Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 16!.	V Ljubljani, v
ponedeljek, 19. julija 1915.
Leiomu
e~ Velja po pošti: s
Za celo leto naprej . . K 26'— za en mesoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . » 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'—
za en meceu „ • • » 2-—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-70
—- sobotna izdaja: =
za celo leto........
za riemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
Inseratit i_im
Enostoipna pa ti t vrsta (78 aa enkrat .... po tS'tt za dvakrat .... „ O aa trikrat . . . « ■a večkrat primera pop«
PoroCm oznailli, nlnli. tartta BL>
enostoipna petltvrata po SOvU« ■ Poslano:

enostoipna petltrrita po 40 vt%
Izhaja vsak dan, lzvzemil im del]e ln praznike, ob 5. uri pop*
Hedna letna priloga Vozni ni
tES* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne => sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
I narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol it. B. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. julija. Uradno sc razglaša:
Med Vislo in Bugom se razvijajo boji večjega obsega, ki. se razvijajo za zaveznike povsem uspešno.
Čete nekega avstro-ogrskega zbora, ki se bore v najtesnejši zvezi z Nemci, so iztrgale sovražniku zahodno od Gra-bovvieca po sedemkratnem naskoku neko važno opirališče in so vdrle tam v sovražno glavno postojanko.
V	okolici južnozahodno od Krasno-stava so prodrle nemške sile sovražne črte.
Ob zgornji Ristrici in severno od Krasnika so prič. . ile naše čete sovražne predpostojanke.
Tudi zaHiodno od Visle se prodiranje zonet uspešno pričelo.
V	vzhodni Galiciji je položaj neiz-premenjen.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 18 julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Bitka med Vislo in Bugom je v polnem teku. Rusi se izredno vztrajno upirajo. Na več točkah bojne črte so pustili svoje postojanke šele po boju moža z možem. Ob Bugu, v okolici pri Sokalu so pregnale naše čete Ruse iz cele vrste trdovratno hranjenih krajev. Mesto Krasnostav in vrhove severno cd ŽoIkiewke so vzele nemške sile.
Tudi zahodno od Visle napadajo zavezniki.
Severovzhodno od Sienne je bila pro-drta ruska bojna črta. Sovražnik je oone-hal vsled pritiska tam in je izpraznil svoje postojanke med Vislo in železnico Kielce-Radom,
V	vzhodni Galiciji se ni peložaj nič izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
LISTEK.
K i Soči.
Po meščanski večerji pod kostanji goriškega gostilniškega vrta še hitro črno kavo na terasi pred 'kavarno; belo loščeni stoli, električna luč, okna z bleščečimi stekli in svetlimi medenimi palicami, fine zdelice na srebrnih krožnikih, dobra smotka — vse z veseljem zaužito, kakor zadeva svobodni dihljaj, za rezervo. Tedaj pristopi vojni orožnik, javi pokorno, da je tu, in odriniti moramo. Naravnost, dol po širokem drevoredu; čedalje bolj temen in bolj tih je. Gremo kakor po mestu, ki spi in sanja, da bi ga ne vzbudili in da se sani! ne prebudimo. Naprej. Korak za korakom po temi, ob domnevanih bledih hišah, ki mole izza gostih senc svojih vrtov. Temno nočno nebo molči, le enkrat zdrkne daleč tam čeznje živ žarek. »Stoj!« zakriči nekdo iz teme. Vsa divja eneržija vojne jc v tem klicu straže; v glasu jc takorekoč izraženo, da je vojak grozeče zagrabil za puško; postojimo; povemo straži, kdo da s:no; spoznal je orožnika, in smemo naprej. Toda svalčice proč; žareča pika, zadnji prijazni svit v tej trdi, grozeči temoti, tucli tebi ce moramo odreči; preblizu smo sovražniku. Torej tipajoč dol po klancu. Hiše so že redke in vrtovi. Proti obrežju gre naša pot, na dano. Mir. popoln mir.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 17. julija. Veliki glavni stan:
Pred nekaterimi dnevi pod višjim vodstvom generalieMmaršala pl. Hm-denburga na tem bojišču pričeto prodiranje je dovedlo do velikih uspehov.
Armada generala pehote pl. Belo-wa, ki je 14. julija pri in severno od Euvšanija prekoračila. Vindavo, zrna-goviio napreduje. Naša konjenica je večkrat porazila sovražno. 11 častnikov, 2450 mož je Mlo ujetih 3 topovi, 5 strojnih pušk zaplenjenih. Med ujetimi častniki se nahaja poveljnik 18. ruskega strelskega polka.
Armada generala pl. Gallwitza je napadla rusko postojanko v pokrajini južno in južnovzhodno od Mlave, ki so jo od začatka marca naprej oiačevali z vsemi sredstvi novodobne utrjevalne umetnosti. Sijajnim naskokom so bile 4ri druga za drugo iežeča ruske črte severozahodno in severovzhodno cd Prasznysza prodrle in vzete, dosegel se je Dziclin in Lipa. Vsled z obeh strani izvajanega pritiska Omajani in iznova napadeni, so se umaknili Rusi, ko so izpraznili Prazsnysz, ti. julija v svojo že dolgo easa pripravljeno in dograjeno zada) J.ežeco obrambno črto Oiecha-now—Krasnosislc nazaj. Že 15. julija so naskakovale trdo zasledujoč Ruse nemške Oate iudi in sovražno postojanko, prodrle so je južno od Zielone v širini sedmih kilometrov in so prisilile sovražnika, da se je moral umaknili. Podpirale so jih čete generala artilje-rije pl. Seholz, ki od Kolina sem zasledujejo.
Od včeraj nadalje se Rusi umikajo na celi črti med Piso in Vislo proti Na-revi.
Dobiček ich dni znaša: Pri armadi generala pl. t»allwitz ujetih 83 častnikov, 17.500 mož, zaplenjenih 13 topov (med njimi en težak), 40 strojnih pušk, j 7 metalcev min. Pri armadi generala j pl. Seholz se je zvišal dobiček na 2500 ujetnikov in. Š strojnih pušk.
Enkrat nam priropotajo 'konji nasproti, skoro kakor pošasti; z velikimi koraki se i prikaže iz teme vojak, nas tiho pogleda, pozdravi in izgine, molčeča siva prikazen, kakor v sanjah.
Soparno je; kmalu bo zopet dež, nobene zvezdice na nebu. O, ta tihota! Naši koraki se bobne razlegajo, čujemo, kako udaiia železna ost palice ob cesto. Naenkrat zaslišim tih glas 'kakor iz daljave, pa vendar čisto blizu ušesu, ki praša mirno in ravnodušno: »Kdo hodi tod?« — »Pokorno javljam, gospodje vojni poročevalci'« Vcjni orožnik je bil spoznal šepetajoči glas, bil je poveljnikov od oddelka, ki tu v bližini straži. Zdaj zazremo skozi črno temo tudi drevje v starem vrtu, prostorno hišo. Na poveljnikovo besedo stopimo po pobočju gor, drage, dolge sence nas prijazno obdajo in potegnejo med vrata. Ah, svetilj-ka! Zdi sc nam kakor dobroten čudež, da brli tu leščerba, da jc pretrgana ta strašna, črna, grozeča noč. Nezavedno potip-ljejo naše roke po tobr.čnicah; vsak živec koprni po tolažilnem strupu.
Poveljnik nas sprejme, dobrodušno, vf>se'o. Malo je bil zunaj, da se nasrka zraka, pa nas je čul priti. Škoda, da nam ne more svojega gradiča pokazati po dnevu, takrat pa cesto vedno obsipljc ogenj. Čc hočemo, lahko v vrtu stopimo v globoke jame, ki so jih izkopale granate, ali pa otipljemo čudno razstreljeno smokev, ki jo je strel do dobra olupil. Medtem bo on telefoniral podrejenim poveljnikom, da
Južnovzhodno bojišče.
Potem ko so zavezniki zadnje dni ob Bugu, med Bugom in Vislo vzeli vrsto ruskih prednjih postojank, so se včeraj na tej celi črti pod vodstvom generalfeldmaršala pl. Mackensena razvili večji boji. Zahodno od Wieprža v pokrajini južno zahodno od Krasnosta-va so prodrle nemške čete sovražne črte.
Dozdaj je padlo v naše roke 28 častnikov in 6380 mož kot ujetniki, zaplenjenih je devet strojnih pušk.
Tudi zahodno od zgornje Visle pri armadi generalnega polkovnika pl. Woyrscha se je pričelo zopet prodiranje.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 18. julija, Veliki glavni stan:
Deli armade generala pl, Belovva so pri Alt Auz porazile najhitrejše dovedena cjačenja Rusov, vzeti so jim 3620 ujetnikov, 6 topov in 3 strojne puške in zasledujejo zdaj v vzhodni smeri. Drugi deli te armsde stoje v boju severnovzhodno od Kuršani. Vzhodno od tega kraja je bila vzeta z naskokom najsprednejša sovražna postojanka. Med Piso in Vislo nadaljujejo Rusi umikanje. Čete generalov pl. Scholza in pl. Gailewitza fini tesno slede. Kjer se sovražnik še brani v pripravljenih postojankah, je bil napaden in vržen. Rezervne in domobranske čete generala pi. Scholza so tako vzele z naskokom kraje Poremby, Wyka in P!oszczyze. Polki armade generala pl, Gallewiiza so prodrle močno zgrajeno postojanko Mlodzšanowo - Karniew. Število ujetnikov se izdatno množi, zaplenili smo zopet štiri topove.
Tudi severno od Pilice do Visle so se pričeli Rusi umikati nazai. Naše čete, ki pritiskajo za njimi, so ujele med kratkimi zasledovalnimi boji 620 Rusov.
Ofenziva armade generala polkovnika pl. Woyrscha je uspela. Med ljutim sovražnim ognjem so naše čete dopoldne 17. julija premagale na nekem tesnem prostoru žično zapreko pred z vsemi sredstvi zgrajeno glavno postojanko in so skozi to luknjo naskočile in udrle v sovražne jarke v širini 2300 metrov. Tekom dne je bilo predrto mesto v vztrajnem pobližnem boju razširjenov in so naše čete sunile globoko v sovražno postojanko. Zvečer je bil sovražnik — moskovski grenadirski zbor — po naših domobranskih in rezervnih četah I poražen. Ponoči se je umaknil za odsek j Ilzanka (južno od Zvolena) in je imel težke izgube. Ujetih je bilo 2000 mož, zaplenje-: nih 5 strojnih pušk.
pridemo. Tovariši so obiskali čudorvito razstreljeno drevo, jaz pa sem se podal rajši dol v klet z večimi prostori; malo za-duhla, pa če ne prileti bomba ravno na ozke stopnice, ne more v notranjost; to je dobro stanišče. V enem oddelku brli majhna petrolejka; pokrita je s časnikom, ker nima senčila. Na leseni mizi so papirji, par manšet, telefonska sluhala. Vroče |c in za-dušljivo v tej podzemeljski jazbini .Po tleh leže slamnice; narednik in dva ordonanč-na vojaka spijo tu trdno; pazljivo stopimo čeznje. Zdaj ustopi nekaj častnikov; radovedni so na goste v civilu. Malo poklepe-čemo; vedno zopet mi je otožen užitek, če norem s temi možmi spregovoriti nekaj lahkih besedi, menjati kako šalo. V tem telefonira neki podčastnik hrvatski: Razumem vsako besedo, ker sem se svoje dni učil drugega slovanskega jezika. »Vojni poročevalci,« pravi mož. Onemu tam v strelskem jarku, kilometer naprej, ta težki izraz ni popolnoma jasen, zato sc opiše: A eš, ljudje, ki nekaj pišejo v liste . . .« Zdaj je oni tam v strelskem jarku razumel, sporočil bo naprej.
Poslovimo se. Potem, ko se povrnemo, naj sc zopet oglasimo; gospod poveljnik nas smehljaje povabi, da tedaj spijemo ž njim čašico sckla; nemalo jc ponosen na to razkošje; toda priti moramo pred soinčnim vzhodom, drugače nc moremo nazaj v Gorico; po cesii, ki smo po njej pr šli, po dnevu ni mogoče hoditi; zato jc f bila v temi tako žalostna.
Med zgornjo Vislo in odsekom Bug se boji pod vodstvom generalfeldmaršala pl. Mackensena nadaljujejo. Ruse so nemiks čete vrgle z vrhov med Pilazckowizem (južno od Piaskija) in Krasnostavom; oba kraja sta bila vzeta z naskokom. Neki svež v boj vrženi sibirski armadni zbor ni mo« gel preprečiti poraza, bil je premagan; ujeli smo več tisoč sovražnikov.
Najvišje vojno vodstvo,
XXX
Hrabre zavezniške čete, ki se bojujejo; proti Rusom, so zopet pričele z ofenzivo na celi črti. Tudi Hindenburg se zopet oglasil in takoj dosegel lepe uspehe.
Od juga med Vislo in Bugom prodira* jo avstrijske in nemške čete proti severu, pri čemur so se razvili večji za naše armade uspešni boji, v katerih se je nekemu našemu zboru posrečilo, da jc vdrl pri Grabovviecu v glavn sovražno postojanko, med tem ko so nemške ete pri Krasno-stanu predrle ruske črte.
Od severa so pa pričele z ofenzivo Hindenburgove armade, napadle močno utrjeno rusko obrambno črto Ciechanow— Krasnosielc in jo po hudem boju vzele. Rusi se umikajo proti reki Narev, ki se severno od Varšave izliva v Bug. Kakor je razvidno iz uradnih poročil, sc zavezniške čete bližajo Holmu, Ljublinu, Ivangorodu in Varšavi. Prihodnje dni jc vsekakor pri« čakovati na severnem bojišču večjih do' godkov.
