r N*j*«čj| I v Združenih driavah V«Q¨eto • . • 16.00 I Za pol leta » ... . $3.00 I Za New York celo leto • $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 lisi slovenskih delavcev Y Ameriki TELEFON: CHelsea 8-1242 Intend u Second Olaas Matter September 21, 1903, at the Poet Office kt Hew York, H. Y„ eader Act of Oongreea of March 3. 1879. TSLE70H: OHelsea S—1241 No. 185. — Stev. 185. NEW YORK, MONDAY, AVGUST 9, 1937 —PONEDELJEK, 9. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PLYMOUTH TOVARNA BO ZAČELA DANES OBRATOVATI - Japonci so zapretili z obsežno vojno DELAVCI PRI VELIKEM VLADNEM PROJEKTU - GRAND COULEE -BODO TE DNI ZASTAVKALI .Stavko pri Grand Coulee najsipu bo vodil Harry Bridges. — Tekstilni delavci v Pattersonu bodo zastavkali. — V sredo bodo United Automobile Workers obnovili kampanjo proti Fordu. Unijski organizator umorjen. DETROIT, Mich., 8. avgusta. — Člani United Automobile Workers of America so odobrili danes premirje, ki so ga sklenili njihovi voditelji s Chrvslerjevo korporacijo. Na podlagi tega premirja bo Plymouth tovarna zopet začela obratovati. Jutri se bo vrnilo v Chryslerjevo tovarno in v druge tovarne, ki so v zvezi ž njo, 21,000 delavcev. GRAND COULEE, Wash., 7. avgusta. - W. Hillyer, organizator Lewisovega odbora za indu-strijalno organizacijo, je danes izjavil, da bo s Harry Bridges prevzel vodstvo štrajka pri Grand Coulee nasipu. Bridges je načelnik International Longshoremen's Association ter je svoječasno vodil stavko mornarjev in pristaniških delavcev na zapadni" obali. --Mi potrebujemo močnega voditelja, — je rekel Hillyer. — Voditelja, ki bo ljudi podžgal in jih bo znal držati skupaj. Vsledtega sem tudi na-svetoval pri nasipu zaposlenih delavcev, naj s štrajkom počakajo do konca tedna. Proglašen bi moral biti že danes zjutraj ob osmih. Dela pri Grand Coulee nasipu bodo veljala 120 milijonov dolarjev. Delavci bodo zato zastavkali, ker M. W. A. K. družba priznava le tiste unije, ki so pridružene American Federation of Labor. PATERSON, N. J., 7. avgusta. C. I. O. voditelji so pozvali na štrajk 6000 delavcev, zaposlenih v tukajšnjih tekstilnih tovarnah. Organizacija bo skušala delavcem izboljšati življenski standard in stabilizirati industrijo za delodajalce Stavkarji bodo zahtevali priznanje unije, 40 urni delovni teden, 10-20 odstotno zvišanje plač, $ 1 5 tedenske minimalne plače za pomagače in $ 18 za tkalce, starostne pravice in edinstveno 'pravico pri kolektivnih pogajanjih. DETROIT, ich., 7. avgusta. — Prihodnjo sredo bodo United Avtomobile Workers of America obnovili kampanjo proti Ford Motor Co. Organizacija bo vnovič prosila oblasti, naj ji do vole deliti propagandne letake pred ogromno River Rouge tovarno. WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. - Ce bo kongres odredil, naj posebni odbor petih mož določi minimalne plače in maksimalni delovni čas, bo predsednik Roosevelt imenoval te člane iz vrst delavcev, podjetnikov in splošne javnosti.v Predloga glede delavskih mezd je zdaj v poslanski zbornici. V obliki kot jo je senstt odobril, določa: - najmanj 40 centov plače na uro in ne več kot 40 ur dela na teden. KATAL0NCI SO PRIČELI Z OFENZIVO Katalonska armada j e skoro obkolila Huesco. Na jugu so se republikanci nekoliko umaknili. HENDAYE. Francija, 8. avgusta. — Močna katalonska armada je skoro obkolila Huesco, severno utrjeno postojanko generala Franca. OTROK, ROJEN PO MATERINI SMRTI, UMRL Eno minuto jx> smrti matere je zdravnik rešil življenje otroka, ki je podedoval bolezen po svoji materi. PHILADELPHIA, Pa., 7. avgusta.—Eno minuto zatem, ko je Mrs. (Mary Boccasini ob 3.15 v petek zjutraj umrla, je 28 let stari dr. Jolin Corbit Odkar so se pričele operaei-' z operacijo rešil življenje n je-je proti mestu, ki šteje 24,0()() | nemu nerojenemu otroku, ki je prebivalcev, so vladni letalci | deklica. vrgli na mesto okoli 50,000« Ko je prišel otrok ina svet, je bomb. Ubitih je bilo skoro 500, imel 108 stopinj vročine, kot •civilistov. | njegova mati, ko je umrla. — Huesca, ki je bila nekdaj Otrok je tehtal manj kot 4 fun- HITLER ZAVRNIL MUSS0L1N1JA Mussolini je iskal pomoč Nemčije v vojni z Anglijo. — Mussolini je Hitlerju pisal osebno pismo. prestolica aragonskili kraljev, se nahaja 210 milj severovzhodno od Madrida in 140 milj se- te in so ga takoj položili v in kubator s kisikom. V kratkem času je ivročina padla od 108 verozapadno od Barcelone,'stopinj na 101. glavnega (mesta Katalonije. General Sebastian Pozas, 'ki je v dveh mesecih izvežbal katalonsko armado, pravi, da bodo Katolonci prebili fašistično zvezo na dolgi aragonski fronti. Uinited Press poroča, da se je katalonska annada, ki šteje 200,000 ivojakov, razdelila v tri zbore in šla v boj na celi aragonski fronti. MADRID, Španska, 8. avgusta. — Republikanska vlada naznanja, da so se njene čete John Katoliški duhovnik McLaughlin je deklico zvečer krstil ma ime Frances Mary, kakor je želel otrokov oče. Dr. Corbit je s svojimi pomočniki in bolničarkami čakal na materino smrt. Vse je bilo pripravljeno za operacijo in ko je ugasnilo eno življenje, je j bilo istorjeno vse, da se prične idrugo življenje. Komaj pet j minut zatem, ko je mati nehala dihati, je pričel otrok dihati. Vsled slabega dihanja ma-tere zadnje dni otrok ni dobi-1 umaknile pri Gadeinas, 4o mili t i j t i • -i • • i»i v , m , ' J Kal dovolj kisika in le bil ze severno od Teruela, da pa ra- i t , , , , . I F " skoro mrtev, toda ie kmalu o- zen (nekaj manj važnih posto^ v. j jank drže še vse ostale, ki so jih zadnje čase zavzele. Umik pri Badenas je odločilo vojaško poveljstvo z "o-zirom na neprestani fašistični pritisk." HENDAYE, Francija, 8. avgusta. — Obe stranki v španski vojni zatrjujete, da so izbruhnile vstaje v sovražnih vrstah. ' Fašistični viri zatrjujejo, da se mednarodni prostovoljci bore s španskimi vojaki po ulicah v Albacete in po drugih republikanskih mestih, kjer