljubljana.	14800-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA sprejme trgovsKO podjetje v Ljubljani. Ponudbe posiatr pod »Siama služba« na oglasni odd. 14321-1 N-v v i J ALKO, izurjeno, sprejmem.
Naslov v ogi. oad.	14332-1
Puav’AIK s 15-ietno novinarsko pi ai-tso išče ustrezajočo zap os. l-tev. Nastopil bi s l. aecemurom. Pišite na ogiasni oddelek Slovenskega poiocevaica pod značko: »De«a; v gospodarstvu«.
14336-1
SPREJMEM DEKLE za vsa ae.a, dekie za kuhinjo in dekle za kuhanje in sti ezbo k eni osebi. Ponuuoe pod »Ugodnost« na ogl. oudciek.	14376-1
CžVljaKSKEGA POMOČNIKA za bo.jsa šivana aeia išče Jože! Levovnik, čevljarstvo. Slovenj Gra-aec. P^ača po augovoru. 14348-1 KLJUCAVNIcAKJa, orodjarja, takoj sprejmem. Kovinska galanten ja Mi-ivoj Vrabec, Tesarska Ulica 5.	145U4-1
Trgovska pomočnica z večletno prakso, vajena vseh pisar-
n.skih del, kakor tudi sroskohr-vatskega m nemškega jezika išče zaposlitve. Ponudbe na ogi. oad. pod »Marljiva«.	14591-1
Verzi ran d g a poslovodjo, —
vojaščine ptostega, sprejme Kmetijska zaQi. uga Dragomer. Ponudbe posiati na KZ Dragomer, p. Brezovica pri Ljubljani. 14539-1 DEKLE za v buiiet sprejmem. — Gruden, Cankarjevo nabrežje številka 15.	14538-1
STAREJŠO TOVARI&ICO z znanjem nemškega jezika k dvoletnima otrokoma sprejmem. — Nastop takoj. Prača po dogovoru. Dr. Furia, Novo mesto. 14456-1 IZVE2BANA KUHARICA — išče službo v restavraciji ali hotelu. Ponudbe na ogi. odd. pod »Enoletna gospodinjska šola«. 14455-1 TRGOVSKO MOC, — izvežbano v manufakturni stroki sprejmemo takoj. Ponuabe pod »Trgovsko« na oglasni oddelek.	14454-1
FRIZERSKA POMOČNICA, izurjena in samostojna se sprejme. — Grobelnik R.. Celje.	14570-1
BRIVSKI POMOČNIK, perfekten delavec, vojaščme prost, z lepim nastopom, zeli službo kjerkoli. Nastop takoj ali po dogovoru. — Naslov: Podružnica Slov. poročevalca Novo mesto-	14571-1
KORESPONDENT, verziran, samostojen, s perfektnim znanjem
n.	ruščine, nemške, slovenske in srbohrvaške stenografije — želi službo. Ponudbe pod »Export« na cNasni oddelek.	14574-1
ŠOFERJA I. razreda za Fedeial takoj sprejme podjetje »Tesar«, Ljubljana. Parmova 45.	14578-1
DVA VRVARSKA POMOČNIKA, vešča vseh v.varskih del. sprejmem takoj. Ponudbe poslati na podružnico Slov. poročev., Kranj pod »Takoj«.	14531-1
MLAJŠEGA MIZARJA sprejme NA-MA, Ljubljana, Wolfova ulita i. Pogoji: prost vojaščine, nekaj srnisia za nabavo pohištva. Nastop takoj.	14562-1
KRAVARJA-MOLZACA z večletno prakso sprejme takoj Kmetijska šola Šentjur. Stanovanje in hrana zasigurana.	14561-1
RAČUNOVODJO, verziranega, z daljšo prakso, sprejme trgovsko podjetje »Preskrba«, Litija. Nastop takoj. — Plača po dogovoru.	‘	14560-1
SAMOSTOJNEGA KLEPARJA — sprejme takoj SSP »Tehnika«. — štev. 6.	14556-1
GRADBENI TEHNIK se sprejme v službo. Ponudbe staviti na Eiek-troprojekt, Ljubljana, Parmova ulica 33.	14555-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA — poštena, vestna dobi .službo pri družini z dvema otrokoma. Predstaviti se popoldne. Dr. Benulič, Erjavčeva 27.	14524-1
PEK vešč vseh pekovskih in slaščičarskih del grem za upravnika pekarije kjerkoli. Naslov v ogi. oddelku.	^	14526-1
VEC POHIŠTVENIH in stavbenih mizarjev z daljšo prakso sprejmemo. Nastop takoj. »Mizarska delavnica Krim«, Ljubljana, Linhartova ulica (novi bloki). 14530-1 RADIO PRODAM za 10.000 din. — Herak Hrenova 17-11.	14541-1
KVALIFICIRANA NATAKARICA išče namestitve — mesto Ljubljana ali okolica. Naslov v ogl. oddelku.	14547-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejmem k 4-čIanski družini. Naslov v ogi. oddelku.	14522-1
ŠOFERJA za tovorni avto, treznega dobrega vozača sprejmemo takoj. »Žito«, pdružnica Straža — Toplice, p. Straža.	14347-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, vojaščine prostega, treznega in mirnega, ki je vajen in ima veselje do pohištvenega dela, sprejmem v stalno zaposlitev. Ponudbe pod »Nealkoholik«, na oglasni oddelek.	14410-1
STAREJŠO 2ENSKO (upokojenko), ki zna kuhati iščern k 3-članski družini na deželi. Ponudbe pod »Štajersko« na oglasni oddelek SP.	14399-1
ZA BRIZGANJE z nitrolaki in ostala dela pri izdelovanju galanterije in igrač sprejmem sposobnega in priročnega delavca. Naslov v ogl. odd.	14406-1
VRTNAR — Specialist za zelenjavo in cvetlice, srednjih let, samski, delaven, želi nastopiti mesto pri kakem državnem posestvu ali zadrugi. Poučeval bi tudi v praktičnem vrtnarstvu. Ponudbe na: Lukane Anton, Jesenice. Blejska cesta 26.	14422-1
EKONOMA dobrega in vestnega za manjše posestvo sprejme večja KZ na dežela. Ponudbe na oglas* ni oddelek pod »Zanesljiva moč št. 700«.	14425-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za šivana dela sprejmem. Plača dobra, nastop takoj. Naslov v ogl. oddelku.	14431-1