PREHOD ČEZ SPODNJI DNJESTR.
Črnovice, 17. julija. O bojih ob spodnjem Dnjestru, v katerih se je odlikoval, kakor znano, koroški 7. pešpolk, se poroča: Rusi so bili na levem bregu Dnjestra zelo utrjeni. Avstrijska artiljerija je predvčerajšnjim neprestano obstreljevala ruska opirališča osobito tam, kjer se Dnjestr zavija, da je omogočila istočasno prodiranje na tri postojanke. Ruse so tako obsipavali z ognjem, da je bilo umikanje skoraj nemogoče in da so bili izpostavljeni tako obstreljevanju, da se niso mogli braniti. Ruski vojaki so v svoji besnosti poklali več domačinov kmetov, kričoč: Psi! Umrite kakor mi! Ko so bile ruske postojanke omajane, so avstrijski pionirji, kriti po ognju artiljerije, zgradili veliko mostov čez reko, po katerih je šla pehotna nasprotni breg, hitro je splezala nanj, se zakopala in obkolila nekaj ruskih opirališč, nakar so se Rusi hitro umaknili.
RUSKE OBRAMBNE POSTOJANKE V VZHODNI GALICIJI.
Kodanj, 17. julija. Stanley-Washburn<S poroča »Timesu« z vzhodnogališke bojne
Zdaj pa lahno, počasi naprej; tiho, tiho, vedno le po dva in dva, kajti onstran preži sovražnik. Blizu obale smo; postojimo, da bi se orientirali. Zdaj noč ni Meč tako temna; kmalu izide luna, ki je danes skoro polna. Zagledamo senčne obrise vaških hiš; tenak zvonik; črne ciprese; neizmerno visoke se nam zde; črno nebo sloni na njih vrhovih. Šepetaje si povemo irne vasice. Bela velika cesta se vijuga semintja; kakor kača se vleče naprej v negotov daljavo. Postojimo in upremo pogled v turobno, soparno noč; naenkrat zdrči čez nebo žarek pramen luči, preseka oblake, nas dohiti, izgine, se obrne . . . sovražen svitomet, ki nas išče, ali pa naši svetijo po obzorju, prežeč na vsak premik skritega sovraga? V trenotku zaprasketa tudi nekaj strelov; kvišku se dvigne bela in pisana raketa; za sekundo morem razločiti široko reko in grmovje ob njej ter zapuščeno vas. Pa zopet tema in mir; a to jc sovražna tema, v kateri prežijo tisoči skritih, budnih človeških oči; to je zavra-ten mir, ki jc v njem kakor začaran peklenski šunder bližnje bitke in leži zdaj tu kakor zver, pripravljena, da skoči na svojo žrtev.
Prispemo do širokega, lepega mostu. Hipoma se vzdigne pred nami straža; to pot nobenega glasnega klica, a roka je že odioi.no prijela za puško. Zašepečcmo po« jasnilo, smemo naprej. In sedaj v presledkih, previdno čez most; pod nami sc les-keia liha voda; čedalje bolj se jasni; do,-
črte o moči ruskih obrambnih postojank v vzhodni Galiciji. Ob Zlati Lipi so imeli Rtisi tive postojanke, ki so jih morale zaposliti avstrijske čete lani avgusta. Zadaj med Zlat« Lipo in Tarnopolom je pa šest iiijk-h ;b:;ambnih črt, od katerih je vsaka z vse nepremagljiva. Rusi morajo biti tu zactctt le po operacijah na drugih delih ve-151.c bojne črte. Vsako prodiranje zaveznikov tu bi pomenilo rusko zmago zaradi velikih izgub, Nasproti Rusom se nahaja velikanska sila nemških armad, ki tvorijo točko, okolu katere se po nemškem načrtu suče prodiranje krila v Bukovini.
PRODIRANJE PROTI VARŠAVI.
London. - Morningpost« poroča iz Petrograda: Nemci so pričeli prodirati na 150 kilometrov široki črti med železnico Mlava—Varšava ob reki Pissa proti Varšavi in se nameravajo zvezati z armadami v Galiciji, ki se vojskujejo 200 kilometrov od tam. Rusi hočejo držati utrjeni prostor, ki leži vmes. Povsod silijo Nemce na fron-talne napade in izkušajo zadržavati prodiranje Nemcev.
KURSKI GOZDOVI V OGNJU.
Stockholm, 18. julija. »Ruskoje Slovvo« poroča iz Rige, da gore v od Nemcev nezasedenih krajih Kurske vsi gozdovi. Veliko gozdov je že popolnoma pogorelo.
OSTER NASTOP »NOVEGA VREMENA«.
Stockholm, 17. julija. Medtem ko vladno rusko časopisje nastopa proti zahtevi o sklicanju dume in priporoča, naj potrpe in naj zaupajo vladi, piše »Novo Vreme«: Dovolj potrpežljivosti smo dokazali, ko nas je Kuropatkin opozarjal, da naj potr-pimo, a je kljub temu izgubil rusko-japon-sko vojsko. Zdaj se ne vojskujemo za male koristi, kakor takrat, marveč za obstoj in za narodno svobodo Rusije in vsega slo-vanstva. Nočemo potrpežljivo čakati, marveč vzeti hočemo sami svojo usodo v roke.
PROTI POGROMOM.
Petrograd, 16. julija. (Kor. urad.) »Rječ« poroča: Ukaz najvišjega poveljnika nujno svari pred vsemi pogromi in vzne-mirjajočimi govoricami in opozarja, naj se vse sile porabijo za organizacijo dežele in da naj se vzdržuje mir. List nadalje obvešča, da se pripuste v častniško akademijo tudi osebe brez predpisane izobrazbe.
UNIČENJE ZASEBNE LASTI PO RUSKI ARMADI.
Kodanj, 18 julija. (K. u.) Kakor poroča »Rusko Slovo«, ukazuje najvišji poveljnik, da se mora uničiti zasebna last v izpraznjenih krajih le, če bi koristila sovražniku ali če bi ovirala operacije ruske armade..
Conrail HOizeriorl, Boreevič, jožel Ferdinand.
List »Deutsche Zeitung« je priobčil u vojski v Galiciji sledečo zanimivo sodbo: »Brez velike množine vojaštva je strategija umetnost brez kruha. S strategijo Konrad-Hotzendorfovo ni bilo mogoče v Karpatih premagati Rusov, toda to še ni vzrok, da bi se reklo, češ, vojni načrt Konrad-Hotzendorfov je bil slabši, nego ruski. Načrta za napad dne 1. maja ob reki Dunajec ni izdelal Ma-
ckensen, ampak Konrad, načelnik avstrijskega generalnega štaba, ki je nato naznanil ta svoj načrt načelniku nemškega generalnega štaba, generalu Fal-kenhaynu. Podrobnosti tega načrta je naznanil Konrad še le v posvetovanju, ki ga je imel z Mackenscnom v avstrijskem glavnem stanu koncem meseca aprila. Da se je ta načrt tako sijajno obnese!, je v prvi vrsti Konradova zasluga, potem pa tudi zasluga avstrijskih generalov Boroeviča in navojvode Jožefa Ferdinanda. Načrt sam je bil Ivonradovo delo, kateremu gre čast, da je napravil načrt za največjo bitko vseh časov. Od nikogar ne pričakuje svet v toliki meri očividnih uspehov, predno izreče o njem ugodno sodbo, kakor od vojskovodje. To vidimo pri nemškem generalu Klucku. Njegov sunek proti Parizu in njegovo umikanje notri do reke Marnc je bilo po sodbi vseh strokovnjakov, lastnih kakor tudi sovražnih, naravnost mojstersko in v vojaško-tehničnem oziru sploh nedosegljivo in vendar se svet ne more sprijazniti z na-ziranjem, da bi bil on izvršil najsijaj-nejši čin v tej svetovni vojski. Slično, kakor o generalu Klucku, se je dosedaj moglo govoriti tudi o avstrijskih vojskovodjih. Priznalo se je — vsi strokovnjaki so priznali — da je bilo gibanje njihovih armad brez vsake napake, toda manjkalo jim je še odločujočih uspehov, da bi mogli prepričati svet o njihovih velikih zmožnostih in ko je postal uspeh resnica, bi bil svet kaj rad pripisal ta uspeh generalu Mackensenu, o kojem je vedel, da je bil on tisti, ki je predrl pri Loviču rusko bojno črto. Toda temu ni tako. Slava Mackensena kot zmagonosnega vojskovodje ostane kljub temu nezmanjšana, če sc po pravici prizna, da se mu je posrečilo le
vsled sodelovanja omenjenih avstrijskih generalov prodreti rusko bojno črto ob Dunajcu in tla ga je podpirala v zadnjih bojih ob Sanu avstrijska armada generala Bohm-Ermollija ter tudi avstrijska armada Pflanzer - Baltina, ki ima nalogo, da izžene Ruse iz vzhodne Galicije in ki iz lahko umljivih strate-gičnih vzrokov ni mogla skupno z ostalimi armadami poseči v zadnje boje. Trditev, ki so izrekli najpoprej Italijani, češ, Nemčija mora izvojevati zmage za zaveznico Avstrijo in katera trditev se je pozneje slišala še iz drugih strani, je napačna. Ruske armade so sovražne sile v enaki meri za Nemčijo kakor za Avstrijo in jc samoobsebi umevno pravilo, da se mora uničiti sovražnika tam, kjer se ravno nahaja. Ker je pa bila zbrana glavna ruska moč v Karpatih, je morala tudi Nemčija tje-kaj poslati svoje čete. Zmaga, katero so sle u ono izvojevale avstrijsko - nemške armade na južno-vzhodnem bojišču, je bila enostavno zmaga obeh centralnih velesil, Avstrije in Nemčije, ravno tako, Kakor je bila zmaga nemških čet in nemškega brodovja pri Libavi in avstrijska zmaga pri Radomu zmaga obeli cesarstev. To naj služi v pojasnilo, zakaj govorimo o zmagi Avstrije in Nemčije v Galiciji, pri čemur pa vendar omenjamo nekoliko boli n> ••■■vijake, kakor pa nemške čete.«
Veli vojvodo neseusni v MmMi
»Journal de Geneve« javlja 17. julija: Veliki vojvoda Hesen-Darmstadtski Ernst Ludvik, svak ruskega carja, je odpotoval v Petrograd na obisk k svoji sestri. (Ta vest. še ni potrjena.)
Majska z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbiti napadi na Doberdobski planoti.
— Artiljerijski boj na celi črti,
Dunaj, 17. julija. Uradno poročajo:
Ponoči na 16. julij je bilo zopet odbitih več italijanskih sunkov na Dober-dobsko visoko planoto.
Artiljerijski boj se bije na vseh bojnih črtah.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Dunaj, 18. julija. (Kor. urad.) Uradno se poroča:
Topovski ogenj traja na vseh bojnih črtah dalje. Več slabših napadov na Col di Lana je bilo odbitih. Sovražnik je imel močne izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
X
X
X
Nov načrt generalov Porra-Joiireja-Frencha.
Preko Albanije, pa jim je naša mornarica napoti.
Iz Genfa poročajo >M. U. U.« 16. t. mes.: Kakor poročajo tukajšnji listi iz Pariza, je vedno bolj verjetno skupno delo-
bro je, da smo za enkrat čez, v kritju grmovja. Zdaj je treba paziti na vsako sto-pinio; sovražne granate so pot razdrle, razjedle, razorale. Zašumlja nam studenec;
oseki so razstreljeni .Krog nas hladni somrak oblačne mesečne noči; smukanje in šepetanje tiho stopajočih ljudi; blizu cilja smo.
— — — Sadaj pa v mo)e poročilo vrzel. Redka nočna slika se je globoko utisnila mojim možganom; pozabil je ne bom nikoli, ločno naslikali je ne smem, življenje drugih, dobrih ljudi je inorda. od tega odvisno. Torej: nekako, nekje . . .
Nekje kletni sod pod veliko hišo, visok, kadi podoben prostor. Na mizi gori samotna luč; kaka deseterica častnikov sedi okrog; pivne čaše, polne ruinega vin-ca stoje 'krog svetiljke, in bankovci ležijo na mizi, celi kupi, na tisoče kron. Mladi nadporočnik, neobrit, z odpeto bluzo, s potnim čelom, se sklanja nad denar, šteje, računi, zapisuje. Drugi sede krog njega; z-) d i v senci stoje visoki, čokati vojaki v strumni vrsti; luč zaplapola; zasveti se bodalo. Bože moj,« vzdihne nadporočnik, rarunaš naj, pišeš naj, boriš se naj!« . . . J.-::,no je, zadnje mu je še najljubše; pa nič r- pomrga; to noč se deli gaža; zdaj, po groznem bombardiranju, je treba tu v tej kleti lopo v red spraviti uradne, pisarniške r< č ; potem pride zopet običajni nočni iv. ped.
