Poštnimi plačana т gotovini. teto XVI., št. 204 Ljubljana, sreda i. septembra 1935 Cena 2 Din Kraljice Astride zadnja pot Nad milijon ljudi Je izkazalo včeraj zadnjo čast kraljici Astridi, katere truplo Je bilo položeno k večnemu počitku poleg trupla tragično preminulega Junaškega kralja Alberta o pravoiätvo: Ujubljana. Knaf ljeva Ulica 5w — releton št- 8122, 8123, 3124. 3125, 812«. Inseratm jaaeieK.; bjubljana, Selen« burgova Ш. 1 — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica SC. 2. — Telefon št 19U. Računi pri pošt. 6ek- zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga člalo 78.180. Wien it 1ПП.241 Ženeva v precepu Morda se dosedaj svet Društva narodov še ni nikdar sestal v tako napetem in negotovem razpoloženju kakor se sestaja to pot. Evropa je bila doslej vajena, da so se konflikti nizali okrog vprašanja, kako urediti razmerje med Nemčijo in ostalimi državami, zdaj pa ima opravka s sporom na področju, kjer je bilo normalno, da so vladali najboljši odnošaji. Saj je bilo že naravnost tradicionalno računati s stanovitno alianso in najboljšim razmerjem med Italijo in Veliko Britanijo. Ti dobri odnošaji so tudi prinesli rimski diploma-cjii marsikak uspeh ali ga ji vsaj bistveno olajšali. Zato se politična javnost ne more vživeti v položaj, da bi se mogel med Rimom in Londonom iz-cimiti dejanski konflikt: nekako fata-listično računa s tem, da se bo našel izhod iz zapletene situacije po potu, ki bo predstavi ial kompromis. Toda kljub temu je treba priznati, da so elementi spora taki, da se zdi pobotanje ,skoro nemogoče. Italija je vložila že dosedaj v akcijo toliko energije in mat en al ni h žrtev, da go+ovo nihče ne pričakuje, da bi se sedaj ustavila na pol pota. Na drugi strani pa se ji je Anglija postavila nasproti s toliko trdoglavostjo. da postaja umik tudi za n jo čedni ie težavnejši. Kako je v načelnem pogledu z afero, o tem komai morejo biti razlike v pojmovanju. Toda kakor po navadi tudi sedaj ne odloča toliko načelna stran, akor vrsta drugih faktorjev, nariranj ter posebnih stališč in ozirov. Vsi ti elementi so že od nekdai slabili Društvo narodov ter mu jemali ugled. Velika Bri+aniia se je to pot postavila na stališče, da je treba v ab°sin-sko-italijanski aferi strogo aplicirati ženevske dolomo, k' jih ie treba 'ш-jati zoper italijanski postopek. Tcda Anglija ima pri tem krepke nasprotnike, ki ji očitaio. da se ni s tako vnemo potegnila za Kitajsko, ko ji je .Japonska iemala Mandžuriio. Takrat je b^a krivda očitna, ugotovila jo je posebna preiskovalna komisiia. kar je hnelo га posledico, da se ie Japonska odstranila iz Ženeve. Vendar takrat Anglija ni predlagala sankcij, dasi bi jih bila logika ženevskih statutov zahtevala prav gobovo. Torej ie realna politika *akrat londonski vladi velevala postopati druga če. ji kazala pot v rešitev, ki ie silno ].- л rr T' гот it i r a! a Društvo narodov ter mv škodovala v opasni meri. Zaradi pr-f-cedenčnega primera je moralna pozi-c'ia Ang-lüe v abesinskem vprašanju zrlo oslabljena. Drugi oc'tek na račun Anglije ?e tiče njene politike napram Nemčiji. Ko je Nemčija prekršila določbe mirovnih pogodb in Dmštva narodov s proglasom. da se oboroži na novo. London ni predlagal in zahteval sankcij, marveč se je kar na hitro, takorekoč čez noč usedla britanska diplomacija za zeleao mizo z nemškimi predstavile!ji ter z njimi dogovorila ključ za oborožite-v na morju. Tudi tu se je britanska vlada kratko-ma,lo postavila na stališče realne po litrke. orepustila načela usod1' ter se zadovoljila z manjšim zlom možnega kompromisa. Tudi ta očitek jako obremenjuje angleške postojanke, ko se naj konfHkt koncentrira na načelno presojo. Eno kot drugo se navaja v pariških gl osa h k nastalemu sporu, a da se spretno porablja v rimskih polemikah, je seveda samo ob sebi umljivo. Končno ie silno kompromitiral vso zadevo še izbruh najnovejše afere, pe-trolejske afere, ki je na naravnost senzacionalen način pognala spor na ostrino. Ako angleško zunanje ministrstvo izjavlja, da za kupčijo ni vedelo, je to vsekakor tehtna izjava. ki ji ie formalno težko priti blizu. Ali kliiib ter^u _.s+ane občutek negotovega. Za-ka,j r>ogr>dba ie preveč boina, je zares bo^ba, ki je vržena zoper 'talijanske načrte v Abesiniii. Zunanjemu ministru moramo verjeti, d^ ni vedel za pogajanja odno^no pogodbo. Toda nstane nam dejstvo, da morajo biti na delu močne gornodarsk0 silo, ki imaio največji in-tprr>s Ля It a Ii i a v Abesiniii ne uspe-KoncesHa ie petrolejki družbi podelila tudi rude in to ravno v onem pasu, ki spada v italijansko interesno sfero. ~ temi silami, ki se naslanjajo oči-vfdno ^a močne finančne postoianke, op fj p bo lahko bosti. saj so v »vO.-Ve-rn finančnem svetu zapore in č? "bolj učinkovite in opasne kakor v političnem. ki io i^aia petroleisVa afera. '-edai ni majhna zadeva, dasi se zaviia fajinstveno za kulise, kjer se skrivalo n^pni iniciatorji. Ali se je zlahka odločil nesniš za velike koncesijo ali ne. ie postranskega pomena, vsekakor ря kaž° 00^074 velik koncept. Tako se zdi. kakor da bi diplomacija z borzo posegla skunai v akcija; igralci pa mečejo na mizo *e prav vehke karte in v-šek igre se bliža na moč nag'o. Ali bo ta višek dosežen že te dni v Ženevi? Komai da se bo dala stvar še od'o7:fi da«i je dmlomacija iznaidlnva ter najde še nova nota in sred- stva za izmikanje. Neprizadetim je od- Bruselj, 3. septembra w. Ob milijonski udeležbi belgijskega naroda je nastopila danes mlada belgijska kraljica Astrida, ki je postala žrtev tragične avtomobilske nesreče. svojo poslednjo pot. Že včeraj so se začele zbirati v belgijski prestolnici nepregledne množice. Od blizu in daleč so prihajale deputacije, sleherna vas ie poslala svoie odposlanstvo, da se še posled-njič pokloni nepozabni kraljici, ki jo je ljubil in spoštoval ves narod Že v teku včeraišniega dne so prispela tudi posebna odposlanstva iz inozemstva. Zastopani so bili vsi evropski dvori, vsi državni poglavarji, zavezniške države Be'giie pa so poslale še posebna odposlanstva. Pogrebne svečanosti so se pričele že zgodaj zjutraj, ko so se vršile po vseh cerkvah zadu5nice Medtem ie voiska v vojni opremi zasedla ulice, po katerih se ie nozneie Pariz, 3. septembra, n. Predsednik francoske republike je odlikoval jugo-slovenskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča z velikim križem častne legije. Visoko odlikovanje mu je osebno izročil, ko ga je danes popoldne sprejel v avdienci v predsedniškem gradu Ramboulettu. Po sinočnji večerji, ki jo je priredil poslanik dr. Purič, sta se gg. Laval in dr. Stojadinovič sestala k tretjemu razgovoru. Pomen tega razgovora je tem večji, ker je tik poprej Laval kon-feriral z angleškim ministrom Edenom. V noči se je g. Laval nato odpeljal v Ženevo. Z današnjim sprejemom pri predsedniku republike g. Lebrunu je uradni Obisk ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Parizu zaključen. Vendar bo dr. Stojadinovič ostal še nekaj časa v Parizu, da prouči s poslanikom dr. Puričem vsa vprašanja, ki pridejo na dnevni red DN v Ženevi. Pariz. 3. septembra. AA. Danes ob 11.15 je predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič položil venec na grob francoskega neznanega junaka v Parizu. Svečanoti so prisostvovali jugosloven-ski poslanik dr. Božidar Purič z osobjem p >slaništva, člani jugoslovenske vojaške misiie v Franciji, jugoslovenski novinarji ii- člani jugoslovenske kolonije ter velika množica občinstva. Poveljnika Pariza je zastopal gene-al Glanois. Hvar, 3. septembra, n. Včeraj popoldne so se v hotelu »Palače« sestali vodilni zastopniki jugoslovenskega nacionalnega pokreta h konferenci ki jo je smatrati kot nadaljevanje pohorskega sestanka. Med njimi je bilo mnogo pristašev JNS. Poleg drugih so se je udeležili dr. Albert Kramer, dr. Svetislav Popovic, dr. Grga Andje-linovič, dr. Ljudevit Auer, dr Peter Zec. dr. Nemec, Daka Popovič, dr. Branko Kalember, Jovan Banjanin, Atanasije Šola, Mirko Došen, dr Ul-manski, Dušan Ivančevič itd. Včerajšnji sestanek se je zaključil pozno zvečer in konferenca se je davi nadaljevala. Popoldne je bilo o njej objavljeno naslednje poročilo: »Kot nadaljevanje pohorske aikcije je bila 2. in 3. septembra konferenca ločitev tem težja, ker gre za spor med dvema velesilama, ki sta stali ves povojni čas skupaj sredi evropske politike, med silami, ki imata močne postojanke v razporedbi evropske mirovne zradbe. To otežuje odločitev pred vsem Franciji, ki ji veleva realna politika za vsaVo ceno preprečiti evropske konflikte in pritirati razvoj do kompromisa, pa naj velja, kar hoče. In od ostalih držav je velika večina enako orientirana; povsod je živa želia, da se najde izhod, ki ne bi napravil novih ran. Eno pa je na žalost gotovo: Društvo narodov iz te afere ne more priti oja-čeno. Ženeva se mora pripraviti, da jo , bo ta konflikt silno oškodoval. pomikal sprevod ter napravila špalir, za katerim so se razprostrle nepregledne mno žice. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, so bila nagosto zasedena vsa okna in vsi balkoni, mnogi pa so se zatekli celo na strehe. Belgijska prestolnica niti ob pogrebu pokojnega kralja Alberta ni videla tolikih množic. Kmalu po 9. so se v kraljevem dvoru zbrali najožji sorodniki kraljevskega doma ter zastopniki tujih vladarjev. Bruseljski kardinal je ob asistenci vseh belgijskih škofov opravil v žalni dvorani pofireb ne molitve, nakar so gardmi oficirji dvignili krsto in jo ponesli iz dvora na mrtvaški voz. v katerega je bilo vpreženih osem vrancev Za krsto je stopal razoglav in globoko potrt kralj Leopold v generalski uniformi z desno roko še vedno v obvezi. Njegov obraz je bil zelo bled. Za Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je osebno položil venec iz svežih rož in ge-ogin z j ugoslo venskim narodnim trakom im napisom- Francoskemu neznanemu junaku! Vojaške časti je izkazal oddelek republi kanske garde, ki je tvorila špalir okrog groba Neznanega junaka. Predsednik francoske republike Lebrun in njegova gospa sta danes ob 13. priredila kosilo predsedniku jugoslovenske vlade. Zaradi današnjega pogreba belgijske kraljice, se je vršilo kosilo le v k/ti-mnem krogu- Pariz, 3. septembra. DanaSnji pariSki listi so polni komentarjev o včerajšnjih francosko-jugoslovenskih konferencah v Parizu. Listi naglašajo, da so bili razgovori posvečeni predvsem srednji Evropi in vprašanjem, ki so v zvezi z zasedanjem sveta Društva narodov. Pri tej priliki pod-črtujejo listi odločno stališče Male antante proti obnovi Habsburžanov v Avstriji. Mnenja so, da je treba to obnovo dokončno odkloniti. Glede ženevskih vprašanj listi poudarjajo, da želi Jugoslavija г vso Malo antan-to prav tako kakor Francija ohraniti Društvo narodov v sedanjih motnih časih. »Petit Parisien« piše v svojem komentarju o včerajšnjih sestankih dr. Stojadinoviča z Lavalom med drugim: »Pred svojim odhodom v Ženevo je imel včeraj Pierre Laval dva važna sestanka. Naprej se je sestal z dr. Stojadinovičem, predsedni- jugoslovenskih nacionalistov na Hvaru Prisotni so soglasno sprejeli pohorsko resolucijo kot programsko osnovo za nadaljnje zbiranje jugoslovenskih nacionalistov po vsej državi v enotni nacionalni jugoslovenski fronti. Sprejet je bil na znanje proglas sarajevskega sestanka nacionalistov z dne 7. avgusta kot manifestacija, osnovana na istih temeljnih principih kakor pohorska resolucija. V stvarni diskusiji o prilikah v državni in politični situaciji, v kateri so prišla do izraza popolnoma enodu-šna naziranja, je hvarska konferenca zavzela stališče napi am ustanovitvi JZR in akciji združene opozicije. Akcija združene opozicije ustvarja spričo pomanjkanja programatičnega stališča negotovost med narodom in zavaja široke sloje ljudstva v zablodo. V njej ni mesta za jugoslovenske na-cionaliste. Na konferenci so razpravljali tudi o aktualnih gospodarekih in socialnih problemih in so bili sprejeti tozadevni sklepi. Končno je bilo sklenjeno, da se nadaljuje akcija za zbiranje vseh Jugoslovenov v edinstveni nacionalni fronti.« Kakor se doznava, bo 7. t. m. v Beogradu širša konferenca jugoslovanskih nacionalistov na kateri se bo nadaljevala razprava s pohorske in hvärske konference in na kateri bo sodelovalo večje štvilo pristašev politike, izražene' v pohorski resoluciji , Na beograjsko konferenco bo povabljenih okrog 120 političnih delavcev. kraljem so korakali kraljičin oče, švedski princ Kari, kraljičin brat grof Flandrijski. italijanski prestolonaslednik Umberto, princ Yorski. danski prestolonaslednik Axel, norveški prestolonaslednik Olaf, švedski prestolonaslednik Gustaf Adolf, bolgarski knez Kiril, luksembur.ški princ Feliks. Oton Habsburški, šefi posebnih odposlanstev in člani diplomatskega zbora. Pred krsto je šla duhovščina, z 12 katoliškimi škofi na čelu. V cerkvi sv. Gudula se je vršila svečana zadušnica, po kateri so trurolo kraljice Astride prenesli v cerkev v Laekenu. kjer so jo položili v krinto poleg sarkofaga. kjer počiva kralj Albert. Pred vhodom v grobnico sta čakali kra-ljica-mati Elizabeta, soproga italijanskega prestolonaslednika princesa Jose in princesa Ingeborg, sestra pokojne kraljice. Med kom jugoslovenske vlade, drugi sestanek pa je imel z angleškim ministrom za Društvo narodov Edenom. Šef jugoslovenske vlade je svojemu francoskemu tovarišu pojasnil politiko nove beograjske vlade na zunanjem področju in sklepe blejske konference. Pierre Laval ga je sprejel s toplo prisrčnostjo in globokim spoštovanjem, kakršno gre zastopniku zvestega in junaškega naroda, ki je v vojni in v miru trajno na naši strani. Sporazumela sta se brez težkoče. saj je stvar Jugoslavije tudi naša stvar. Laval in Stojadinovič sta mogla vnovič to ugotoviti. Odkar je pozornost kabinetov osredotočena na italijansko-abesinski spor, pravi list dalje, je podunavski pakt stopil nekoliko v ozadje. Naši jugoslovenski prijatelji se med drugim boje. da bi v primeru kakega nemškega sunka proti Avstriji po odhodu Italije v drugo smer vse breme London, 3. septembra, п. V Addis Abebi vlada od dne do dne bolj nervozno razpoloženje. Vse je prepričano, da je vojna z Italijo neizbežna in da pride lahko vsak trenutek do oboroženega spopada. Po mestu krožijo najfantastičnejše vesti. »Daily Telegraph« poroča, da so bile včeraj pred italijanskim poslaništvom v Addis Abebi hude demonstracije. Demonstranti so metali kamenje na poslaništvo in na poslopje je bil oddan tudi strel iz revolverja. Med demonstracijami je bil italijanski poslanik ravno v aivdienci pri cesarju, kjer je protestiral proti nerednemu dostavljanju pošte. Razen poslopja italijanskega poslaništva so demonstranti napadli še dve hiši italijanskih državljanov. Vznemirjenje v abesinski prestolnici se je ie povečalo, ko so zvedeli za poročilo Reuterjevega urada iz Diredame, da je tisoč italijanskih vojakov in 1500 domačinov zapadno od Arasa že prekoračilo mejo in vkorakalo v pokrajino DanakU. Naleteli niso nikjer na odpor, ker so se Abesinci umaknili v gore. Italijanski uradni krogi sicer izjavljajo, da niso dobili še nobenega obvestila o pričetim italijanskega prodiranja, kljuib Senatorska prisega ministra dr. Korošca Beograd 3. septembra, p. Notranji minister dr.Ant. Korošec, ki Je bil nedavno imenovan za senatorja, je danes dopoldne položil senatoreko prisego Pred predeedni kom senata dr- Tomašičem. Iz sodne službe Beograd, 3. septembra, n. S kraljevim икают sta na predlog ministra pravde imenovana za apelacijska sodnika v Ljubljani e dr Fran Kovča, sodnik okrožnega sodišča у Mariboru in Fran Tiler, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Premestitve v železniški službi Beograd, 3. septembra. AA. Premeščeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za višjega kontrolorja 6. skupine i postaje Ptuj Janez Keržar, kontrolor v Kamniku; za kontrolorja sedme skupine postaje Kamnik Peter Magajna_ kontrolo1" v Sborah; za kontrolorja s»dme skupinp postaje Maribor srl. kol. Ferdinand ligo, kontrolor v Ptuju. Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana. Knafijeva ulica 6. Telefon 8122, 3123. 3124. 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon «t. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica Ste». 3. Telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. zvon en je m vseh zvonov belgijskih cerkev so v prisotnosti najožih sorodnikov položili krsto v grobnico. Pogrebne svečanosti so trajale do 14 ure. Po ulicah, koder jo šel sprevod, so otroci in ženske na glas plakale, a tudi marsikateremu moškemu se je orosilo oko. Zadušnica v Beogradu Beograd, 3. septembra, p. Danes dopoldne ob 11. je biila v certkvi Kristusa Kralj* svečana maša zadušnica za tragično umri« belgijsko kraliico Astrid». Mašo je daroval nadškof dr. Rafael Rodič ob asistenci 12 duhovnikov. Prisostvovali eo ji kraljevi na-mestnik dr. Ivo Perovič .zastopnik mimetr-skega predsednike, notranji minister dr. Anton Korošec .minister vojske in mornar rice general Živkovic, finančni minister Dušam Letica, minister za šume in rude T>iura Jankovič. nrimister brez portfelja dr. Miha К.