so hoteli anarhisti ovreči republikansko vlado v Valenciji. Republikansko poročilo pa pravi, da se je večje število fašistov utaborilo v škofijski palači v Toledu ter se bojujejo proti svojim bivšim tovarišeAi. V »vladne postojanke je slišati moono streljanje s puškami in civilno prebivalstvo beži iz mesta. Neko fašistično poročilo pra- Vendar pa je otrokovo življenje v nevarnosti, ker ima na sebi bolezen svoje matere, toda zdravniki upajo, da bodo to bolezen ozdravili. Drug težaven problem pa je prehrana. Najprej so deklici dali nekaj kapelj raztopljeni soli in sladkorja. Ob 4 popoldne so ji zdravniki dali dve žlici mleka matere, ki je pred kratkim porodila dvojčka, pa je eden kmalu umrl. PHILADELPHIA, Pa., S. avgusta. — Frances Mary Boccasini je nocoj umrla. Živela je 46 ur. LONDON, Anglija, 5. aivgu-sta. — Konservativni list "Daily Telegraph" prinaša poročilo, da jo pred kratkim Benito Mussolini skušal dobiti od Adolfa Hitlerja obljubo, da mu bo pomagal za slučaj, ako bi Anglija napadla Italijo. Diplomatics i ikrogi pripisu jejo temu poročilu veliko važnost. Ako je temu res tako, tedaj je pojasnjeno, zakaj je angleški ministrski predsednik Chamberlain tako naglo pisal Mussolijniju osebno pismo iu ga prosil za boljše odnošaje. O Chamberlainovem m Mussoli-njevam^pismu do sedaj ni bilo še zadovoljive pojasnitve. Kot pravi Daily Telegraph, je Mussolini pred šestimi tedni pisal Hitlerju osebno pismo, v katerem je izrazil svojo bojazen, da se Anglija pripravlja, da napade Italijo, da vstavi italijanske aspiracije v Sredozemskem morju. Musso-liaii je vprašal Hitlerja, ako se more zanašati .na pomoč Nemčije v slučaju napada in je rekel, da bi bil napad odvrnjen, ako bi bilo pojasnjeno, da bc rimsko - berlinska os skupne [stopila v bran. Hitler pa je odgovoril, da bi bila taka izjava nespametna saj toliko časa, dokler -ni pojasnjeno stališče nevmešavanja na Španskem. V poznejšem pismu, ki je bilo pisano 30. julija — isti dan. ko je Chambei-lainovo pismo prišlo v Rim, -r-pa je Hitler Mussolinijti svetoval, da stopi v boljše od/noša. je z Anglijo ter rekel, da je mogoče problem Sredozemskega morja rešiti s tem, da je v prijateljskih odnošajih z Anglijo in da nobena stranka ne prihaja z grožnjami. KITAJSKA NE BO ODSTOPILA NITI PEDI SVOJE ZEMLJE TIENTSIN, Kitajska, 8. avgusta. — Poročila z juga naznanjajo, da je general Cjangkajšek zbral močno zračno brodovje za vojno proti Japoncem in da je najel 60 tujih pilotov, med njimi tudi ne kaj Amerikancev. Japonsko vojaško poveljstvo poroča o močni kitajski vojaški sili. Po tem poročilu imajo Kitajci na severu 182,000 vojakov. Japonci zatrjujejo, da šteje I glavnem mestu province Sun-kitajska 29. armada, ki je i- ' tu/ng, je že posvaril Amerikan-mela 80,000 mož, samo še 39Ice v notranjosti dežele, da od-tisoč vojakov. Okoli Peipinga J potujejo v pristanišče Cing- tao. Tudi drugi konzuli so svojim podanikom naročili isto. Ako bodo Japonci postavili Rmeno reko za mejo svojega prodiranja v severno Kitajsko, tedaj bodo raztegnili sv.;-je operacije 300 milj proti z;i-padu, 350 milj proti jugoza-padu in 150 milj proti jugovzhodu. S tako velikim ozemljem bi imeli Japqnci popolno oblast nad petimi kitajskimi prov i lisami — Hopej, Čahar, Sujuan. Šansi in Šantung — v katerih so prvotno nainerkvali postaviti avtonomijo, m. ^ I vi, da bo general Miaja začasno SPRINGFfLLD, 111., 8. avg. — Glena StuffleJ0^11 Poveljstvo okoli Ma-beama, organizatorja Progrcive Mine« of AnJ^j S^EEST* rica, so nash mrtvega v njegovem avtomobilu. — Ustreljen je bil v prsa. . Njegovega tovariša Snyderja, s katerim se je vozil, so aretirali. Snyder je izjavil, da ju je izven mesta ustavil neki avtomobilist, in ko sta ga vpra-kaj hoče, je avtomobilist potegnil revolver tufflebeama ustrelil TAJFUN UBIL 130 KOREJCEV KELJO, Korea. 6. avgusta. — V velikem tajfunu, ki je napravil velikausko škodo v severni Koreji, je bilo ubitih 130 oseb in 30 ranjenih. UTVINOV PRIHODNJI NA VRSTI PARIZ, Francija, 6. avgusta. — Pariški list "Le Jour", ki prinaša poročila o "čiščenju" iv sovjetski Rusiji, pravi, da je kot prihodnja žrtev "čiščenja" določen vnanji komisar Maksim Litvinov. Njegova aretacija bo sledila aretaciji poveljnika sovjetske mornarice admirala Orlova, *ki je zastopal Rusijo pri kronanju kralja Jurija VT. iv Londonu. "Le Jour" tudi pravi, da bo najbrže zadela ista usoda mar-1 šala Bluecherja. PAJEK OMREŽIL MIŠ SHREWSBURY, Mass., 6. avgusta. — V kleti Harryja W. Dightona je pajek omre žil miš tako, da stoji ma glavi, rep pa ji moli naravnost navzgor. so imeli Kitajci 5500 mrtvi!:, v Tientsi|nu pa 1000. Japonci pa so imeli 363 mi-tvih in 875 ranjenih. PEIPING, Kitajska, 8. avgusta. iS prihodom 15,000 vojakov šteje japonska armada v severni Kitajski 45,000 mož. Japonci so razorožili kitajsko policijo v Peipingu. Proti Kalganu je na potu 3000 japonskih mehaniziranih čet. Kalgan je ključ do Oahar-ja, katero provinco hočejo Japonci postaviti kot zagovzdo med Mančukuo in Vnanjo Mongolijo, ki je pod ruskim vplivom. ŠANGHAJ, Kitajska, 8. avgusta. — Japonske mornariške in konzularne oblasti so odredile, da vsi Japonci zapuste Hankov, ki je važno pristanišče in veliko industrijsko središče v dolini reke Jangce. Povelje je prišlo neravnost iz Tokia. Vsi Japonci v Han-kovu, vključno 400 mornarjev, je dobilo povelje, da se vkrcajo na ladje na reki Jangce. Tudi 5 japonskih bojnih ladij, ki se nahajajo v Hankovu, se bo umaknilo. Uprava japonskih koncesij rv Hankovu bo prepuščena Kitajcem. Japonski poslanik na Kitajskem Šigeru Kavagoe je rekel, da bodo Japonci izpraznili Hankov, da se izognejo vojni v osrednji Kitajski. BR0PHY JE ODGOVORIL G1RDLERJU ' k —_ ........