GLASOVA anorama T Drugo dejanje »afere Profumo« KRANJ, 27. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 29 »Denise«, najnovejša naprava za raziskovanje morskega dna, je delo Francoza Jacquesa — Yvesa Cou-steauja. Pred nedavnim se je petindvajsetkrat potopila na dno Rdečega morja, da je pripravila vse potrebno za zgraditev pravega naselja na morskem dnu. Njena hitrost je 1 km na uro, poganja pa jo reakcijski motor Prvo dejanje »afere Profumo« je zaključeno. Pričenja se novo, verjetno mnogo zanimivejše in razburljivejše, kot je bilo prvo. Lepa Chri-stine Keeler je za 35 milijonov starih frankov prodala svoje spomine, ki bodo v veliki meri pojasnili, kaj vse se je v resnici dogajalo. Prav tako je napravila njena osemnajstletna kolegica, ena glavnih prič — Marilvn Rice Davies. Ta je dobila za svoje spomine nekaj manj kot njena prijateljica Christine — »samo« 32 milijonov starih frankov. Mandv, tako je njeno krajše ime, je sedaj na Mallorci na oddihu. 2ivi v najrazkoš-nejšem hotelu, katerega cene so dostopne samo najbolj premožnim. Plavolasa Mandv je izredno ambiciozno bitje. O sebi je dala silno zanimivo izjavo: »V zgodovino bom prišla in tam ostala kot moderna lady Hamilton«. Nemara resno misli, da bo šla po stopinjah te slavne ženske, ki je bila Nelsonova velika ljubezen in kasneje žena ameriškega ambasadorja. Njeno veliko ambicioznost vsekakor dokazuje to, da vsako jutro kupi vse časnike in išče v njih svoje fotografije in članke, ki pišejo o njej. V kratkem bo na Danskem posnela svoj prvi film. [ i SREČANJA Z LJUDMI - SRICANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI Toliko kot je v Kranju znanih atletov sedaj — pred prvenstvom JLA — jih ni bilo še nikoli. Eden izmed njih je tudi MARJAN ŠPILAR, slovenski prvak v metu kopja in eden najboljših »kopjašev« v državi. Našli smo ga na treningu na novem stadionu. # Kako ste zašli med atlete? Veste, to pa se je zgodilo povsem slučajno. Na zaključnem športnem srečanju učiteljišnikov so ugotovili, da skačem dobro v daljino. Potem sem skakal in skakal, toda prek 6,9 nisem prišel.« IWWI!"M" ' ......''',»',»l,'^!in!i!'''i!!iti|'''i!!H;H|U!'M'ii!n,!MI!!|ll|lll!intn!!l!!IH!l!!!llllinilUB V Bohinju se pripravljajo na »KMEČKO OHCET« Ženin in nevesta sta že izbrana Poročeni in neporočeni bodo v nedeljo odšli v Bohinjski kot, da bi si ogledali pravo kmečko ženitev, ki pa ni prava, ker ženin in nevesta stopata v zakon samo čez nedeljo — Tujci najbrž ne vedo, da sta se za letošnjo nevesto potegovala dva ženina — Novomeščan s kopjem #> Kdaj pa ste presedlali med »kopjaše«? »Tudi to se je zgodilo slučajno. Dolžina mojega prvega meta je znašala 49 m. Potem sem treniral in šlo je krepko prek 50 m. To je bilo leta 1960.« I # Kaj pa vaši uspehi? »Največji je vsekakor osvojeno slovensko prvenstvo. Vrgel sem 72,87 m. Veste, če pa sem čisto odkrit, sem še najbolj vesel, da sem na petih tekmovanjih štirikrat premagal Galica.« # Po poklicu ste učitelj. Pa nameravate to tudi ostati? »Ko bom slekel vojaško suknjo, se bom vpisal na višjo šolo za telesno vzgojo.« #) Kakšne pa so vaše športne perspektive? »C rokovnjaki sicer pravijo, da sem talent, toda letos sem imel smolo. Poškodoval sem si mišico na hrbtu, zato dvomim, da bo to leto še kaj iz mene. Mogoče drugo leto. Puške pa zaradi tega prav gotovo ne bom vrgel v koruzo.« T. POLE NEC Stari ljudski ženitovanjski običaji, ki so se v Bohinjskem kotu obdržali prav do naših dni, imajo zdaj že po pravilu vsako leto javno obnovitev pred številnim občinstvom, ki ima še skomine po ženitvi ali pa jih že več nima. »KMEČKA OHCET« v Bohinju je že stara. Prva takšna prireditev je bila v Bohinju leta 1946. Od tedaj do leta 1951 so v bližnjih vaseh zbirali gradivo, ga zapisovali in priredili za sedanji obseg. V to delo sta bila vključena »oče kmečke ohceti« Bohinjec Jeraj in Maroltova iz Ljubljane. Iz razgovora s tovarišem Jerajem smo zvedeli, da je letošnja nevesta brhko bohinjsko dekle. Za ženina pa sta se potegovala dva fanta: Stanko in Jože. Ker ženitev z dvema ženinoma v naših krajih še ni, so stvar uredili z glasovanjem. Nocoj, ko se bo stemnilo, se bodo bohinjski svatje zbrali ob vasovanju pod Skalco. Prileten bohinjski mir ob jezeru bo tako »skaljen« za dva večera smeha ia zabave. ^ezi&anie živih Milijoni vietnamskih kmetov v »strateških naseljih« — Diktatorski režim s pomočjo ameriških vojaških sil poskuša ločiti narod od osvobodilnega gibanja t Vojna v Južnem Vietnamu prihaja' do odločilne stopnje. Vsakodnevnim vestem o bitkah, ofenzivah saigonske vlade in ameriških specialnih enot se pridružujejo vesti o nemirih in demonstracijah ljudstva, ki podpira osvobodilno gibanje. Razdeljena dežela Poznavava razmer so razdelili ozemlje Južnega Vietnama na tri fronte. Prva fronta je osvobojeno ©zemlje. Le-to vodi narodnoosvobodilni odbor Vietkonga. Osvobojeno področje zavzema preko dve tretjine. Južni Vietnam meri okoli 170.000 kvadratnih kilometrov in ima 15 milijonov prebivavcev. Na osvobojenem področju je »uvedena« demokracija. Razvija se šolstvo in odprli so celo prvo fakulteto. Na nestalnih mejah osvobodilnega ozemlja so neprestani boji za vsako ped zemlje. To naj bi bila druga fronta. Tu se bitka vodi v glavnem za važnejše komunikacije v mestih. Glavno besedo imajo tukaj partizanske enote in diverzantske sile. To je tudi področje rek in njenih izlivov, močvirij, kanalov in neprehodnih riževih polj. Na tem področju ima osvobodilno gibanje velike uspehe. Ameriški dopisniki poročajo, da tu ni nikdar miru. Ko že vsi mislijo, da so uni- čili partizane, le-ti znova udarijo s še večjo silo. Proti drugi fronti je ameriško - južnovietnamsko poveljstvo napravilo vrsto načrtov. Eden izmed teh je tako imenovana »cona smrti«. Za kaj gre? Severna in zahodna meja osvobojenega ozemlja mejita na demokratsko republiko Vietnam in Laos. Tj dve državi pomagata osvobodilnemu gibanju v Južnem Vietnamu. Diktatorski režim v Saigo-nu skuša na vsak način za-treti osvobodilno gibanje. Ker niso pomagale številpe ofenzive s pomočjo ameriškega letalstva, zapori itd., so se poslužili kemijskih sredstev. Posebne enote so iz helikopterjev metale seme nekega avstralskega kaktusa. Ta kaktus zelo hitro raste. Bodice so strupene in povzročajo vnetje ali celo smrt. Vojna z rastlinami Južnovietnamski rdeči križ na osvobojenem ozemlju je poslal javnosti podatke o posledicah. Sovjetska zveza. Poljska in druge fev.ave ženevskega sporazuma so protestirale proti vladi ZDA. Zaradi posipanja kemičnih sredstev je izgubilo na stotine ljudi življenja. Prav tako je uničeno veliko živine in mnogo hektarov riževih polj. Ljudstvo podpira osvobodilno gibanje. Tega se dobro zaveda tudi diktatorski režim in njegovi pomočniki iz tujine. Postavili so posebna »strateška naselja« ali bolje rečeno neke vrste koncentracijska taborišča za ljudi. V teh »naseljih« so vsak dan upori in režim s težavo vzdržuje red. Ko je diktator Diem dobil posojilo za ta »strateška naselja« je pred ameriško televizijo razložil, za kaj bo porabil te ameriške milijone. »Strateška naselja si mi zamišljamo kot neke vrste poljedelska mesta. Te bi morale zamenjati malarična močvirja in siromašne vasi Južnega Vientama.