SLUŽBO za blagajničarko ali prodajalko iščem. — Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd. 14437-1 TELEPRINTERIšTKA — telefonistka z znanjem strojepisja in administracije išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 14450-1 POSTREZNICO dnevno za 1 in pol ure lahkega dela sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pod Trančo«.	144444-1
ZASLUŽEK
STROJEPISJA (desetprstno, slepo) ali stenografije se naučite po sodobni metodi. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Zanesljiv, hiter uspeh«.	14586-2
PERICO sprejmem na dom dvakrat mesečno. Naslov v oglasnem oddelku.	14488-2
TERENSKE POVERJENIKE (zastopnike) v mestih in sedežih okiajev LRS sprejmemo. Prednost poznavalci gradbene stroke in cenilci nepremičnin. Potrebno jamstvo. Pismene ponudbe na: Realitetna agencija, Maribor — Slovenska 13.	13975-2
VULKANIZ ACIJ A. Ljubljana. Zaloška cesta 20 — popravlja avtož plašče vseh dimenzij kolesne plašče in gumijasto obutev. Nudi in montira dvakrat krive ventile in patentne podloge za plaščne defekte.	13351-2
MEHANIČNA DELAVNICA »Go-niika«, Jegličeva 15, sprejema v popravilo, lakiranje, kromiranje dvokolesa ter v shrambo preko zime.	14120-2
POSTREZNICO trikrat tedensko — sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	14333-3
POSTREZNICO za dva do trikrat tedensko iščemo. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.	14590-2
ISCEM POSTREZNICO za dopoldne. Pogoji ugodni. Naslov v ogl. oddelku.	14550-2
UPOKOJENCA za delo v trgovini 4 ure dnevno sprejmemo. Ponudbe pod »Lahko delo« na oglasni oddelek.	14528-2
DIPLOMIRANA MASERKA gre masirati na dom. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Kozmetika«.	14505-2
IŠČE SE DIJAK Srb 8 kolesom za 1 uslugo. Ponudbe pod »Srb« na oglasni oddelek.	14434-2
PRIKROJEVALNI in šivalni tečaj nudi salon »Kucler«. Knafljeva ulica 4.	14451-2
UPOKOJENKA dobi stanovanje in hrano. Vodila bi gospodinjstvo pri bolehni ženi. Demšar, Radovljica, Cesta svobode 22.	14419-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za popoldne iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	14371-2
KURJAČ za centralno kurjavo — upokojenec, se sprejme za zimsko sezono. Naslov v oglasnem oddelku.	14370-2
VAJENCI
VAJENCA (dečka) za frizersko stroko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	14330-3
DVA MESARSKA VAJENCA, stara nad 15 let. močna in več dobrih mesarskih pomočnikov se sprejme. Javiti se osebno: Tomšičeva ulica 3 (pri Klavnici). 14531-3 VAJENCA išče mizarsko podjetje Begunje pri Lescah. Nastop takoj. plača in ostali pogoji po uredbL	14427-3
DVE MOŠKI SUKNJI prodam tudi samo za bone. Cerkvena ulica 11, vrata 8.	14474-4
LEPO SAMSKO POHIŠTVO, primerno tudi za zakonca, prodam. Naslov v oglasnem odd. 14473-4 NOVO KOMBINIRANO SOBO s kompletn.m kavčem za dve osebi ugodno prodam zaradi selitve. Ogled od 16—18 na Kersnikovi l-lil (gornji zvonec). Dopoldne telefon. 20-09.	14473-4
SAMSKA SPALNICA, bela, poceni naprodaj. Gradnik, Tržaška cesta 27.	14498-4
KRMILNE BUČE prodam. Jurčkova pot 75, ob Ižanski cesti. 14494-4 PRODAM ugodno veliko stensko uro, otomano in 10-kg brizgalmco za mesarje. Sorman, Dapčevičev trg 2-1.	14492-4
OSEBNI AVTO novejše obilice — prodamo. Naslov v oglasnem oddelku.	14491-4
ČEŠNJEVO SPALNICO prodam — tudi za bone. Karel Pott, Celovška cesta 63, dvorišče. '	144468-4
2ENSKO KOLO in poigiobok otroški voziček prodam (boni). Titova 71-1.	14467-4
2ENSKO KOLO Bianchi prodam. Vrečar, Rudnik 113, pod cerkvijo, Ljubljana.	14465-4
NOV VALCNI MLIN z elektromotorjem za mletje rud. soli in poljskih pridelkov prodamo. »Ko-teks«, Ljubljana, Parmova cesta štev *33.	14352-4
DVE ENODELNI 2IMNICI, prava žima. dobro ohranjeni, prodam. Kettejeva ulica 2, Šiška.	-4
FIAT limuzino 1100 prodam. Ogled Titova štev. 71, mehanična delavnica.	14485-4
KRAVO, osem mesecev brejo, prodam. Čerin Albin, Stepanja vas. Hruševska cesta 23.	14481-4
ŠTEDILNIK, železen, prodam. Na vpogled v mehanični delavnici »Krulc«, Dolenjska cesta 1. 14482-4 FONENDOSKOP. popolnoma nov, inozemski, prodam. Ilirske 3-III, levo.	14483-4
KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam. Campova 9.	14464-4
KRASEN moški zimski plašč pro- . dam ali zamenjam za moško ko-
lo.	Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	14462-4
PRODAM PREPROGO 2x3 metre, majhen kovčeg in aktovko, oboje s ključema in rešo na dva grelca. Ogled od 14 dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	14460-4
B-KLARINET sistema Böhm, francoske znamke, malo rabljen — predam. — Souvan, Ljubljena, Mestni trg 24.	14435-4