- ŠTIRI RUSKE ZRAČNE PROGE OSLO, Norveška, 6. avgusta. — Sloviti letalec Berndt po naročilu japonske Balohen, ki se je pred kratkim' vrnil iz Rusije, je rekel, da sovjetska vlada name r a v a vpeljati štiri zraane proge med Rusijo in Združenimi državami. Dve črti boste šli oez severni tečaj, tretja čez Norveško in Islandijo, četrta pa čez Sibirijo. ___u_— _ NANKING, Kitajska, 7. avgusta. — Tuji diplomati so izvedeli iz zanesljivih rvirov, da nameravajo Japonci nenapovedano japqusko - kitajsko vojno raztegniti do Rmene reke. Temu nasproti pa je' kitajski vrhovni poveljnik general Ča-ngkajšek izjavil, da Kitajska ne bo odstopila niti ped i i zemlje, četudi se bo Kitajski j spustila z Japonsko v neenako vojno in se too morala boriti_do smrti. Japonski generalni konzul je armade objavil (naslednjo izjavo : "Neprestano zbirapje kitajske fvojske severno od Rmene reke pomeni sovražnosti v ta-mošnjem kraja; vsled tega japonsko vojaško poveljstvo svetuje tujcem, da ivzamejo to za 6 varilo." Ameriški konzul v Cinanu, WASHINGTON, D. C., G. avgusta. — John Brophv, izvršilni raivnatelj Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo, je danes odgovoril Tomu M. Girdlerju, predsedniku Republic Steel Corpdra-tion, kateri je včeraj izjavil, da je začel Cewis izgubljati svoj vpliv. — Girdler je sličen mlademu boječemu fantu, — je rekel Brophy, <— ki žvižga na poti skozi temen gozd. 'Lewisov od-;bor je jeklarje 75 odstotno organiziral. In Lewisov odbor ima edino pravico zastopati jih pri kolektivnih pogajanjih.. PAPEŽ VZGAJA VOHUNE MOSKVA, Rusija, 8. avgusta. — "Izvestja" dolže papeža Pija XI., da ima šolo za vzgajanje vohunov, katere pošilja v države, ki meje na Rusijo. "Izvestja" priznavajo, da je sedaj v teku več sodnijskil-. obravnav proti duhovnikom zaradi ivohunstva ter pravi, da bo mnogo duhovnikov obsojenih pa smrt. "Izvestja" pravijo v svojem članku: "Poglavar katoliške cerkve se ne omejuje samo na napade proti sovjetom, temveč je v Rimu .posebna šola "Russi-cum", kjer se nezaposleni beli Rusi uče vohunstva in pro-tisovjetske propagande. "Ta mvod preskrbuje z a-genti tajne policije v državah, ki se nahajajo na naii izhodni in zapadni meji." Žj.v-"' .jfew-^V "'t New York/Monday, Avgust 9, 1937 TRE UARQE8T XWVWF MIIT TMX& «Gla» Naroda" Frank Sakaer, Pt**Mwt (A OwaoG aftd PnM^ed if SLOVIMO H7BLLUDNG 00MP1MI J. Lupeba, Sec. M O*. H. Z. i i .«. "Oli A 8- {HI RODA" (Veho * Day i I Eft New Xork hmIoM* «7j00 ffanods ................... MOO C« pol Ma ..«wvw...t*.9AJ0 la pol lata ... fUOJIa InOOMMtTO M ttlo lafeo 17.00 • •ftlkttnlMMKI fLOOIIO POl Ml •|||(|M|||(«IHM(1| prfUJatl pa Money Order. M aaj « H»|n i nH kraja aaroblkov. proatao, da ao la hitraja Yearly MOO "Glae Mtndt" IkkftJ* eaakl tea MtelJ la •Wii NARODA", til W. mil Strut, New Yak. R. 1 Telephone: GHelaea 3—1242 DELAVSKO GIBANJE Podrobnosti p bepgraj- BEOGRAD, 23. julija. — Na Včerajšnji seji senata je bilo v odgovor na vprašanje senatorja Tomiča prečitano uradno poročilo beograjslke policije o dogodkih o priliki prepovedale procefeije za zdravje patriarha. Poročilo navaja, da se je sa-bohu cerkvi zbralo nad 1000 ljudi k molitvam. Navzočih je bilo pet škofov in večje število duhovnikov, ter tudi nekaj nardetnih poslancev. Molitve so trajale kakih 13 minut. Ko je prišel v cerkev poslanec dr. Voja Janjič (JRZ) je organizirana kli'ka in duhovščina zabela klicati: Živijo dr. Janji«?! Dol Korošec! Dol kon-kordat! Živijo patrijarh! Dol jezuiti kisličn©! Demonstracije so se ponovile, ko je prota Petrovi«* obvesti] množico, da je procesija prepovedana. Med naivzočimi je bila znana levičarska skupina iz beograjske univerze. Kmalu nato se je formirala procesija z duhovščino v oma- V Ameriški I)elavski Federaciji je že pred leti nastal razkol. Dva mogočna voditelja — William Green in John L. Lewis — nista soglašala v bistvenih točkah. Green vztrajno zastopa načelo, da morajo biti delavci organizirani po strokah. To se pravi: tiskarji naj imajo svojo unijo, električarji svojo, zidarji svojo,.razv*ažalci svojo itd. Lewis je pa drugačnega mnenja: delavci vsake posamezne velike industrije naj tvorijo — ne oziraje se na stroko — mogočno unijo, češ, da jim je edinole na ta način mogoče od delodajalcev izsiliti svoje zahteve. Napetost je postajala čedalje večja. Lewis je ustanovil odbor za industrijalno organizacijo. Majnerji so bili že itak na njegovi strani, v kratkem se mu je pridružilo še devet nadaljnih velikih organizacij. Green je odpadnike rotil in pozival, naj pomislijo na posledice svojega brezmiselnega (početja, ker pa ivsi pozivi niso nič zalegli, je izključil iz Delav. Federacije vse očitne Lewisove pristaše. To se je zgodilo pred letom dni, in izza onega časa korakata Federacija in LewiR ov odbor za industrijalno organizacijo (C.I.O.) vsak svojo pot. Splošno se je domnevalo, da bosta obe organizaciji izgubili na (moči, toda zgodilo se je baš nasprotno. V enem letu sta z ozirom na blagajno itn na članstvo obe napredovali. Delavska Federacija se postavlja s 3,200,000 C. I. O. pa s 3,000,000 članov. Zadnji teden je bila komaj preprečena nevarnost splošne stavke železničarjev. Organizirali železniški uslužbnei (delavci na progah iv železniških tovarnah in skladiščih) so zahtevali dvajset odstotno povišanje plač. 