« Ljudje se živi sežigajo Začelo se je množično izseljevanje s strašnim terorjem. In rezultat: neverjeten odpor. Po ameriških podatkih so »strateška naselja« le delno uspela. Zakaj? če hočejo krotiti ljudstvo v teh naseljih, morajo porabiti veliko vojaštva. Vojska pa je bolj potrebna na bojišču. Partizanske enote so od 1. junija 1963 osvobodile tri petine »strateških naselij«. Moč osvobodilnega gibanja se je tako še povečala. Diktatorski režim je izgubil vso podporo v deželi. Rekli so... Ni slabo, če imata dva človeka enako mišljenje, slabše je, če ima en človek dve. Bedak bedaku najlaže verjame. Smehljaj na obrazu še nikomur ni zmanjšal avtoritete. ! Nikoli ne spoznaš moškega po glasu in ženske po lepoti. Z ogledalom nikoli ne moreš skleniti kompromisa. Otroku je laže dati sto dinarjev kot en dober zgled. Eksplozija je najboljši primer, da se nekaj začne spodaj in konča zgoraj. Vedno je poudarjal, da je bila njegova življenjska pot kriva, pozabil pa je, da je bilo to pod vplivom slivovke. Bil je prepričan, da kritizirani mora prisostvovati sestanku. Zato se sam — zaradi varnosti — ni udeležil nobenega. Prjfel je do zaključka, da je že dolgo na podrejenem mestu in da mora počasi začeti misliti na napredovanje. Predlagali so mu, naj študira, s čimer se je strinjal. Pričel je študirati slabosti svojih predstojnikov. Včasih človek zjutraj zaspi in pride prepozno na delo. So pa tudi taki, ki zaspijo in pridejo prepozno z dela. Ki dolgo od te**, ko m je na aaigonski ulici neki budistični duhovnik v znak protesta broti sedanjemu režima v Južnem Vietnamu polil z bencinom, ga vpričo ljudi prižgal In fcgoreL To je bilo žrtvovanje, da bi svetovna javnost dobila pravo sliko o razmerah v tej azijski deželi, kjer vlada nasilje In zakon pobijanja. Južni Vietnam je vedno bolj podoben bojišču, U razpada kot smrdljiva riba GLOBUS Ogrožena pevka Maria Callas, znana pevka milanske Scale, se je v Parizu pritoževala nad fotoreporterji, ki se kar na lepem od nekod vzamejo in posnamejo vse njene škandale. Ko Imajo posnetke narejene, jih morajo opremiti tudi t podpisi. »Fotografi so iz mene napravili neprestano tarčo za posnetke, iz nor. Jar '; nske pa napol tigrice« lirecfe« iMŽićclk v tej vr&čini TAM, K 0 * Svež zrak ml je pospeševal korake po visokem zmrzlem snegu in omogočal pogled na dolino tik spodaj, ki se je topila v zatohli vročini. »Ni ga lepšega užitka v teh vročih poletnih dneh, kot je tura po naših gorah.« Tako mi je dejal prijatelj, stari planinec, ko sem mu povedal, da se odpravljam v hribe, že naslednje jutro sem z železniške postaje v Mojstrani krenil čez Kot v osrčje strehe Jugoslavije — Triglava. Čeprav nahrbtnik ni bil težak, pa Je pomanjkanje kondicije precej podaljšalo hojo. »Prva lastovka« Bilo je 27. junija. Vročina je močno pritisnila. Zato nisem niti malo pomislil, da gostišča še niso odprta. Utrujen s svinčeno težkimi nogami sem se s poslednjimi silami približeval Staničevi koči. Toda — nič! Koča je v popravilu in bo morda odprta šele konec letošnje sezone. Treba je bilo naprej na Kredarico. Tudi tam je sledilo razčaranje. Dom še ni bil odprt. Z menoj so bili razočarani tudi štirje nemški planinci. Meteorologi so nam sicer dali ležišča, toda — ničesar drugega, razen čaja. Razočarani smo bili tudi naslednje jutro na vrhu Triglava (čeprav ob izredno lepem vremenu), ker ni bilo ne vpisne knjige, ne štampiljke — ničesar — razen Aljaževega stolpa in lepega razgleda. Tako sem taval po Julijcih kot »prva lastovka« letošnjega visokogorskega turizma vse dni, zakaj domove oziroma koče naj bi odprli šele 1. julija. Rešilne smučke Otem mi je pripovedovala meteorologinja Marica na Kredarici. Nisem se mogel načuditi, kako je lahko človek v teh gorskih višinah vso zimo, ko smo v dolini vendar navajeni in razvajeni, da se vsak dan jezimo zaradi preskrbe mesa, kruha, solate, mleka, zaradi sporeda kino predstav, zaradi... »V jeseni si naročimo iz doline vsa živila, kar potrebujemo, in nič nam ne manjka,« je zatrjevala začudeno. Seveda nimajo svežega mesa, marveč konzerve, mleko v prahu, kruh si pečem v štedilniku in tako gre naprej. »Kaj pa če kdo zboli?« še to zimo, kot je povedala, je njen mož, meteorolog, hudo zbolel. Vročina kar ni hotela popustiti. V najhujši zimi je moral vstati z vročino nad 39 stopinj, si navezati smučke in se odpraviti v dolino. Zdravnik je ugotovil angino in se čudil. Pred leti si je meteorolog s Kredarice za las rešil življenje. Sredi zime in visokega snega je zbolel: nastopila je vročina, bolečine... Tudi zanj so bile edino rešilne smučke. Z veliko težavo se je spuščal proti dolini. Brž so ga odpeljali v Ljubljano in s takojšnjo operacijo slepiča za las preprečili najhujše. Na julijskem snegu Ietošnja sezona visokogorskega turizma se je začela ob izredno velikih količinah snega v teh krajih. Obširne površine nad 2000 metri višine so v snegu. Hoja po teh snežiščih je v glavnem še lepša, prijetnejša in tudi fizično manj naporna. Vse kotanje in skale pokriva visoka ravna snežna odeja. Cele ure hoda je samo sneg. Paziti je treba le na strmih plaziščih, zlasti če se končujejo s prepadi. »Ali mi lahko poveste . . .?« Tako sem spraševal po kočah in domovih, kjer sem že našel odprto. Spraševal sem o urah hoje, če so poti zavarovane, kako je s cvetjem, spraševal o imenih okoliških vrhov in podobno. Skratka, poklicno sem bil radoveden, da bi videl sposobnost informiranja tega osebja. V kočah pod Bogatinom, na Kom-ni, na Planiki in drugod so bili odgovori kar »zadovoljivi«. Predrago in prepoceni Tako bi lahko dejal o cenah. Kljub mnogim olajšavam so dragi prenosi drv in vsega v te višine vzrok za dokaj visoke cene. Človek se le težko »izvleče« izpod 1500 dinarjev dnevno. Zato so v nekaterih kočah zadnja leta vsaj ob glavnih sezonah kuhali posebne enolončnice, ki se jih poslužujejo zlasti skupine mladinskih oziroma šolskih izletnikov. Tudi za letos je predvideno, da bi morale vse koče kuhati take enolončnice, katerih cena bi morala biti nekje od 30 pa največ do 150 dinarjev za večjo porcijo. Za nekatere goste pa je to, kot je videti prepoceni. Ta občutek sem imel, ko sem se v koči na Doliču srečal s skupino gostov iz Italije. Za večerjo je bila neke vrste primorska »mineštra«. Gostje pa skoraj niso mogli plačati. Imeli so same modre pettisočdinarske bankovce — pripravljeni, da bodo tod »cene« izredno visoke. Igra z življenjem Pred leti ob hoji čez Julijce smo se zgražali, kako je neki strasten planinec s svojo ženo nosil na hrbtu svojega nekaj mesecev starega otroka in povsod vpisoval: najmlajši obiskovavec itd. Kakšno doživetje je bilo to za takega otroka razen možnosti, da se prehladi, zboli, da ni imel rednega počitka itd. .., ,„„..,.