глк. predsednik Narodne skupščine prof. Čirič. člani diplomatskega zbora №d. Tudi Slovenija je žalovala Ljubljana. 3. seoteimibra n. Da manife^tr irujo svoje globoko obžalovanje tragične srnnti belgijske kraljice Astride, sojnesta ▼ dravski banovini ob pogrebu nesrečne kraljice izobesila žalne zastave. Тяко v Ljubljani, какют v Mariboru .Celju, Ptuju in eo pla^lale žalne zabave na v6eh državnih in samoupravnih poslopjih. borbe za avstrijsko neodvisnost padlo na ramena Male antante. Ti pomisliki seveda ne pospešujejo podunavskega pakta. Težko je verjeti v večji sporazum v tem zrni slu, dokler bo abesinska zadeva na dnevnem redu. »Figaro« piše med drugim: Znano je, da so Jugoslavija, Romunija in Češkoslo-v _ska odločno proti obnovi Habsburžanov Pripravljene pa so podpisati podunavski pakt o neodvisnosti Avstrije pod pogojem, da to jamstvo ne bo samo teoretično marveč da se velike države odkrito obvežejo nuditi svojo pomoč Mali antanti za primer nemškega napada. Sicer pa poudarjajo vsi listi veliki pomen Stojadinovičevega obiska v Parizu rn ugotavljajo z zadovoljstvom, da ostane prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo j neizpremenjeno. temu pa računajo v Addis Abebi z možnostjo, da se prodiranje Italijanov prične že v kratkem. V Diredaane je že odšel močan oddelek cesarske garde, da bo varoval železniško progo, iz Harare pa je bilo odposlanih v Ogaden na mejo 20.000 mož. Novince neprestano vežbar jo, vendar pa je dobil vsak vojak zaradi pomanjkanja municije samo 20 nar-bojev. Značilno za nervoanost, M vlada v Abesiniji, je tudi dejstvo, da so Džiži aretirali nekega francoskega grofa in njegovo soprogo, ki ju dolže vohunstva v korist Italije. V nasprotju s poročili angleškega časopisja angfleška vlada doadaj še ni intervenirala radi petrolejke koncesije, ki jo je podelila abesinsfca vlada, marveč je samo izjavila? da je na tej stvari docela desinteresirana. Politični krogi v Addis Abebi pa pričakujejo vsak hip demarse Ibailije, M se bo sklicevala na pogodbe iz 1891, 1894. in 1906. leta V krogih abesinskih prvakov prevladuje mnenje, da bi bilo za razplet sedanjega težkega položaja najbolje, če dobi Velika Britanija mandat nad Abe-sinijo. Sprememba v upravi Državne hipotekarne banke Beograd, 3. septembra, p. Dolžnosti člane upravnega odbora Državne hipotekarne banke je bil razrešen g. Adolf Ribnikar iz Ljubljane. Na njegovo mesto je bil za člana upravnega odbora imenovan bivši minister g. Stjepan Barid, nekdanji predsednik bivše Hrvatske риске stranke. Izseljeniški komisar Goricar razrešen Beograd, 3. septembra, p. Izseljenski komisar v Düsseldorf Maks Goričar je razrešen državne sluižbe. Maršal Balbo vrhovni poveljnik letalskih ril Rim, 3. septembra AA. V parlamentarnih krogih govore, da bo Mussolini imenoval maršala Balba za generalisima italijan-I skih letalskih sil. Gre za italijansko letalstvo tako na Sredozemskem morju, kakor tudi za vsa letala na Rdečem morju. Mussolini je že večkrat izjavil, da bo tudi v sankcijah gospodarskega značaja videl sovražnost zoper Italijo, in da bo njegov odgovor v skladu s temi sankcijami. £a Pohorjem Hvar Konferenca predstavnikov jugoslovenske nacionalne politike — Hvarski sestanek je v celoti odobril pohorsko deklaracijo — Stališče do združene opozicije Stvar Jugoslavije je stvar Francije!41 Pomen in velik odmev pariških razgovorov ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča Predvojna psihoza v Addis Abebi Protiitalijanske demonstracije v abesinski prestolnici — Nepotrjena poročila o pričetim italijanskega prodiranja Priprave kraljevega za proslavo rojstnega dne Kje bo sla slavnostna povorka z bakljado in vrstni red za društva Ljubljana se marljivo pripravlja za 8im evečanejše praznovanje kraljevega rojstnega dne. Akcijski odbor za proslavo neumorno zbira prijave za udeležbo pri svečani povorki, ki bo na predvečer dne 5. septembra ob 19 30 Društva in organizacije so že v velikem številu prijavile svoje sodelovanje tako za slavnostno bakljado in po-vorko na predvečer, kakor tudi za veliko proslavo na dan 6. septembra ob 10.30 dopoldne, ki jo priredi Jadranska Straža na Kongresnem trgu. Društva, ki pojdejo v četrtek dne 5. sept. ob 19.30 uri v svečani povorki, se zbirajo ob 19. uri na Kongresnem trgu počenši e sokolsko konjenico in Ljubljansko Sokolsko župo ob državni realki v Vegovi ulici. Za njimi se uvrstijo društva v naslednjem redu: Gasilci, Jadranska Straža, Narodna Odbrana, skavti, strefljačka družina, narodni železničarji z godbo >Sloge«, Hubadova pevska župa, Pevska zveza, Prosvetna zveza, ženska društva, invalidi, obrtniška društva, Narodno strokovna zveza, društva privatnega nameščenstva, Ciril Metodova družba, Koča, Branibor, Tabor, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Šentjakobski gledališki oder, Društvo zidarjev in tesarjem, Stenografsko društvo, Slovensko katoliško akad. starešinstvo, Švabsko kulturno nemško društvo, Društvo stanovanjskih najemnikov, Društvo >Pravnik«, Društvo prijatelja pravne fakultete, Narodna čitalnica v Šiški in ostala društva, vsa po onem redu, kakor so se do sedaj priglasila. Želeti je, da pridejo društva s svojimi zastavami. Slavnostna, povorka krene točno ob pol 20. uri po naslednjih ulicah: Vegova ulica, Rimska cesta, Bled-weisova cesta mimo banske palače, Aleksandrova cesta, Prešernova ulica, Marijin trg, Stritarjeva ulica pred magistrat, kjer bo govoril predsednik akcijskega odbora in župan ljubljanski g. dr. Vladimir Ravnihar. Godba bo zaigrala državno himno, združeni pevci pod vodstvom g. Zorka Prelovca pa bodo zapeli »Hej Slovane.< Kar nameravana ognjemetna prireditev Jadranske Straže na ta večer v Tivoliju odpade, je razhod za društva določen pred mestnim magistratom in ne pred Narodnim domom. Za red pri bakljadi in povorki bo skrbel poseben rediteljski zbor in se vsi udeleženci povorke in ostalo občinstvo naprošajo, da upoštevajo navodila rediteljev. Akcijski odbor vabi in poziva vse ljubljansko meščanstvo, da na ta večer v času obhoda povorke razsvetli okna stanovanj, razobesi državne zastave, okrasi okna z zastavnicami da tako na najdostojnejši način dokumentira svojo neomajno ljubezen in spoštovanje do našega mladega kralja Čuva jmo Jugoslavijo! • * * Vsa drušva, ki bodo sodelovala pri bakljadi na predvečer, kraljevega rojstnega dne se pozivajo da se udeleže tudi proslave naslednjega dne na Kongresnem trgu, kakor tudi svečanega obhoda ob 10.30 dopoldne po mest. * » • Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse1 hišne posestnike, da na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 5. septembra razobesijo na poslopjih državne zastave. ! šestdesetletnica znamenitega zdravnika Danes praznuje šestdeseti rojstni dan predstojnika zagrebške univerzitetne ginekološke klinike univerzitetni prof. dr. Franjo Durst. Njegovo ime je znano med zdravniki v zadnjem kotičku naše države, veliko spoštovanje pa uživa tudi v inozem stvu, zlasti med slovanskimi ginekologi in porodničarji. Žene iz vse Jugoslavije se zatekajo k njemu po strokovno pomoč v težkih trenutkih svojega življenja. Med mlajšo zdravniško generacijo je znan in priljubljen kot izredno dober učitelj in vzgojitelj. Profesor dr. Framjo Durst se je rodil v Zagrebu 4. septembra 1875. Po promociji v Gradcu 1. 1889 je ves čas deloval v Zagrebu. Od 1. 