SEKALNI STROJ, močan, za sekanje podplatnega usnja ali do štiri milim, pločevine, 1 bencinski motor 1 in pol ks, naprodaj. Vse v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »Sekalni« na oglasni odd. 14221-4 PRODAM biljard in pletilni stroj »Ideal« št. 10—60. Naslov v oglasnem oddelku.	14225-4
DVE PRESITI ODEJI poceni prodam; tudi za bone. Naslov v ogl. oddelku.	14228-4
KRZNEN PESENIKI PLASC prodam — Sitar, Gosposvetska cesta štev. 12-III.	14176-4
KANARČKE in križance z lišč-kom prodam. Pavšičeva 8. 14231-4 TRI TRAVERZE, profil 28 cm. 6 m doke prodam. Hočevar, Rimska cesta 3.	14262-4
KRMILNO PESO prodam. Batteli-no, Mengeš.	14278-4
MOTORNO KOLO 500 ccm FN. nekompletno, zaradi bolezni za 52 tisoč din naprodaj ter manjše posestvo s hišo in hlevom, potrebnim popravila v trgu blizu Celja naprodaj za 190.000 din. Ponudbe pod »Posestvo-FN« na oglasni oddelek.	14281-4
PRODAM črno moško zimsko suknjo, skoraj novo. Naslov v oglasnem oddelku.	14283-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran prodam za 2400 din in 400 bonov. Naslov v oglasnem oddelku SP.	14310-4
RADIO »MINERVA«, odličen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku ŠP.	14309-4
ANGLEŠKO BLAGO, črno za moško obleko, naprodaj. Vprašati: Zrinjskega 5, pritličje levo — od 13 do 15.	14308-4
KRASEN ŠPORTNI VOZIČEK — uporaben za spanje, spredaj zaprt, ves v pravem usnju in niklju* prišit z blazinicami, privatno delo. prodam za bone ali brez za 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	14312-4
2ENSKO KOLO novo, predvojno, poceni prodam; tudi za bone. — Vrhovec, Ilirska 21.	14314-4
2ELEZNO POSTELJO z mrežo — prodam. Beethovnova 14-IV, vrata 34.	14317-4
PRODAM plinski štedilnik s peče-njakom. stajico in druge stvari. Peričeva 8-1, levo.	14318-4
KRAVO s teletom prodam. Kuclar Avgust Podutik 13.	14319-4
DOBERMAN PSICO, čistokrvno — prodam Deželak, Store štev. 56.
14322-4
MODERNO SPALNICO, orehov furnir, fotoaparat Zeiss-Ikon — prodam. R. Aleš. Dvor, St. Vid nad Ljubljano.	14331-4
LAROSLIDIN INJEKCIJE za rano na želodcu prodam. Mihailovič, Ambrožev trg, novi blok, IV. stopnišče.	14337-4
KOMPLETNO prednjo premo, novo, za Lancio Ardeo, prodam. — Rudnik 56.	15005-4
KLAVIR, kratek, dober prodam.
Naslov v ogl. odd.	14405-4
PLOSCICE. bele . porcelan za kopalnico in štedilnike prodam. Naslov v ogl. od.	14404-4
PRODAM dve postelji, 2 nočni omarici in mizo. vse novo po nizki ceni. Glavič Jože. Podsmreka 42 Tržaška c. 14401-4 GLOBOK VOZIČEK, skoraj nov, prodam za 5000 din. Pleteršniko-va 1.	14377-4
MOTORNO KOLO 125 ccm potreben manjšega popravila prodam ali zamenjam za žensko kolo, najraje za italijansko. Naslov v ogl. odd.	14409-4
MOŠKO SUKNJO, damski plašč, enako krilo prodam. Tekavc, Gradišče 4. dvorišče. 14400-4 PRODAM PSICO (nemški ovčar) dresirano in mladiča 6 tednov starega (moški). Naslov v ogl. oddelku.	14408-4
PRODAM motorno kolo »Sachs -diamant« 89 ccm ali zamenjam za kolo ali radio. Zugič, Kolodvorska 33.	14392-4
NEKAJ PARTT.T ŠAHOV ugodno naprodaj. Ljubljana, Celovška cesta 155.	14383-4
LOVSKEGA PSA, resastega istri-janca. Izvrstnega goniča in jugoslovanskega prvaka po zuna-njostii prodam. Zupančič Franc. Vošniakova 16.	14388-4
DVE MOŠKI SUKNJI prodam. Krojaštvo Pintarič, Wolfova 12.
? *395-4
RAZNEGA FURNIRJA, večjo količino prodamo. Ogled dnevno od 7. do 12. ure pri »Gradis IMM«, žaga, Vošnjakova ul. 16, Ljubljana.	14389-4
NOVE ZAMAŠKE, koničaste prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Korki«.	14344-4
STROJ ZA REZANJE ZELJA, staro pohištvo in nekaj obleke poceni naprodaj. Linhartova 9.
14356-4
MOTORNO KOLO DKW NZ 250 ccm v brezhibnem stanju prodam. Dolenc Janez, Cesta v Mestni log 25.	14398-4
POHIŠTVO rabljeno poceni naprodaj pri krojaču. Rudnik 128.
14414-4
SPALNICA nova ugodno naprodaj tudi za bone. Ogledati Koroščeva 13.	14413-4
POSTELJO, peresni co, predsob-no ogledalo prodam za bone. Zalar, Rimska 10.	14411-4
PEC lončeno novo,' vzidljlv štedilnik pod ceno prodam. Titova 87a, I. nadstropje, levo. 14443-4 600 CEMENTNIH STREŠNIKOV prodam. Britof 56, pošta Kranj.
14-1-17-1
MOTORNO KOLO »Viktorija«, 350 ccm v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Ogled od 8. do 11. ure. Ljubljana, 2abjek Št 8	14448-4
NOVE’ ŠKORNJE št. 42 prodam (delno bone). Zajec, Poljanska cesta 54/II.	14439-4
ZLATO ZA ZOBE 7 g, otroško posteljo, dolgo mizo, prodam. Podmiiščakova 15. visoko pritličje.	14436-4
DOBRA MLEKARICA s teličkom naprodaj. Stepanjska 24. 14433-4 OSEBNI AVTO »Lancia« v dobrem stanju prodam. Pečnik, Ljubljana, Stožice 47.	14432-4
KRMILNE BUČE prodam. Jurčkova pot 101.	14429-4
MOTORNO KOLO DKW 350 ccm prodam. Šiška, Pod hruško 6.
14426-4
MENZE POZOR! Razprodajamo jedilni pribor po zelo nizkih cenah. Oglasite se v gostilni »Peterček«, Kranj.	14416-4
dve Železni peCki prodam.