'Po dolgotrajnih po- P0™6^ P0^^-gajanjih so se zadovoljili z osem ostotnim povišanjem. Zaradi spora med United Automdbile Workers of America in člani neodvisne unije je zaprla Chrvslerjeva družba Plymouth tovarno v Detroitu, vsled česar je .na oesti 11,000 delavcev te tovarne ter 10,000 delatvoev drugih tovarn, ki so v zvezi ž njo. Razen manjših stavk pri mnogih vsakovrstnih podjetjih pa vladal zadnje dni na delavski fronti še precejšen mir. ranjeniih. Škof Simeon, o katerem se je reklo, da je ranjen, in celo trdilo, da je ubit, je saan odšel v patrijarsijo. Duhovščina, ki je prišla v Knee Mihajlovo ulico, je pozivala ljudi k demonstracijam. Zaito so bili duhovniki napro-šeni, naj vstopijo v potniški avtomobil in se odpeiljajo. Del duhovnikov se je odpeljal v sa-borno, del pa v savinačko cerkev. Tndi po drugih delih mesta so skušali ljudje demonstrirati, a so bile demonstracije kntolu preprečene. V vseh cerkvah pa so začeli zvoniti, kar je izzvalo med meščanstvom precejšnje vznemir .Fnj^ k^r se talko zvoni le v primeru nevarnosti »li mobilizacije. Ob pol 10. zvečer je bil po-avan pred patrijaršijo rešilni avtomobil, ki je nato škofa Simeona odpeljial v Živkovičev sanatorij. Z avtomobila sta vpila dva duhovnilka: Razbojniki in morilci so pobili vladi-kol STRAHOTEN UMOR V BRESTERNICI Vsa Brestfernica pri Mariboru je pod vti-som strahotnega otikrftja v hijsi št. 137. N«a podstrešju te hiše bo našli pod senom zakopano razpadajoče truplo, v katerem so prepoanali 56-leitno poeesfonico in lastnico omenjene hise Kristino Gsel-manovo, katero so pogrešali že od 16. julija. Okoliščine, v katerih je bilo truplo najdeno, kažejo, da je postala Gtselmanova žrtev dosedaj še nepojasnjenega zločina. Katarina Gselman je ločena žena. Njen mož stanuje nekje v Kroevini, ona pa je več let živela v skupnem gospodinjstvu z upokojenim podpolkovnikom Arturjem Imanieem v svoji hiši v Breeternici. Poleg hiše je imela tuldi manjše posestvo. Pred nekako tremi tedni pa je Isitari podpolkovnik umrl. Njegova smrt je Gsel-manovo izelo prizadela. Ko so jo 16. .julija nenadoma pogrešili, je vzibuVliJo tn sicer pozor nost, vendar pa si nihče ni mis lil, da bi bila njena odsertnost v zve«j z zločinom. Pač pa se je začelo v soseščini govoriti, da si je Gtselmanova iz žalosti za j pokojnim Imaničem m iz obupa zaradi slabih gospodarskih razmer sama vizela življenje. Eden od sosedov je pripovedoval, da . ..M.. . A «J » Ml .« & Tisoče in tisoče ljudi je, ki bi radi rešili svet. Na vse kri-plje si ga prizadevajo rešiti. Ali bi ne bilo nemara bolje, če bi pustili svet pri miru? Mogoče bi se sam rešil T * Dosti origijnaiuih sem že slišal, take pa še ne kot zadnjič v Ridgewoodu. Rojaka sta se v salonu prepirala. Padale so psovke in težke obdolžitve. Slednjič pa pravi prvi drugemu : — — Kaj pa misliš, da če si ti pijan, da jaz nisem? * Kdo more garantirati, da ne bo postal sin obešenca ugleden <"lan človeške družbe? lip kdo more garantirati, da ni bil obesenec sin uglednega Člana človeške družbe. # Neldarvno sera cital, da je nekdo stavil sto dolarjev, da bo ostal štiri minute pod vodo. Beograjski policisti razganjajo udeležence pi avoslavne procesije na beograjskih ulicah. tih in cerkvenimi zastavami. ProcJesijo je vodila iskupina agresivnih mladeničev ter duhovščina, med katero so bili Denarne sssagggaasi • m_ _ wmmmmmmmmmmmmmmmm posiljatve ———— DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Dta. 199 f JUGOSLAVIJO Caltfl _ i B.99 _ 11J9_Dta. m 91149-199 HM9-Dta. £9 m- I* 9 LM 9 ltJ9 ▼ RALUO t v T? Ur Ur 199 M9 9 99J9__Ur 999 f«M9--..-- m M99 911249___Lir 9999 I1RJ9__lir MU M . « i-re KER 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO fSO NAVEDENE CENK POD VRŽENE'SPREMEMBI GORI ALI DOLI '-- : 1 " •■ • ■' 1 ■ Za IqlaBb »eijlh kot Zforaj MTOdBM, Mid t dinar Jih aU Izplačila v ameriških dolarjih ^ U lijtaHU 9 5.— Mrata t nZ - .«9 9.W .JiUtt 36S 94LM JSLS9 Policijski upravnik, ki se je grešane Gselirianove. Ker prihaja edrno ona kot dedinja v poštev, je bila obveščena, naj se pobriga za gospodarstvo, pa je dala oskrbovati živimo in (svinje. 22. julija pa je prišel njen lilaspec od Sv. Miklavža z vozom, da bi odipeljal seno. Krma je bila na podstrešrju hiše. Hlapec je hišo odklenil ter se podal po stopnicah navzigod. Ko je odprl vrata na podstrešje prepričali, da so poškodbe škofa ^ ^ v nos^raW Prajtnalk doM T atarem kraju icpUOlo r dolarjih. wtnm mliiJ—o m oabu PkffiTOJBWO 9L— SLOVENIC PUBUSHING COMPANY * >r rn^-Vvvi NSW Ton N. i. i W r Orožniki so čakali procesijo »v ulici kralja Petra in se jim je le s težavo posrečilo, da so ločili duhovščino od ostalega dbčimstva. Pri tem policija ni u/porabila nobenega orožja ra-rien fizične moči. V trenutku, ko se jim je posrečilo ločiti duhovščino, so ljudje napaldli orožnike. Voja JAnjič je orožnike tepel s palico. Visi napori, da se pomirijo razburjeni po&lanci, niso nič zalegli. 1 Ko se je procesija z duhovščino in zastavami pomikala daije, je naletela na dnugi kor-don, kjer je občinfrtvo zopet napadlo orožnike. Prav ta'ko pa je tudi duhovščina začela obmetavati orožnike s kamenjem. M'asa je hotela za vsako ceno prodreti do Knez Mihajlove u-liže vso razjedeho od črvov, ki so lazili po truplu. O Prašnem odkritju je bila vsa vas takoj obveščena. Kar je truplo pokOjnice že napol raz- padilto, se niso pri površnem pregledu dali nafjti 2naki kakšne nasilne smrti. Vendar je položaj, v katerem je bilo truplo najdeno, dovolj jasna priča, da je bila poikojnica umorjena. Sama se ne bi mogla po smrti pokriti s senom, pa tudi ne bi najbrž ležala na trebuhu, četudi bi še bila zastrupila ali na kak način ubila. Orožniki so začeli z tmergično prei.ska vo, ki ugodno poteka, vendar podrobnosti zaenkrat še nit*) anane. 75 LETNI JUBILEJ 75-letnico rojstva je praznoval dne 25. .julija Jakob Jane-žič, posestnik v Malem Mengšu. Jakolb Janžeič je ustanovni član najstarejšega mengškega dnwtva iz 1. 1884, t. j. 4tMeng-ške gov bližipi Mouz- \ zanpura V Tbdiji. Na še nepo-* pasnjen način se je v ta nočni vlak splazil-leopard in napadel dva $i>iniia ter ju raztrgal. Zavoljo njiju krikov je nastala med potniki panika, ki je žival prestrašila in jo pregnala. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVWIK V AMERIKI Važno za Kd*r Je BMMoJen potovitl t st&ri kraj »II dsblU b*f» ^ Un, Je potrebo«, da Jb poateo v vseh stvareh. Vsled naJe delfo-Ictae *fclnjB ha uMHM dati najboljia pojasnila In tudi tie pMmta« vrnkfMlJa patoaoK ^wme m wtic. m m-ehralle na Min m pejamlla. Ml prMkrhbne m, badld prataje ta povratna dovoljenj«, petni liste, flzeje In sploh ne, Car Je ea potortknje ^ettebna t aajhitrejleai teto, (a kar Je t^Tiie, ta najmanjie stroike. -n. - ~ -.v i ■ Nedrtorljanl naj na edlaiaja da xadnjeca trenutka, ker ptedne se deU Is WaeUmtteoa pevralpa dovoljenje. US-ENTRY PKRMlT, trpi najmanj ea ^ - x K - ^^ * r ^ : • :».