Sedaj izginejo kupi denarja z rnize; rnprnvijo nam prostora, natočijo nam ruj-nega furlanskega vina. Nadporočnik začne pripovedovati, trije stotniki posežejo vmes: luč plapola: nejasne obrise zagle-r':>mc; na tleh ležijo zleknjeni trudni vo-j a ii; rden liho zastoka: ranjenec na svoji slamnici. Krogla mu ie predrla nogo. —
Orožni mojster oddelka strojnih pušk; pa noče na vsak način tu ležati, dokler se »malenkost« ne zaceli,
»Danes?« praša nadporočnik in se stegne naprej, da je videti njegov ostro obrisani dalmatinski obraz natančneje. »Stara pesem: granate in granate. Stoin deset komadov samo med sedmo in osmo uro zjutraj. Šestnajst polnih zadetkov v postojanko ene stotnije. Ravnokar popravljajo zasuta stanišča. Do enajstih dopoldne granate, same granate . . .« Nadporočnik navaja podrobnosti; stotnik, rdečih lic in udrtih oči, reče polglasno: ». . . Štabnega narednika so prinesli; nogo so morali siromaku pri kolenu odrezati.« ^Zdravo, gospodaru!« mi je še veselo zaklical, ko so ga nesli noter. Pa cigaret ie hotel imeti. Potem je prišla mrzlica; nikdar mi ni drugače rekel, nego: »Gospodine, ti si moj gospodar!« — hrvatski seveda. To sic ne da prav prevesti. Lrml je revež!« — -Moj sluga je tudi padel,« poreče neki nadporočnik, ki bi se najrajši milo zajokal. Ne more si drugače pomagati, kakor da se tiho zasmeje.
Lešderba plapola; ranjenec sope težko, sliši se ga iz teme. Polagoma se bliža čas, da pojdejo nazaj v postojanke.
Stopili smo na piano; še tiho vse krog in krog; kakor leskeč nož reže žarek neutrudnega svilometa oblake. /Počasi naprej!« Svet je prazen, 'kakor da je vse izumrlo, in vendar bdi parkrat deset korakov pred nami v lokavi noči sovražnik, roko ob puški. Dalje noter v temo; počasi, lahno čez senožet, skozi gosto grmovje, do skrajne pedi krajine, ki jo ti zvesti, tihi | možje branijo, branijo za vas, ki sedaj da-| leč proč spile v svojih mehkih posteljah, i	f»Die Zeit«.)
vanje Italije in Srbije, kajti daljše počiva-nje ofenzive na soški fronti ustvarja gotove nevarnosti. Porro, Joffre in French so v zadnji konferenci govorili o novem načrtu, v katerem tvorijo največje težave oo-inan;kanje cest v Albaniji in pa čuje; > avstrijske mornarice.
General Porro v glavnem stanu.
Iz Lugana sc poroča 17. julija: General Porro je v sredo dospel v Milan in nemudoma odpotoval v plavili stan. Tudi ministrski predsednik Salaudra se je v spremstvu komendatoria Lau-raria, glavnega ravnatelja javne zdravstvene službe, podal v glavni stan.
Barzilai minister.
Lugano, 17. julija. Sinoči je bil izdan odlok, s katerim sc imenuje odvetnik Barzilai za ministra brez portfe-lja. Zastopal bo, kakor znano, »neodrc-šeno ozemlje«.
Angleška torpedovka prijela italijanski parnik.
Ltsjjano, 17. julija. »Tribuna« poroča iz Aten: Neka angleška torpedovka je pri Dedeagaču prijela italijanski parnik »Aido« in ga jc odvedla v Mu-clros, da ga preiščejo.
Tudi na Laškem goljufajo.
Chiasso, 17. julija. (K. u.) Dobavitelj armade Capietti v Novarri je bil radi goljufije pri armadni upravi in radi podkupovanja uradnike aretiran.
Zaplenjen parnik.
Lugano, 17. julija. (Kor. urad.) Baje avstrijski parnik, ki je vozil pod nizozemsko zastavo predivo in bencin, je bil odveden na otok Elbo, Ime parnika ni znano.
»10 centesimi pel Trieste.«
»M. N. N.« iz Chiassa: Načelstvo rimskega meščanskega društva je sklenilo pobirati po Rimu po 10 centesi-mov, da na dan zavzetja poklonijo Trstu italijansko zastavo.
Vojna pripravljenost Itniije,
»Vossisclie Zeitung« poroča iz Cu-rilia 15. julija:
V Chiasso jo dospela avtoritativna osebnost, ki zagotavlja, da bo Italija prihodnji teden popolnoma pripravljena, da začne vojno v velikem slogu. Sovražnik ob Soči ni imel opraviti niti z desetino italijanske vojsko.
»ASi bo vojna trajala še dve leti?«
Pod tem naslovom prinaša »Avan ti« razgovor z nevtralnim diplomatom: »Italija je svojo oboroženo moč čudovito organizirala, toda vendar nikar ne verujte, da bo vojna lalika in kratka. Avstrija je močna in nikakor ni voljna ustaviti boj. Imam vzroka dovolj za mnenje, tla bo vzdržala, četudi bi vojna trajala še dve leti.« — Na bolestno začudeno vprašanje urednika ie diplomat odgovoril: Gotovo bi mogla Italija v šestih ali sedmih mesecih uresničiti svoje cilje, toda s tem Avstrija ne bo niti uničena, niti nc bo podala roke za poseben mir.
lalo Križarko.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. julija. (Kor. urad.) Nek naš podmorski čoln je danes zjutraj vzhodno od Dubrovnika terpedirai in potopil italijansko križarko »Giuseppe Garibaldi«. Križarka se je potopila v 15 minutah.
Poveljstvo mornarice.
^Giuseppe Garibaldi« je bila oklopna križarka, dolga 105 m, široka 18 m, globoka 7-3 m. Vsebovala je 7350 ton in imela 14.713 konjskih moči. Posadke je štela 550 mož.
mm iile pri Visu.
V torek dne 20. julija letos poteče 49 let, odkar se je bila slavna pomorska bitka pri Visu, v kateri je slavno zmagal naš admiral Tegetthoff s slabšim in manjšini brodovjem proti italijanskemu admiralu. Persanu, ki je imel med svojim brodovjem za tisti čas strašni monitor »Affondatore« in enajst drugih oklopnih ladij. Tudi tedaj je strahopetna in verolomna Italija čakala na priložnost, da sramotno udari na svojega poštenega soseda v času, ko je bil zaposlen s težkim vojevanjem. Toda tudi tedaj, kakor danes ji vojna sreča ni bila mila; pri Kustoci je doživela težak poraz ter je padlo v bitki 12.000 Italijanov, 4000 je bilo uj-etih in uplenjenih 16 topov in mnogo zastav. Našo vojsko jc vodil nadvojvoda Albreht. Da bi oprala to sramoto na kopnem, se je odločila J talija za pomorsko akcijo, tembolj, ker je bila njena mlada vojna mornarica v najlepšem razcvetu proti zastarelemu avstrijskemu brodovju.
Italijansko brodovje se je bilo zbralo v Jakinu in cdpluio proti Visu, hoteč nam odtrgati kršno Dalmacijo. 18. julija je bil prvi ljut naval na Vis, ki so ga kopne baterije junaško odbile. Drugi dan je italijansko biodovjo nanovo napadlo, in ko je utihnila glavna baterija na Visu, so začeli Italijani že klicati: »Eviva Lissa!« Prezgodaj! Ob jutranji zori 20. julija se je prikazal Tegetthoff s svojim brodovjem, ki je plulo v bojnem redu, na čelu mu oklopni-ca Erzherzog Ferdinand Max«, na kateri

mmm
r(4
M

viilK


USPEHI NAŠIH ČET.
Po zmagali naših čel ob Soči se je poročalo o naših uspehih nasproti Čr-

nogorcem. Naša slika nam predstavlja neko našo sprednjo postojanko nasproti Črnogorcem.
je bil tudi poveljnik, dočim je bil strahopetni di Persano zapustil admiralsko ladjo »Re d' Italia« in se zatekel na monitor »Affondatore«. Ob 10. uri 50 minut Tegett-ho'f udari. Na obeh straneh se je borilo 60 ladij s pogonom 28.000 'konjskih sil, 1200 topovi in 20.000 možmi, večinoma Slovani, v prvi vrsti dični dalmatinski levi. »Erzherzog Ferdinand Max« je pre-žal na italijansko admiralsko ladjo »Re d Italia«, kaieri je priskočil na pomoč »Palestro«, a ga je naš »Drache« onesposobil za boj. Na ladjo »Kaiser« so navalile štiri oklopnice, ker so domnevale na njej admirala Tegetthoffa, a »Kaiser« se izmuzne in oben,em otvori ogenj iz svojih 92 topov ter se tako reši. Ravno tedaj pa se ^Erzherzog Ferdinand Max« s svojim kljunom z vso silo zaleti v italijansko diko > Re d' Italia«, jo prodre in potopi. Ker so bile težko poškodovane še druge italijanske ladje, se začne di Persano krog dveh popoldne umikati proti Jakinu; medpoto-ma se je potopil »Palestro«, v jakinski luki pa sam strašni »Affondatore«.
Tak poraz je doživela italijanska mornarica dne 20. julija 1866, ko je iz zasede napadla svojo sosedo, računajoč na svojo številno premoč. Slabo je računala in še slabše izračunala: tudi topot bo tako.
Sveta Gora.
Kako je tam gori s svetiščem? To vprašanje mi je bilo v srcu. Nemir in zopet nemir me je spreletaval, čim bolj sem korakal naprej. Kakor da bi imel hudo mrzlico, tako se mi je zdelo. Hotel sem svoje misli zbrati in pričel s prijateljem, s katerim sem se podal na pot, razgovor, a že po prvih stavkih so bile moje misli takoj na Sveti Gori. Kar tresel sem se razburjenosti. Slišal sem tu in tam, da je svetišče mnogo trpelo, da je porušeno in opusto-šeno, a nisem hotel vsega verjeti, ker sem vedel da ljudje tako radi pretiravajo, kar vidijo ali izkusijo. Vrhu tega ne opaziš iz Gorice s prostim očesom ničesar takega na svetišču, kar bi te moralo vznemirjati. A vendar sem bil razburjen.
Pot naju je vodila iz posebnih razlogov preko severno-vztočnega pobočja na vrh. Bila je navadna kozja steza, po kateri sem šel sedaj čez skale, sedaj čez travo, sedaj skozi grmovje in gozd. Čim bolj sva se bližala vrhu, tem bolj so se kazali pojavi laškega dela. Ogromne jame na, levi strani steze, potem na desni, potem v stezi sami, ki je bila prekinjena in razruvana popolnoma. Velika debla so ležala na tleh prelomljena ali s koreninami izruvana. To je bilo delo granat, katerih kosci so ležali vsevprek tu pa tam. Solnce je pripekalo, a njegove vročine nisva čutila. Najine misli in najini občutki so bili le pri vprašanju: Kako je s svetiščem?
Prišla sva na vrh. Groblja nama je zastavila pot. Počitka nisva iskala. Šla sva takoj dalje, da bi videla kako je s svetiščem. Glavna vrata niso bila dostopna. Stranska tudi ne. Ostala je še ena pot: skozi samostan v cerkev.
Samostan! Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni več drugega nadstropja; razbito je prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi štrle proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita okna, sobna oprava, vse pomešano s stenskim ometom, z opeko in kameni in kamenjem. Stene na južni strani kažejo ogromne luknje. Tu so udarjale granate ter povzročale odprtine in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Zračni pritisk je tolik, ko granate razpočijo, da gre vse v bližini s svojega še tako trdnega mesta. Stopnice, ki vodijo iz pritličja višje, so deloma popolnoma razrušene, ker je ob zid v njih neposrednem sosedstvu padla granata. Treba biti zelo oprezen, ko greš navzgor; le malo bolj trd korak in stopnice se zrušijo. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu drugače prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Vidi se, da so granate s svojo neizmerno silo udarjale na nekaterih mestih preko celega poslopja do podzemlja na severni strani, kjer so se zdrobile. Tu se poznajo tudi sledovi požara.
* * *
Bil je kresni večer pred sv. Ivanom Krstnikom, ko se je tu gori tako grozno pričel valiti proti nebu ogromen steber Črnosivega oblaka-dima. Ljudje po Grgarju in po Gorah, Solkanu in drugod so jokali, ko so ga zagledali. Bil je ta jok še nekaj bolj pretresujočega, kakor pogled na Sveto Goro, Kakor da bi sovražnik pred našimi očmi srce trgal iz prs ljubljenega bitja, tako je bilo vsem, ki so tedaj gledali na Sveto Goro. Pomagati pa niso mogli. Plameni so švigali iz globokega dima, ki se je kakor druga gora vzdigoval nad svetiščem, visoko v mrak in temno noč, edini plameni na Goriškem kresno noč. Daleč poTsod so oznanjali nesrečo, ki je s svetiščem zadela cclo ljudstvo. Turka so javljali nekdaj kresovi po gorah; tudi plamen n* Sveti Gori je javljal Turka, ki nas tolo-
vajsko napada in nam končuje naše svetišče. Roke so stiskali ljudje, polni svetega srda nad Lahom, in eno željo so imeli vsi, naj bi Bog uničil vse njegovo prizadevanje
in vse načrte njegove razbil.
• * *
Hotel sem poiskati vsem znan dohod iz drugega nadstropja v zakristijo in cerkev. Toda v drugo nadstropje ni bilo mogoče priti. Stopnice so ena sama groblja. Dohod sam proti zakristiji je pa po požaru uničen. Po lestvi, ki je bila tam v prvem nadstropju naslonjena, sva počasi splezala gori, kjer so bile nekdaj stopnice. Gori sva ■ se prijela za držaje, ožgane in deloma iz-premenjene v oglje, te oprezno prišla skozi odprta vrata v zakristijo in cerkev.
Manjka mi besed, da bi izrazil, kar sem tedaj občutil. Razburjenje, ki me je prej morilo, me je nehalo tedaj. A iz kamna bi moralo biti srce, ki bi v cerkvi ne za-plakalo. Nisem hotel vsega verjeti, kar so ljudje pripovedovali, zato je bila slika toliko bolj strašna, ki sem jo tam gori dobil; bolest toliko bolj pekoča, ki se me je tedaj polastila.
* • •
Med razvalinami svetišča ,..