Naslov v ogl. odd. 143 7-4 RADIO 3-cevni, manjši in lepo sobno peč poceni prodam. Celovška 84.	14360-4
RADIO, 6-cevni z magičnim očesom prodam. Ločnikarjeva 8, Vič.	14358-4
AVTO popolnoma renoviran »Morris« prodam. Ogled Lepodvor-Ska 20.	14368-4
SUHE CREŠNJEVE DESKE za spalnico prodam za 10.000 din. Ob Ljubljanici 71. Kodeljevo.
14365-4
BERZTANERKLAUN (NOGICE), plašč, čm, velik in skoraj nov, ugodno prodam, delno tudi za bone. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Nogice«. 14440-4 LEPA RAZTEGLJIVA MIZA za 6—12 oseb, s 4 stoli prodam; tudi za bone. Bogarska 21, pritičje, levo.	14361-4
NAGROBNI SPOMENIK — ploščo ali robnik okrog groba Vem izvrši kamnosek Franjo Kunovar, sv. Križ, Tomačevska 7 (za levim vogalom pokopališča), Ljubljana.	o-.	14366-4
2ELEZJE za štedilnik prodam. — Rožna dolina XIII-1.	14593-4
VEČJO KOLIČINO PRAŠIČEV — odojke in predpitance prodamo. Kupci naj se zglasijo v Tovarni dekorativnih tkanin, Ljubljana — Celovška cesta 280.	14459-4
PRODA SE idealno, majhno vinogradniško posestvo s krasno lego pri Slatina Radencih, obstoječe s hišo s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico in vinske kleti; novim gospodarskim poslopjem s prešo, živim in mrtvim inventarjem — zaradi bolezni ugodno prodam. Dopise poslati na podružnico SP Ptuj pod šifro: »Vinogradniško posestvo«.	14458-4
TEŽKI ŠIVALNI STROJ na električni pogon, sposoben za sedlarja (špagerica) prodam. Pegane, Laško.	14457-4
KLAVIRSKO HARMONIKO Faolo Soprani, 48 basov, odlično ohranjeno — prodam ali zamenjam za radijski aparat. Naslov v ogl. oddelku.	14453-4
POLNE GUME v dobrem stanju — visoke 80 cm, široke 10 cm prodam. A. Zidar, Jegličeva ulica številka 15.	14595-4
PRODAM švicarski organdi in dve celuloidni punčki. Naslov v ogl. oddelku.	14597-4
RADIO 3+1 prodam za 12.000 din.
Naslov v ogl. odd.	14601-4
ZENSKO KOLO skoraj novo, sive barve prodam. Tržaška cesta 19, dvorišče (delavnica).	14603-4
PRODAM 97 m zemeljskega kabla NKBA 2x10. Drago Vrančić, Dol. Logatec 47.	14346-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — prodam tudi za bone. Naslov v oglasnem oddelku.	14372-4
ZELEZNO PEC prodam. Tomšič, Rimska 23.	14396-4
VENTILATOR, nov, enofazni, električni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14387-4
ZELENE PLOSCICE za štedilnik ali kopalnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14385-4
ZIMNICE, nove iz volne, za dve postelji prodam po zelo ugodni ceni tudi za bone. Starin Fari, Tržaška cesta 90.	14383-4
ALT SAKSOFON, brezhiben, prodam. Pri tekel j Milan, Klunova 6, Ljubljana.	14380-4
PIANINO »Dalibor«, radio »Safar« 5+1, oboje skoro novo in hrastove plohe 5 cm, suhe, prodam. Prezelj, Wolfova 3.	14532-4
ELEKTROMOTOR 1400 obratov in 400 1 kotel ugodno prodam. — E. Štrukelj. Vošnjakova ulica številka 10.	14534-4
PEC na žaganje, sod za zelje, močno sobno mizo in klop prodam. Naslov v ogl. oddelku. 14536-4 RADIJSKI APARAT »Blaupunkt« 5+1 prodam. Ogled danes dopoldne in jutri popoldne. — Ilirska ulica 25 — invalid.	14537-4
LEP ZAPRAVLJIVČEK odlične izdelave, kolesa na krogljičnih ležajih in polno (foil) gumo, 1 navaden zapravljivček, par komatov, težkih, z dvojnimi vložki, lahek (koles) komat, vse novo v najboljši izdelavi, 50 m električnega kabla in krožno žago prodam Naslov v oglasnem oddelku SP.	14554-4
TOVORNI AVTOMOBIL, nosilnost 3 tone — s povečano tovorno ploskvo, v odličnem stanju, prodamo. Naslov v ogl. odd. 14559-4 AUSTRODEIMLER — 8-sedežni, iz-praven. 6 cil. prodam. — Celje. Stanetova 7.	14568-4
SLAMOREZNICO, konjski komat in kompletno roleto prodam. — Mesar, Jesenice. .	14564-4
KRASNO ZIBELKO* prodam tudi za bone. Naslov v oglasnem oddelku.	14608-4
RADIO »Telefunken« 4 + 1, prvovrsten prodam tudi za bone. Gorenjska 27, Radovljica. 14563-4
PRODAMO 1 Seping z ugrajenim motorjem z 250 mm delavno dolžino, za 200.000 dm. Vprašanja staviti na »Elan« — Begunje pri Lescah.	14558-4
NOV KMEČKI MLIN za vsa mletja na motorni pogon prodam za nizko ceno. Bišče številka 27 — pošta Domžale.	14552-4
KUHINJO, rabljeno, poceni prodam (boni). Klunova 11.	14551-4
KRAVA s teletom naprodaj. Poljane številka 15 — Šentvid nad Ljubljano.	14539-4
30 gr STREPTOMYCIN A prodam.
Naslov v ogl. odd.	14542-4
KREDENCO, češnjev les, politira-no ter težko ščetko za parket — ugodno prodam. Skopoljeva ulica številka 26.	14543-4
POSTELJO z žimnico prodam. — Naslov v ogl. odd.	14544-4
ROBUDEN INJEKCIJE (garnitura) proti rani na dvanajsterniku — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14545-4
MLADE PAPIGE prodam (boni).