« fi1 %Xr. PttHa lanj takoj ia breaplafaa navodila In ugotavljano Vam, da koeU poeeol fa udobno potovali '' • > "O . I.. >,- ' • I', SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New Yorjk, N. Y. VI 4 Žejnska ni huda, če ž njo ne govoriš. Postane pa kakor zrver, če je nočeš poslušati. * AMERIŠKA TRAGEDIJA Mož se je »vrnil lačen domov. — Za božjo voljo, kaj ti je? — ga je vprašala žena. : — Lačen sem, — je odvrnil in bolj padel nego sedel za mizo. — Počakaj malo, takoj bo večerja. Bom telefomirala po meso. Stopilai je k tefcjfqnu in vprašala: — Ali je tam Smith3!' — Ja, tukaj je Smith? Kaj želite ? — Poldrugi funt steaka. — Žal mi je, nimam steaka. — Pa pošljite dva funta te-letine. — Žal mi je, tudi teletine nimaan. v—» No, pa dva funta frank-furtarjev, jetra, ledice, osrčje, ali karkoli že imate. — Obžalujem, fcospa, z nobe. no tako stvarjo Vato tfie morem postreči. ' ,— Ja, za božjo voljo, — se začudi žena, — kaj niste vi niesar Smith? — Seveda ne. Jaz sem vit-nar Smith. — Vrtna/ Smith? Počakajte malo, zdi se mi... Skoči k mizi, pogleda in po- 4 tifttje" tnoža ter se vrne k te-ldfohu rekoč: — Pobro, Mr. Smith, pa (pošljite za tn dolarje rož. Moj ^ mož je baš sedaj lakote umrl. • '; • «•■ ni '■ "B" - JI , U •tftati i?1002* New York, Monday, Avg*sV 9.1937 MB L2R0E8T nmvms VAlLT 19 PJl EMANUELA MATTL-LOEWENKREUZ: VODNICA Danilo se je, ko so ga vrtilna vrata, nalahno potisnila iz bara na praino cesto. Kasneje 8e je večfcrat in zaman trudil, da bi spravil tisto, kar se je potem zgodilo, v av«jo s svojim prenapetim nastrojt»nj«ii. V gledcUiač-u, kjer je bil s svojimi prijatelji, je videl i^ro srednje vrste; v naki restavraciji so bili večerjali, potem je prav za prav nerad sledil tovarišem v neko plesišče. Spomini na trsti lokal z iskreči mi Be lučmi v rdeči, zeleni in vseh mogočilh barvah, na hrupno godbo jn smeh in klepet so se mu motali po glavi, plesal je bil tudi in jedkoet koktajlov je »čemela v grlu, a vse to se ni prav nič skladalo s kasnejšim dogodkom in ni bilo drugega, ko izgubljen večer. Še preden *o začeli odhajati prijatelji, je odšel sam domov. Skoraj toplo mu je zrak za-pabljal v lice. Prižgal si je cigareto in stopal čez trg. Z zvonika je štirikrat zado-nelo. Bilo je slišati, ko da se koščena krogla kotali v brezno. Natančno je občutil, kako se umikata trpkost in utrujenost in je bil iznenada tako Čudno razburjen. Kar čutil je. kako se imi neko tuje hotenje tipaje bliža. Iz mrzle črno-bele mesečine, ki je srdbrno razsvetljevala po-lovico ceste pred njim, a je drugo polovico ležala v teini, se je z zidu izvila postava neke žim-rike. Zapazil je, ali je vsaj mislil, da je zapazil vvetlejši trikot «e-la in las in tudi kretnja, ki se mu jez njo prtbižala, je izhajala iz močnega, notranjega najdba. Imel je občutek, ki si ga ni pobltže razjasnjeval, ko da je tu čakala nanj. Njena črna obleka, ki jo je navidezno videl, je forfotala pred njim. Zdelo se je, ko da jo uoeijo nemirne peruti in njena roka — prisegel bi bil n'a to, — uvela, nagubana roka je vabila, naj gre za njo. Nikoli se ni mogel natančno predoči-ti te ženske, Iki se je zdelo, da med mesečino m jutranjim somrakom valovi proti nekakšnemu nepojmljivemu niču. Zdaj pa zdaj se je pokazal obris lica, naigulbano Čelo v tmjevi kroni starosti, z vsega tega že v naslednji minuti ni bilo močil več obdržati v spominu. | v Le kam ga vodi starka? Kaj hoče od njega? Ali ga izvablja v past, kjer ga IkkIo napadli ! Ali ga vodi v kako be«-nico g-ivha in pogube? Navzlic temu se ni mogel lipi rati sili, ki ga je bik odvr-iiila od poti domov. Saj je komaj še vedel, po katerem kraju tega pomočilo spečega mesta hodi. Medtem ko je luna blodeJa na nebu ko veneča roža, se je druga, siva in žalostna svetloba poigravala nad stre-'lami. Slednjič se je toliko osvestil, da je sklenil, da nebo več tja-veiidan taval po cestah in se je hotel obrniti. A tedaj je šla žena, bolj razločno vidna, proti njemu in je živahno kazala z *lločnimj kretnjami v prejšnjo mer. Pokorno ji je sledil. Ko je stopil na breg reke jn ga je v lice zadel jutranji hlad in cist rojsi zrak, ki je spremljal tok reke, se je zdelo, ko da je t:; svežost odpihnila prikazen noči, zakaj, zdaj ni mogel nikjer več zapaziti one ženske. Prav ničesar od nje se ni pokazalo, čeprav bi se moralo razločno videti, kako kdo hiti po |M>ti tu na verižnem mostu, izbrani tvorbi jeklenih mrež, ki se je odražala od mlečnobele praznine. Stopil je čisto na most. Tedajci se j<* zgodilo. Iznenada se je odprla reža brezdna. Iz teiimožametaate vodne gladine je odjeknil glas, ki je iz stiskalnice strahu izvil iz sebe klic na pomoč. Zapazil je telo nekega potapljajočega so človeka, ki ga je 'voda butala sem in tja. Videl je bolj razločtno ko prej oni skrivnostni obraz vodnice, kako bolšči vanj od groze spačeni obraz in ne da bi pomislil, ne da bi količkaj preudaril, ali ga bo skok z motstu postavil v neposredno bližino ma pomoč vpijočega človeka, je vrgel s sebe plašč in se spustil v padec. • Sapo rriu je potisnilo nazaj v grlo. Kakor s tramovjem se je uprlo vanj. Grmeče, plešoče iskre izpuhflevajoče se je zgrija-lo nad njim nešteto neskončnih zvezdnatih nebesnih prostorov. Pogreznil se je v rezajoči mraz. Le za seženj od njega je polzel toneči dalj*1. Ni ženska . . . mu je šinilo glavo . . . ona je izginila v nasprotno smer . . . Dotipal je ovratnik, premočeno progo ikravate. Že je z roko oprijel telo, a tedaj se je začfela grozotna igra s smrtjo . . . Oni ga je ves v strahu davil, se oklepal njegovih udov, ga vlekel niadol. Nihče se ni pokazal. Breg je bil kar izumrl. Ničesar ni bilo ko nebo nad njima, obrobljeno s številnimi, majhnimi, biserno svetlikajočimi se oblački. Visoki most v dalji je bil narisan le še kot tanka, blesteča se črta. mahnil 5 sekiro in zverino težko ranil. Som se je za trenutek umaknil, a je (nato zopet napadel moža. Emmerton je še enkrat zamahnil, toda som ga je hotel zagrabiti > $ svojimi strašnimi zobmi. V zadnjem trenutku je možu uspelo, da je zobem ušel, a sam ga je z u-darcem repa vrgel v zrak. Emmerton je padel na sotnov hrbet in preden ga je riba prekucnila, ji je utegnil dati še fino s isekiro. četrti udarec ? sekiro je potem končal ta boj za življenje in smrt. Som se je obrnil na hrbet, Emmerton je zlezel v čolnič in rešil svoj plen. Zakladi daljnega sever a. "Times" poročajo iz Qtta- we, da je generalni guverner Kanade odpotoval v sevroza-padue province, da se prepri-Od nikoder ni mogla priti po-!