1907 je šef porodnišnice in profesor babiške šole v Zagrebu. L. 1921 je bil izbran za rednega profesorja ginekologije in porodništva na zagrebški medicinski fakulteti ter je postal šef ginekološke klinike, prve v Jugoslaviji. Na tem mestu deluje mladeniško živahen kot iz-boren pomočnik našemu ženstvu, kot dober učitelj babice in kot sijajen vzgojitelj mladih zdravnikov. Njegova klasično izci-zelirana predavanja, prežeta z globokim univerzalnim poznavanjem stroke in gosposko fino elokvenco mu pridobivajo srca slušateljev v njegovi predavalnici in občudovanje njegovih strokovnih kolegov na znanstvenih kongresih. Zasluga profesorja Dursta je, da stoji jugoslovenska ginekolo gija na enaki višini kakor pri zapadnih naših sosedih. Kot trezen in prevdaren strokovnjak je# član različnih banovinskih m državnih sanitetnih svetov. Domači in inozemski zdravniki so mu dali mesto častnega članstva v znanstvenih društvih. Njegove znanstvene publikacije se odlikujejo po jasnosti sloga in suverenem obvladanju snovi. Važne zahteve rudarjev Zbiranje gradiva za novo konferenco o razmerah v rudniških revirjih in o položaju delavstva Dr. Maček odklanja vsako tesnejšo zvezo Beograjska »Pravda« v vsaki svoji številki razpravlja o ustvaritvi enotne opozf-cionalne stranke ali unije, ki naj bi bila nekak protiutež vladni Radikalski zajedni-cL Srbijanski opozicionalci so že pred petim majem trdili, da je opozicija enotna in da bo taka tudi o&tala, toda razvoj dogodkov je le prekmalu pokazal, da je šlo pri volitvah za čisto taktično in celo oiportunistično potezo, ki je pač prinesla volilni uspeh, nikakor pa ni mogla zbližati posameznih skupin. Srbijanski opozicionalci sicer neprestano govore o enotnosti združene opozicije vendar pa ne morejo prikriti svoje nejevolje nad dr. Mačkom, ki kot gospodar položaja noče niti slišati o kaki tesnejši združitvi Zato skuša »Pravda«, ki bi še vedno rada bila glasilo srbskih demokratov, dokazati zagrebškim politikom, da tudi ▼ Mačkovi stranki ni popolne edinosti in da imajo osobito pristaši opozicije v Slavoniji čisto drugačne poglede na potrebe sedanjih dni. »Pravda« zatrjuje, da so med Hrvati za federativno ureditev države samo frankovski življi, s katerimi bi hotel Maček sam prekiniti vsako zvezo, ker samo kompromitirajo opozicijo m nje pra-rične zahteve. Zagrebški »Obzor« se je zaradi tega močno razburil ter je ostro odgovoril »Pravdi«. Vse vesti enega dela srbijanske-ga tiska, pravi »Obzor«, so gole izmišljotine. O zlitju bivše Hrvatske seljačke stranke s kako stranko opozicije ne more biti govora, saj se Radičeva stranka ni hotela zliti niti s samostojnimi demokrati, ki so ji ideološko in tehnično gotovo bliže, nego katerakoli srbijanska stranka Bivše HSS je celo s samostojnimi demokrati šla samo v rahlo koalicijo. Ako pa odklanja fuzijo s srbijanskimi opozicijskimi skupinami, ni s tem rečeno, da odbija tudi delovno koalicijo ž njimi. Naj je ta oblika koalicije že unija ali karkoli drugače, je to brezpomembno. Za sodelovanje vseh opozicijskih skupin bo osnovan tehnič ni izveniparlamentarni odibor, čegar člani bodo zastopniki bivše HSS, bivše SIDS, bivše demokratske in bivše zemljoradniške stranke. Večje intimnosti si Hrvatje za sedaj gotovo ne žele. »Obzor« naposled ogorčeno zavrača trditev, da bi se v Slavoniji karale kake težnje proti zagrebškemu vodstva. Taktiko odreja vodstvo bivše HSS, zato noben pristaš ne more imeti oddvojenega mišljenja, najmanj pa v pogledu državne ureditve. Smrtna nesreča v velenjskem rudniku Ubilo je očeta osmih nepreskrbljenih otrok Velenje, 3. septembra. Včeraj popoldne se« je napotil na delo v rudnik rudar Martin Pestotnik, ki je bil zaposlen pri skupini za kontrolo in popravljanje rovov. V rovu bi moral nadomestiti slabe in nezanesljive grede ali opore z novimi. Da bi bilo delo čimprej izvršeno, je Pestotnik odstranil več gred naenkrat namesto posamič in to je povzročilo, da эе je zrušila nanj plast premoga. Vsa peza ga je zadela na glavo in na. vrat ter mu zlomila tilnik. Ponesrečencu je prihitel na pomoč tovariš, ki je delal nekaj korakov dalje v rovu. Poklical je ie nekaj drugih rudarjev ter obve- stil o nesreči tudi rudniško vodstvo. Ko so Pestotnika odkopali, je bil že mrtev in je zdravnik g. dr. Kolšek ugotovil, da je bila smrt nagla. Na telesu ni bilo videti nobenih ran. Pokojni Martin Pastotnik je bil star 45 let in je delal v rudniku že 16 leto. Nedavno je prestal operacijo, ki je bila potrebna zaradi posledic napornega dela. Po je po operaciji včeraj nastopil službo, je postal žrtev smrtne nesreče. Zapustil je ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Tragična smrt pridnega delavca je globoko pretresla vse prebivalstvo in vsi sočustvujejo z njegovo nesrečno družino. Umor gozdar ja KrištoSa pred sodniki Razprava zaradi maloletnosti obtožencev tajna Celje, 3. eeptembra. Pred velikim senatom v Celju se je danes ob pol 9. dopoldne pričela razprava proti 19 letnemu hlapcu Alešu Moličniku iz Podveže pri Lučah in 19 letnemu posestnikovemu sinu Alojziju Robniku iz Podvolovljeka. Moličnik je letos 5. maja okrog pol 4. zjutraj na Planici pri Lučah, na kraju ki se imenuje >Kokleševsako polovičarsko rešitevt kakor odklanjajo bratje Hrvati vee mašetareke predloge, ki niso iskreni, pošteni in resni.« »Bojevnik« hoče postati glasilko »staven, eke fronte, ki oblikuje, dozoreva in raste« v njej naj ее zbira »vse, kar je pošteno slovensko in odločno«. Rešitev slovenskega vprašanja je ravno tako nujna kakor rešitev hrvatskega vprašanja. Treba je z veo odločnostjo v borbo za resnično slovensko samoupravo in slovenski program Članek zaključuje s pozivam na »vee poštene ln dobre Slovenoe, da se strnejo v enotno slovensko fronto, ki bo skupno s Hrvati in boljšim detam Srbov preuredila državo tako, kakor to diktirajo potre' be, želje im voljä narodov«. Tudi is vseh nadaljnjih sestavkov v listu izhaja, da so ее gospodje, ki eo na-zadnje vodili bojevniško organizacijo^ pridružili Mačkovi izvenparlamentarni opoziciji . Na poldrugi strani poroča o opozicijskem shodu v Kragujevcu. Združena opozicija je na ta način dobila v Sloveniji že drugo glasilo. Pod vlak zaradi bolezni Maribor, 3. septembra. Danes popoldne ob 13.30. ko je vozil osebni vlak iz Maribora proti Dravogradu, je skočil pod kolesa 2o letni krojaški pomočnik Viljem Glaser. Stanoval je v Kratki ulici v Studencih pri stricu in teti. 2e delj časa je bolehal za tuberkulozo in pravil je. da si bo vzel življenje. Teta in stric sta ga tolažila, vendar je bile tolažba zaman. Danes je napravil svoj usodni sklep. Pod vlak je skočil v Studenlkem gozdu. Strojevodja je opazil neznanca in je zavrl vlak, na hudem klancu pa se mu ni posrečilo, da bi ga ustavil. Lokomotive je nesrečnežu najprej odtrgala desno roko, nato desno nogo ter ga vlekla ie 400 ali 500 m daleč in Je ves razmesarjen obležal na progi. Po tragičnem dogodku so bili obveščeni orožniki in na kraj tragedije je odšla tudi železniška komisije. Ostanke nesrečnega Gla. serja so pobrali in prenesli v mrtvašnico v Studencih. Ljubljana, 3. septembra. Danes dopoldne je načelnik II. sku pine rudarske zadruge Pliberšek iz Trbovelj v družbi s tajnikom Delavske zbornice obiskal rudarskega glavarja inž. Močnika, da mu predloži obširno in izčrpno gradivo o vprašanjih, ki se bodo prihodnje dni obravnavala Da posebni konferenci zastopnikov rudarjev, rudarskih podjetij - in socialnih ustanov. Kakor znano, je bila ta konferenca prvotno sklicana že pred mesecem dni, a jo je rudarsko glavarstvo odgodilo, ker mora rudarski glavar gradivo podrobno proučiti, a lokalne edinice rudarske zadruge dotlej še niso zbrale vseh potrebnih podatkov. Danes je načelnik Pliberšek izročil rudarskemu glavarju obsežen spis, ki točko za točko navaja primäre, o katerih si rudarji žele razprave, in obenem stavlja konkretne predloge, kako bi se dali delovni in splošni živ-ljenski odnošaji našega rudarskega delavstva izboljšati z nekaterimi ukrepi. Predlogi rudarjev se tičejo predvsem delovnih razmer po rudniških obratih, ki so v številnih primerih krive pogostih obratnih nesreč, in pa delitve dela, ki bi mogla, izvedena v pravičnejši obliki, olajšati marsikatero gorje in utešiti mnogo nezadovoljstva, ki danes tli med rudarji. Prav tako stavljajo zastopniki rudarskega delavstva nekaj konkretnih predlogov v zaščito temeljnih mezd. ki so po samovoljnih tolmačenjih nekaterih obratnih vodstev pogostokrat ogrožene. Ob zaključku se poročilo načel-stva II. skupine dotika splošnih socialnih razmer v revirjih in opozarja pred vsem na katastrofalne posledice, ki jih utegne roditi dejstvo, da bo na zimo nekaj tis oče v delavskih otrok v revirjih brez vsake obutve in obleke. Zastopniki rudarjev prosijo, naj bi poklicane instance izvedle širokopo-iezno podporno akcijo, kateri naj bi prispevali v prvi vrsti TPD sama, pa tudi naša tekstilna industrija in ostali pridobitni krogi, ter banovinski bed-nostni sklad. Osrednja zahteva, okrog katere se bo sukala vsa razprava na konferenci, pa je vsekakor zahteva rudarjev, naj ее odnosi delavcev do rudniškega kon-suma v bodoč и rede tako, da bodo delavci prejemali ob plačilnih dnevih svoj zaslužek v gotovini na roko, ne pa da jim družba kakor doslej v vseh primerih kaeira veo mezdo za razne odtegljaje. Kakor