Knavs Jože, Cerkvena 21. 14548-4 BRZOPARILNIK. kotel, 120 1 prodam. — Plešec, Poljane, Šentvid nad Ljubljano.	14549-4
PLINSKO PEC — 9-člensko, odlično, prodam. Pismene ponudbe pod »12.000« na ogl. odd. 14575-4 PERZIJANER PLASC, — Čm prodam. Naslov v ogl. odd. 14579-4 FOEN APARAT za sušenje prodam. Hišnik, Cankarjeva cesta 15 — Kranj.	14582-4
KOTEL za žganjekuho — 40 1, zavite cevi prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14504-4
STROJ za rezanje mesa na transmisijo — 130 premera prodam. Poizve se: Mestna klavnica — Ljubljana, pri vratarju. 14506-4 KOMPLETNO SPALNICO iz trdega lesa poceni proda Škufca. Resljeva c. 12-1.	14507-4
SAMSKO SPALNICO skoraj novo zaradi selitve poceni prodam. Ogled v ponedeljek od 7 do 16 pleskarska delavnica. Poljanska cesta 75, dvorišče.	14511-4
MOTORNO KOLO 250 in 200 ccm, brezhibno, prodam. Zg. Šiška. — Za vasjo 6.	14513-4
SLIKE za legitimacije dobite najhitreje pri Foto »Grad«, Miklošičeva 36.	14516-4
USNJEN PLASC, nov, za srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14519-1
LUTZOVO PEC prodam. Naslov v ogl. odd.	14520-4
ČISTOKRVNEGA VOLČJAKA poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14521-4
KUPIM
KUPIM 3- in 5-tonsko hidravljično dvigalo za avto. Naslov v oglasnem oddelku.	14315-5
TRAKTOR (Diesel), nov ali malo rabljen, kupimo takoj. Ponudbe z navedbo cene in opisom poslali na posestvo KZZ Lože, p. Vipava.	14266-5
AVTO, poltovomi ali osebni kupimo. Nosilnost 1000 kg. Ponudbe pismeno ali osebno- 7—8. Blasni-kova tiskarna Ljubljana—Breg 10—12;
14297-5
TOVORNI AVTO, pettonski »Diesel«, s prekucno napravo, v brezhibnem stanju kupimo. Ponudbe pod »Tovorni« na oglasni oddelek SP.	14218-5
KUPIM STRUŽNICO 1—1.5 m dolžine. Blaznik, Sevnica 255. 14299-5 3—5-TONSKO PRIKOLICO za traktor kupimo. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Ročica ob Savinji.	14320-5
STRUŽNICO 1—1.5 m stružne dolžine, rabljeno, toda v brezhibnem stanju, z vsemi pritiklinami »amerikancem« (Planscheibe) itd. kupimo. Ponudbe pošljite čim-prej na naslov: Elektroinstalaci-ja — mehanična in finomehanič-na delavnica, MLO, Slovenske Konjice.	14328-5
NAVIJANI STROJ za navijanje in previjanje^volne, bombaža in vigonke z 10 do 12 vreteni za pletilstvo, kupimo. Ponudbe poslati na Toper, Celje.
14418-5
DRŽAV. ZALOŽBE SLOVENIJE! Kupimo več knjig: ing. Edvin Dobeic »Organizacija, tehnika gospodarstva«. Ponudbe poslati Ekonomski sodi. Maribor. 14421-5 KLAVIR z jekleno konstrukcijo, kupimo. Pismene ponudbe na restvaracijo »Blagajana«, Vrhnika.	14423-5
KAROSERIJO za avto DKW kupim. Osenar Janez, Ljubljana, Tomšičeva 5 pri klavnici. 14438-5 ZELEZNO PECICO in predpečico kupi »Flora«, Zidovska ulica.
14441-5
KUPIM PEC na žaganje. Iščem delavnico, skladišče ali lokal. Brandt, Cankarjevo nabrežje 13.
14449-5
JEDILNI PRIBOR, porcelan in steklenino za novi planinski dom na Veliki planini kupi Planinsko društvo Domžale.
14384-5
AKVARIJ mali za ribice kupim.
Naslov v ogl. odd.	14350-5
SANJSKO KNJIGO kupim. Naslov v ogl. odd.	14363-5
MOTORNO KOLO DKW 220 ccm, tudi v defektnem stanju in nepopolno, kupi zaradi rezervnih delov Gozdno gospodarstvo Bled, Gorenjsko.	14424-5
KUPIM glavo motorja avtomobila Hanomag 1.31. Dr. Zemljič. Slovenska Bistrica.	14428-5
DVA POLTOVORNA AVTOMOBILA, dobro ohranjena, nosilnost do 1 tone kupimo. — Ponudbe ustmene ali pismene poslati na centralo »Odpad«, Ljubljana — Parmova ulica številka 33 — TV. trakt, soba 28.	14517-5
KUPUJEMO vse vrste rabljenih steklenic po najvišjih dnevnih cenah. Odkup ße vrši od 8—12. — Bocapromet. Ljubljana, Japljeva štev. 4, telefoii 45-28.	14601-5
AVTO, štirisedežni, tudi v nerabnem stanju, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Mali avto«.	14484-5
TOVORNI AVTO, nosilnosti 3—5 ton kupimo. V poštev pridejo samo dobro ohranjena vozila. Ponudbe z navedbo cene in opisom vozila poslati na: Gorenjsko predilnico Škofja Loka. 14327-5 KUPIMO ELEKTROMOTOR 60 do 70 KS. Stop. Mlinsko podjetje, Ljubljana. Hrenova ulica ll-III., telefon 35-73.	14514^5
SLIKO za nad posteljo kupim. — Vera Kos. Toplice številka 148 — Zagorje.	14567-5
PISALNI STROJ, dober, pisarniški kupuje Tovarna »Plamen«, Kropa.	14557-5
BATERIJSKI RADIO ali »Univer-zal«, odličen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	14525-5
VESPO ali Lambretto kupim. Navedite ceno. Ponudbe na oglasni odd. pod »Kjerkoli«. 14606-5
t
AJDOV MED — večjo količino, kupim. Gregorinčič Franc, državni obrtni mojster — medicama — L j., Robičeva 3.	,	14527-5
MENJALNIK za Puch 200 ali samo zadnjo os kupim. Ponudbe posiati na oglasni oddeiek pod »Menjalnik«.	14605-5
ZAMENJAM____________________
MOŠKI PLASC, zelo lep, zamenjam za žensKo kolo, event, prodam. Naslov v og.asnem oddelku SP.	14382-6
ČEBELARJI! Več kubičnih meti o v hrastovih in bukovih plohov zamenjam za čebele. Naslov v ogl. oddelku.	14378-6
PUCH 350 ccm športni, zamenjam za 500 ccm do 750 ccm. Novak Anton, Ribnica številka 85 — Dolenjsko.	14553-6