Streha srednje ladje je razbita. Neizmerna groblja je po tleh: tramovi, deske, opeka, kamenje, omet, vse drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je lil dež na tla. Pri obhajilnem oltarju sredi cerkve vse polno grušča, ki pokriva oltarno mizo in prostor okrog oltarja. Tabernakel zganjen in odprt; vrata k oltarju porušena; oltarni prt preko oltarja na tleh. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v streho nad klopmi pred prezbiterijem in vrgla ob tla vse, kar je dosegla; klopi spodaj deloma razbite, deloma pokrite z gruščem. Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen blažene Device Marije, je zrušena. Samo pastirico Uršulo vidiš še, ki kleči in gleda naprej, od koder ji prihajajo besede nasproti: »Idi, reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me prosi milosti« ...
Druga ogromna granata je priletela v južno-zapadni kot cerkve. Vse je porušeno: hodnik iz cerkve na kor, oratorij, orgije. Na tleh leži steklena pregraja pri nekdanjem oratoriju. Oltar sv. Križa pod korom pa je še popolnoma cel, samo nad njim zija odprtina v stropu navzdol.
Zopet druga granata je predrla steno, na kateri se nahaja velika slika sv. Treh kraljev, ki prinašajo darove božjemu Detetu. Slika je predrta; njej nasproti na drugi strani se nahajajoča velika slika rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, ki so jih povzročili različni drobci granat.
Strehe stranskih ladij so še na svojem mestu, dasi sem pa tja razpokane; toda pretresle so se že bile ob padcu granat tako, da so podstavni' tramovi, na katerih počivajo glavni s streho, skoraj brez izjeme zganjeni. Zdi se, da se ima vse porušiti, kakor hitro bi udarila kaka nova granata.
Spovednice povsod več ali manj pokvarjene, nekatere kar razbite. Le malo slik križevega pota je še nepokvarjenih; nekaterim so okviri uničeni, druge visijo na pol na zidovih, zopet drugim so slike same pobite. Tudi oltarji so trpeli, posebno oni na evangeljski strani pred prezbiterijem. Mirno pa sta še stala nad svojima oltarjema kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega. — Oltarček pod sv. Antonom je bil že raznešen, po tleh so ležali različni kosi njegovi in cvetlice, sv. Anton pa je mirno stal v višini z božjim Detetom v naročju. Nepoškodovan je bil tudi kip preblažene Device Marije ob vhodu v zakristijo. Z lilijo v roki kraljuje še vedno na svojem mestu; tu gleda polna miline na nas, kot bi hotela reči: »Zaupajte, Gospod vas ne zapusti!« Na nasprotni strani pa je kip presvetega Srca Jezusovega popolnoma zdrobljen. Njegovo mesto je prazno, na tleh pa leže pomešani večji in manjši drobci granat s kosci nekdanjega prelepega kipa.
Odprto nebo zre s srednje ladje na nas. Tla so vsa mokra od dežja, ki je padal pred kratkim v cerkev.
• « *
Kakor da bi gledal na puščavo, tako se ti zdi, če se obrneš izpred glavnega oltarja proti glavnim vratom po cerkvi. Povsod ruševine, prah, nered, razdejanje.
Nepopisno tožen pogled.
• • *
Prezbiterij z glavnim oltarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala milostna podoba Ma-tebe božje, vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko blažene Device Marjie, ki je drugače prejšnjo zakrivala. Kos granate ali kak kamen od nje zagnan je z vso silo priletel na to mesto in uničil, kar je mogel doseči. Milostne podobe pa ni dosegel več, ker se že davno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani.
Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Missie, je nepoškodovana. Vse drugače pa je v zakristiji na drugi strani. Semkaj je priletela granata v steno na južni strani Dri oknu ter povzročila veliko
podrtijo, katere ostanki so raztreseni po vsem podu. Stekla pri zaobljubljenih slikah so se od zračnega pritiska mnogokje razbila. Isto vidimo tudi v nekdanjem oratoriju zadaj za glavnim oltarjem. Ondi je udarila granata v kot na južnovstočni strani, vrgla kip Pija VI. na tla, ki pa izvzemši levo roko ni prav nič poškodovan. Še vedno drži listino, ki nas spominja onih časov, ko se je svetogorska cerkev iznova veličastno sezidala po svojem prvem razdejanju pred približno 130 leti. Prišlo je sedaj drugo razdejanje nad njo. A prepričani smo, da bode cerkev iz njega še lepša
vstala, kakor je bila poprej.
• • «
Pročelje je razen zgornjega roba na desni strani popolnoma celo. Še vedno kraljuje preblažena Devica Marija na svojem mestu nad glavnimi vrati. Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ogromno rano. Zidovje je krog nje kar vzbočeno. Zvonovi stoje popolnoma nepremakljivo, ker so se zleknili iz svojih tečajev. Morda še ena granata, naperjena zlobno proti zvoniku — in zvonika ne bo več, (»Novi Čas.«)
Tirolski gorski vodniki v vojni.
Iz Inomosta smo prejeli: Vsi tirolski gorski vodniki, ki so v vojaških letih, se brez izjemo bore proti Rusom. Izprva jim bojno ozemlje vsekakor ni ugajalo; šele v Karpatih so se njihove lastnosti nekoliko uveljavile. Ko so se ustanavljali smuški oddelki, so se razen aktivno služečih javili tudi drugi prostovoljci, ki so bili tedaj prosti vojaške službe, zai smuške patrole v Karpatih. Toda šele sedaj, odkar nas je napadla Italija, je mogoče prav izkoristiti prednosti tirolskih gorskih vodnikov; v domači deželi in v svetem boju zanjo ne ostanejo doma, tudi najstarejši ne. Vrhu tega manjkajo mladi, ker na vzhodu domovina še ni i>rosta sovražnika. Nobenemu tirolskemu gorskemu vodniku ne manjka prisotnosti duha, moči, vstrajnosti, poguma in podjetnosti, in sedaj celo ne, ko gre za ljubljeno deželico in proti obsovraže-nemu nasprotniku. Tu nihče ne čuti peze lot.
Trije izmed tirolskih gorskih vodnikov so si že v sedanji vojni proti Italiji zaslužili odlikovanja, med njimi tudi sekstenski vodnik Scpp Inner-kpfler, oskrbnik koče na Dreizinnen in posestnik gostilne Fischleinboden v zadnjem delu Sekstenske doline. Star je že nad 50 let, pa si je zaslužil veliko srebrno hrabrostno svetinjo in bil vrhu tega povišan za nadlovca. Njegov sin je bil odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo. Innerkoflerjeve izbor-ne lastnosti in izvrstno poznavanje kraja v dolomitskem ozemlju, posebno pa v sekstenskih gorah, so naši stvari jako dobro služile. Vrhu tega je Sepp drzen in smel mož, ki veliko tvega in vsako naloženo mu nalogo spretno izvede. Nekoč je bilo treba poizvedeti, kje se nahajata postojanki sovražne artiljerije in pehote, o katerih se je domnevalo, da sta nekje krog Dreizinnen. Sepp Innerkoflor je prevzel to nalogo in jo odlično izvršil. Sjdezal je ponoči na Mali vrh, najtežji izmed skupine (2881 m), v nahrbtniku je pa nesel telefonski aparat z navito vrvico, ki se je medpotoma sama odvijala. Tako je nastala telefonična zveza mod Malim vrhom in našimi postojankami. Prav z vrha je Innerkoflor opazoval sovražnika in neopazen od Italijanov je vodil ogonj naše artiljerije ter naznanil moč in postojanko sovražnika. Po zaslugi naše artiljerije in njenih uspehov, ki jih je omogočil Innerkoflor, so mogli tirolski strelci preiti k napadu in zvečer istega dne so morali alpinci izprazniti paternsko sedlo. Italijani so pa drugi dan dobili ojačenja iz Auronza in Ti-rolci so se morali umakniti z izgubi clveh mrtvih in šest ranjenih. Sepp je pa mogel med napadom naših zapustiti Mali vrh, odkoder je našim tako izborilo služil. Čas pa šele pride, ko bodo mogli naši gorski vodniki vse svojo neprecenljive lastnosti in sposobnosti postaviti v službo domovine.
Novo želev.
Zadnji četrtek se je vršila na Dunaju pri »Vojnožitnem prometnem zavodu« seja prisedniškega sveta. Govorilo in sklepalo se je o svojčas že objavljenih predlogih o ureditvi prometa in porabe letošnje žitne letine. Glede mlinov se je sklenilo, da se bo enakomerno upoštevalo velike in srednje mline; majhni' mlinarji pa bodo mleli samo tisto žito, kar ga bo kmet doma porabil. Vlada pripravlja posebno narod bo o otrobih. Komorčni svotnik Povše je poročal o sklepih žetvenega komiteja, ki so upoštevani v znani cesarski narediti in pa v novi organizaciji vojnožitnoga zavoda. Njegovi predlogi so so sprejeli. Sprejet je bil tudi predlog, da vlada v
najkrajšem času razruši pogodbo med tovarnami neočiščenega in očiščenega! sladkorja in špiritnim kartelom. Sladkorne tovarne so morale dosedaj vsa-ko leto dajati gotovo množino mclaso špiritnemu kartelu. Letos pa naj se me* lasa porabi za krmo, ne pa za špirit. Komite za zavodova pravila je predla* gal, da so za vsako večje mesto in okr* glavarstvo ustanovi posebna aprovii začna organizacija ,ki bo sistematične* dovajala moko konzumu. Vladni za-» stopnik je izjavil, da vlada ne misli pri cenah moko na kak vladni pribitek pri dobičku. Zavod se bo posluževal vseh dosedanjih trgovcev z žitom in moko in ravno tako vseli onih mlinarjev, ki ne bodo mleli samo za domačo potres bo kmeta. Posvetovanja o podružnicah, o sedežu in sestavi njihovega načelstvai se je udeležil tudi poslanec dr. Laginja/
Grof Tisza o novi ogrski žetvi.
Dočim najnovejša borzna poročila! brzojavljajo po monarhiji, da se ogrska' letina boljša, zlasti pri ječmenu in rži in da žetev vsled vladne skrbi in po-« moči v dobrem toku, pa grof Tisza ogr« skim mestom na njihove željo glede žw vil za mesta odgovarja to-le:
»Vlada najvišjih cen za žito n<\ more še bolj znižati, ker jesenska setev bo povprečno dala k večjemu srednjo, spomladanska setev pa slabo letino. Polog tega pa grozi žetvi še nevarnost, ker manjka delavcev in vprežne živine. V interesu konsumentov bo vlada tudi obstala pri tem, da dobi meščan na) mesec 10 kg (330 gr na dan). Za druga; živila vlada noče določiti najvišjih cenj/ pač pa jih bo odobrila, če jih bodo do.y ločile krajevne oblasti.«
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, lG.julija. (K. u.) Glavni
stan poroča:
Dardanelska bojna črta.
15. julija. Sovražnik jc le z velikim, trudom pogasil požare, ki so jih zane* tile v njegovih strelskih jarkih našo bombo. Popoldne je obstreljevala neka angleška križarka pod varstvom torpe* dovk in iskalcev min naše postojanka pri Kaba Tepe brez uspeha, dasi je sodeloval nek privezan zrakoplov. Pri Seddil Bahru je obstreljevala sovražna' artiljerija brezuspešno eno uro našq desno krilo. Dva dni vozi sovražnik ra<j njence z več bolniškimi ladjami v sme-< ri proti zahodu. Ponoči od 14. na 15, ju-t lij je pregnala naša artiljerija na obrežju sovražne torpedne rušilce, ki so se bližali Kerezdereju. Dne 15. julija; smo dognali, da rabi sovražnik bolnih ške ladje za prevoz in za izkrcavanje čet.
Bojna črta ob Iraku.
Uspešno pri Kalatelnainu (zahocU no od Korne) vrženi sovražnik je napa-< del, ko je bil ojačon, H. ponoči naše pon stojanke na bregovih Evfrata. Boj se jel trdovratno nadaljeval do bodočega dnq in se je končal zvečer s porazom soi vražnika, ki je imel osobito na nadenj desnem krilu težke izgubo in se je umi* kal v neredu. Sovražnik se jo približaj s četami, ki jih je vkrcal na Evfratskemi prekopu zahodno od Kalatelnaina, od' zadaj našemu desnemu krilu in ga jei izkušal obkoliti, a jo bil po naših pro* stovoljcili z odporom in s prolinapadf vržen v Evfrat nazaj. Dol Angležev, ki se ni mogel več vkrcati, je pometal! orožje in dve strojni puški v vodo in je zbežal. V tem boju je imel sovražniki več kakor tisoč mrtvih. Med njimi sei nahaja tudi angleški poveljnik in dvtf častnika. Zaplenili smo 200 pušk in bai jonetov, veliko množino streljiva, ženijo sko orodje in častniške daljnoglede.
Z ostalih bojnih črt nič važnih po< ročil.
Carigrad, 19, julija. (Kor. ur.) »Agencq Telegraphique Milli« poroča dne 16. t. m.*
Bojna črta pri Dardanelah.
Pri Ari Burnu slaboten obojestranski ogenj na desnem krilu. Od časa do časa se mečejo bombe. Pri Sedilbahru je vzdr« žaval sovražnik pred našim desnim kri-lom s pomočjo razsvetljevalnih samokresov ljut pehotni ogenj iz strojnih pušk dc jutra. Naše anatolske baterije so obstreljevale ponoči do 15. na 16. julija sovražne tabore pri Tekeburnu, Sedilbahru in Mor-tulimanu. Obstreljevanje je provzročilo v Tekeburnu požar z eksplozijami, ki je trajal do jutra. Iste baterije so obstreljavale 16. julija iznova sovražni tabor pri Seddil-bahru, kar je provzročilo zmešnjavo.