„ Lani pa sem srečal v Julijcih skupino mladih delavcev z Jesenic, ki so ob enodnevnem nedeljskem izletu prišli na Triglav z nizkimi koničastimi čevlji brez vsake opreme, »če bi se dalo, bi se pa vrnili«, so rekli. Toda največkrat je to prepozno, takrat, ko že morajo klicati reše-vavce iz doline. Upravnica na Doliču je ondan povedala, kaj je bilo lani. Skupina neizkušenih izletnikov z desetletnim fantkom je iz Vrat krenila po Bambergerjevi poti. Nekje v skalah so obtičali. Niso mogli naprej. Dobila jih je tema. Vso noč so prebedeli v neki luknji. Naslednji dan so jih našli drugi, jim pomagali in jih spravili na Dolič. Bili so tako prestrašeni, da so samo spraševali, katera pot v dolino je najvarnejša. Tako se včasih ljudje igrajo z življenji, zakaj vsako precenjevanje svojih moči je v takih krajih lahko usodno. Zlasti še, če obiskov avci niso tehnično in fizično vsaj malo pripravljeni na to. Neprodano blago (i e govorimo o »prodanih^ turističnih zmog-i ljivostih, potem je treba reči, da v tem turizmu ostaja preveč neprodanega. Leaio gre prek Julijskih Alp približno do 6 tisoč obiskovavec'.. Lani je bilo na primer vpisanih na Planiki 4650 oseb. Glavna sezona je zelo kratka največ avgusta meseca. In vendar so tam dokajšnje zmogljivosti. Lepo je opremljen dom na Kredarici, pa tudi vse ostale koče in domovi. Med našimi kolektivi pa je premalo znano, kaj te zmogljivosti ob izredno lepih prirodnih pogojih lahko pomenijo za rekreacijo delovnega človeka. Prav tako velja to za inozemske potovalne agencije. Morda bo drugače, ko bo, kot obetajo, narejena žičnica s Krme pod te vrhove in bo ta lep. in malo znani del domovine lažje dostopen. KAREL MAKUC Planinski svet s svojinu lepotami privablja vsako leto večje število ljubiteljev naših gora K zobozdravniku brez strahu Kako zdraviti zobe brez bolečin, je že staro vprašanje. Na Češkem skuša odgovoriti nanj podjetje »Chira-na«, ki izdeluje medicinske instrumente in opremo za bolnice in ordinacije. Veliko teh izdelkov je morala CSR še pred kratkim uvažati, danes pa gredo, prav nasprotno, njeni izdelki po vsem svetu. Eden najnovejših proizvodov »Chkane«, za katerega vlada v tujini izredno zanimanje, je »Chiromat 518« — priprava za plombiranje zob brez bolečin. Najprej razmislimo, zakaj pri plombiranju nastopijo bolečine in kakšen je način delovanja novega aparata, ki te bolečine odstranjuje, točneje rečeno — jih naredi znosnejše. Bolečina pri plombiranju nastane zaradi zagrevanja in pritiska. Princip delovanja te nove naprave je v tem, da ima posebno majhno turbino, ki doseže ogromno hitrost — tudi do 300.000 obratov v minuti, obenem pa bolni zob hladi z zrakom ali vodo. Pri delu s to zračno turbino »Borden Airotor«, je treba uporabljati igle iz trdih kovin, morebitno tudi diamantne. Takoj ko začne zračna turbina delovati, se tudi hlajenje avtomatično vključi, kar — skupaj z izrednim številom obratov — znatno zmanjša čas, ki je potreben za zdravljenje zoba. Vse to pomeni za pacienta veliko olajšanje. Pripravo »Chiromat 518« že serijs-ko izdelujejo in jo postopoma uvajajo v zobne klinike, domove ljudskega zdravja in tovarniške ordinacije po vsej Čehoslovaški. U V petih minutah od drevesa do hloda V ZDA so skonstruirali poseben stroj za hitro podiranje drevja in njihovo obdelavo. Stroj poseka drevo nad korenino, odstrani veje in razreze steblo na manjše dele. Stroj — upravljata ga dva delavca — poseka, poveže in zloži 57 kubičnih metrov drv v osmih urah. Štirikrat hitreje, kot bi to naredila dva delavca s sekirami in žagami. Ta stroj je pravzaprav traktor s pogonom na vsa štiri kolesa. Ogrodje je sestavljeno iz dveh delov, ki se lahko premikata posamezno. Nož za rezanje lahko poseka drevo do premera 48 cm. Potem poseben vzvod dvigne drevo in ga položi pod pripravo, ki poseka veje. Končno pa ta stroj poveže 3,9 kub. m hlodov in jih položi na drugo pripravo, jih razreze in naloži na avtomobile. Mesto, na katerega ne more pasti niti igla Največje mesto na svetu — Tokio — ima 11 in pol milijona prebivavcev Stoletna želva V londonskem živalskem vrtu živi Marmaduke, ogromna želva, ki bi, če bi znala govoriti, lahko mnogo bolje kot kdorkoli pripovedovala zgodovino tega živalskega vrta. V 102 letih, odkar je tukaj, se je zgodilo brez števila zanimivih dogodkov, naj razburi j ivejši pa je bil za Marmaduke verjetno prihod mlade želvice v njeno kraljestvo. 115 g, kolikor tehta mlada novinka, ni prav nič v primeri z Mar-madukinimi 250 kilogrami. Slednja, vajena samote, kaže znake velikega nezadovoljstva. To so strokovnjaki pričakovali, ker želve, ki dopolnijo 100 let, postanejo nadležne in čudaške Mala vsiljivka, rojena prav tam kot Marmaduke, je stara komaj leto dni in še nima svojega imena. Rasla bo, kot vse želve, izredno počasi. Potrebovala bo najmanj deset aii petnajst let. da bo lahko kljubovala stari Mar-maduki. Med 97 mesti, ki imajo več kot pol milijona prebivav-cev, so tri, ki tekmujejo med seboj: Tokio, New York in Nemško letalstvo Na letališču Le Banget v bližini Pariza je bila pred kratkim razstava letalske industrije. Razstave se je udeležila tudi Zahodna Nemčija. Predstavila je nekaj novih modelov in prototipov. Zahodni Nemci deset let niso smeli graditi letal. Šele leta 1955 so zavezniške sile preklicale to prepoved. Najprej so delali skupno z neko francosko in ameriško tvrd-ko. Kmalu so začeli sami projektirati, predvsem potniška letala. Dva projekta sta hitro zaslovela po svetu. Ameriške, angleške in francoske tvrdke imajo monopol na letalskem trgu. Nemce tare problem, kako bi se uvrstili med te sile. Upajo, da jim bo to kmalu uspelo. Na razstavi so vzbudila pozornost predvsem letala z navpičnim vzletom. Le-ta ne potrebujejo vzletnih stez. Nadalje helikopterji — med drugim tovorni helikopter »leteči žerjav«, ki la>.ko nese breme do 8 ton. Ta helikopter je najmočnejši v zahodnem svetu. London. Zadnja tri leta je Tokio prevzel vodstvo. Tokio in New York sta bila naseljena mnogo kasneje kot London, Pariz, Berlin in druga velika mesta. Tokio so ustanovili šele v sredini 16. stoletja, New York pa v začetku 17. Tokio je postal japonska prestolnica 1. 1868 in od takrat pa do leta 1960 se je število prebivavcev osemkrat povečalo. V pičlih šestih letih, od 1924. do 1930. leta, so na mestu, kjer je stalo naselje lesenih hiš, ki jih je uničil potres I. 1923, zgradili moderno mesto iz jekla in betona. Močno tokijsko industrijo z okoli' 50.000 tovarnami, so zgradili zaradi zelo ugodnega zemlje-, pisnega položaja mesta. Tč tovarne so pritegnili v mesto toliko prebivavcev, da se ima Tokio za najgosteje naseljeno mesto na svetu, ker živi v njem 11,370.000 prebivavcev na 578 km2, medtem ko v Londonu živi na 1800 km3 »samo« 8,220.000 prebivavcev. Tokio je tako gosto naseljen,' da Japonci v šali pravijo, da nanj ne more pasti niti igla. KRATKO-ZANIMIVO Strokovnjaki o vodi Strokovnjaki v Angliji so s pomočjo posebnih registrov ugotovili, da se nivo vode v vodnjakih često menja. Menijo, da je to posledica številnih nuklearnih eksplozij. Krvna zrna Krvna zrnca imajo premer 1,5 tisočinko milimetra. Glede na to, da je v človeškem telesu okoli 25 bilijonov krvnih zrnc, bi — če bi jih postavili enega na drugega — dobili stolp, visok prav gotovo 40.000 km. Pingvini Pingvini na Antarktiki živijo v velikih jatah. Njihove kolonije štejejo često tudi do 400.000 ptic. Strela Strela udari večkrat v drevo s hrapavo skorjo kot pa z gladko. To pa zato, ker se hrapava skorja lažje prepoji ~ J"~^*n in iako bolje prevaja električni tok. Jožetov „srebrni" let nad Kara-vankami Mogočnih kopastih oblakov nad Karavankami številni kopavci tistega vročega dne prav gotovo niso bili tako veseli