ZAMENJAM MOTOR 10 ks za 5 in 4 ks. Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Kranj.	14415-6
EUSKSI______________________
HIŠO. tudi s preužitkarjem, kupim’ v mestu ali na aezeii. — Ponudbe poa »Plaćam takoj, na oglasni oadeiek.	11295-7
HlaO v Trnovem prodam. Poizvedbe: Šušteršič Janez, ITorijansKa štev. 27-1.	14323-<
ENODRUŽINSKO HIŠICO kuprni. Ponudbe pod »Oko-ina Ljumjane« na ogiasni oddeiek.	14374-7
MLiN z gospouai sitim poslopjem, manjšim posestvom ter z vsem inventarjem, na prometnem mestu na Doienj sitem, blizu glavne ceste m žeiezntsjce postaje pio-dam. Ponudbe posiati na: Miklič, Vrnpeč, Mirna peč.	14442-7
POSnsTVO, deset minut od kolodvora, z vinogradom in saoov-njakom. proaam. Orešič Ivan, Polj tane, Čretnik 41.	14412-7
HIŠO v Šiški ali za Bežigradom kupim. Prevzamem preuž.tkarje. Prednost Celovška ali Tyrseva cesta. Ponudbe pod »Obrt« na ogiasni oddeiek.	1443U-7
STaVBNO PARCELO lOOOm'J v lepi, mirni okolici, 10 minut od postaje Sevnica ugodno prodam. A. Teras, Ljuorjana, Kidričeva 1 (601).	14351-7
VEČJO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, v lepem, prometnem kraju Primorske, primerno za lokal, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14535-7
HIŠO eno- ali dvostanovanjsko, tudi v nedograjenem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Ljubljana«.	14584-7
ETAŽO — dve večji stanovanji, v najožjem centru prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Središče«.	14563-7
HIŠO, visokopritlično, enestano-vanjsko z vrtom tik glavne ceste, blizu železniške postaje Pesnica prodam. Pojasnila v gostilni Ro-bek, Šentiljska cesta številka 17, Maribor.	14572-7
PARCELO v Stožieah kupim aii zamenjam parcelo v Domžalah. Naslov v ogi. odd.	14523;7
ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom v Celju naprodaj. Zg. Hudinja 158. Pojasnila pri Jeien, Trbovlje — Retje 67.	14566-7
ZA POČITNIŠKI DOM, — manjši penzion ali kaj sličnega, zeio primerno vilo z lepim parkom, z ali brez manjšim posestvom, lepim sadovnjakom ter gospodarskim poslopjem prodam aii zamenjam za manjšo hišo v mestu ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek pod »V Savinjski dolini 1000«.	14501-7
DEL KISE, etažo ali stanovanje v centru — oziroma bližini kupim. Ponudbe pod »Udobnost« na ogl. oddelek.	14509-7
MANJŠE POSESTVO v ljubljanski okolici prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14592-7
HIŠICO z velikim sadnim vrtom v Rogaški Slatini, zamenjam ali prodam za slično v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku SP.	14496-7
HIŠO kjerkoli v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Prednost mesto« na oglasni oddelek.	14466-7
DEL HIŠE z dvosobnim komfortnim stanovanjem na lepem kraju v Ljubljani zamenjam za eno-ali dvedružinsko hišo protii doplačilu. — Ponudbe »Pod ugodno zamenjavo« na ogl. odd. 14476-7 KUPIM HIŠICO ali parcelo. Ponudbe pod »Plačam« na ogiasni oddelek.	14470-7
NOVO HIŠO v Stožieah 70% dograjeno prodam ali zamenjam za del hiše v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Za obrtno-trgovsko«.	14598-7
V NAJEM_____________________
MANJŠI PROSTOR za shrambo — iščem. Ponudbe pod »Bežigrad« na oglasni oddelek.	14345-8
MANJŠI VRT vzamem v najem v Ljubljani ali bližnji okolici. — Naslov v oglasnem odd. 14359-8 PIANINO ali klavir vzamem_ v najem. Ing. Stojkovič. Celovška cesta 97-III.	14472-3
STANOVANJA
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Sentvvau za enaico v Ljubljani (Čemer — Moste). Prednost m ugoanost za upokojenca. Naslov v ug asnem ouaeixu. l-io38-9 SiVLl-o a, v«=s aan oasotna, išče sooo. Bolničarjeva l. 14540-3 SOHO IN KABiNET s souporabo Kuhinje v Trnovem, zamenjam za eno večjo sončno sooo onzu koioavora RaKovmk. Ponuabe poa »Separiran vhoa« na oglasni oddelek.	14546-3
ZAMENJAM enosobno stanovanje z vrtom za enako kjerko.i. Naslov v ogi. oad.	14510-3
ZAmENJaM kiasno enosobno stanovanje za eno- ali dvosobno s kabmetom. PcnudOe na oglasni oddelek pod »Zmaj«. 14512-3 PRAZNO ali opremljeno sodo iščem. — Pomagam pri pouku nemščine aii pri risanju. Naslov v oglasnem oddelku.	14577-9
PRODAM tri stanovanja (komfori) skupno ali posamezno, soba, kabinet. kopalnica. Naslov v ogl. oddelku.	1457&-3
ZAMENJAM dvosobno, komfortno stanovanje v centru Celja za slično v Ljubljani. Nasiov v SP Celje.	14569-9
SOBICO, — prazno ali oprem.jeno išče pošteno dekle ves dan odsotno. Piaca dobro. Naslov v ogl. oddelku.	1451o-9
ISCEM SOBO; popoldne bi pomagala pri gospodinjstvu. 14489-3 MrAVLE jOZE lö. X. sem bil zadržan. Pridne 22. X. ob 4. Čakam tam. — »Sporazum«. 14493-9 TRISOBNO stanovanje s pritiklinami v centru Beograda zamenjam za dvosobno v Ljubljani aii okolici. Nasiov v oglasnem oddelku.	14497-9
DVE SOBI, ločeni, lepi, sončni, paiketiiani, zamenjam za eno-ali dvosobno kormortno stanovanje. Ponudbe pod »Takoj« na oglasni oddelek.	14477-3