Irašna bojna črta.
Ko je bila končana bitka 14. julija prt Kalatelnainu, je poizkušal sovražnik z de. lom svojih sil napasti naše levo krilo. Napad smo uspešno odbili. Poroča se še, da je izgubil sovražnik v bitki 5. julija nekega artilerijskega podpolkovnika. — V bitki 14. julija so bili potopljeni štirje so* vražni čolni z živežem in s strelivom. Na'
našem desnem krilu so izgubili Angleži pred neko višino, ki jo je branila neka naša stotnija, 200 mrtvih.
Na ostalih bojnih črtah nič važnega.
TEŽAVE Z DARDANELAMI.
Schewoningen. 18. julija. Iz Londona sc poroča, da je Hamilton brzojavno predlagal Kitchencrju, naj se odlože dardanelske akcije. Operacije se šele tedaj lahko uspešno prično, če nastopijo balkanske države ali pa če Rusi pošljejo na Bospor najmanj 200.000 mož.
DARDANELSKA AKCIJA »BREZUPNA PUSTOLOVŠČINA«.
Kodanj, 14. julija. »Daily Telegraph« objavlja zelo resne vesti o Dardanelah, katere je treba pri tem listu bolj upoštevati nego »Timesove«. »Nobena beseda ni odveč, če trdimo, da se doslej še nobena armada ni borila pod tako brezupnimi pogoji. Ozemlje je izvrstno pripravno za brambo, toda docela nepripravno za napad, Že Turki sami bi mogli izkrcevalno ekspcdicijo spraviti v obupen položaj. Sedaj pa prištejmo še to, da jih vodijo Nemci. Ti so v dolgih letih temeljitega študija o prihodnji vojni izdelali sijajne metode hPrcodločujoče napadalne vojne. Kjer pa ta ni bil mogoč, so pa brambo spravili na čudovito višino, Videli smo v Flandriji in na Francoskem. Vsega tega so se navadili Turki kot dobri učenci. Galipolski polotok, ki je že po naravi idealno brambno bojišče, so Turki in Nemci preuredili v trdnjavo, ki je nima para in se sploh ne da \zeti. Za nas ostane samo to, da pravimo: Dardanelska akcija je bila in je še sedaj brezupna pustolovščina.«
ANGLEŠKI POVELJNIK MED POTOVANJEM NA DARDANELE V ITALIJI,
Lugano, 19. julija. (Kor. ur.) »Secolo« poroča iz Turina: V Turin so došli admiral sir Duglas Gamble in angleška generala Ellison in Altham, ki potujeta čez Rim in Ncapelj na Dardanele,
NADDREADNOUGHT »QITFEN ELISA-BETH« POŠKODOVAN.
Rim, 17. julija. (K. u.) »Messagero« /e izvedel iz baje zanesljivega vira: Na krovu angleškega naddreadnoughta »Queen Elisabeth«, ki jc minoli teden operiral v Dardanelah, se je ob nabijanju 38centimeterskega topa pripetila eksplozija, vsled česar je dol ladje postal neraben. Ladjo so spravili v lad.jc-clelnico v svrho poprave.
FRANCOZI OBSTRELJEVALI GEIKLI.
Carigrad, 19. julija. (Kor. ur.) Neki francoski torpedni rušilec je 15. t. m. dopoldne obstreljeval dvakrat stražo pri Geikli, ki leži nasproti otoka Tenedos. Sovražnik je izstrelil 150 granat, a je mogel uničiti le en zid.
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA BOJIŠČU.
Carigrad, 19. julija. (K. u.) Prestolonaslednik princ Jusuf Yzzedin se jc dne 17. t. m. odpeljal na Dardanele, da »i ogleda bojišče.
Amerika.
PREPOVED IZVOZA STRELIVA IN OROŽJA IZ AMERIKE.
London, 19. julija. (Kor. urad.) »Mor-ningpost« poroča iz Washoingtona: Odločno se dela na posebno zasedanje kongresa, ki naj bi prepovedal izvoz streliva in orožja zaveznikom.
\LI BO AMERIKA ODGOVORLA AVSTRIJI?
Reuter poroča iz Washingtona: Ameriško zunanje ministrstvo se že od 1. julija peča z vprašanjem izvoza municije, kakor ga je izzvala avstrijska nota. Ni še določeno, kaj se bo odgovorilo, če se bo sploh odgovorilo. Tudi še ni gotovo, ali pride odgovor.
NEVOLJA V JUŽNIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
London, 19. julija. (Kor. urad.) »Mor-ningpost« poroča iz Washingtona: Ne severu si niti ne predstavljajo, kako da so na jugu razljučeni, ker vsled angleške za-prtijc ne morejo po primerni ceni prodajati bombaža. Uradniki južnih držav ne prikrivajo svojega ogorčenja radi postopanja Angležev z ameriško trgovino.
Na Balkana.
PESIMISTIČNA RUSKA SODBA O RU-MUNIJI.
Moskva, 19. julija. (Kor, ur.) »Rusko Slovo« sodi zelo pesimistično o rumun-skem vprašanju. Vsak v Rusiji lahko ume-va, zakaj da se Rumunija obotavlja poseči vmes.
KONFERENCA BALKANSKIH VLADARJEV.
Iz Aten se poroča 16. t, m.: Konffc-ifiua štirih balkanskih kraljev ima v prvi vrsti rešiti makedonsko, potem pa tudi albansko vprašanje. Potem se bodo pretresala turško-bnlgarska in ruinunsko-bolgar-s'i<a meina vprašanja. Rumunsketfa kralja
Ferdinanda bo spremljal ministrski predsednik Bratianu, srbskega, kralja ministrski predsednik Pašič in bolgarskega kralja zunanji minister.
NA BALKANU SO SPOZNALI RUSKO NEVARNOST.
»Mtinchener Neueste Nachrichten« imajo 6. julja iz Curiha: V »Zuricher Post« slika neko bukareško pismo, kako se je v Rumuniji po padcu Lvova razpoloženje izpromonilo. Ves narod gori do kralja stoji na stališču, da Rumunija ne more iti z državo, ki je bila očitno premagana (Rusija). Kljub vpitju vojnih hujskačev hodi Rumunija svojo pot, ki jo varuje pred pustolovščino. V poučenih krogih sc sedaj zelo dosti govori o novi zvezi vseh balkanskih držav proti Rusiji. Gotovo je, da so vse balkanske države snoznale rusko nevarnost.
BOLGARIJA IN RUMUNIJA SE POGAJATA V — RIMU,
Lugano, 16. julija. »Idea Nazionale« zatrjuje, da se vrše v Rimu o važnih željah enlente pogajanja med bolgarkim poslanikom Stancovom in rumunskim poslanikom knezom Ghika, Rimska vlada si zelo prizadeva, da se doseže uspeh.
NEMČIJA BO DOBILA VELIKO ŽITA IZ RUMUNIJE.
»Times« poroča iz Bukarešta, da se jo tamkaj nakupilo veliko žita na nemški račun. Žito leži sedaj na ladjah v rumunskih pristaniščih ob Donavi. Kor vsled zaprtja Dardanel ni mogoče žita po drugi poti izvažati, bo vlada iz narodnih vzrokov komaj popolnoma prepovedala izvoz žita v Nemčijo.
TRUBEOKOJ GRE V BUKAREŠT.
Petrograd, 18. julija. »Novoe Vrem-ja« poroča, da bo ruski rumunski poslanik odpoklican in da pride na njegovo mesto dosedanji poslanik v Nišu knez Trubeckoj.
ALBANCI PROTI ČRNIGORI.
Pariz, 16. julija. »Agence Havas« poroča. Vsled ščuvanja tujih agentov so se v zadnjih dneh gotovi albanski rodovi uprli Črnogorcem, ki bodo z vso strogostjo knvce kaznovali in novo upore zadušili. (Ali je tedaj enc^nta priznala Črnogorce za gospodarje severne Albanije, vprašuje »Beri. Tageblatt«. Op. ur.)
SRBI NISO ZASEDLI DRAČA.
Rim, 19. julija. (Kor. urad.) »Agen-zia Štefani« poroča iz Drača: Govorica, da so Srbi zasedli Drač, je popolnoma neutemeljena.
BOLGARIJA IN TURČIJA.
Basel, 17. julija. »Echo de Bulga-ric« ugotavlja, da se pogajanja mod Bolgarijo in Turčijo glede direktne železniške zveze Bolgarije z Dcdeagačem razvijajo zadovoljivo. — »Wiener All-gemeine Zeitung« pa ve poročati iz Sofije, da se tudi boljša razmerje med Bolgarijo in Rumunijo. Slednja ve, da bi v slučaju vojne proti Avstriji imela Bolgarijo proti sebi.
No moril.
NEMCI POTOPILI RUSKI P&RNIK »BALVA«.
London, 19. julija. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Neki nizozemski parnik je izkrcal v Aberdeenu posadko ruskega par-nika »Balva«, ki ga je torpediral v petek nek nemški podmorski čoln.
POŠTNI PARNIK UŠEL NEMŠKEMU PODMORSKEMU ČOLNU.
Pariz, 18. julija. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča iz Newyorka: Potniki poštnega parnika »Orduna«, ki je dospel v Ncwyork z 227 potniki, med njimi dva Američana, pripovedujejo, da je 9. julija napadel ladjo nemški podmorski čoln. En torpedo in šest granat je zgrešilo svoj cilj. h kapitanovega poročila je razvidno, da sc je napad izvršil 37 milj južno od Queens-towna. Kakega prejšnjega opozorila ni bilo. Potnike, ki so spali, so zbudili in jih zbrali na krovu. Vsak je imel rešilni pas. Izstrelki so jim leteli nad glavami. Kapitan je dobil končno na brezžični brzojavni poziv pomoč. Ta zgodba se malo čudno glasi.
NEMŠKE MINE V BELEM MORJU.
Berlin, 14. julija. Iz Kristijanije se poroča: Glasgowski parnik »Mascara« je bil potopljen v Belem morju pri otoku Daku-lov. Parnik je obsegal 5000 ton.
KAKO JE BILA UNIČENA KRIŽARKA »K6NIGSBERG«.
London, 13. julija. (Kor. urad.) Reuter: Admiraliteta poroča, da sta monitorja »Severn« in »Mersey« 4. in 11. julija uničila ob izlivu Rufidji nemško križarko »Konigsberg«. Reuter še poroča sledeče podrobnosti: Križarka »Konigsbergt je bila tako skrita, da so se ji mogle približati le manjše ladje. Le talci so dognali, kje da stoji, nakar so se odpeljali monitorji 4. t. m. po reki navzgor in so otvorili ogenj.
»Konigsberg« jc takoj odgovoril z dobro merjenimi salvami iz petih topov, »Mer-sey« je bil zadet dvakrat; ena granata je ubila 4 može. »Konigsberg« je bil skrit popolnoma v grmovju, le s težavo so letalci dognali, odkod da se strelja. Začetkom boja je bila nemška ladja petkrat zadeta, po šestem strelu so jadrniki še stali; nato jc ladjo zadela salva. Med jadrniki se je dvignil plamen. Nemci so kljub temu še streljali z enim topom, dokler ni utihnil tudi ta top. Uničena ladja še ni bila popolnoma, a za boj ni bila več sposobna. Dne 11. je bila križarka popolnoma uničena.
Ladja »Konigsberg« je bila mala zavarovana križarka s 3400 tonami, oborožena z 10 10 5 cm in z 8 5 2 cm topovi. Izpuščena je bila v morje 1. 1905, Posadka je štela 322 mož, Angleži so stražili križarko ob izlivu reke Rufidji že od 30. oktobra lanskega leta.
Dnevne novice.
-]- Novi škof v Lincu. Z Dunaja poročajo: Za škofa v Lincu je imenovan lin-ški bogoslovni profesor dr. Janez Ev. Gfollner.
-f Skupni finančni minister dr. pl.
Koerber je s spremstvom dne 18. t. m. odpotoval iz Sarajeva. Minister se vozi z avtomobilom do Banjaluke, odtam pa po železnici čez Zagreb na Dunaj. V Sarajevu jc reševal razne upravne zadeve in je bilo pod njegovim predsedstvom več vladnih konferenc.
+ Ravnatelj Gustav Pire deželni kulturni nadzornik. Glede na izredno važnost deželne kulture v sedanjih časih in nako-pičenja tozadevnega dela se je deželni odbor sporazumil s c. kr. kmetijsko družbo, da stopi tajnik Kmetijske družbe začasno v deželno službo, zajedno pa vodi še nadalje tajništvo Kmetijske družbe. Tajnik Kmetijske družbe, ces. svetnik ravnatelj Gustav Pire je to nalogo sprejel in deželni odbor mu je podelil naslov deželno-kultur-nega nadzornika. Ta uredba pomenja le provizorij glede na sedanje za kmetijstvo izvanredno težavne razmere.
+ Junaški Bošnjaki. »Grazer Tag-blatt« poroča: Nek vojak piše z goriškega bojišča: »V petek 18. junija je bilo pri nas borenje, kakršnega pač še ni bilo. Borili so se s puškami, krampi, lopatami, železnimi drogi, z nožmi, da celo z zobmi. Italijani so napadli nek most, katerega smo mi branili. Mogoče bi napram velikanski italijanski premoči podlegli, kar nenadoma napade od strani bosanski delavski oddelek in pobije z lopatami vse, kar je še ostalo živega. Pogled je bil grozen, 800 mrtvih Italijanov je pokrivalo bojišče.«
-f- Odlikovanja, Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 3. dom. p, Otmar Križ, Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 3. dom. p, Rudolf Ukmar in nadporočnik 3. dom. p, Josip Rublič.