kot jadralni piloti, ki so se prav takrat mudili na le-škem letališču. Vreme pa je občudoval tudi JOŽE FON iz bližnje tovarne, že se je hotel pomiriti s tem, da bo počakal na konec dela, ko se je nenadoma odločil hi delovodjo prosil za dopust. Odbite! je na letališče. Upravnik Silvo mu je že od daleč vpil, naj se pripravi. »Vaja« je bila hitro nared. Jože si je oprtal padalo, Janez pa je sedel na predpotopni traktor in vse skupaj odvlekel na start. Letalo so .pripravili in Jože se je usedel v dokaj prostorno kabino »Vaje« in še enkrat preizkusil krmila. Tudi vlečno letalo »Kurir« se je že postavilo na svoje mesto. Prijatelji so priklopili vrv, nato pa je Jože dal znak, da je pripravljen. Motor vlečnega letala je zahrumel in »Vaja« je zdrsela po travnati pisti. Hitro je bila v zraku, hitreje od »Kurirja«. Jožetovi gibi so bili skoraj avtomatični. Razmišljal je o vremenu. Pogoji so bili pravzaprav idealni za osvojitev srebrne jadralske značke. Premetavanje, ki j« z višino postajalo vse hujše, ga je predramilo. Poglobil se je v let. Ko mu je Silvo v »Kurirju« pomahal s krili svojega letala, je brez pomisleka povlekel za ročico in vlečna vrv je odpadla. Ostal je sam, brez pomoči in energije vlečnega letala. ftMoral si je pomagati z znanjem, izkoristiti je moral močne vzgornike. Sv. Peter nikoli ne odreče pomoči Ietavci sicer niso prazno verni, toda če ter-mike ni nikjer, je nad Sv. Petrom. Tudi Jože je bil prepričan, da jo bo tam našel, zato je tja usmeril nos svoje »Vaje«. Gledal je variometer (instrument, ki kaže dviganje ali spuščanje) in čakal. Sv. Peter se tudi tokrat ni izneveril. 1 m/s dviganja, 2 m/s — ni bilo zaman. Jože je »Vajo« veselo zavrtel. Višina je vztrajno rasla in v dobre pol ure je bil že nad 1500 metrov. Odločil se je, da bo letel nad Sto-lom. Povečal je hitrost na 100 km in drsel pod ogromen oblak nad Stolom. Kar zapiskalo je, ko Se je znašel v njegovem močnem vzgorniku. Kazavec na variometru je kar poskakoval. V kratkem se je znašel na samem vrhu tega očaka, od koder je užival lep razgled na Koroško. Dva graničar j a sta mu pomahala v pozdrav in pes, ki ju je spremljal, je razposajeno zalajal. Jože pa je vriskal od veselja. Višino za srebrni »C« je že imel. Se 50 km preletim in ostanem v zraku pet ur, pa bo srebrni »C« dokončno moj«, tako je premišljeval. Znamenje v Belcah SStola je »Vajo« usmeril proti Golici in Kepi. Med potjo je še nekajkrat zaokrožil. Ni se upal igrati s pridobljeno višino, zakaj moral je najti vas Belce, kjer mu bo prijatelj Andrej postavil znamenje. To znamenje bo moral razpoznati, saj mu bodo le na ta način priznali let petdesetih kilometrov. Brez težav ga je našel in ga vpisal v beležnico. Nato se je obrnil. Tokrat je bil cilj Krvavec. Oblaki, ki so lebdeli nad Karavankami, so ga spravili v dobro voljo. Vedel je, da ne bo imel posebnih težav do Krvavca. Letel je naravnost in užival. lep fadravčev razgled Spet je bil nad Stolom. Hitro pa ga je zapustil, kot da bi ga bilo strah njegove odsekane severne strani. Kmalu se je zna šel nad Dobrčo. Videl je turiste, ki,so mu mahali z rdečimi rutami. Tudi on jim je pomahal — samo ne z roko, pač pa s krili. Ni imel časa krožiti nad njimi. Kriška gora je bila še daleč. Razgledoval se je in užival v tišini, ki ga je obdajala. Bil je sam z »Vajo«, ki je z nežnim piskanjem rezala zrak. Občudoval je Tržič. Videl je kopavce na novem kopališču. Skoro nevoščljiv jim je bil. Ko je letel nad Kriško goro, je prepeval in planincem ob koči zavpil v pozdrav. Niso ga slišali. Toda ob pogledu na višinomer se je skoraj zdrznil. »Treba se bo pobrati,« si je pomislil. Polen upanja je odjadral k Storžiču in zakrožil. Sprva so se metri le počasi nabirali, potem pa vedno hitreje. Mimogrede je opazil dva planinca, ki sta se v pripeki vzpenjala na Storžic. Gotovo sta mu bila nevoščljiva navidezne lahkotnosti njegovega vzpenjanja po nevidnih stopnicah vzgorniKov kumulusa nad Storžičem. Od tam se je usmeril na Krvavec. Tudi tam ga je čakal znak. Se tega je vrisal. Toda — glej — smolo. Mogočne kope oblakov so kot nalašč ob njegovem prihodu nad Krvavcem razpadle. Nikakor se ni mogel vzdigniti. Tam nekje daleč je videL kako se veča kumulus. Bilo je pred Šmarno goro. Ni dosti pomišljal. Z dobrimi 100 km se je zapodil tja. Gledal je samo, kako kazavec višino-mera vztrajno drsi navzdol 500 m, 400 m — končno, kazavec je obstal, tisti na variometru pa poskočil. Zavrtel je, da je bilo veselje. Dolgih sedem ur Spet se je vrnil na Krvavec in od tam prek Grintavca in Končne letel nad Storžičem. Vse je šlo po sreči. Bil je izreden dan. Ko je zopet prijadral na Stol, je minilo že 6 ur. odkar je vzletel. Čeprav ga je že vse bolelo, se Jožetu na zemljo še ni mudilo. Še kako uro je jadral in užival lep pogled na Karavanke. Težko prifakovane brce Ko je prijadral nad letališče je bila ura že T Zakrožil je, nato ,pa izvlekel zračne zavore in se spustil na predpisanih 150 m, napravil desni šolski krog in pristal. Prijatelji ja-dravci so ga že čakali. Slutili so namreč, da je osvojil srebrni »C«. Jože je zlezel iz kabine, se nekoliko »pretegnil«, ko je nenadoma od zadaj priletela brca. Nato pa še ena in še ena . .. Pet jih je bilo. Jože pa se je srečen smejal, kajti prijatelji so mu prav z njimi na letavski način čestitali k njegovim trem orlom na modre™ polju, ki jih bo odslej obdajal še sfebrni venec,— Tone Polenec Radijski spored OD 27. JULIJA DO 2. AVGUSTA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5.05, 6.00, 7., 8., tO., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 82., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA, 27. julija 8.05 Poštarček v mladinski | glasbeni redakciji 8.35 Na harmoniko igrata Harrv Mooton in Yvotte Horner 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel 9.45 Romantični trio za klarinet, violončelo in klavir 10.15 Od popevke do popevke 10.35 Simfonietta 10.55 Vsak dan nova popevka | 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 13.30 Za razvedrilo in oddih 14.05 Z našimi opernimi pevci 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo NEDELJA, 28. julija 15.15 Zabavna glasba 15.30 Koncert za violončelo in orkester v D-duru 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Pianist Pepe Jaramilo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače ... 20.20 Tajno lovsko društvo 20.57 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v sobotni- večer 19.30 Klarinetist Igor Karlin 20.45 Operne melodije 22.15 Jazz na koncertnem odru 8.00 Mladinska radijska igra — Radovedni slonček 8.40 Deset minut z otroškim pevskim zborom ■ RTV "Ljubljana 8.50 Suita za glas in violino 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 10.00 še pomnite, tovariši... 