DOBRO SiVILJO sprejmem na brezplačno stanovanje. Nasiov v oglasnem oddelku.	14475-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam kjerkoli v Ljubljani. Mihelčič, Ljubljana, Brod štev. 45. STUDENT TEHNIKE išče opremljeno ali prazno sobo. Ima iaseno perilo. Plača na j višjo ceno. Ponudbe pod »Tehnik« na oglasni oddelek.	14453-9
MAJHNO SOBICO išče kroj. pom. Za protiuslugo šiva. Ponudbe na ogl. odd. pod »Nujno«. 14596-3 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd.	14600-3
SOBO — opremljeno, išče študent tehnike. Plača naj višjo ceno. Ponudbe na oglasni oddelek pod Tehnik«.	14602-3
IZGUBLJENO
KDOR IZSLEDI najditelja izgubljene denarnice z osebno legitimacijo na ime Sit iIvan, dobi nagrado 2000 din. Izgubljena od Trnovske ulice do Rimske ceste. Vrniti na: Skrt Ivan, Tržaška cesta 40 b.	14249-10
ZAPESTNO URICO sem izgubila na Vodovodni cesti; vrniti za nagrado. Naslov v oglasnem oddelku.	14306-10
RAZNO
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kranju za enako v Ljubljani ali okolici. Naslov v podružmcl SP Kranj.	14268-9
VEČJO SOBO ali enosobno stanovanje Vzamem kjerkoli v Ljubljani ali bližnji oko.ici v najem; tudi za usluge. Naslov v oglasnem oddelku.	14287-9
LEPO SOBO v Kranju zamenjam takoj za enako v Ljubljani. — - Naslov v oglasnem odd. 14342-9 SOBO na Reki ali v Opatiji želim do konca aprila 1953 — za protiuslugo po pismenem dogovoru. — Ponudbe pod »November« na oglasni oddelek.	14335-9
DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Kranj.	14223-9
PRAZNO SOBO 4x43 m pri Gorenjskem kolodvoru — zamenjam za večjo. Ponudbe pod »Dve osebi« na oglasni oddelek. 14379-9 POLOVICO HIŠE prodam. Ponudbe pod »Komfortna stanovanje« na ogiasni oddelek.	14397-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje v v Ljubljani za stanovanje v Zagrebu. Naslov v oglasnem oddelku SP.	14394-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje, sončno. Prednost: Šiška — Bežigrad. Naslov v oglasnem oddelku.	14518-9
ZAMENJAM veliko parketirano, sončno sobo v centru mesta, poseben vhod — za garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Lepa nagrada«.	14533-9
SOBO dam za pomoč v gospodinjstvu. doplačam. Cesta na Rožnik številka 43.	14587-9
ZATEKEL se je mlad pes fokste-rier. Nasiov v og.asnem oddelku SP.	14407-11
VISOKO NAGRADO dam, -taor mi preskrbi službo trgovske pomočnice aii kaj sličnega. Nasiov i v podružnici SP Celje. 14417-11 NAKUP IN PRODAJO zem.jišč, vil. stanovanjskih hiš (tudi delno po ’ stanovanjskih enotanj kuianl-no posredujemo. Pisanje pogodb in postopek prenosa opravljamo brezplačno. Pošljite nam ponudbe in vprašanja! Obiščite nas! Vršimo tudi zamenjavo. Realitetna agencija Marmor, Slovenska cesta 13, telefon 26-13. Sprejemamo okrajne terenske zastopnike.
14420-11
USTAR EVGEN, Trbovlje — Loke štev. 171 obveščam vse urade m ustanove, da Marija Ustar, rojena Avguštin, Gornja Radgona, nima nooenih pravic v zvez_i kot moja žena, kakor tudi do železniške vozovnice, ker so se ji pri razvezi zakona te pravice razveljavile.	14565-11
KOPRIVNIKAR IVAN — posestnik — stanujoč Voleja jama S, izjavljam. da so vse govorice, katere sem govoru napram tov. Bevc Viktorju, kmečki sin, stanujoč Volčja jama št. 6, za neresnične in se mu zahvaljujem, da je ustavil tožbo napram meni.
14452-11
MATADOR IGRAČO nujno rab.m. Na vpogled za 1 dan za odškodnino- Ponudbe pod »Matador« na ogiasni oddelek.	14471-11
POSREDUJEMO uspešno pri preskrbi vseh vrst poljedelskih proizvodov (slama za Krmo, čebula, prvovrsten česen, svinje, goveda, kupimo jabolka, repo, zeije, drva, grozdje itd. Agencija Vojvodine, Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefon 36-39.	14495-11
PROTEZE, najnovejše, s kroljičn.-mi ležaji^ vložki za bolne noge in druge ortopedske pripomočke vam kvalitetno in hitro napravi Ortopedska delavnica Marjan Žlindra, Poljanska cesta 41 — Ljubljana.	13711-11
DNE 17. OKTOBRA 1952 je bila ukradena štampiljka Gradbenega podjetja Bled, štampiljka je b:la štirioglata, z robom, v katerem je bila označena številka tekočega računa pri Narodni banki Bled in telefonska številka podjetja. Od dneva objave, podjetje ne prevzema odgovornosti za vsa nadaljnja naročila potrjena z žigom Gradbenega podjetja Bled.
14599-11
Republiško montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomirova 6
obvešča svoje naročnike in ostalo javnost, da je spremenilo svoj dosedanji naslov v novega, ki se glasi:
INSTALACIJSKO PODJETJE »TOPLOVOD«, LJUBLJANA
Pod novim imenom prične poslovati v ponedeljek dne 20. okt. 1952 in se priporoča »Toplovod«, -Ljubljana
TOVARNIŠKA ZALOGA ZA SLOVENIJO	
INDUSTRIJE VUNENIH TKANINA	
„BRANKO KRSMANOVIĆ"	•
P A R A Č ! N	E*diEg®€®l€s0«a z vsemi vrsiami voBnesiila ifificsnin za ženske « n moške oB»leBce, ženske in moške plašče, z volno za pieienie in odefami
ößUeite nas v našem stkiadiseu *£iußCjana. Ifllac&ova u£. t	
(prej Lingar|eva)	Kresija
Tovarniške ceiee?	Tovarniške ceno?