ča o možnostih razširjenja pri-tnoč. Prisiliti se bo moral, da j dobivanja mineralnih zaklalo sam to dovršil. Postal je dov v arktičnih krajih. Ob usodi odgovoren za življenje,j enem je odpotovala iz Moin-ki el JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 strani. Cena tidovez .... JO BroS. . .. 35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV M SRBOV. 96 strani. Cena.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trda vel. 144 -tr. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, /ezane-ga In tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 806 ftr. Cena.......70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo naiega velikega kritika, ueatii^, pisate- k lja In Jezikoslovca. A LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JO MISTEBIJ DUŠE. Spteal dr. Prane GoestL — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznosti In -xsledJ^h pijančevanja. MATERIJA In FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami 190 strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, moieknllh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o t*»iea*ir>. moderne znanosti MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVMK. 150 strani. Cena.....» Knjiga vsebuje veliko abirko Ijubavnlh ln ženitnih pisem. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden ools najsevernejšega naroda na svetu. aiegove ie^e ln navad«.' NASA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel mere. 60 strani. Trda vez. Cena .............75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po usoreu ameriikih učnih knjig- A slikami ; Primerno >a otroke, katere hoCete nnudltl slovenskega pravopisa. l I'. . NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BE-SEDL Opisal Fran Erjavec, 224 strani BroS. .40 PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena » Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čt«.ami sodobna filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani." Cena ..........................1JO V knjigi so opisani predhodniki ln idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .CallnSek. OSMA POAINOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C«>na ...... JO Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože Lavtižar.) 'J43 strani. Cena......L50 V tej knjgl ntuja DaS znani potoplsee župnik Lavtižar spomine na svoja hrezfitevllna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... J® SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS. ........................ JO SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV. ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemskeca jezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita KalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6,— SPRETNA KUHARICA. 248 strani v^ana. Cena L45 V knjigi je nad Seststo najvsžnejSin kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani Cena ...i.................... VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO Zbirka voščilnih listov ln pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani Cena ........................ JO r VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam . je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan \ Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, fovemika, \ V glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. • ' % Cena...!......50 Zbirka zanimivih spisov, k', tj trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani Cena .... JO Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove družbe ' ter vsebuje življenjepise mož. k« so s svojim delom privedU slovenski narod i« »nženjstva V v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani Cena.. J5 Zanimivosti lz ruske zgodovine in natančen opis vojafike republike zaporoSklb kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani Cena...... .40 V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuje* da b1 ohrani« in poj..**iS svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PM SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 Btranl Cena.... 1J0 Znamenito delo na&ega znanega umetnostnega zgodovinarja Joflpa Mala. V krjlgi je 07 krasnih slik. • • ZDRAVJE MLADIH. 147 strani Cena........1J» Higijena doma In v loll *>pls bolezni prt mladini OB BO-LBTNICI DR JANEZA EV. KREKA - 94 strani Cena ..................''........ Napisano v spomin možu, ki je orvl med nami nspefino propagiral veliko utelo Juao-slovanstva. i, f. M ?16 WEST' 18th STREET NEW YORK, N. T. «11 • 4 mm I 'M K? ME MOREM TI RAZODETI ■■ AVI ROMAI IZ 7IVLJFHJA (TT> ZA "fiLAS NARODA" PRIREDIL: 1.1 New York, Monday, Avgust 9, 1937 m mamr izamn wua nui, ROMAN IZ ZIVUEUA O ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. 