+ Naročnikom »Novepa Časa«
javljamo, da se lista sedaj naročnikom ne more pošiljati. Več kot tri četrtine vseh pošt, na katere se je list razpošiljal, je prometu popolnoma zaprtih; zveze drugih pošt pa so z Gorico prekinjene, oziroma neredne. V Gorici in na Goriškem prevladujejo sedaj — kakor samo po sebi umevno — edino in izključno vojaški interesi. Vse drugo je v primeri z njih nepregledno važnostjo popolnoma postransko, posebno pa reči, kakor so med drugim tudi razpošiljanje časopisov polom pošte. To je on razlog, da sc »Novi Čas« naročnikom ne razpošilja. Drugi razlog jc, da so sc upravne knjige »Novega Časa« morale spraviti na varno, sicer bi lahko nekega dne laška granata prišla ravno v prostore, kjer jc drugače bila uprava »Novega Časa« in bi vse zažgala in uničila. K tem knjigam pa spadajo seveda tudi one, na katere je navezana kontrola razpošiljanja lista. Za naročnike, ki imajo dobro voljo, bo navedeno dovolj. Potrpljenje torej! Ko sc v deželo povrnejo zopet normalne razmere, tedaj sc rodno razpošiljanje lista zopet prične. Prej ne! »Novi Čas« izhaja za sedaj dvakrat na teden, ob sredah in sobotah. Pomen izhajanja »Novega Časa« sedaj ravno v Gorici je jasen. Čim prej bo mogoče, bo list izhajal še večkrat. Dobi pa ga lo tisti, ki ga kupi. Prodaja se z najboljšim uspehom v knjigarni K. T. D. v Gorici ter po tobakarnah v mestu in okolici. Kdor ga želi imeti, na si ga preskrbi privatnim potom. Naročniki pa radi vplačane naročnine nikakor ne bodo prikrajšani. Kolikor mesecev sedaj lista ne dobivajo, toliko mesecev več ga bodo pozneje po drugače že zapadlem roku dobivali. To naj si naročniki drug drugemu blagovolijo pojasniti. Uredništvo nima časa, da bi na različno reklamacijo pri visoki in resni nalogi, ki je združena sedaj z izdajanjem lista v Gorici, odgovarjalo. — Uredništvo »Novoga Časa« v Gorici.
— Uniforme po italijanskih vzorcih so nosili kakor v Trstu tako tudi v Gorici.
Treba je bilo pogledati le kak slovesen italijanski pogreb: godci, redarji, ognje-gasci v svojih uniformah so se postavljali, demonstracija je bil tak pogreb, češ, glejte, kako je v Gorici vse italijansko, kakor v kraljestvu, Čc si videl nato v Vidmu kak pogreb ali kako parado, se je lahko opazilo na prvi hip podobnost oblek tam in v Gorici, Občinski ognjegasci v Gorici so nosili uniformo italijanske artiljerije. Hitro, ko je izbruhnila vojna, so morali mestni redarji v Gorici sleči svoje uniforme, hodijo okoli v civilni obleki z mestnim ozna-kom na desni roki. Na obleke »pompirjev« pa strelja italijanska artiljerija,
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 47. ima sledeče slike: Turška strojna puška na Dardanelah proti sovražnim letalom. — Hrvatje s prvo ugrabljeno laško zastavo. — Na laškem bojišču. —■ Sestre Rdečega križa. — Laške čete v Albaniji. — Vojni kurat z ranjenci. —> Strelni jarek v snegu. — Nemci v Dix-miidnu. — Ujctniški tabor. — Ruski ujetniki.
—	Učiteljstvo goriškega šolskega okraja, ki dosedaj svojega bivališča še ni naznanilo, se vabi, da svoj natančen naslov sporoči c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Gorici.
—	Oproščenje od vojaške službe mo-ravskih občinskih funkcijonarjev preklicano. Brnski list »Rovnost« poroča, da je moravsko namestništvo odredilo, da morajo vsi za orožje sposobni, vojaške dolžnosti dosedaj oproščeni občinski funkcionarji brez izjeme, če mogoče takoj, najkasneje pa do 15. avgusta nastopiti aktivno vojaško službo.
—	Strela je ubila dne 11. t. m. hor-nista Stojič Jovo iz Stražice v Bosni. Bil je namenjen, da brani domovino proti vero-lomnemu Lahu, kar pa ni dosegel. Naj rav bo lahka žemljica kraškal
—	Umrl je v Celju g. Franc F 1 u • c h e r , uslužbenec južne železnice.
—	Nagla smrt. Dne 9. t. m. so našli na paLniku »Gorica« pri Sečjem Selu, občina Vinica mrtvega leta 1837. v Podgori, občina Prečna, rojenega Franceta Dularja Vdrla se mu je kri,
—	Pomagaj si, kakor veš in znaš, to jc postalo danes nekako načelo glede preskrbovalija živil. Treba jc štediti na vseh koncih in krajih in rabiti, kar jc najcencjc in najbolj izdatno, sicer nI mogoče izhajati. Med stvarmi, s katerimi si jc lahko pomagati, jc Kclinska kavna primes gotovo posebno priporočljiva in opozarjamo nanjo v:c gospodinjo.
—	Pristojbina v javn:h bninjiiaicr.h
v Cclovcu in v Beljaku za zadnji rav.rcd sc jc zvišala od 1. julija nadalic na tri krone 20 vin.
—	Promovirai je na Dunaju za doktorja zdravilstva g. Vekoslav Košir.
-- Najvišje cene v Pulju. C. L r. trdnjavski poveljnik jc določil sledeče najvišje cono: goveje meso sprednje s priklado 4 K, zadnje s priklado 4 K 150 vin., kruh kg 70 v., jajce komad 16 v., vino na drobno: istrsko (teran) rdeče in belo z vsaj 9% alkohola liter 1 K 4 vin., opolo z vsaj 1.0"-' alkohola liter 1 K 24 v, druga vina z vsaj I0(/ alkohola liter 1 K 24 v., pivo sve tlo liter bi' vin., pokalica 16 v.
—	Vlom. V Ropereah .ie vlomil ponoči dne 8. t. m. neki neznanec v klet posestnika Jožefa Dimnika in jc odnesel 1710 kron in 7 kg slanine.
—	Izvršilne določbe k službeni pragmatiki za bivše tasinike po poklicu pred državnim sodiščem. Z Dunaja sc poroča dne 9. t. m.: V zadevi pošt noga nadoficijala Antona Doležal jo državno sodišče razsodilo, da imajo veljati za bivše aktivne častnike isto določbe gie-de vračunanja čezslužbonega časa, kakor za druge uradnike, ker so so bivši častniki po poklicu ob svojem vstopu v civilno službo izrečno odpovedali svojemu činu, ki so ga dosegli v častniškem poklicu, kakor tudi vsem dolič-nim pravicam do službenega napredovanja itd.
—	Odprava izvoznih prepovedi v Bolgariji. Ministrski svet je z veljavnostjo od 1 ./14. julija t. 1. odredil odpravo izvoznih prepovedi za koruzo in oves letine 1914 ter za slanino, svinjsko mast in šajak.
Boji na zatiodo.
Nemško uradno poročila
Berlin, 17. julija. (K. u.) WolffoV urad poroča iz velikega glavnega stana: Artiljerijski ogenj in boji z minami na obeh straneh na velikih meslili bojne črte.
Najvišje vojno vodstvo.
Francozi napadajo brezuspešno. Berlin, 18. julija, (Kor, urad.) Velikr glavni stan:
Napad Francozov na pokopališki vrh pri Souchezu je bil odbit. V Argonskem gozdu je bila z malim uspehom zaTzeta črta še izboljšana. Na vrhovih ori Les Espa^ges se bojujejo.
Na Lotrinškem so odbile naše čete sunke sovražnika pri Embermenilu (vzhodno od Lunevillc) in v pokrajini pri Bande
Najvišje vojno vodstvo.
Velike francoske izgube.
Berlin, 16. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Splošno se le težko doženejo izgube sovražnika v večji bitki. Ker se francoska vlada boječe izogiba, da izgube ljudovlade sama naznani, )e zelo zanimivo, če se vsaj s cenitvijo doženejo. lJo bitki pri Arrasu se jc to poizkusilo od nemške strani. Upoštevali so tudi izpovedi francoskih ujetnikov, katerih čete so se udeležile boja. Wolffov urad povzema po »Gazzetta des Ardenes«, da znaša skupna izguba Francozov na mrtvih, ranjenih in na ujetnikih v bitki pri Arrasu temeljem vestnih poizvedb: 3. armadni zbor 15.000 mož, 9. armadni zbor 6000 mož, 10. armadni zbor 10.000 mož, 17. armadni zbor 4300 mož, 20. armadni zbor 10.000 mož, 21. armadni zbor 8000 mož, 33. armadni zbor 11.000 mož, 48. divizija 6000 mož, 53. divizija 4000 mož in 55. divizija 3500 mož. Skupaj 78.300 mož. Če se te številke, ki precej natančno odgovarjajo resnici, primerjajo z uspehom za naše sovražnike pri Arrasu, popolnoma umevamo, zakaj da iz-kuša francoska vlada prikriti ljudstvu velikanske njegove žrtve.
Zmaga armade nemškega prestolonaslednika.
Znani vojni strokovnjak »Morgenbla-deda«, Norregaard, piše o zmagi armade nemškega prestolonaslednika:
Zadnji uspeh je posebno važen, ker je zadnji osvojeni 'kilometer eden od onih sedem do osem kilometrov, katerih osvo-jenje je velike važnosti za Nemce. Posebno važno je napredovanje pri Mermouthu, ker je z odsekanjem železnice iz notranjosti Francije proti Verdunu sedaj tudi ta trdnjava — njeno zvezo s Toulonom so Nemci pri St. Mihielu že davno raztrgali
_ brez vsake zveze z ostalo Francosko
ter jo bodo Nemci sedaj lahko obkolili. Potem nemškemu prodiranju v Pariz ne bo več nič na potu.
Nemški uspehi v Argonih.
Kristijanija, 18. julija. Stotnik gene-.a'nega štaba, Noerregaard, piše v »Mor-genbladed« o zmagi pruskega prestolonaslednika: Ta zadnji uspeh je treba visoko ceniti, ker je pridobljeni kilometer edjen izmed sedmih ali osmih kilometrov, katerih csvojitev bi bila za Nemce važna. Posebno osvojitev Saint Menehoulda in Clai-remonta je zelo važna, ker je s tem odrezana trdnjava Verdun od ostale Francije in jo lahko Nemci obkolijo. Prodiranja Nemcev proti Parizu bi potem ničesar ne oviralo. Zato se ni čuditi, da je prestolonaslednik za pridobljene kilometre ukazal zahvalno službo božjo.
Obletnica vojne napovedi na Angleškem.
Londoi?, 19, julija. (Kor. urad.) V mestih angleške države bodo praznovali dne 4. avgusta, ko sc je napovedala vojska, s fhodi, na katerih se sprejme po vladi odobrena resolucija, da izraža shod ne-omajljiv sklep, naj se vojska nadaljuje za vzdržavanje idealov svobode in pravičnosti do zmagovitega konca.
Popisovanje moških na Angleškem,
London, 19. julija. (Kor. ur.) Popisovati prično moške 15. avgusta. Uspeh bo razglašen najbržs koncem septembra.
Stavke v južnem Walesu.
Rotterdam, 17. julija. (Kor. urad.) Rot-ferdamsehe Courant poroča iz Londona: Zadnja poročila iz premogokopov v južnem Walesu so zelo resna. Včeraj je odredilo vodstvo zveze rudarskih delavcev z 19 proti 4 glasovom, naj se prično stavku-joči pogajati z vlado in da naj prično istočasno delati. Kljub temu so zavrgli zastopniki rudarjev na nekem shodu v Car-diffu z 88.950 proti 47.450 zastopanih glasov, da bi zopet pričeli delati. Zastopniki veljajo za najradikalnejše in najnemirnejše elemente med tamošnjimi rudarji. Niso tudi, kakor je to običajno, izvedli glasovanja med delavstvom, predno so proglasili stavko. Časopisje razljučeno piše o stavki. »Times« vzpodbujajo vlado, naj uporabi municijsko postavo. Vlada je med tem imenovala splošno municijsko sodišče za Wales in Monmouthshire.
London, 16. julija. (Kor, urad.) »Reu-ler« poroča: Danes so bila tu važna pogajanja med zastopniki vlade, lastniki rudnikov in rudarji, da bi se hitro odstranile v južnem Walesu nastale težave.
V Angliji izdeluje strelivo že 50,000 žen.
London, 19. julija. (Kor, urad.) Ženske so priredile manifestacijo, da smejo delati za domovino. Do 40.000 žensk vseh stanov je korakalo v VVhitehall, kjer je govoril Llyod George, ki je izjavil, da izdeluje že 50.000 žensk v tvornicah strelivo.
Ljuhlin in Hsim izpraznjene.
Krakov. »Nova Reforma« poroča, da so Rusi izpraznili Lublin in Holm. Prebivalstvo so preselili v gubernijo Wolocka.
Dežela Doma.
Frankiurt, 18. julija. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Vlada je sklenila, da se imenuje Nemška jugozahodna Afrika »Dežela Botha«,
V NEMŠKI JUŽNOZAHODNI AFRIKI PROGLAŠENO OBLEGOVALNO STA-NJE.
Pretoria, 19. julija. (Kor. ur.) Reuter poroča: V ccli nemški južnozahodni Afriki je od 9. julija nadalje proglašeno oblego-valro stanje.
Razna poročila.