predlaga poročilo, naj bi se to vprašanje rešilo na ta na- čin, da prizna TPD za vse stare dolgove, ki jih imajo njeni delavci щ njenih konzumih, tako dolgo moratorij, dokler ne bodo obrati delali po 25 šihtov na mesec. Od rešitve tega vprašanja «ne zavisi samo nekaj tiso-čev rudarskih družin, temveč obenem tudi življenski obstanek vse trgovine in obrti ter vobče vsega malega pri-dobitništva v revirju. Pri dosedanji praksi se lahko reče, da vsi milijoni prometa, ki jih znašajo rudarske mezde v naši banovini na leto. v rudarskih krajih vobče ne pridejo do cirkulacije, ker jih podjetje, ki mezde takorekoč izplačuje, obenem samo ka-sira za živila in nmnufakturo v svojih konzumih i njih od tod odvaja različnim svojim veletrgovskim dobaviteljem. V suhih letih gospodarske krize so se rudarji pri teh konzumih toliko zadolžili, da gre vsaka para. ki bi ei jo morda prislužili preko svoje mesečne potrošnje, na račun dolga, in na plačilnih listkih, ki jih prejemajo po dvakrat na meset, je zadnja rubrika čista plača skoraj brez izjeme vsakokrat izpolnjena z eno samo številko: O. Po lanski kolektivni pogodbi je sicer družba obvezana, da mora najmanj 20°'« rudarjevega, zaslužka vsakokrat izplačati v gotovini, vodstva rudnikov pa so tudi to številko ca lastno pest vsem onim, ki so dolžni kon-zumu nad 1000 Din, skrčila Ъа 10*/«. A ker rudarji ne morejo drugače živeti, kakor da med mesecem zaprosijo tu pa tam za kak majhen predujem, ob plačilnih dnevih ne prejmejo niti prebite pare. Zaradi tolikšne prezadolže-nosti so rudniški konzumi tudi v tekoči prodaji uvedli prav strog režim, ki v mnogočem spominja na leta svetovne vojne, ko je država racionirala živila na karte. Rudarske žene, ki prihajajo »fasatc, kakor se po etarem reče nakupu, redno doživljajo, da jim v konzumu črtajo nekaj od vseh onih živil, katerih cene so nekoliko višje, a so za prehrano težaškega delavca na-izogibno potrebna: sladkor, jajca, mast, olje, bela moka, pa še celo krompir, ki predstavlja najbolj razširjeno živilo med rudarji. Delavski zastopniki zahtevajo, naj se poslovanje nid-niških konzumov preinredi v tem smislu da bodo oddajali blago po nabavnih cenah, režijske stroške pa naj krije podjetje. Rudarski glavar je obljubil, da bo vse predloge podrobno proučil, nato pa bo po vsej priliki še ta mesec sklical konferenco. Mater je umorila Grozovit zločin I9letne Amalije Vodetove v Zapotoku pod Kureščkom Turjak, 8. septembra. V Zapotoku, tihi 6amotni vasici pod Kureščkom, se je v soboto ponoči odigral zločin, ki odpira težke rane našega kmečkega življenja v današnjih dneh. Devetnajstletna Amalija Vodetova, edina hči 60 letne eiroma-šne kočarice, je na strahoten način umorila svojo mater. Zgodba, ki ее ja v kratkem raznesla po okoliških vaseh in pobudila mnogo vznemirjenja med prebvalstvom, je naslednja; Ljubezen brez ljubezni Amalija, ki je bila čedno in delovno dekle, je ljubila 21 letnega poljskega delavca Franceta Debeljaka, ki je bil od nekod iz dobrepoljske občine doma. Bita sta v besede, da se vzameta in sta prihodnjo nedeljo 8. septembra določila za dan poroke. Zadnje dni pa eo se med njima napletle neke razprtije in fant ki očitno ni imel do deklefta prav resnih simpatij in ki mu ni bilo prav nič po volji, da bi se iz svoje si-romaščine ženil v novo, še večjo, se ji je začel polagoma umikati. Dekle, ki je videlo, da se ji France odtujejo, je v svojem srcu obsodilo mater, da je samo ona kriva vsega. France ji je namreč nekajkrat dejal, da jo bo že vzel, samo ne še zdaj, temveč nekoč pozneje, in Amalija je bila prepričana, da hoče reči: kadar »stare« ne bo več. In ko je s sestankov ž njim prihajala domov, so se zmerom iznova zamenjale praske in špetiri. V soboto sta Amalija in France skupaj pomagala pri sosedu Purkartu. Ko sta zvečer odhajala z dela, sta mimogrede legla v nekem seniku, in kakor že tolikokrat, je začelo dekle iznova rotiti fanta, naj je nikar ne zapusti. Zagotavljala ga je, da mati itak ne bo dolgo živela — zadnji čas da že kar ne more več jesti. Hči je pobila mater Okrog polnoči sta se ločila, nekaj minut po drugi uri pa so sosedje za-čuli z Vodetovega dvorišča vpitje na pomoč. Ludje so bili vajeni, da se mati in hči pričkata in počneta direndaj, in tako razen 80 letnega soseda Jakiča nihče ni stopil iz hiše. Ko se je starček približal Vodetovemu dvorišču je našel na tleh ležečo pobito gospodinjo, ki pa je bila takrat še pri moči in je še vprašala, kdo da je Pobral jo je, jo zanesel v sobo in odšel domov Čez kakšne pol ure pa se je iz koče ponovno razlegel grozovit ropot in ljudje so čuli. kako je starka v obupn klicala nad hčerjo: >Amalija. Amalija'* Nato je vse potihnilo. Malo pred tretjo je nato Amalija potrkala pri svoji sestrični Zalarjevl v Zapotoku e čudnim sporočilom: >Vstani in pojdi pogledat, vrata i» okna so odprta mati so krvavi v po* stelji!< Zalarjeva je v resnici takof odšla z njo, a ko je prižgala luč i« našla staro Vod^ftovo z vso razbito glavo v pred smrtnih krtih, je planila iz koče in zagnala vik in krik, da eo sosedje pritekli na kup. Uboga žena je do 6. ležala v agoniji, ne da bi ее še količkaj prav zavedla. Tžanski orožniki, ki so še pred jutrom prihiteli v Zapotok so ubijalko aretirali in obenem takoj obvestili državno tožilstvo v Ljubljani. Amalija ki se je po dejanju nenavadno čudno vedla, je skušala izprva tajiti, na koncu pa je mirno priznala umor. Sedem silnih udarcev Ljubljana, 3. septembra. Državno tožilstvo je včeraj po obvestilu odredilo sodno komisijo, ki je ob 15.30 odpotovala na kraj tragedije. Komisijo je vodil preiskovalni sodnik Vladimir Velušček, kot zdravniška zvedenca sta. bila dodeljena dr. Suher in dr. Cunder, za zapisnikarja pa sodni pripravnik Blejc. Komisija je s Turjaka krenila pod Kuregček, ter še ponoči izvršila 6odni ogled in obdukcijo trupla. Marija Vodetova je dobila s polenom sedem silnih udarcev po glavi na levo stran čela in na desno sence, tako, da so bile kosti zdrobljene in so> možgani izstopili. Več manjših poškodb in plotplutb daje sklepati, da se je mati z vso silo branila. Obležala je na postelji in kri je brizgala iz ran poldrug meter visoko po stetni. V globoki nezavesti je mati živela do 6. zjutraj. Pokojnica je s hčerko živela v majhni kočici, ki je bila za bivanje preurejena iz nekdanjega hleva. Med materjo in hčerjo so bili neprestani prepiri. Nekaj časa je stanoval pri njiju tudi France Debeljak. Prebivale! so komisiji ki je imela izredno težko delo šli z vsem, ks,r so premogli, na roko, nato pa eo se gospodje peš vrnili do Želimlja, ter se davi od tam pripeljali v Ljubljano s kmečkim voznikom. Umorjenko ki je podlegla zaradi otrpnjenja možganov so na sodnikovo odredbo zagrebli na domačem pokopališču, morilko pa so ižanski orožniki popoldne pripeljali v Ljubljano in izročili v sodne zapore. V sprejemnem uradu je dekle v zmedenih stavkih na široko pripovedovalo, kako je prišlo do vsega, a se je njena pripoved izgubljala v potislovjih. kar daje sumiti, da z njenim razumom ne bo vse v redu. :»TÜTR'0< St. 204.: Maši kraji in ljudje Novi minister za pošto in brzoj&v g. dr. Branko Kaludjerčic Dr. Miha Krek, minister brez portfelja 01} šestdesetletnici univ. prof. dr. Milana Škerlja Tiiw) in бкгоаппо kakxxr Je bilo vee nje-povo življenje praznuje danes вгојо žeet-dpeetletnico g. univ. pnaf. dr. Milan Škerlja Jubilant spada med tiste redke moče, kd s polno pravioo zaslužijo, da se јЈЉ narod ob takih prilikah tudi javno eponmi Za eeboj ima. dolgo vrsto let ne-emornega deda in neomajnega poštenja. Rodil se je t LJubljani kot prvi ein i-галв fekertja iz Vrh polja prt Vipavi ta Jene Ane rojene Trdinove, eo-wxkii<» pisatelja, i^rebll je mlada leta v Kranju, Omami jn, Žužemberku in slednjič у Novem rapetu. Tu je hodil tudi v gimnazijo in maturiraJ. 1&&S. Na Dunaju je Aoktariral. Dobffl je prvo namestitev v Novem mestu, kmalu nato pa v Mokronogu, odkoder je šel kot avstrijski držav- ni frtipenddet r Letzte 1902/3. Po vrnitvi ее je poročil z odvetnikovo hčerjo Pijo Srebretovo iz Brežic nečakinjo znanega novomeškega odvetnika in rodoljuba Karla Slanca. Kmalu nato je bil premeščen v Gradec in nato na Dunaj v ministrstvo pravde. Na Dunaju je prebil petnajst let, do prevrata. Tam sta se mu tudi rodila oba otroka, gospa prof. Olga Grahorjeva in znani antropolog dr. Božo škerlj. Znak njegovega in njegove žene trdnega slovenstva je, da sta oba otroka ostala zavedna Slovenca Med voj" no je služil kot nadporočnik, pozneje ka-petan — avdStor v Sin ju Ln Trstu, pozneje spet v civilu na Dunaju. Med vojno je rešil marsikaterega >veleizdajalca< ali vohunstva oeumljenega Slovana gobove emrti. Ob prevratu se je postavil na razpolago deželni vladi v Ljuibljani in se preselil sem. Kmalu nato je postal poverjenik za pravosodje v Sloveniji. Ves ta čas ее je baviH tudi znanstveno e pravosodjem, predvsem s trgovinskim (pravom. 