3 6 l-1 O 4*prav irrotov«, ,gospica Ren«. Zato sta nam najbolj živ dokaz gosji**! Lasen in njegova žena. Ta žena »ploh ni hotela več živeti, ker ji je usoda na tako krut način vzela edino hčer. Zgrudila se je, in je samo še* želela umreti, da bo zopet združena s svojim otrokom. In ta želja je res dovedla sicer tak« zdravo ženo v nekaj dneh iz življenja v »mrt. In njen mož je tudi izgubil voljo do življenja, ker je poleg ljubljene hčere izgufoil še ravno t"ako Ijdbljeno ženo. Tudi 011 je bil popolnoma zdrav, toda ni im«d nikalke odporne sile. Lahen prehlad, katerega bi bilo mogoeč pri njtfpovem zdravju v nekaj dneh odpraviti, ga je položil na bolniško posteljo in je izdihnil akoro z nekim zadovoljstvom, samo da bi bil zApet, združen s svojo hčerjo in ženo. In temu našemu bolniku tudi ne manjka nič drugega kot odločna volja do življenja. l>žorž Persik gleda pml se, kot bi gledal v veliko daljavo. "Pri meni je vse kaj drugega, ,dragi gosj>oooooooooooooooooifr " e>~ tiLki . I f — «4 ,t g xiSB » v?;/-- -„ « -iv^. 1 f i * ■ * ......~ > -*•-■ .v*A?'--.*- . Jr \ m* *rv Vk i * 1. " " Prizor ob otvoritvi kongresa mladine v Milwaukee, Wis., ko se je sestalo 1500 delegatov, ki zastopajo poldrugi milijon ameriških fantov in dek let. Xa kongresu je bil sestavljen program za ohranjanje miru in demokracije. PROBLEMI PRISELJENCA. N. Y. A. pomaga mladim ljudem dobiti delo. VPRAŠANJE: Ali obstoja kaka vladna organizacija, ki bi pomagaj a mladini, ki je dovršila "high school" in išče dela? ODGOVOR: National Youth Administration skuša — izmed drugih stvari — pomagati mladim ljudem, ki so dovršili srednjo šolo ali višjo šolo in iščejo dela. V javnih posredova-nicali dela v 58 mestih se nahaja N. Y. A., ki se naziva "job counselor." Njegova naloga je sprejemati prošnje za delo s strani oseb v starosti med 1(>. in 25. letom in skušati dobiti delo zanje. Ako v najbližji posredovalnici ne najdete zastopnika N. Y. A., bodo prosilcu povedali, kje ga lahko dobi. Ti svetovalci dajejo mladim ljudem tudi nasvet glede strokovnih šol in tečajev za posebno strokovno izurjen je . Odkar je N. Y. A. začela delovati. '00,000 mladih oseb zapr m delo in 45,000 izmed njih je doltilo zaposlitev v privatnih podjetjih. Za to posredovanje se nič ne plačuje. Delodajalci morajo priglasiti delavca brez socijalno-varnostnega računa. VPRAŠANJE: V mojem malem podjetju dela nekdo, ki nima 11 i kakega 'Social Security Account". Ali moram odbijati od njegove plače za Social Security * ODGOVOR: Po naredbah federalne zakladnice, ako si delavec sam ne priskrbi številke za socijalno-vamosfcni račun, je dolžnost delodajalca, da jo zanj priskrbi, pri čemur naj nasede razlog za tako postoDanje. Odstotek na voznini se smatra kot plača. VPRABANJE: Vozim taksi za gospodarja in dobivam gotov odstotek na nabranih voz- PLAČANE POČITNICE V AMERIŠKI INDUSTRIJI. Počitnice s plačo za industri-jailne delavce postajejo čim dalje bolj popularne, kakor je razvidno iz nedavne izjave federalnega urada za delavske statistike. Približno 180 usnij-skili dogovorov vključuje po-^oj, ki vpravičuje delavce do takih počitnic. Letne plačane počitnice so v splošni rabi tudi pri zaposlencih prometnih družb, v det al j ni trgovini in v NAD 600 ZEMLJIŠKIH KUPČIJ ZA 34 MILIJONOV DIN. Po podatkih davčne uprave za mesto Ljubljano je bilo v prvih mesecih letos prijavljenih 219 kluipčij z zemljišči in hišami v celotni vrednosti 30,543,-392 dinarjev. V tem času so bile prodane mnoge hiše za milijonsko vrednost, pa tudi razne stavbne parcele in drugi kompleksi v mestu za visoke vsote. V okolici pa je bilo po izkazih davčne uprave za okolico prijavljenih v tem času 384 kupnih pogodb za vrednost 3,714,868 din. Bilo je torej v okolišu ljubljanskega o-krajnega sodišča do konca julija nad 600 pogodb za vre*In os t 34,258,280 din. 1*1811* nans ta cene vomnlh U-iIot, reservadjo kabin In po* jaanUa ca potovanja. BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bonu) 21« W. 18tk 8t, Na« ¥«t OOOOOOOOOPOOOOOOOOOftOOOC i» KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS POLETNE PIJAČE. Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Vsled poletne vročine vsi pijemo več tekočin kot v drugih letnih časih. Vzrok je visoka temperatura, večje izločevanje vode iz naših teles potom potenja in želja po ohlajevanju. Dobro bi bilo, da potreba po . . .večjem zauživanju tekočin bi uredništvih časopisov. Na dru- nadaljmi:lo sk()zi vse let kaj. gi strani, v mnogih industrijah f; no ,0. ker Dahlia Persik se je vrnila okoli osmih zvečer z obiska |>ri svojem bodočem tastu in tašči. Z njo je prišel tudi men Earočenec. "Fred bo nocoj z nami večerjal, Rena ji pravi, ko je Reno naglo pozdravila. . Naroči kuharici,' sikrajno sezonalnega značaja, v katerih se od časa do časa sploh ne dela, ni bilo načelo letnih plačanih počitnic pripo-znano v istem obsegu, kakor v industrijah, ki zaposlujejo skozi celo leto. Dolgoletna zaposlitev je predpogoj za plačane počitni-. ce v mnogih industrijah. V ninah. Ali spadam pod Social splo5nem se zafoteva vsaj eno- oecuntv. letno delo, predno si delavec ODGOVOR: Toliko vi, kakor zasluži pravico do počitnic s vaš gospodar morate vplačeva- plačo, ali v velikem številu do-i. je ti odbitka za vaš soci jalno-var-1 govorov se zahteva dve leti do rosiio'nostni račun. Pri tem seveda'P^i let zaposlitve. morete najprej odbijati stroške za gasolin, olje in garažo. Odstotek od čistega preostanka je vaša plaga. Rena i?fpolni njeno željo, ki je bila .bolj podobna povelju. Ko se zopet vrne v sobo, kjer sta sedela zaročenca, vpraša Dagma kratko: "Kako gre papanu?" Iz teh besed ne zveni niti ljubezen, niti skrb, samo navadna uljudnost. "Sedaj spi, Dagma. Po dnevu pa ie bil precei dober " "To me veseli." "Tudi mene, prav selo!" pripomni njen zaročenec. Pa tudi n njegovih -besed zveni saimo hladna uljudnost In kdor je pogledal v temni obraz dr. Freda Hartunga, je moral takoj spoznati, da razun lastne ljubezni in mogočnosti ni imel ničesar posebnega na sebi. Samo iz njegovih bledo modnh oči je za treutek žarela poželjiva iskra, ko pogleda Keno. Rena je ibila seveda vsa drugačna, kot njegova brezbarvna nevesta. Dveh večjih nasprotij, kot ste bili te dve polsestri, pač kmalu ni bilo. Rena je bila čarobna prikazen; bila je vitka, ne da bi bila suha, je imela bujne, zlato besteče se lase, poleg tega žametno modre oči, globokega, odaševlje-nega sijaja, krasno barvo Obraza, lepo zaokrežene upnice in dostojanstveno hoyo. Nepopisrta priikupljivost je omajala njeno celo postavo. Dagma pa je bila nepriknpljiva, imela je ošaben obraz rrez vsake izrazitosti, temno modre oči, medlo barvo obraza m ponehate lase, ki so obdajali majhno glavo. Njene ne-0 t najfinejfie usnje tea____L80 KVIŠKU SRCA t lmitirano usnje Tez.......60 t usnje vez ...............80 V fino usnje \ez..........1.