,.T E P
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH PROIZVODOV
oklepa ZAGREB — VRAPCE
urodaine pogodbe za 1.1953
zaprtih razvodnih napeljav, kabelskih glav, kabelskih spojk, prevodnih izolatorjev, varnostnih svetilk po predpisih »Sb« in »Se«, Og stikal, Og tri- in štiripol-nih razvodnih škatel in podpornih izolatorjev Pohitite z naročili, dokler imamo prosto zmogljivost ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN KATALOGE
„M & 8 O D N N MAGAZIN“
ZAGREB, ILICA 4
Poziva lastnike spodaj navedenih brezplačnih nagradnih kuponov, da najkasneje do 31. okt. 1952 dvignejo svoje nagrade, ker bodo nedvignjene nagrade izžrebane kot dopolnilni dobitki pri naslednjem žrebanju za oktober 1952
Kupon štev. 217.362 je dobil športno kolo
Kupon štev. 105.006 je dobil kompletno kuh. opravo
Ostale dobitke so dobili kuponi naslednjih številk:
101.713	105.637.	106.722,	114.477,	117.311,	120.136
121 052,	121.869,	122.962,	123.029.	128.158,	128.830
129.383.	129.757,	132.041,	132.573.	133.265,	136.169
136.282.	133.754.	143.801,	143.850.	147.710,	150.674
151.920,	154.308,	157.843.	161.917.	162.839,	163.581
163.297,	171.436.	174.460,	182.047,	186.560,	186 967
189.272	195.152,	206.497,	211.840.	213.927,	214.963
216.732.	217.8.90.	218.305.	219.930
Pri prihodu v Zagreb zopet obiščite vogalno hišo »NARODNI MAGAZIN«, ZAGREB, kjer boste najugodneje kupili vse, kar potrebujete za sebe in svojo družino, svoj dom. delavnieo ali
pisarno!
Avtobusna proga IDRIJA—LOGATEC prične redno obratovati z dne 20. oktobra 1952 po sledečem voznem redu:
d	2)	2)				3)	2)
4.45	3.40	14.20	odh.	Idrija	prh.	8.15	18.30
6.15	5.10	15.50	prh.	Logatec	odh.	6.45	17.00
1) ob delavnikih, 2) ob nedeljah, 3) vsak dan.
Slovenija avtopromet, SAP, Ljubljana.
V torek 21. t. m. bo v Celju
velik Urškin sejem
Bogata izbira blaga. Izredno znižane cene. — Prodajajo vsa trgovska podjetja mesta Celja.
TOVARNA ORGANSKIH BARVIL
CELJE
Išče za svoj raziskovalni laboratorij v Ljubljani
2 KEMIČNA INŽENIRJA strokovnjaka v organski sintezi, z vsaj 5 letno prakso
Nastop službe možen takoj
Ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati na TOVARNO ORGANSKIH BARVIL — CELJE
„PER ION”
parfum rano sredstvo za pranje najrnejšega ženskega perila, se>tavl;eno iz najbol.ših siro/ n po novih svetovnih receptih
„VIT”
univerzalno sredstvo za čiščenje edilnega pribora, kuffnjske posode, stekia, poree.ana n vseh kov.nastih in lesenih predmetov
so novi izdelki
Tovarne ZLATOROG, Maribor
Računski stroj		KUPIMO
brezhiben, s kontrolnim trakom (ročni ali		TRAKTOR UNIMOG TIPA V.
električni), kupimo.		in
Herfestnu stenuđaktllografinjo		KAMION, NOSILNOST od 500 do 2000 kg
		Ponudbe poslati na
z znanjem tujih jezi-		
kov (nemški, angleški) sprejmemo takoj.		KMETIJSKO ZADRUGO — SAMOBOR
g Pismene ponudbe na		
MEDJIMURSKE TRIKOTAŽE, Čakovec.		FEL1C1TA KALINSEK
		SLOVENSKI KOMIKU
MESEČNA NAROČNINA		
Slovenskega poročevalca: 140 d)r		10. izpopolnjena in pomnožena izdaja s slikovnimi prilogami IZIDE KONEC NOVEMBRA
Strojnega ključavničarja za upravljanje strojev, parnega kotla na nafto in elektromonterja po možnosti specialista za elektromotorje		
		Nepredvidene okoliščine so povzročile zakasnitev
		izida tega splošno priljubljenega gospodinjskega priročnika. Naša nova izdaja bo ustrezala vsem dejanskim potrebam. Vsaki, že izurjeni kuharici (n gospodinji bo važen pripomoček, začetnicam in priglašen-kam gospodinjskih ter gostinskih šol in tečajev pa nepogrešljiv in zanesljiv učbenik za strokovno izobrazbo Vsem, ki so se že priglasili kot na-
išče		ročniki v knjigarnah ali pri naših za-
Izvozno podjetje		stopnikih, je knjiga brezpogojno za-
SLOVENIJA VINO		gotovljena.
LiJU 15 Lj JAN A, Frankopanska ulica 11.		Ceno bomo objavili pred izidom v naših dnevnikih
Predložiti je pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse in		$£oven&&i &nn\w §avod
zaposlitve. Nastop službe takoj.		v &jußCjatti
Nudimo Vam
odpadno industrijsko so!
tudi v vagonskih količinah, fco tovarna po ceni din 2.— za kg.
Interesenti, obrnite se takoj, dokler še traja zaloga na
INDUSTRIJO USNJA VRHNIKA
GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV
nam je prepustil v prodajo še nekaj preostalih izvodov spomimke knjižice:
Iz borb prvih štirih slovenskih brigad
ki je natisnjena na brezlesnem, beljenem papirju, vezana v celo usnje, in
Spominski znah
Interesenti, ki niso imeli možnosti dobiti oboje v Dolenjskih Toplicah, si sedaj lahko nabavijo oboje za 250 din v knjigarni CANKARJEVE ZALOŽBE
v Ljubljani, Nebotičnik.
Partizani! Partizanke! Pohitite!
Plačate lahko tudi z industrijskimi hont Kdor naroči po pošti, mu pošljemo po povzetju. Organizacije Zveze borcev, pošljite skupna naročita!
Knjigama Cankarjeve založbe, Ljubljana, Nebotičnik