1920. leta je začel predavati na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi čekovno iti menično prayo. 1924 je postal rednd profesor in opustil službo na eodniji. Od takrat deluje na univerzi, kjer Je bil ponovno dekam ju-ridične fakultete. Sodeluje t časopisih »Pravniku«, »Zeitschrift för Ostreeht«, »Arhivu« in drugih. Plod nje" govega znanstvenega dela je tudi nekaj knjig: prva Je že 1У06 1. nastala »Gesellschaft mit beschränkter Haftung« ki je postala habilitacijski spis, poaneje skupno e prof. Krekom izdana ».Die österreichische Zivilgesetzgebung im Königreiche d«r Serben, Kroaten und Slovenen« 1928 in »Menično pravo«. Nevidno a prav tako važno, ali še važnejše je njegovo delo pri ustvarjanju zakonov, že kmalu po prevratu je bil klican v Beograd in od tedaj je sodeloval v neštetih zakonodavnih komisijah. Bil je tudi ves čas obetoja te ustanove član višjega zakonodavnega sveta. Znan Je po svoji mirni objektivnosti ln širokem znanju, ne le v stroki, temveč skoraj na vseh področjih. Razume ekoraj vse evropske jezike nekatere popolnoma obvlada Posebno »e zanima za potovanja in zemljepis. Počitek od dela so mu študij potopisnih in zemljepisnih daL Olan je geografskega in prirodoslovnega društva — Mnogim čestitkam k Sest desetletnici pridružujemo svojo in mu iz vse ga srca želimo še dolgo vmto srečnih in zdravih let v krogu rodbine in na univerzi kraj ja Aleksaidra. Poklonitev nacionalnih železničarjev Nad 100 delegatov odpotuje v petek zvečer iz Ljubljane Jugoelovenski železničar, ki je ob tragični izgubi nesmrtnega kralja Mučenika kot njegova peta armija najtežje občutil udarec usode, se je že tisti hip zavedel, koliko je izgubil z Njim, ki je bil temu stanu vedno oče in največji dobrotnik. Zaradi tega je bila bol nad Njegovo izgubo prav za železničarje tem težja, ker so naenkrat ostali brez svojega največjega zaščitnika. Železničarji ki so bili vedno požrtvovalni delavci pri konsolidaciji razmer in učvrstitvi temelja naše države, katere je polagal bas pokojni kralj Aleksander, so začeli takoj ob Njegovi prerani smrti razmišljati, na kak način bi se oddolžili Njegovemu spominu. S to mislijo se je posebno bavflo Udruženje jug oslove nsikih narodnih železničarjev in brodar-jev, ki se je pod osrednjim vodstvom udeležilo že poklonitve na Oplencu. Tudi člani oblastnega odbora narodnih železničarjev т Ljubljani so se bavili s to misijo, niso je pa izvedli takoj ob početku ker se je hotelo in tudi izvedlo s strani same direkcije potovanje vseh železničar- jev dravske banovine, katerih je bilo nad 1000 pri poklonitvi na Oplencu. Zato je Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev svoječasno odložilo izvedbo te zamisli, ki jo pa uresničuje zdaj, skoraj ob priliki obletnice prerane smrti blagopo-kojnega kralja Dne 6. septembra odpotuje ia ljubljanske direkcije nad 100 članov Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev m brodarjev na Oplenac, da se poklonijo ma nora Viteškega kralja Mučenika ter da pomolijo nad grobom junaka jugoslovenskega naroda, nad grobom prerano umrlega dobrotnika in očeta svojega stanu. S to poklonitvijo ob grobu Njega, ki je žrtvoval vse za blagOT naroda, domovine in stanu, bodo železničarji na skromen pa dostojanstven način ponovno dokazali, da bodo zvesto čuvali Njegovo sveto oporoko ter da bodo tudi v bodoče ostali ista četvrt armada kakor so bili pod njegovim vodstvom. Odhod članstva je iz Ljubljane v petek г brzovlakom ob 20. nri, povratek pa v nedeljo z brzovlakom ob 9.37. Vseseve/^. ... terpeNZZGdze,o! gazela £ere a" Arheologi na Gorenjskem Po pozdravu v Ljubljani izlet v Kranj in na Ble£ Gradba nove trdnjave na severa Zgledna požrtvovalnost Gradiščanov ob pomoči CMD У Gradišču severno zapadno od znamenitega Sv. Duha na Ostrem vrhu bodo te dni pričeli graditi novo šolsko poslopje. V tem važnem in izpostavljenem obmejnem kraju do-sedaj sploh ni bilo šolske stavbe in se je vršil pouk v zasilni бо-bi neke kmetske hiše. Prebivalstvu, ki mu je gozdno gospodarstvo skoraj edini vir dohodkov, spričo silnega padca cen lesu ni možno niti z daleka pokriti troškov, ki so v zvezi z grad-bo nove šole. Vendar pa vrli Gradiščem nieo obupali in so e kulukom pripravili v veliki vnemi in z naporom dosti gradiva: lesa, kamenja in peska, žgali so tudi opelko. Zaman pa bi bil ves njihov trud, vnema in prizadevanje, da jim ni priskočila na pomoč Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je prevzela na-daljno skrb, da se bo ta važna obmejna narodna postojanka slednjič tudi zgradila. V soboto je bila na sreskem načelstvu v Mariboru licitacija raznih del za novo šolo v Gradišču. Licitaciji so prisostvovali poleg sreskega načelnika dr. Senekoviča in zastopnikov krajevnega šolskega odbora tudi zastopniki vodstva CMD: prvomestnik inž. Janko Mačkovšek, tajnik Mirko Gruden in vpokojeni nadzornik Ivan Tomažič. Zemeljska, zidarska, tesarska in krovska dala so bila oddana najugodnejšemu ponudniku Frajiu Vrablu iz Maribora, ki bo pričal graditi 3. septembra in bo gradbo v teku jeseni spravil v surovem pod streho. Tako je stopila od priprav v uresničenje zamisel, ki jo vsi poznavalci naše severne meje kar najtopleje pozdravljajo in ki poudarjajo, da je CMD izvršila enega najpotrebnejših ukrepov na tem obmejnem odseku, ki je v nacionane^ izredno va- žen. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefowe ^ Registrirano od ministrstva za soc. politiko bi nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Ljubljana, 3. eeptembra. Najodličnejši predstavniki arheološke vede v Evropi, ki so si za cilj svoje letošnje strokovne ekskurzije izbrali zgodovinske in predzgodovin-ske znamenitosti naše ožje domovine, so imeli dopoldne v Ljubljani svoj prvi rendezvous. Ugledni gostje so deloma dopotovali že te dni, deloma pa danes zjutraj, tako da se je davi zbr&le v prostorih Narodnega muzeja nad 20 naših in inozemskih učenjakov. Univ. prof. dr. Saria, v čigar skrbnih rokah so bile vse organizatorične priprave, je slednjemu izmed gostov izročil zavitek najpotrebnejšega gradiva o Ljubljani in Sloveniji, med drugim načrt mesta in nekaj literature o njem, ki jo je dala na razpolago mestna občina, ter pregleden zemljevid naše dežele z vrisano progo ki jo bodo prepotovali, pa še več načrtov in tlorisov najpomembnejših zgodovinskih spomenikov, ki jih bodo srečali na poti. Še preden so krenili od doma, so vsi udeleženci prejeli iz Ljubljani še pregleden seznam potrebne literature, tako da so se lahko že doma dodobra seznanili z arheološko problematiko naših kraiev. V resnici so vsi zbrani znanstveniki polni hvale da je vodstvo pripravilo ekskurzijo tako skrbno kakor še nikoli doslej. Ob 10. je direktor muzeja dr. Mal izrekel gostom iskreno dobrodošlico, nato pa je imel univ. prof. dr. Saria kratko predavanje o zgodovini Slovenije v starem veku. Predavanju je pod vodstvom dr. Rajka Ložarja sledil ogled muzejskih zbirk, malo pred poldnem pa so se z dvema avtobusoma odpedjali na Mirje, kjer so si ogledali 6tari rimski zid, in pa na Grad, odkoder so se s stolpa razgledali po mestu, Barju in okolici. Po kosilu so odpotovali proti Bledu, e so se spotoma po-mudili nekaj časa v Kranju, kjer jim je prof. dr. Žontar razkazal znamenite langobardske grobove na Lajhu. Na Bledu so obiskali najprej staroslovan-sko nekropolo za Žalah in Selišču, univ. prof. dr. Kos pa je imel zani- mivo predavanje o prihodu Slovanov} v naše kraje. Po opravljenem delu eo udeleženci večerjali v hotelu pri Jek-lerju, nato pa so se vrnili v Ljubljano. Jutri bodo nadaljevali z izletom r Logatec, nato pa preko meje v Hru-šico, kjer si bodo ogledali znane po-znoantične utrdbe, in v Ajdovščino, ki ima eno najznamenitejših rimskih trdnjav. Vračali se bodo preko Vipave in Šmihefla pri Hrenovcih, kjer se nahajajo ostanki prazgodovinskih utrdb, in preko Postojne, tako da bodo okrog 16. ali 17. ure na Vrhniki, nekdanjem rimskem Navportu, mimogrede pa bodo obiskali tudi poznoantično zaporno zidovje pri Verdu. Ob 19. ее bodo nato zbrali v predavalnici mineraloškega instituta na ljubljanski univerzi, kjer bo univ. prof. dr. Alföldi iz Budimpešte pred zbranim občinstvom predaval o domači kulturi Panoncev v dobi rimskega cesarstva. Poleg predstavnikov Ljubljane ее udel<*žujejo ekskurzije izmed jugoslovenskih arheologov tudi ravnatelj muzeja dr. Abramič iz Splita, kustos sarajevskega muzeja dr. Sergejevski, prof. dr. Bratanič iz Niša in direktor zagrebškega arheološkega muzeja univ. prof. dr. Hoffiller. Jutri ее priključi ekskurziji še banovinski arhivar prof. Baš iz Maribora, ostali predstavniki jugoslovenske arheološke vede pa so bodo pridružili v Zagrebu, kamor prispe ekskurzija v soboto zvečer. ! ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4„ 7»/«. in 9V*. wri. premiera vesele komedije Žena zapoveduje ELISA LANDI Poje bariton RICCARDO ZANELLI in sopran NINA KOSHETZ. arije iz opere »TOSCA«, »AIDAc, »CAVALLERIA RUSTICANA«. Kulturni pregled šola kot kulturni problem Naša šola in pozitivno znanje Izkušen profesor nam piše: Ni še dolgo, kar smo slišali iz ust vse-očililkega profesorja, da prihaja mladina zelo slabo pripravljena na vseučilišče. Res je. da prihaja tudi z vseučilišča slabo pripravljena poučevat na -srednjo šoio. Naj nam to pokaže tale konkretni primer: Mlad germanist uči v šoli: Pravimo: die guten Leute, a brez člena gute Leute, torej alle gute Leute, ker tu ni člena Deklica iz nemške rodbine pa vendarle piše: alle guten Leuten. Učitelj — germanist se razhudi in zahteva, da naj popravi stavek, toda deklica se ne vda, germanist jo zapi-le v razrednico- deklica se pritoži pri razredniku in ta pouči strokovnjaka, da je v rmoti Nato se strokovnjak vrne v razred in izbriše zapis v razredniei, češ, da strokovnjaki na naši univerzi dopuščajo obe možnosti. . S tega konkretnega in resničnega primera vidimo, da naš germanist — strokovnjak pač nima čuta za nemščino navzlic pravilom. ki se |ih je najbrž naučil; predvsem pa nima jezikovne prakse Kje in kedaj bi si jo nai tudi pridobil? Na gimnaziji prevaja iz nemščine od tretiega razreda dalje po tri ure na teden; to ie vse. Na univerzi študira starinske iezikovne oblike in primerjajočo književnost, nemščine se pa v praksi sploh ne poslužuje. Odkod naj bi torej dobil jezikovno prakso* в francoščino je na naših šolah popolnoma isto, ako ne še slabše, ker izven šole nikdar ne čuje francoske besede, medtem ko mu nemščina vendarle pride kdaj pa kdaj na uho. Dokler bo pouk takšen, bodo tudi uspehi temu primerni. Zakaj se je prejšna generacija naučila tujega jezika perfektno? Pač zato, ker ga ni rabila samo pri pouku tistega jezika, marveč tudi v vseh predmetih. Ni pametno, da sedaj tako skrupulozno varujemo mladiuo pred okuženjem tujega jezika; razumljivo je pač iz razmer v avstrijski šoli, a racionalno in praktično ni. Tujega jezika, pa naj bo francoščina, nemščina, italijanščina ali angleščina, se učimo samo zato, da ga lahko rabimo v praksi. zaradi tega se ga moramo tudi naučiti, če naj ima predmet kak smisel. Da bi se ga učili leta in leta po tri ure na teden zato, da ga naposled še vedno ne znamo, bi bila pač škoda za izgubljeni čas. Ako pa se bo na srednji šoli naučil jezika komaj toliko, da pri maturi prevaja preproste stavke, potem mu bo tudi na univerzi zaprt pravi študij Univerza uči pač metodo znanstvenega dela. ne more pa podati celotne snovi Te se mora lotiti sam dijak Nimamo zadosti jugoslovenskih znanstvenih spisov, zato mora seči dijak po francoskih al? nemških Znanstven jezik pa je težak in s samim prevajanjem preprostih stavkov res ne gre. Ako želimo vsposobiti mladi- no za znanstveni študij, jo moramo poleg metode naučiti vsaj enega svetovnega jezika. Pri nas v srednji šoli uče vse mogoče, nihče pa se ne zanima za uspehe. Res, prav krepko se da zagovarjati načelo, da se v šoli učimo reči, ki jih v življenju ne potrebujemo. Vendar pa moramo vzlic temu imeti neko trdnejšo zvezo med šolo in življenjem. Vprašajmo jurista, koliko so mu koristile kemične formule in zgodovinarja, koliko je rabil trigonometrijo; z elektriko imamo opravka vsak dan in vendar je vprašanje, koliko zna o nji nestrokovnjak navzlic raznim formulam in zakonom, ki si jih je moral učiti o elektriki v šoli. Slovenski pesnik S. S. mi je zadnjič rekel: «Naše šolstvo se mora preurediti. Koliko smo se morali učiti v šoli o elektriki, če se mi pa vod pokvari, pokličem hlapca, da mi ga popravi; jaz ga ne znam.« Izjava, ki velja še vedno — tudi v dobi rokotvornega pouka in delovne šole. Naša šola je vse preveč šolska, ne nauči svojih učencev tega, kar potrebujejo v življenju. Mladina se zaveda te njene slabosti Kako vesel je čevljarček, ko samostojno izdela prvi par čevljev. Takisto je v drugih poklicih Cesa pa naj se veseli dijak? Kvečjemu izpričevala. Odtod nezadovoljstvo s šolo: pri starejših učencih enako kot pri učiteljih. Vsem nedostaja zavesti pozitivnega uspeha. V tem pogledu bi bila preosnova nujno potrebna, da, kar že bridko potrebna. St. Včilnica-mučilnica Lajik nam piše: V nekem • francoskem listu eem nedavno gital izjavo Anatole de Monziea» enega naj- sposobnejših prosvetnih ministrov, kar so jih imeli Francozi v novejšem času. Bivši minister je govoril o šoli in dejal med drugim: »Naša sedanja šola uči mladino vsega, kar človek lahko zna, namesto da da bi jo bila učila tega. kar bi človek moral znati.« Zares, v glagolih >moči« in »morati« tiči eden izmed poglavitnih kulturnih problemov sedanjega šolstva. V Ameriki radi razpisujejo ankete. Posebno zanimive so ankete- ki naj pokažejo splošno znanje absolventov srednjih šol _ novih vseučiliščnikov, prav značilne pa so ankete med odraslim izobraženstvom. Kljub vsej različnosti vprašanj opažamo skoraj po neki zakonitosti povsod isti pojav: Za vsemi šolskimi dresurami, po vsem pitanju s šolsko učenostjo, za vsemi, v strahu prebitimi izpiti ostaja le malo stvarnega, v življenju uporabljivega znanja. Naj-trajnejše ostaja po navadi to, za kar se je kdo posebej zanimal in česar se ni naučil iz gole dolžnosti. Ne mislim, da je to dokaz, kako odvečne so pravzaprav šole v Času, ko je za razliko od nekdanjih dob toliko lepih prilik, da si človek pridobi znanje tudi brez bivanja v kasarnah učenosti! Le izredno nadarjeni samouki si sami pridobe tudi metodo, kritično mišljenje in pravilen odnos do znanosti in umetnosti. Sole so pa ogromni večini mladih ljudi neizogibno potrebne, zlasti ob današnjem družbenem ustroju, ko so spričevala vzlic siceršnji svoji relativnosti vendarle še najsplošnejše uporabno merilo za strokovno ocenjevanje posameznika. Hotel bi samo opozoriti na izkustva sodobnega človeka in priklicati tistim, ki v šolah prenapeniajo strune- v spomin relativnost vsega šolskega sistema. Prav zaradi tega, ker srednja §ola vzlic vsej svoji pomembnosti in splošni nenadomestljivo- sti že dolgo ni več tako edinstveno važen in izključno veljaven kulturni činitelj, kakor je bila v prejšnih vekovih. Nihče ne more zanikati, da današnji vodilni evropski pisatelji, kakor so na pr. B. Shaw, M. Gorkij, Knut Hamsun, Thomae Mann, Gio-vani Papini in toliki drugi predstavljajo ne le umetnostnih, marveč tudi intelektualne kvalitete in da visoko odtehtajo znatno množico šolsko izobraženih ljudi. In vendar ni nobeden izmed njih nikdar stal pred šolsko komisijo, ki bi odločala o njegovi zrelosti; nobeden ni namreč dovršil srednje šole. V šolah je še vedno preveč starih učnih vzorcev in med učitelji — strokovnjaki preveč zaverovanosti v stroko in v absolutno vrednost šolske učenosti. Zato so žal mnogi pravi tirani tam, kjer bi lahko dosegli večje uspehe, če bi se manj držali črke in bolj duha in če bi vzbujali namesto strahu pred svojo avtoriteto, ljubezen do predmeta. Šola je bila v prejšnjih vekovih prava mučilnica, kar je ustrezalo duhu časa. Duh našega časa zahteva učilnico, ne mučilnico. In mnogo dobre vzgoje, vodstva, praktičnega dela, — vsega, česar si mlad človek praviloma ne more pridobiti brez srednje šole. — rk — Zvočni kino Ideal T Danes ob 4. 7 in 9'" uri Dorotea Wieck v prekrasnem delu USPAVANKA (Španska romanca) V=TomiiŽivaJ-ča«. ♦ Knjiga je čfoveku najboljši prijatelj. Biti pa mora res dobra, da doseže svoj namen. Ena takih knj'ig je Dumasjeva »Dama s kamelijami^ delo, ki je izšlo še pred skoro sto leti, pa je vendar ohranilo svojo svežost in živost. Dramatizirana je šla že neštetokrat čez odre, dosegla je nezaslišane uspehe in trikrat je bila že filmana. Slovenci smo dobili njen prvi prevod že v prvih letih sedanjega stoletja, ki pa je že davno književna redkost!