— t najfinejše usnje Tez ....1.30 t najflnejSe usnje trda vez 1.50 V bel oeUulold Tez.........1.20 NEBESA NAS DOM t ponarejeno.............L— T najfinejše usnje Tez. ▼ najfinejše usnje trda vez. 1.60 I Hrvatski molitveniki: IUtjehaj starosti, fina Tea. ....L— j Slavs Bom, snir UudcB fina Tea. ................LM najfinejSa vez.............1.60 ZTonlee nebeški, t platno ....... JO fina vez. .................1.— Vienae, najfinejSa Tea.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: t barvaste platnice Tezano JO t belo kost rezano........1.10 Coma Unto Me t platnice Tezano ........JO t belo kost rezano........J5 Key of Heavea fino Teitano ..............J5 t usnje vezano.............70 t najflnejSe usnje vezano L50 % Angleški molitveniki: (ZA ODRAbLE) Key of Heaven t celluloid vezano.........1.20 t celluloid najfinejSa rez. . .150 V fino usnje Tesano.......LM Catholic Pocket Manual s ▼ fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: > t fino usnje vezano......L40 n (Dalje prihodnjič.) KNJIGARNA "GLAS NARODA Kar se tiče dolgosti počitnic, je število dogovorov, ki dolo- ti povprečno človek ne pije za dosti vode. Ohlajevalne pijače zares dajejo začasno odpomoč proti vročimi in mnoge izmed njih so dobrotvorne. Ali priprofeti razum mora ovladovati izbiro in zauživanje tekočim tekom poletne vročine. Piti preveč ledene vode ni dobro, zlasti ako človek dela pod mi/lim nebom in je izpostavljen solncu. Tudi delavci v pisarnah naj omejujejo količino ledene vode, ki j<> pijcfjo vsakdan, kajti mnogo ljudi ima tako naravo, da preveč *ledeniih pijač povzročuje 'jim prehlad in bolečine v želod- i , ... ..... ,cu. Nikdo pa ne more trpeti eajo en teden^oeitmc, prtbhz- nikake ^ode, ako pijejo vso 110 enak z onimi, ki določajo dva tedna. Najbolj imajo pravico do enega tedna počitnic s polno plačo. V raznih slučajih je dodana določba, da po dveh letih službe ye. delavec vpravi-čen do dveh tednov počitnic s plačo. Počitnice se v splošnem da-jajo tekom poletja, ali razni dogovori dovoljujejo počitnice le po zimi. Ob sestavljanju počitniškega programa se jemlje v ozir želja onega delavca, ki ima več let službe. Ako delavec, ki je vpravičeai do počitnic, zapusti svojo službo, ima pravico do tolike odškodnine v denarju, kolikor odgovarja počitnicam, do katerih bi bil vpravičen. KLUB MRTVIH. 4'Gazette de Luxemberg" poroča, da je dobil- London, znan že itak po ogromnem številu klubov, še en klub, ki je celo še za angleške razmere pekaj posebnega. Kdor hode postati član tega khiba, mora brezpogojno zapustiti to dolino solz ali pa mora biti vsaj uradno proglašepi za mrtvega. Klub ima dve vrsti članov, eni so taki, ki so jih . pomotoma proglasili za mrtve, drugi so pa zabeleženi kot mrtvi v civilni matriki. Eni in drugi so pa seveda še vedno živi. Takih pomot je tudi pri nas precej, ' Človeka proglase uradno za vodo iz vodovoda. Neizmerno pitje sJadkih pijač ni dobro. Sladkor je gorivo za telo in pametno ravna, kdor v vročini omejuje količine hranil, ki povišujejo telesno temperaturo. Cene pijače v steklenicah, oslajene s saharinom in napravljene iz u-metnih sokov, dostikrat na-pravljajo človeka bolnega. Najboljše poletne pijače so one, naipravljene iz sokov citro-novega sadja, limonov, pome-ranč in grapefruit. Pijače, pripravljene iz sokov tega sadja, vsebujejo prav malo sladkorja in radi tega gasijo žejo. Poleg tega te pijače vsebujejo vitamine, ki so tako potrelb-ni za zdravje in se ne nahajajo v druRilh oskjenih pijačah. Najboljša pijača pa skozi vse leto je mleiko. Isfto je idealna poletna pijača, kajti ne le gasi žejo, marveč okrepčuje in vzpodbuja. Mleko na je hrana samo ria se'bi. Uživajte mleko to poletje. Isto je najbolj varna pijača, ali bodite sigurni, da je pašteurizirana. 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vuleania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte di Savota v Genoa Barengarla v Cherbourg 'M. avgusta: Koma t Genoa 25. avgusta.' Queen Mary t Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Noraandie v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Cnamplain v Havre Bremen v Bremen Rez v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 18. septembra: Vuicania v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre De Graese v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Rex 1 Genoa 27. september: • Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie t Havre . UČITELJ JiEJE OBESIL PAXTON, 111., 7. avgusta. — V Ford €onnty jetnišnici 90 našli daens obešenega 47 -letnega učitelja Berleya C. Rorka obešenega. Nedavno je pri obravnavi priznal, da je i-mel s avojo pastorko tri otro- ke. Dva otroka sta takoj po mrtvega, pa se izkaže, da še ni J rojstvu umrla, in učitelj ju je umrl ali pa pride pomotoma I zakopal, ne da bi zadevo na-potov dnevnega časopisja v I znanil oblasti. MATI PRODALA TATINSKO HČER Neki tujec, ki ima v Sloveniji prav dobro službo, je prišel v Ljubljano ter se zabaval v znatnem "'boljšem" nočnem lokalu. Načel je pogovor s starejšo usliuSbfenko ter jo prosil, če mu more preskrbeti kakšno prigetoo družino. Njo samo je odklonil, češ, da je prestara in vrba mati mu je zato ponudila lastno ihčer. Zjtutraj pa je tujec pritekle na policijo, ovadil mater in 'hčer tfer povedal, da je nadobudna hčerica 0-kradila kar za 1000 din. Zakoni so zakotni, toda.če bi šlo samo jx^esti, bi jib gosposki tujec za&užil prav toliko po zadnji kakor vrla mati in nadobudna hčit