10.30 Trije glasbeni pejsaži 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Zabavni intermezzo 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Operni koncert 15.15 Trikrat pet 15.30 Danes popoldne 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Številnim zvestim poslušavcem domačih napevov 20.40 Orkester Wal Borg 20.50 športna poročila 21.00 Popotovanja velikih skladateljev 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Glasbena medigra 23.10 Skupni program JRT — studio Ljubljana DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 1430 Sopranistka Elisabeth Schvvarzkopf in ' baritonist Dietrich Fischer-Diskau v sporedu Hugona Wolfa 15.15 Trikrat petnajst 16.00 V okolju Latinske • Amerike 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Sto let popevke 20.45 Trobenta koncertira 21.02 Pisan spored zabavne glasbe z domačimi in tujimi solisti in ansambli 22.15 Komorna soareja jugoslovanske glasbe PONEDELJEK, 29. julija 8.05 Pri vodnjaku na gori 8.30 Plesna orkestra Jerry Mongo in Enech Light 8.55 Za mlade radovedneže — Velika raziskovanja 9.10 Glasbena oddaja za otroke 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov 13.30 Za oddih igrajo veliki zabavni orkestri 14.05 Morda si želite to poslušati...? 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod — Tebi nič, meni nič 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke .18.00 Aktualnosti doma in v svetu * 18.10 Zvočna panorama 18.45 Na mednarodnih križpotjih TOREK, 30. julija 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vsakemu svo|e 20.45. Kulturni globus 21.00 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Od popevke do plesnih ritmov DRUGI PROGRAM 19.05 S tujih opernih odrov 19.45 Simfonični poem 20.15 Intermezzo z vokalnimi solisti zabavne glasbe 20.45 Zabavni kaleidoskop ČETRTEK, 1. avgusta 8.05 Arije in dvospevi 8.35 Ansambla Al Priče in Page Cavanaugh 835 Počitniško popoM/nr je od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 9.40 Popevke ulice 10.15 Ljubiteljem operetnih melodij 10.35 Iz nemške in avstrijske renesanse 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Poenostavljeno izvajanje gozdarskih predpisov v občini Radlje ob Dravi 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.38 Prizor iz opere »Porgi in Bess« 13.30 Popoldanski počitek ob zabavni glasbi 14.05 Po dragih krajih 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas SREDA, 31. julija 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Dvajset minut ob zabavnih melodijah 2020 Radijska igra — Ruska ruleta 21.15 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT - studio Zagreb 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku DRUGI PROGRAM 19.05 Poje zbor Berlinskega radia pod vodstvom Helmutha Kocha 1935 Instrumentalni ansambli zabavne glasb 20.04 Godalni kvartet št. 4 20.45 Ciklus pesmi za bariton in orkester 21.05 Banjo in kitara* (melodije ameriških prerij) 21.30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.00 8.05 Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška 835 Sedem popevk za sedem pevcev 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.35 Zabavna glasba na tekočem traku 10.15 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Agromelioracije šotnih tal 12.25 Domači napevi za prijetno Opoldne 12.45 Skladatelji iz Bosne in Makedonije 1330 Plošča v ploščo 14.05 Puškinovi junaki na opernem odru 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 1535 Simfonija za veliki orkester z obligatno kitaro PETEK, 2. avgusta 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sovjetski violinisti 1737 Igra zabavni orkester Perey Faith 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Ray Martin 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za violino in klavir 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana 23.05 Zabavni intermezzo 2320 Skupni program JRT — studio Beograd DRUGI PROGRAM 19.05 Iz minulih jugoslovanskih festivalov popevk 20.00 Druga simfonija 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti 8.05 Iz starejše slovenske glasbe 827 Prvi jutranji ples 8.55 Pionirski tednik j 925 Petkovo koncertno dopoldne 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 1035 Naš podlistek — Strah se plazi po močvirju 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Kako zatiramo hišno gobo 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Igra Pihalni orkester LM 1330 Odmevi z Balkana 14.05 Vedre in poskočne 14.35 Ciklus Chopinovih etud 14.54 V baladnem slogu 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavna glasba 15.40 Novi posnetki APZ pod vodstvom Lojzeta Lebiča 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zvočna panorama 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Majhen koncert mladinskih pevskih zborov 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 20.30 Griegovi večeri 21.00 Hammond orgle 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Zadnji ples pred polnočjo 22.50 Literarni nokturno 23.02 Skupni program JRT — studio Ljubljana 23.40 Skupni program JRT — studio Ljubljana DRUGI PROGRAM I 19.05 Veliki prizori iz romantičnih oper i 20.00 Med deli Johanna Sebastiana Bacha 20.45 Petnajst minut z majhnimi zabavnimi ansambli 21.00 Drugi Concertino za klavir in godala 21.15 Zabavna glasba 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 kino Stražišče »SVOBODA« Kranj »CENTER« 27. julija i tal. barv. CS film OSVAJAČ MARACAIBA ob 18. in 20. uri, premiera angl. CS filma KROG PREVARE ob 22. uri 28. julija ital. barv. CS film OSVAJAČ MARACAIBA ob 16., 18. in 20. uri 29. julija premiera ital. filma VOJNA SE NADALJUJE ob 18. in 20. uri 30. julija premiera ital. filma VOJNA SE NADALJUJE ob 18. in 20. uri 31. julija premiera ital. filma VOJNA SE NADALJUJE ob 18. in 20. uri Kranj »STOR2IC« 27. julija nem. barv. film JAZ NISEM KAZANOVA ob 18. in 20. uri 28. julija domači film SAŠA ; ob 10. in 18. uri, nemški barv-i ni film JAZ NISEM KAZA-1 NOVA ob 16. in 20. uri 29. julija ital. barv. CS film OSVAJAČ MARACAIBA ob 18. in 20. uri 30. julija ital. nem. CS film MARINA ob 18. in 20. uri 31. julija ital. nem. CS film MARINA ob 18. in 20. uri „ Letni kino »PARTIZAN« 27. julija ital. barv. CS film DANAŠNJA DEKLETA ob 20.30 l 28. julija kino predstava odpade 29. julija ital. nem. CS film MARINA ob 20.30 30. julija angl. CS film KROG PREVARE ob 20.30 31. julija kino predstava odpade, j Koroška Bela norveški vistav. 27. julija ital.-nem. CS film 27. julija MARINA ob 20. uri film LINE 28. julija ital.-nem. CS film 28. julija angleški barvni MARINA ob 16. in 20. uri,! film OBOROŽENO ROPA-nem. barv. film JAZ NISEM NJE KAZANOVA ob 18. uri ! 29. julija italijanski film 31. julija angl. CS film UBIJAVEC KROG PREVARE ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 27. julija slovenski NOČNI IZLET ob 2030 28. julija slovenski NOČNI IZLET ob 17. uri film film Naklo 28. julija ital.