PREBIRANJE ČRNOVOJNIKOV.
Dunaj, 17. julija. (K. u.) Kakor po-izvemo, sc izvcclc prebiranje v letili 1865 do v letih 1872 rojenih, nadalje tudi svoj čas predčasno iz črnovojniške dolžnosti izločenih leta 1873 in 1874 rojenih črnovojnikov v času ocl 29. julija do 30. septembra. Pri prebiranju sposobnim spoznani bodo vpoklicani pozneje. (Za Kranjsko se jc to prebiranje že izvršilo. Op. ur.)
CHURCHILL O NEVTRALNOSTI NIZOZEMSKE.
VOJSKA šE DRUGO LETO.
Rotterdam, 19. julija. (Kor. ur.) Londonski dopisnik lista »Rotterdamsche Courant« se je razgovarjal s Churchillom o nizozemski nevtralnoti in o vprašanju reke Schelde. Churchill je izjavil med drugim: Anglija ne misli pritiskati na Nizozemsko, da bi opustila nevtralnost. Dobro store Nizozemci, če se pripravijo, a nevarnost jim ne grozi z angleške strani, marveč Belgija v nemškim rokah pomenja konec nizozemske neodvisnosti, Zavezniki morajo zmagati, če ne letos, pa drugo leto.
NAGRADE ZA HRABROST.
Budimpešta, 17. juiija. (Kor. urad.) »Az Est« je nakazal 20.000 kron za nagrade junaštev ogrskih vojakov.
SAMARIN VIŠJI PROKURATOR SVETEGA SINODA.
Stcckhoim, 19. julija. (Kor. ur.) Član državnega zbora Samarin je bil imenovan za višjega prokuratorja svetega sinoda.
ŠVEDSKA LETALA PONESREČILA.
Stockhoim. 19. julija. (Kor, ur.) Ubila sta se švedska vojaška letalca poročnik Malmquist in grof Hamilton,
POGREB GENERALNEGA NADZOR-NIEA ČET.
Dunaj, 17. julija. (K. u.) Danes popoldne je bil z izrednimi častmi pogreb generalnega nadzornika čet in kapitana telesne garde jezdeškega eskadrona generala kavalerije Aleksandra grofa tJsekull pl. Geyllenband. Pri pogrebu so bili med drugimi: Zastopnik Njegovega Veličanstva nadvojvode prestolonaslednik Karel Franc .Tožef, zastopnik nemškega cesarja nemški poslanik pl. Tschirschky in drugi.
BOMBA NA VLAK.
Washingt.on, 16. julija. (Kor, urad.) »Agence Havas« poroča: Vladi se poroča, da je bila vržena bomba blizu Apricosa v Mehiki v vlak in da ga je uničita. Ubitih je bilo več oseb, med njimi najbrže tudi ino-zemci.
LJaliljaosKe novice.
lj Umrla je včeraj v tukajšnji hiralnici bolniška sestra Jožefa Lavrič, stara 54 let. Priporočamo jo vsem, ki so jo poznali, v pobožno molitev.
lj Umrl je vsled kapi danes zjutraj v Trnovem Tomaž K o r b a r. Bil je najemnik kopališča in posestnik v Koleziji.
lj Boj za obstanek. Ta velika efektna drama je včeraj občinstvu v »Kino Central« v dež, gledališču zelo ugajala. To je pretresljiva slika iz življenja. Na sporedu je ta drama samo še danes. Jutri zopet popolnoma nov spored.
lj Umrli so v Ljubljani: Alajos Sugar, pešec 38. pešpolka. — Mato Vučič, vodnik vojaških mul. — Germana Hlede, hči mizarskega pomočnika, 20 mesecev. — Marija Koderman, kočarjeva žena, 40 let. — Rozalija Vrhovnik, užitkarica, 70 let. — Silvij Pucher, trgovinski mornar, 22 let. — Gjorgje Karabas, pešec 61. pešpolka. — Marjan Blaž, trenski vojak. — Ivan Kri-stič, črnovojnik bos.-herc. pešpolka št. 2. — Josip Fekete, pešec 4. pešpolka. — Imre Banyai, pešec honvednega pešpolka št. 17.
lj Vojna stojnica. Mestna vojna prodajalna je svoj delokrog razširila tudi na sadje in zelenjavo in je že v soboto začela delovati. Jabolka so se prodajala 1 kg po 40 vin., paradižniki 1 kg po 40 vin., stročji fižol 1 kg po 40 vin. in hruške 1 kg po 80 vin. Naval okoli stojnice v Šolskem drevoredu je bil velik in je bilo vse naglo razprodano.
Pohod peleoa dragonskega polka v visoko oororje Gozdnih Karpatov.
Dne 7. januarja tega leta ob pol osmih zjutraj sta dobila dva eskadrona dragonskega polka štev. 5. v Lazescsi-no povelje, s po enim bataljonom pehote čez višini Vrh d o b r y (1238 m) in K u k u 1 (1542 m) kot sporočevalni oddelek. 5. eskadron, ki je bil na čelu, je pridirjal naprej do nekega znamenitega železniškega prelaza, od koder sc jc steza zdržema dvigala navkreber. Čez malo časa smo ob vznožju Vrha clc-brega dospeli do selišča, kjer smo raz-jahali. Tu so nam po opetovanem vpraševanju civilne osebe pokazale pravo smer. O kaki stezi, manj pa še o poti ni bilo niti govora, ker je že ob vznožju gore bil pracej debel sneg. Pred odhodom mi je dal eskadronski poveljnik generalni zemljevid, in ž njega sem jasno spoznal, kako težavna naloga nas čaka.
Visoka gora Vrh debry je stala pred nami, in pričeli smo pohocl navzgor. Moštvo je vodilo svoje konje za uzde. Ritmojster grof A. jc bil vodnik in je sam vodil svojega konja. 2 njim so bili spredaj tudi ostali častniki. Imeli so najtežavnejši trud: delali so nam tir po debelem snegu. Spočetka smo gazili pol do tričetrt metra globoko j>o snegu, strmo navkreber, po gozdu. Konji so sprva tako hitro tiščali za nami, da so nam bila njih kopita vedno za petami, vsled česar je marsikdo padel. Pohod sc je vršil zelo počasi; mnogokrat je vojak s konjem vred utrujen obstal. Dostikrat smo morali čez globoke žamete, kjer jc ležalo na meter visoko snega, konji so so udirali do trebuha, in le s trudom smo jih spravljali ven. Mnogo krvavih madežev po snegu je nričalo, da so si konji odgrnili vence (svitke) kopit. Neštetokrat smo morali čez velika, podrta drevesa in druge ovire. Vojake in konje jc polil znoj. Dve uri jc trajalo, da smo prilezli na višino Vrha debrega — 1238 metrov. Ko je pričelo iti zopet v dolino, jc moštvo za vriskalo radosti, cla smo svoj cilj že, dosegli. Pustil sem jim to veselje, čeprav sem dobro vedel, da še dolgo ne bomo tam. Splezati smo imeli še na višjo goro. Moštvo in konji so bili že tako trudni, da bi se bil vsak, vkljub ledenemu mrazu, najrajši kar na mestu vlegel. Toda grozni pohod sc je moral nadaljevati.
Prekiniti moram njega nadaljno opisovanje in povedati, da za take gorske ture nismo bili niti opremljeni, niti trenirani. Preje smo celih deset dni kantonirali v Korosmezoju in od novega leta sploh nismo bili na bojišču, ker jc trebalo našim konjičem s prizana-šanjem in dobro nego zopet pomagati na noge. Sedaj so bili prestali žo velikansko trpljenje petmesečne vojne. Z Vrha debrega smo šli kvišku, potem navzdol in zopet ob grebenu naprej. Včasih smo prišli do takih strmin, da se je konjem, čeprav so bili na ostro podkovani, spodrsalo. Nam se ni godilo dosti boljše; šli smo pravzaprav mnogokrat — rakovo pot. Na golem slemenu je pihal ledenomrzel vihar in nosil žamete. Snega je bilo na mestih nakupi-čenega do dveh ali treh metrov. Odtod šele smo sc pričeli popenjati
Predno smo, skoro docela onemogli, dospeli do vrha, smo srečali ogrske obmejne straže, ki so bile tam razpostavljene. Tu se nam je dovolil daljši oclmor. Vsi smo izpraznili svoje torbe, cla se s kruhom in slanino okrepimo za vplaz, ki nas jc še čakal, kajti razun »črne« ob šestih zjutraj še danes nihče ničesar ni zaužil. Prašali smo ogrsko stražo, kako daleč je do prihodnje vasi. V slabi nemščini je vojak cenil daljavo le na 800 korakov, in sicer navkreber, potem tla smo na cilju. Žalibog je bila to pomota, kajti 800 korakov je bilo clo prihodnjega vrha, kjer je bila nameščena telefonska postaja. Davno se je bilo že zmračilo, ko smo prisopihali, skoro uničeni, do te postaje. Toda na vrhu smo bili, hvala Bogu! Dvesto korakov nižje smo prišli do druge telefonske postaje, nastanjeni v mali leseni baraki. V bližini sta stali še dve večji baraki, skoro zameteni s snegom. Krog-inkrog sam gozd ,drugega ničesar. O domnevancni selišču ne duha ne sluha. Fata morgana! Ker je bilo mnogo konj marodnih, je bil nadaljni marš izključen. Zato jc ritmojster sporočil višjemu poveljstvu, cla. je z eskadronom prispel tušem, da pa vsled globokega snega no more naprej. Večina konjev si je ogulila vence na kopitih, moštvo in konji onemogli, polog tega pa le rezervna porcija za dva dni na razpolago. Prišlo je povelje, da so konji po vodih in skupinah razvrste in jim narahljajo pod-proge. Nekoliko pozneje je prispelo povelje, cla se vtnborimo pod milim nebom Razscdlali smo konje, jih dobro pokrili ter pri vsaki skupini zanetili osreni. da bi moštvo in konji no zmrz-
nili. Za vsakega vojaka sc je skuhala po ena konzerva. Na taborišču seveda ni bilo niti bctvice sena ali slame, niti vocle, in suhljad smo morali vlačiti od daleč. Najstrašnejša jc bila prva noč. Konje smo postavili za stene snega, da bi jih vsaj pred vetrom in prepihom zavarovali, moštvo pa jc čepelo, v odeje zavito, ob ognjih. Vkljub vsemu temu pa se je v groznem sneženem viharju vse treslo ocl mraza. Čeprav so bili konji dobro zakriti, so trepetali po celem životu, in zjutraj so bile plahte zmrznjene, trde kakor kost.
Ob poldcvetih zvečer jc prispel 6. eskadron z infaterijskim detašma-liorn. Kor smo imeli za vsakega konja rezervnih porcij ovsa le za dva dni, smo morali pri krmljenju zelo varčevati, namesto cla bi živali po takem naporu dobile štirikratno porcijo krme; a nismo imeli niti sena, niti slame. Ležal som na smrekovih vejah v veliki, zelo »zračni« baraki, polog plapolajočega ognja, zavit v svojo odejo. Po noči nam je grozen vihar nasipal na ležišče še snega skozi vse špranje. Rano zjutraj se ju glasilo povelje: Zascdlati! Ta ukaz pa sc je razveljavil, ker je med tem došlo naročilo, cla se imajo povrniti v ospredje samo jačje pehotno patrole, ki naj bodo v zvezi po kavaierijskih postajah. Kakih deset kilometrov dalje je vas Arzelaza. Tam cla so zbrani močnejši sovražni oddelki. Dne 28. januarja smo ostali na vrhu. Ves dan smo delali, da bi napravili za moštvo in konje boljšo zavetje, kor ,je bilo pričakovali, da ostanemo še eno noč na tem mestu. Naredili smo z lopatami v sneg globoko dupline, konjska stojišča izravnali, podrli visoka drevja ter okrog vsake konjske skupine zgradili nekako barako, ki smo jo docela pokrili s smrekovim vejevjem, da bi tako živali obvarovali pred viharjem in mrazom. Tudi moštvo si jc napravilo koče iz snega ter obložilo in pokrilo z vejevjem. Priskrbeli smo si kuriva za čoz član in za prihodnjo noč. Tako je minil 28. januar in noč, ki mu je sledila na že opisani grozni način. Opetovano sem obžaloval, da nisem imel s seboj fotografskega aparata. Slike z našega taborišča bi bile divne. 29. zjutraj so vojaki použili svoj zadnji provijant. Konjem smo na-sipali v otrobe zadnji oves.
Kaj bo zdaj! Ali moramo nazaj, ali pa mora biti moštva in konjev ocl mrazu in gladu na toj gori konec. Ko smo razmišljali o takih in enakih rcčcli, je prišlo povelje, cla se pripravimo za odhod in vsedlamo konje. Moštvo jc za-vriskalo veselja, cla bo rešeno tega groznega položaja, celo konji so se nekoliko vznemirili, kakor cla je tudi njim prav.