-nem. CS film DANAŠNJA DEKLETA ob 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 27. do 29. julija avstrijski barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU 30. do 31. julija norveški vistav. film LINE 1. do 2. avgusta francoski film USODE Jesenice »PLAVŽ« 27. do 28. julija italijanski film UBIJAVEC 29. do 30. julija avstrijski barvni tilm PRI ČRNEM KONJIČKU 1. do 2. avgusta norveški vistav. film LINE Kranjska gora 27. julija angleški barvni film OBOROŽENO ROPANJE 28. julija norveški vistav. film LINE 31. julija UBIJAVEC italijanski film Kropa 27. . julija ameriški film SREDI NOCI ob 20. uri j 28. julija ameriški CS film SREDI NOCI ob 20. uri 28. julija ameriški CS film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 17. in 20. uri 1. avgusta argentinski film VODJA BANDE ob 20. uri Ljubno 27. julija italijanski film VOLARE ob 20. uri 28. julija italijanski film VOLARE ob 16. uri Duplica 27. julija francoski barvni vistav. film KOSILO NA TRAVI ob 20. uri 28. julija francoski barvni vistav. film KOSILO NA TRAVI ob 15., 17. in 19. uri 1. avgusta ameriški barvni CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri turistični ' informator V BOHINJU so zasedeni vsi hoteli, v zasebnih sobah pa je prostih še 15 postelj, medtem ko je v hotelu Crna prst v Boh. Bistrici 35 prostih ležišč. Za jutri napovedana »Kmečka ohcet« je preložena za nedoločen čas zaradi žalovanja ob nesreči — potres — v Makedoniji. Temperatura jezera je 20" C. prostora v hotelih in v zaseo-V Kranjski gori je dovoij nih sobah, medtem ko je v Gozd Martuljku vse zasejano. Na Vršiču je zaseden Mostarski dom, medlem ko >a Erjavčeva koča zasedena v soboto, 27. julija. V osta;ia domovih na Vršiču je še nekaj prostih poste!j. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih sobah, medtem , ima planinska koča v Tamarju na razpolago samo skupna ležišča, dostop ui» koče je možen tudi z razn-mi motornmii vozili. V domu pod Golico nad Jesenicami in v domu na Črnem Vrhu je še dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v Žirovnica 31. julija jugoslovanski CS Tržiču, Podljubelju, in v pia- POT ob film film 27. julija madžarski MAJSKE SLANE 28. julija francoski ZAUPNIK TEH ŽENA 31. julija avstrijski barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU film NEVARNA 18. uri 1. avgusta jugoslovanski CS film NEVARNA POT ob 20. uri 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —■ s področja poljedelstva-Program storitev zavoda iv letošnjem letu 1225 Domači napevi za prijetno opo\dne ■ 12.45 Poje Akademski oktet 1035 i&s podlistek — \ pod -vodstvom Sama 8.05 Opera in balet 8.55 Otroške razglednice 9.10 Glasbena oddaja za cicibane 925 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Dve skladbi Mihaela Rožanca 10.30 Človek in zdravje 10.40 Izraelske pesmi poje Nehama Haendel 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Perspektivni razvoj potrošnje mesa 1225 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Ljubljanski oktet z novimi posnetki 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Giacomo Puccini: Manon Lescaut 22.15 Melodije od tod in ondod 22.50 Literarni nokturno ' 23.05 Sopranistka Maria Stader zapoje štiri pesmi 23.19 Večerni ples DRUGI PROGRAM 19.05 Zabavni zvoki televizija po predvidenem programu RTV Ljubljana z dne 26. julija 1963. SOBOTA — 27. julija 12 soda 'saVjvvca. 1330 Solisti ljubljanske opere pred mikrofonom 193:5 SPev'i 12 Brazilije ,lflr _ . ... . . i 20.00 Igrajo veliki zabavni 14.0, Z melodijami okrog £kestri jugoslovanskih sve a \ radijskih postaj \ 1435 Novosti iz fonoteke » . 20.« Med vzporedniki m \ Wavvr m \ poldnevniki - pišan » 15.15 TLabavna glasba \ spored zabavne glasbe RTV Zagreb 19.15 Oddaja o turizmu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 S kamero po svetu RTV Beograd -21.00 »Požuri momo za lada!« — spored narodnih pesmi in plesov RTV Zagreb 2130 »Istra« — reportaža RTV Ljubljana 22.00 Zgodba za odrasle iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 2230 Poročila \ NE.DE.L3A — 28. julija \ RTV Beograd 10.00 ¥Lmeti*jska oddaja RTV Beograd 17.30 Mikrofon je vaš — prenos javne zabavne glasbene oddaje iz Vrnjačke banje -RTV Beograd 19.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 19.45 »Avtocesta 1963« — filmska reportaža RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja RTV Ljubljana 20.45 »Moderna devica« — fran -italijanski umetniški film RTV Zagreb 22.15 Poročila PONEDELJEK — 29. julija RTV Zagreb 21.45 Poročila TOREK — 30. julija Ni s p o f ed a ! SREDA — 31. julija RTV Ljubljana 19.30 »Naši sončni dnevi« oddaja za otroke RTV Beograd ; 20.00 TV dnevnik RTV Beograd I Tedenski športni l pregled \ RTV Zagreb - 20.45 »Obsojenec \ Pikv/icktona —» \ komedija RTV Ljubljana 1930 TV obzornik RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.45 Nastop folklornega ansambla iz Sovjetske zveze »Lezginka« RTV Zagreb 21.45 »Istrske freske« — dokumentarni film o srednjeveških istrskih freskah RTV Ljubljana 22.00 »Ali obstaja tragedija sarajevske čaršije?« 1 RTV Zagreb 22.15 Poročila CUTRTloK — 1. avgusta RTV Beograd 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana 2030 Nastop folklornega ansambla iz Romunije »Rapsodija« RTV Beograd 21.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.45 »Vostaniti« — oddaja studia Skopje posvečena 60. obletnici Ilindenske vstaje RTV Ljubljana 22.00 Potovanje na streho sveta — reportaža iz serije Ekspedicija RTV Zagreb 2230 »Ekran na ekranu« RTV Zagreb 2330 Poročila PETEK — 2. avgusta Dovje 27. julija francoski ZAUPNIK TEH ŽENA 28. julija madžarski MAJSKE SLANE španski barvni LJUBEZNI ob španski barvni RTV Zagreb 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 »Noč v Košutnjaku« druga zabavna glasbena oddaja iz cikla Poletne noči RTV Beograd 21A5 Poročila Radovljica 27. julija ! film GREH i 18. uri I 28. julija film film GREH j 16. in 20.30 30. julija ital. revijski barv. film AMERIKA PONOČI ob 20. uri 1. avgusta avstrijski barvni 31. julija ital. revijski barv. film PRI ČRNEM KONJIC- film AMERIKA PONOČI ob KU i 18. in 20. uri film ninskih domovih pod Stor-žičem in na Kofcah. V domu na Krvavcu je dovolj prostih postelj. Dom na Jezerskem je zaseden do 5. avgusta. Prav tako je zasedena tudi večina zasebnih sob. Na Jezerskem bodo imeli v soboto zvečer ples pri Planšarskem jezeru. V Češki koči je 30 prostih postelj. V gostišču LJUBEZNI ob Grad - Hrib v Preddvoru pa 8 postelj. V Kranju bodo odprli v petek, 2. avgusta 13. gorenjski sejem, ki bo odprt do 13. avgusta. V Kranju jo za zdaj še dovolj prostih postelj v hotelih Evropa ia Jelen in v zasebnih sobah. \ Blejski kamplng prostor }a z.elo obiskan. Vsak dan )e tu okoli 200 korlstnlkoT, DOM m DRUŽINA 0 MODA 0 DOM m DRUŽINA 0 MODA DOM 0 DRUŽINA 0 MODA • DOM 0 DRUŽINA m MODA Preprosta svilena obleka za popoldne je plisirana, brez rokavov in v posrečeni rdeče-črni kombinaciji Ribe v prehrani Težnja, da bi izkoristili bogastvo rek in morij, je velika. Ribe so polnovredna živila in so prepotrebna človeškemu organizmu. Da so ribe resnično zdrava prebrana, nam dokazujejo Norvežani in Japonci, ki so jim ribe osnovno živilo. Znani so kot odporni ter dobri športniki in niso zamaščeni, pač pa čvrsti. Ribe vsebujejo več beljakovin kot meso, približno toliko kot skuta, jajca in telečje meso. Razen tega vse- Mali oasveti bujejo vitamine in rudninske snovi. Mimo omenjenih pozitivnih lastnosti imajo še eno prednost: počeni so. če primerjamo ribe z drugimi beljakovinskimi živili živalskega izvora, vidimo, da so najbolj poceni. Njim sledijo jajca, nato pa meso. Pa še eno prednost imajo ribe: hitro so pripravljene. Ribje jedi so lahko prebavljive. Po njih ne občutimo utrujenosti in niti zaspanosti. Ribe lahko pripravimo s slanino. Taka jed je izdatnejša in zlasti fizičnemu delavcu potrebna. Pri nakupu rib pa moramo biti posebno pozorni. Sveža 1 morska riba ima čvrsto me- \ so, bistre izbuljene oči in vonj po morski vodi. Rib ne hranimo v polivinilastih vrečkah, pač pa jih damo v stekleno ali porcelanasto posodo in postavimo na hladno. Marsikdo ne prenese močnega vonja morskih rib. Obla-žimo ga tako, da že pred pečenjem ali kuhanjem ribe nakapamo z limoninim sokom ali vinom. Prav tako vonj omilimo, če ribe pred pripravo obložimo z zeleno aH s peteršiljem. # MADEŽI SMOLE-- Madeže smole zdrgnemo s špiritom. # MADEŽI JOGURTA Madeže jogurta posušimo, krtačimo in zdrgnemo z mlačno vodo, če madež kljub temu ostane, ga odstranimo z bencinom. MADEŽI MEDU Madeže medu toplo vodo, ki malo sode. izperemo s ji dodamo # SVILENE TKANINE Zaradi pogostega pranja izgubijo svilene tkanine sijaj. Temu se izognemo, če jih peremo v zvarku pravega čaja. Zadnji vodi, v kateri izpiramo, dodamo zmeraj malce kisa ali salmiJakovega cveta tako da barve ohranijo sve • APNENI MADEŽI Po beljenju odstranimo apnene madeže z oken, vrat, tal in s pohištva tako, da jih zdrgnemo z grobo suho krpo. Šele nato jih zrni jemo z Pranje Pranje zaves ni enostavno, saj so navadno precej velike, zaprašene in iz nežnih tkanin. Pogosto se nam med pranjem precej poškodujejo. Pred pranjem zavese najprej izprašimo. če imate se-savec, jih očistite prahu, ko še visijo na oknih. Raztrgana mesta pošijemo, prav tako pošijemo tudi vsa tista mesta, ki so nedaleč pred razpadom. Nato zavese namočimo v hladni vodi. Zavese, ki so iz umetnih vlaken, svile, čipkaste in mrežaste zavese po namakanju v hladni vodi operemo v mlačui raztopini detergenta za fino perilo. V tej raztopini zavese rahlo zaves stiskamo in premikamo. Nato jih splaknemo in ponovno peremo v raztopini detergee- . ta, potem pa jih do čistega splakujemo v mlačni vodi. j Bombažne, čipkaste in mrežaste bele zavese lahko tudi j prekuhavamo. Pri barvnih zavesah bomo dale v zadnjo vodo pri splakovanju nekaj kisa, barve se bodo s tem osvežile. Zavese lahko po pranju poškrobimo in bodo dlje čiste in nepoškodovane. Zlikamo rahlo vlažne zavese, temperaturo iikalnika reguliramo glede na vrsto materiala. Likajmo zelo previdno, da zavese ne strgamo ali preveč ne razvlečemo. VLAGANJE SADJA vodo. v katero smo kanili Za 1 liter kompota potrebu- nekaj kisa. jemo 0,75 kg breskev, % I »Na poti« je ctrok # Doba nosečnosti ali doba otrokovega razvoja pred rojstvom je bila že v starih časih obdana z mnogimi koristnimi nasveti, seveda pa tudi ni manjkalo praznega verovanja in vraž. čeprav se z njimi — posebon na deželi — ponekod še srečujemo, se jih bomo skušali otresti. Ne smemo pa pozabiti, da je v tem stanju potrebna ženi večja nega in manjši telesni in duševni napor. Začetek zdrave družine je pri zdravi materi in zdravem otroku, zato sta danes tudi oba zaščitena. Kaznivo je, če je noseča žena v tovarni zaposlena pri težkih delih. Kmečka žena pa je glede tega na slabšem, če družinski člani do nje niso obzirni, se mora ta prav tako mučiti z delom na polju in v hlevu kot sicer. Res je, da je posebno poleti težko, ko delo kliče, saj se kmečka opravila res ne morejo brez večje škode odložiti. Vendar naj skušajo drugi prevzeti nase težje delo, materi pa prihranijo le lažjega. Predvsem pa moramo skrbeti, da jo varujemo pred razburjanjem in žalostjo. 0) Kaj vse utegne škoditi razvijajočemu otrokovemu organizmu: hoja nosečnice naj bo mirna, tekanje in trde stopinje ne vplivajo dobro na otroka, prav tako je škodljivo pomanjkljivo spanje. Hrana naj bo zdrava in naj vsebuje dosti organskih in družinskih snovi. Kruh, maslo, med, vsa zelenjava, sadje, bela kava, mleko in mlečne jedi, jajca, skuta, sir — vse to je priporočljivo. Mesa ne jej te veliko, še manj pa svinjske masti, črn kruh je bolj zdrav kot bel in star bolj kot svež. Jedi naj bodo malo slane, brez ostrili začimb. Pijte dosti mleka, slatine, sadne sokove in limonado. Ne pijte pa prave kave in čaja. Kofein in tein sta premočna strupa za nežno, razvijajoče se telo. Prav tako so vse alkoholne pijače strup v tem času. 0) Umivanje je še posebno važno v tem času, Voda naj bo zmerno topla. Obleka naj vas ne veže, nogavic si ne zavezujte nad kolenom ali pod kolenom s trdo oprijeto elastiko. Nosite udobne čevlje, brez visokih peta seveda. Privoščite si dosti svežega zraka in sonca. vode, 0,20 kg sladkorja. Breskve potopimo v krop (1 minuta) in jih nato lepo olupimo. Razpolovimo jih, odstranimo iz njih koščice in jih na tesno zložimo v kozarec. Sladkor raztopimo v vodi in s sladkano vodo zalijemo sadje. Raztopina naj sega za prst pod robom. Kozarec zapremo in kuhamo v sopari 20 minut pri 90«C. Prav tako' lahko vlagamo tudi marelice, . slive, ringloje in razno drugo sadje. Vendar tega sadja ne lupimo, pač pa mu zato damo nekaj več sladkorja. Drugi način — imenovan vroče polnjenje — je tudi močno priljubljen pri gospodinjah. Očiščeno in na kose razrezano sadje skuhamo v sladkorni raztopini, kuhamo ga toliko časa, da se zmehča. Nato sadje skrbno poberemo iz tekočine in ga vložimo v čist in pogret kozarec. Na koncu prilijemo še ostalo -vrelo tekočino, da sega do roba. Kozarec takoj zapremo, in sicer patentne s pokrovčki in vzmetmi ali navadne s papirjem oziroma drugim materialom. Prireditev s plemenitim geslom Vsaki dve leti se zberejo v Moskvi filmski delavci z vsega sveta na festival, ki si je kljub svoji mladosti pridobil že zelo ugledno ime med velikimi filmskimi festivali. Moskovski festival je morda med vsemi najširše zasnovan in se odvija pod geslom: »ZA HUMANIZEM FILMSKE UMETNOSTI, ZA MIR IN PRIJATELJSTVO MED NARODI«. Udeležba na festivalu je Nodprta vsem, tudi najmlajšim kinematografijam in stalno raste: leta 1959 je bilo v Moskvi zastopanih 37 držav, leta 1961 že .65, letos pa 56 držav z vseh petih kontinentov. Bogat program Vpetnajstih dneh so zvr-teli v uradnem programu moskovskega festivala 33 celovečernih in 27 kratkih filmov, razen tega pa je bilo uvrščeno v informativno sekcijo še 80 filmov. Program festivala pa seveda ne obstaja samo v predvajanju filmov, ampak ga sestavljajo tudi številna srečanja filmskih delavcev, razprave za okroglo mizo (npr. »Film jn napredek«), obiski filmskih ateljejev, tiskovne konference, izleti po Moskvi in okolici itd. Številni znani filmski igravci — Peter Usti-nov, Danny Kave, Tves Mon-tand, Simone Signoret, Sušan Strasberg, Franeoise Ar- noul, Tatjana Samojlova in drugi, ki so se udeležili letošnjega festivala, pa so mu dali še posebno privlačnost. • Slovesna otvoritev festivala je pripadla sovjetskemu filmu »Spoznajte se, Balujev« V. Komisarževskega, iskrenemu deiu o spopadu med starim in novim v sovjetskih ljudeh (medtem ko je čast zaključitve festivala pripadla naši »Kozari«! Izven konkurence pa so prvi večer predvajali še Nannija Loja »Štiri neapeljske dneve«. Tako je bil že prvi dan v duhu gesla moskovskega festivala, obenem pa je tudi že nakazal visoko povprečno kvalitetno raven te mednarodne filmske manifestacije. Veliki in mali Seveda se velike svetovne kinematografije in dežele z majhno ali mlado filmsko produkcijo niso mogle meriti povsem enakopravno. A čeprav so bila pokazatelji kvalitete svetovne filmske ustvarjalnosti slej ko prej dela »filmskih velesil« — pa so po drugi