Ko smo sc opremljali za odhod, je prispel na vrh eskradron husarjev, ki je bil prejšnji dan prišel z juga. Huzar-ji so bili za ta pohocl clovolj pripravljeni; sedla so bila obložena z rezervnim ovsem za tri dni, razen tega pa je še mnogo, in sicer najmočnejših živali nosilo polne vreče ovsa na sedlih počez. Tudi s proviantom so bili preskrbljeni za več dni. Precl odhodom smo si segreli zadnjo konzervo; kruha ni imel nihče več. Nato smo zapustili Kukul. Spočetka jc šlo z največjo hitrostjo, ki pa se je začela kmalu sama od sebe manjšati. Zopet smo sc ustavili vsakih deset korakov. Proti domu je šlo boljše, ker jc navzdol. Na grebenu je bil tak snežni vihar, cla smo se bali, da nas no žamete. Najbolj so se nam smilili ubogi konjiči, ki so vslod strašne burje stopali hitro ter tiščali glave k nam, da bi se obranili mraza in snega, ki ga jc veter vanje suval. Čoz strme rebri so konji clrča 1 i že po vseh štirih. Mi smo zleteli navzdol kakor po drsalici. Po šeslurnem maršu smo vriskajo dospeli zopet v dolino in na cesto. Tam smo konje presedlali, in prišlo jc povelje, cla zajašemo. Tako smo bili utrujeni, cla skoro nihče ni mogel sam na konja, nego jc moral drug drugemu pomagati, da se je skobacal na sedlo. Tucli v dolini je bil liucl mraz, kajti zadnje clni jo padlo obilo snega; žamete smo videli. Ob sedmih zvečer smo bili zopet v svojih staniščih v Korosmezoju, kjer nas jc prebivalstvo nacl vse prijazno sprejelo. Še preden smo stopili v svoje kvar-tire, nam je naš poveljnik, ritmojster grof A., izrazil svojo največjo pohvalo za našo odpornost ter — »vsem svojim vrlim clragoncem častita! na toliki vstrajnosti in tako lepih uspehih«. 2e lia, pohodu navzgor je ritmojster ponosno rekel, cla mora pričakovati in jo prepričan, cla ne moro niti polovica njegovega eskadrona brez defektov in obolenja priti na to višino. Ta tridnevna, silno naporna, nepripravljena gorska tura je bil pač najhujši pohod, kar so jih dragonci petega polka v teh šestih mesecih vojne izvršili. To je nov dokaz, cla žilava moč in trdni pogum slovenskih vojakov najdalje vstrajata in vse prestaneta. Po pravici so naši dečki uvrščeni v železno 6 divizijo.

Bavarski kralj o položaju na bojišču.
Monakovo, 19, julija. (Kor. ur.) Dne 17. t. m. so bili v navzočnosti bavarskega kralja zapriseženi novi vojaki. Kralj je nagovoril čete: »Skoraj eno leto že traja vojska Nemčije, Avstrije in Turčije skoraj proti celemu svetu. Kdor sodi, da je naša moč izčrpana, se moti. Nasprotno, Pred sovražnika pridejo vedno nove sile. Tisti, ki stoje pred sovražnikom, niso izgubili poguma, marveč čakajo, da ne ostanejo v obrambi, ampak da pridejo zopet naprej. Tisti, ki sem jih pred kratkim videl, ki so tako srečni, da se na vzhodu zmagovito vojskujejo, upajo, da uvrste svojim dosedanjim zmagam še veliko novih. Ko sem bival v Galiciji, sem se prepričal, da ni le med nemškimi četami, marveč da je tudi med našimi zavezniki bavarsko ime na posebno dobrem glasu.
luriš oo Plave.
Zagrebške »Novine« priobčujejo naslednji izvirni dopis:
V strelskem jarku, 7. julija.
Na dan sv. Cirila in Metoda se začne peklenski ogenj. Že krop: 4. ure zjutraj zagrmi na nas 300 italijanskih topov. Ravno tako kakor dne 24. pr. meseca. Strah božji! Odzvanja, kakor bi se po nebu trgali oblaki. Cela gora v enem samem dimu. »Obrilo bo vso goro!« mi pravi neki vojak.
Streljanje je trajalo do treh popoldne. A že opoldne je začela napadati italijanska vojska. Razporedi se osem bataljonov. Že včeraj so nam rekli italijanski ujetniki, da bodo Italijani danes udarili z vso silo. Ali danes osvoje goro ali pa nikoli več! Toliko jih je kot mravljincev. Že so začeli prihajati na 2000 korakov. Nas je bataljon, spredaj Dalmatinci. Poveljujoči polkovnik je uvidel nevarnost in prosil za pomoč, ki jo je tudi pravočasno dobil. Na pomoč sta prišli 11. in 12. stotnija. Prispeli sta ob 2. popoldne, ravno v najhujšem ognju. Razvilo se je silno klanje Italijanov. Prodrli so bili že v naše jarke. Delajo puškini kopiti, bajoneti, zobje. Ne sliši se več »Avanti, Savoya!« marveč »Ojoj, mati moja!« Naš poročnik Dančevič navali nanje s svojim moštvom kakor ris. Grozna borba tu in tam. V tej borbi pade tudi naš lev Dančevič. V srce ga je zadela krogla, a še več drugih krogel mu je prodrlo prsi. Saj so letele krogle gosto kakor dež. V eni uri je bil uničen cel bataljon Italijanov. Nadomestil ga je drugi. Tudi tega so zbili naši vojaki. Prišel je tretji, četrti, peti. Pet ljutih napadov je bilo od poldne do 1. ure po polnoči. Popolnoma poraženi Italijani si bodo dobro zapomnili dan sv. Cirila in Metoda. Poldrug naš bataljon je uničil pet njihovih! »I Dalmati, i Dalmati, ci han-no dato!« Dalmatinci, Dalmatinci so nam dali! Prišlo jc veliko italijanskih ranjencev na naše obvezovališče. Ranjenih je bilo tudi nekaj italijanskih častnikov, več pa ujetih. Veliko število njihovih častnikov je ležalo mrtvih pred našimi jarki. O moštvu niti ne govorim. Zjutraj sem rekel dr. Martino-viču: »Nikjer si ne bodo upale več naskočiti one čete, ki so včeraj naskočile!« — »Saj jih niti ni več!« Pogodil je. Včeraj je prišel eden njihovih v naš jarek. Kriči: Avanti! A vodi samo štiri vojake. Drugi so mu menda zbežali. Neki naš vojak mu zagrmi: Stoj, Avanti! Italijanski častnik naperi samokres, prepozno! Omahnil je, nogi mu je prebila krogla. Na vse strani sami ujeti Italijani — ujeli smo jih kakih 60. Pripovedujejo, da imajo množico mrtvih in ranjenih. Še huje jim bo! »Kdor na našo zemljo stopi, bo oblil ga smrtni znoj!«
Ko smo izvedeli za smrt profesorja Dančeviča, nam je bilo vsem v dno duše hudo. Mnogi ga tudi zavidajo, saj je končal svoje življenje z naravnost div-no junaško smrtjo. »Naprej, bratje, naprej naši!« Italijani so bili namreč prodrli v naše jarke. Ali bolje: v bivše jarke! Kajti o jarkih ni bilo sedaj niti sledi več. Od granat raztrgana vsa zemlja, a naš vojak, z jarkom ali brez njega, nikdar ne omahuje! Kar je namenil storiti, to tucli izvede. Zanaša se na božjo pomoč in svojo puško. Podnevi težko da hi ga prevaril kak strel. Naj le zopet skušajo priti Italijani! Dobili bodo batine kakor doslej. Junaki so v lučanju granat, no, zmanjkalo bo tudi njih! Pokoj ti večni, Dančevič!
Stromtioli Uluva.
Lugano, 19. julija. (K. u.) Italijanski listi poročajo: Ognjenik Stromboli zelo deluje. Po njegovem severozahodnem robu se skozi S dni neprestano izliva Java. Izbruhe spremlja močno bobnenje in pepelnat dež.
(zdaja konzorcij »Slovenca«.
SLOVSTVO.
Ljubitelj krščanske umetnosti. Iz
daja spomeniški svet lavantinske škofije v Mariboru. Urejuje dr. Avg. Ste-genšek, profesor bogoslovja. Letnik I. 1914. — Izšel je pravkar 3. in 4. zvezek z vsebino: 25 let cerkvene umetnosti v lavantinski škofiji. — Nove župnijske cerkve. — Povečane župnijske cerkve. — Nove podružnice. — Prenovljene cerkve. — Cerkvenostavbna statistika. — Lavantinski škofijski muzej. — Knjiga je polna lepih slik in skic.
Poslano.
Sklicevaje se na resnicoljubnost Vašega cenjenega lista, prosim, blagovolite prijaviti sledeče vrstice v pojasnilo radi priobčene notice v Vašem listu št. 161 „ Draginj a v Ljubljani".
Dotično tele je bilo na prodaj ljubljanskim mesarjem na domu. Dva sta je kupovala, pa jc nista kupila. Ko sem jaz prišel do posestnika, sva se precej pogodila za teleta, ter sem mu plačal tako, kakor je zahteval, ker se mi tele ni zdelo predrago. Teleta sem potem peljal v Ljubljano. Na poti mi pride nasproti mesarski pomočnik ljubljanskega mesarja vulgo „ Gadarja". Ta kupi od mene teleta že na Posavju za ccno, katero je skoraj sam postavil. Mesar Gadar je potem teleta prodal me-sariu Zajcu, ki je potem meni denar odštel. Ako je Gadar kaj dobička napravil, meni ni znano. Tele je bilo prvovrstno. Kaj tacega še nisem imel v rokah.
Kakor je iz pojasnila razvidno, so si mesarji blago sami podražili, ker niso hoteli na domu kupiti teleta.	1415
Z odličnim spoštovanjem
Naročajte »Slovenca"!
Trzin, 18. 7. 1915.
Jurij Kmetic
trgov cc.
Poslano, i
Podpisana zadruga opozarja sodavičarje, da bode sodnij-sko postopala proti onim, ki bi polnili steklenice podpisane zadruge.
m
H Pij
registr. zadruga z omej. poroštvom.
1414
Potrtim srcem javljamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri in preljubi oče, oziroma soprog, gospod
Josip Mtmfh
posestnik, trgovec in gostilničar v Podbrdu št. 13
danes po dolgi, z največjo potrpežljivostjo prestani bolezni v 65.letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, končal življenja pot.
Telo dragega nepozabnega se bo izročilo v nedeljo dne 18. julija ob 6. uri popoldne na podbrdskem pokopališču materi zemlji.
Podbrdo, dne 16. julija 1915.
Josipina Munih, roj. Košiček, soproga. — Andrej Munik; Marija Štraus, roj. Munih; Frančiška Kovač, roj, Munih; Justina Munih; otroci.
Zahvala.
Za dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda
izrekamo tem potom najiskre-najšo zahvalo.
Posebna zahvala prečastit. gospodu župniku Barletu za zadnje tolažilne obiske in vsem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku.
Žalujoči ostali.
1SANAT ORIUM • EMONA /J
||sl ZA- NOTRANLE • IN- KIRURGICNE • BOLEZNI, ffl •PORODNIŠNICA.
sijLTJUBLIJANA-KOMENEKEGA-ULICA-4 Ikj J/ SET^mm:PHmRij-D^FR.DERGANG 1|
Prodamo: več brejih krav in
štiri molzne koze. Kupimo; Plemenske prašiče in klavno živino.
Ponudbe in naročila naj se pošlje na naslov:
Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska c. 29.
špecerijske stroke, kateri je spreten in trezen, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji firma:	1386
J. KUŠLAN, Kranj (Gorenjsko),
Tvrdka Andrej LUSCHER, Podzemelj,
sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom vojaščine prostega
kateri bi vodil zanesljivo tudi sam filijalko. Plača po dogovoru. 1394
Amalija Korbar, roj. Božič naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod
posestnik, postilničar in najemnik kopališča Kolez>je
danes nenadoma za vedno zatisnil oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kopališka ulica štev. 9. na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Janeza Krstnika v Ljubljani.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
V Ljubljani, dne 19. julija 1915.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani."
Zidarji
itSSJKSllci
tCS31B*Jl
se sprejmo proti dobri plači pri stavbni tvrdki Hintz & Ullrich, Bruck ob Muri,
Gor. Štajersko.	1405
Sprejme se	1397
in ®t m t»
Ss^m Vr?-' Na - 4 Sansa
zdrav in krepak s primerno šolsko Iz» obrazbo, poštenih starišev za takojšnji nastop. Alfonz Oblak, Rudolfovo
V prijaznem trgu na Dolenjskem, pol ure od
železniške postaje	1398
se odda v najem
ker je lastnik pri vojakih
a w
3 sobe, kuhinja (štedilnik), 2 sobi za posle, z vso opravo in perilom. Pri hiši je obširno dvorišče, hladna klet, prostoren hlev in remiza za vozove. Lov in ribarstvo na razpolago. Več so izve v odvetniški pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8,
v LJUBLJANI vpisuje ves mesec julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v
Sodni ulici št. 1, I. nadstropje, desno,
Najbolje obiskovan zasebni učni zavod v Ljubljani. — Službe preskrbujejo se brez-Dlačno.	1321
P (SSf srednje sta«
r< 1? ■a	. * , , .
a rosti, ki je i že dalj časa si 11 žila v žup-
nišču, si želi službe h kakemu gospodu duhovniku. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod: «1421»,
Veliko trgovsko podjetje
išče več
(la prvovrstnih)-
Prednost imajo vešči žitne trgovine. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod naslovom : Veletrgovina - 1419.
zdrav in krepak, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme v trgovini Martin Plut v Črnomlju. Že nekoliko vajen trgov, ima prednost. __1417_______
Kupim takoj
za špecerijsko prodajalno.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod naslovom : Prodajalna - 1420.
»Katoliške Tiskarne«.
porabna za gostilniško ali kako druge obrt, se proda na prostovoljni javni dražbi dne 24. julija ob 2. uri popoldne v škofji Loki. Natanč-neja pojasnila pri c.kr. sodniji v Škofji Loki ali pa isto tam v hiši štev. 58, ____5412__
Slibič
vajen zlasti lovljenja postrvi, se tak o; sprejme. Zaslužek dober. — Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA" pod štev. 1413.
Odgovorni urednik: Joief Gostinčar, državni ooslanec*