strani »mali« nekajkrat prijetno presenetili in predvsem prinesli mnogo svežine. Tako so npr. Danci z domiselno komedijo »Draga družina« prav prijetno nasmejali (in odnesli nagrado za fotografijo). Iranci s svojim filmskim prvencem niso Fellini je na moskovskem festivalu k priznanjem za svoj novi (na sliki prizor s snemanja) film »Osem in pol« dodal še veliko nagrado tega festivala bili prav nič začetniški, prav tako pa so tudi filmarji iz ZAR pokazali veliko tehnično obvladanje medija z zgodovinskim spektaklom »Sala-din«. Kubanci so s satiro »Dvanajst stolov« duhovito priredili za domače razmere Iljafa in Petrova. Tudi Avstrijci so pokazali zanimivo delo — »Tisti, ki tvegajo«, v katerem so se lotili problema brezglavega hlepenja dela mladine po zvezdništvu in njenega moralnega izkoriščanja. Najuspešnejša med mladimi kinematografiji pa je bila po mnenju žirije se-verno-vietnamska s filmom »Ti Huaj«. Vojna tematika Sw tevilni filmi na festivalu so iz različnih zornih kotov obravnavali vojno tematiko in se zavzemali za mir. Tako ameriški predstavnik »Veliki beg« Johna Sturgesa, akcijska zgodba o neuspelem pobegu zavezniških oficirjev — ali nizozemski zastopnik »Napad« starega mojstra Paula Rothe, ki je prav tako zgodba/O pobegu. O otroku v vojni pa so spregovorili finski »Malčki«, angleški »Sammy potuje na jug« in vzhodnonemški »Gol med volkovi« (za katerega je F. Baver dobil nagrado za režijo). Film z vojno tematiko so poslali poleg nas (»Kozara«) med drugimi tudi še Indonezijci (»Toha — junak Bandunga«). Japonci in Indijci so se tokrat predstavili s sodobno tematiko: prvi z dramo dekleta, ki se poroči po volji staršev — »Zakonski krog«, drugi pa s »Pokvarjenim dekletom«, ki je bilo nagrajeno. Nagrade — uspeh Jugoslavije! Petnajstčlanska žirija, v kateri so bili med drugim Grigorij Cuhraj, Stanlev Kramer, Jean Marais in Dušan Vukotič, je podelila veliko nagrado festivala italijanskemu zastopniku FELLINIJEVEMU FILMU »OSEM IN POL« (ob posebnem pojasnilu, da so delo nagradili predvsem zaradi avtorjevih umetniških iskanj in zaradi iskrenosti njegove ustvarjalnosti). Tri enakopravne zlate medalje so dobili Bulajićeva »Kozara«, češkoslovaški film »Ker ne moremo pozabiti« in japonski »Pokvarjeno dekle«. Tri srebrne medalje pa so dobili: sovjetski »Prazna pot«, romunski »Lupen 29« in poljski »črna krila«. Tatijev učenec Pierre Ete pa je za scenarij, režijo in glavno vlogo v filmu »Oboževavec« dobil posebno nagrado »za celovito umetniško stvaritev«. Žirija filmske kritike je nagradila »Štiri neapeljske dneve«, ki so jih iz diplomatskih razlogov predvajali izven konkurence. Z zlato medaljo za »Kozaro« in s tretjo nagrado za kratki film »KRSTO HEGE-DUŠIČ« je jugoslovanski film dosegel na letošnjem moskovskem festivalu pomemben uspeh. Naša kinematografija pa se je razen tega uveljavila tudi izven festivalske dvorane: moskovska televizija je s skoraj polurno oddajo predstavila Dušana Vu-kotiča, ki je razen tega tudi v Domu filma sam predstavil svoja dela sovjetskim filmskim delavcem — Veljko Bula jič pa je sodeloval v televizijski diskusiji o filmih z vojno tematiko. Tako je III. moskovski festival za našo kinematografijo pomenil še posebno pomemben dogodek. DUŠAN OGRIZEK Mlada sovjetska igravka Maja Menglet »RENDEZ — VOUS« (Srečanje) francoskega režiserja Jeana Dellanoja je družinska drama iz krogov francoskih industrijalcev, v kateri nastopa vrsta znanih igravcev: Annie Girardot, Andre Parizzi, Odile Versov- Jean-Claude Pascal, George Sanders. »MARINA« je tiste vrste lahko prebavljiva filmska hrana, kakršne si pač poleti res tudi želimo ... Kaj bomo v filmu videli in slišali, pove že sam naslov — pojejo pa Roc-co Granata, Silvio Francesco in Rex Gildo. »KROG PREVARE« angleškega režiserja Jacka Leeja je vojni thriller, ki je celo nekaj več kot samo angleško soliden. V filmu igrajo Suzy Parker, Brandford Dillman in Harry Andre'' Franziska, popoldne Franziska se je okrog petih vrnila v hotel, potem ko se je nekaj časa sprehajala in slednjič opiavila nakupe. Pod Prokuracijami je preb^rr.la časopisne oglase, nekaj mest je bilo prostii), toda iz oglasov ni bilo moč razbrati, če veljajo iu
  • K~\l roman v nadaljevanjih'. Uslužbenec se poslovi od družine in odleti z letalom. Kamorkoli je šel — nikamor ni prišel. Karkoli je videl — ničesar ni videl Karkoli je kupil — ničesar ni-kupil. Čez dva tedna se je vrnil. Šel je k šefu in mu rjekel: — Bil sem... še sam ne vem — kje. Videl sem . .. še sam ne vem — kaj. Zahteval sem... še sam ne vem — za koliko. — Odlično! reče šef. — Samo predrago je. Plačaj jim polovico. Uslužbenec zajoka in gre spet na pot, da bi kupil.. . sam ne ve — kaj, kje, od koga, za koliko. Tedaj pokliče šefa stari modrijan in ga prosi: — Povej mi, zaka) pošiljaš ljudi... sam ne ves — kam, da ti kupijo ... sam ne veš — kaj. Razloži mi to prej, preden umrem. Od-krij mi to skrivnost in umrl bom z zadovoljstvom. Šef je trikrat globoko zajel sapo in rekel starcu: — J a, saj vsi tako delajo. MILOŠ TASIČ HOROSKOP Velja od 27. julija do 3. avgusta OVEN (21. 3. do 20. 4.) Greš na izlet s prijetno druščino, vendar se kma- j lu odločiš za v dvoje. Nekdo bo malce ljubosumen, zapraviš pa več kot sicer. V službi delaš za dva, doma pa gospodinjiš za BIK (21. 4. do 20. 5.) Odnosi z ljudmi postajajo nekoliko napeti. Brez bojazni, uspeh je odvisen od tvojih pobud, vendar varuj se hinavcev. Počitek koristno izrabi. Majhno natolcevanje naj te ne spravi v obup. Sreča v igri. DVOJČKA (21. 5. do 20.6.) Nastopilo bo ljubosumje, ki pa je najbrž posledica prevelikih zahtev do drage osebe. Slaba volja je prehodnega značaja in skrbi so odveč — prihodnji teden se bo stanje normaliziralo. RAK (21. 6. do 22. 7.) Pri delu naletiš na nepričakovane ovire, ki so posledica lastnega nepriza-devanja. Izboljšaš odnose z ljudmi v tujini; v družbi pa ne omenjaj poslovnih tegob in uspehov. LEV (23. 7. do 22. 8.) Wc$M Na obzorju spremembe — Koti nova srčna zvezda. Sprejmi morebitna povabila. Vendar se ti bo pretirana zahtevnost maščevala. Dolgoletna želja se nepričakovano uresniči. DEVICA (23. 8. do 22. 9.) ^S čustvi ni nekaj v redu. Ohrani samo mirno kri, toda pazi na besede. Ne-cdo se ob tebi razneži. TEHTNICA (23. 9. do ^22. 10.) Prizadevaj si, da zavzameš nepristransko . stališče v sporu med tovariši, čakajo te obiski in ugodne novice. ŠKORPIJON (23. 10. do ^| 22.11.) Spoznaš, da koketiranje ne prinese tramih ugodnosti. Razmišljaj o resnih in trajnih vezeh, vendar pri izbiri — previdnost. STRELEC (23. 11. do 22. 12.) Zaradi dopustnih stroškov kritiziraš delitev, osebnih dohodkov, doma te pa družinski svet kritizira zaradi neiznajdljivosti. KOZOROG (23. 12. do '20. 1.) Nestrpnost bo povzročila, da se osebni položaj nekoliko omaja. Skrbi se rešiš na plaži, vendar pazi, da ne piješ vode po sadju. VODNAR (21. 9. do Wvpk ' 19. 2.) V prijetni družbi WAm zabavaš svojo sosedo, kasneje občutiš duševno sorodnost. Ne ustraši se groženj ljubosumnih oseb; pazi na izdatke. RIBI (20. 2. do 23. 3.) Neka novica te prizadene. kT3 Skuša i doseči, da ne bodo zaradi rahločutnosti nastali nesporazumi, ki utegnejo kvarno vplivati na potek čustvenih odnosov z drago osebo. ^