« Zato je lani izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani nov prevod, ki ga najtopleje priporočamo. Stane broširan 50 Din, v platnu 60 Din, v polusnju 75 Din. Naroči se pri založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani, šelenburgova ulica, dobj pa se tndi v vseh knjigarnah. • XV. skupščina Zrete trgovskih združenj dravske banovine ее bo vršila dne 14. in 15. septembra v Ljutomeru. V soboto, 14. septembra bo razpravljala predkonferenca eveanih delegatov o predlogih združenj. Naslednji dan se bo vršila zvezne skupščina, ki bo podaia predeedstveno in tajniško poročilo in računski zaključek za preteklo leto, proračun za letošnje leto in obravnavala predloge in strokovne razprave. Sprejela bo resolucije. • V članku »Mala antanta «e j« tudi zabavala« v včerajšnjem »Jutruс je bilo pomotoma omenjeno, da je ples ljubljanskega baletnega zbora spremljal orkester pod vodstvom opernega direktorja g. Poliča. Kakor nam sporoča g. Polič, je orkester dirigiral g. Gnim, dirigent orkestra ljubljanskega radia. • Bivšim bojevnikom! Te dni je umrl francoski književnik Henri Barbusse, ki je v svoji knjigi »Le feu« ovekovečil Vaše trpljenje v 6vetovni vojni. Knjiga je prevedena v vse kulturne jezike sveta in je najbolj grozoten dokument besa in razdejanja, še bolj pa človeškega trpljenja in teptanja človeškega dostojanstva na boj nih poljanah to v jarkih svetovne vojne, če še nimate knjige, preskrbite si jo nemudoma. Hvaležni boste pisatelju, kakor milijoni bojevnikov po vsem svetu, ki ob tej knjigi obujajo spomine in živopisno doživljajo čas, ki eo ga doživeli v najbolj tragičnih trenotkih svetovne zgodovine. Knjigi je znižana cena in stane broširana 16 Din, vezana 25 Din. Dobite jo v Tiskov ni zadrugi v Ljuhljamj in v Mariboru. • Trgovine v srezu ljubljanske okolice morajo biti v petek 6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra Ш. vee dan zaprte. Uprava Združenja trgovcev. Volitve jeseni Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VH. • Naš mali človek sri more izboljšati svoj težki položaj v veliki meri z rejo an-gorskih kuncev. Trije kunci te pasme dajo letno okrog 1 kg prvovrstne angorske volne v vrednosti 250 Din, ki se z lahkoto vnovči pobom druištva rejcev angorstoih kuncev v Kočevju in uredništva lista »Rejec malih živali«. O dobičkanosnosti teh kuncev ее bo vsakdo mogel prepriča1! na letošnjem jesenskem velesejmu od 5. do 16. septembra na razstavi izdelkov Iz volne angorskih kuncev. ♦ V vseh slogih moderne kulture bo izdelano pohištvo, ki ga bodo naši mizarski mojstri razstavili v pohištveni razstavi na letošnjem jesenskem ljubljanskem vele-оејаћи od 5. do 16. septembra. Veak ku,p©c četudi ima še tako izbran olfus, bo z lahkoto našel primerno blago, ki 'bo prvovrstno, bodisi glede precizne izdelave in oblike, bodisi glede solidnosti in konkurenčnih cen. Preden si nabavite pohištvo, oglejte si to razstavo, nato pa sklenite čimveč kupčij, kar bo razstavljalcem v največje priznanje, obenem pa pobuda k nadaljnemu napredovanju. Očesni zdravnik DR. BAJNEB BASSIN Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 ne ordinira od 5.—15. septembra. -Д- Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-П. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspe. he. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Isto tam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, Stenografskl in drugi specialnd tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! * l.nformacijskl urad vseučTTlščnttfov v Zagrebu daje vee informacije o študiju na zagrebškem vseučilišču ter o prehrani in stanovanju študentov. Interesenti naj se obrnejo ustmeno aH pismeno (s prilogo 4 Din v znamkah za administr. stroške) na naslov: Informacijski urad vseučffiščni-kov, Zagreb, Tehnična fakulteta. • Prva slovenska enoletna trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana- Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno, šolnina 120 Din. Odlični preda, vatel ji, profesorji! Pojasnila brezplačna! * Oglje namesto bencina. Leta se že poizkuša uporabiti cenejši pogonski material, kakor je bencin. Generatorji za pHin iz premoga in oglja, koksa, lesnega oglja im leea so znani in ее že uporabljajo več let. Njihova izdelava je med tem tak* šna, da se ne morejo uporabita za pomigne motorje, avtomobile in manjše motorne edinice. Nasproti temu sta izstavljena na Priprave za slavnostne dni JS Cerkveno opravilo Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra П. v stolnici ne bo slovesne pontifikalne maše ob 10. uri, kakor običajno, marveč ob 9. uri. Zato pa bo zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami za kralja na Kongresnem trgu ob pol 11. uri, kjer bo tudi slovesno razvitje zastave in praporov podmladkov Jadranske straže. Opozarjamo občinstvo kakor tudi vse korporacije, da nadomestuje ta slovesnost proslavo rojstnega dne Nj Vel kra-Ija. Razvrstitev skupin Da ne bo na dan glavne proslave na Kongresnem trgu nobenega zastajanja 4a se bo napovedani vrstni red tudi res izvedel, objavlja JS tudi za širše občinstvo in obiskovalce kongresa podrobnejše podatke в prošnjo, da эе občinstvo samo kolikor mogoče pouči o vnetnem redu. Ves pomladek ima dohod na Kongresni trs po Wolfovi ulici in Gosposki ulici ter tako razvrščen zavzame pretežni del Kongresnega trga. Sokoli, skavti in gasile! krenejo preko Zvezde do pred univerzo. nev-ska društva se zberejo pred Glasbeno matico, krenejo po Vegovi ulici in se postavijo pred lekarno Babovec. Delegati in narodne noše prihajajo po Šelenburgovi ulici in krenejo po »redi Zvezde za tribuno. Godbe pridejo iz Selenbmr?ove ulice mimo nunske cerkve in se razvrstijo po levi strani Kongresnega trga. ->b Zvezdi fSokolqka godba zgoraj. »Sloga« in vojaška sodba v sredi). Avtomobili pridejo po Šelenburgovi ulici in parkirajo ob Kazini. Vse ostalo občinstvo prihaja z znaki na Kongresni trg po Wolfovi ulici in Šelenburgovi ulici ter ее postavi ob nunski cerkvi na prostor obWurzbachovi hiši ter zavzame dalge tudi prostor v Vegovi ulici in v Zvezdi. Pomladek prične zavzemati svoje prostore ob pol 10. Tramvajski promet ее vrši za čas proslave samo s prestopanjem od Kazine dio Drame. Le tako bo mogoče razvrstiti smotrno vee velike množice, ki bodo prisostvovale veliki kongresni slavno-sfti na Kongresnem trgu. Kongresni znaki bodo na razpolago občinstvu tudi v pred-prodaji od danes dalje. Prodajale jih .bodo narodne dame na različnih delih mesta po cestah in ulicah. Opozarjamo, da znake posebno ljubljansko občinstvo, ki se misli kongresnih slavnosti udeležiti, kupi že v pred-prodaji, ker to v kongresnih dneh velik naval zunanjih obiskovalcev. S kongresnim znakom so združene različne ugodnosti, kakor dostop na Kongresni trg na koncert na Taboru, v zvezi s kongresno knjižico pa upravičuje do polovične vstopnine na velesejem, do znižane vozni-ne po električni cestni železnici in do znižane vstopnine v gledališče. Spominski žebljički Zbirka spominskih žebljičkov Jadranske straže je dosegla častno Število, dobrotniki sirom države so podprli s svojimi denarnimi naklonili mladinski socialni sklad JS, ki se upravlja izključno tukaj za slovensko mladi- Ztaerefeškem zbora 2 arvtomobfla ta to en tovorni znamke Chevrolet in en osebni znamke Buick. Veak izmed teh vozov ima ugrajen generator za pogon z lesnim ogljem. Generator je enoetaven in premišljeno konstruiran ter daje popolno sigurnost pogona. Prihranek na pogonskem materialu je ogromen, kar dokazuje dejstvo da je imenovani tovorni avto porabi' za pot iz Osdjeka v Zagreb vsega 60 kg oglja, torej je prevožena pot od blizu 300 km s stroški od 50.— Din, a z beoinom bi stala ta pot najmanj 500— Din. Na željo interesentov ее vrše poizkušnje vožnje vsaki dan za časa trajanja razstave. Interes je zelo velik, kar je tudi razumljivo z ozirom na velike prihranke, ki se lahko dosežejo z uporabo tega generatorja. Ta generator se lahko uporabi na tovornih in osebnih avtomobilih, avtobusih, traktorjih žagah, poljskih železnicah, motornih čolnih, pumpah kompresorjih, in sploh na vseh stabilnih bencinskih motorjih. Omenjene generatorje je konstruirala in jih izdeluje Osječka ljevaonica željeza i tvor niča strojeva d.d. v Osijeku. Kavarna Odeon na Poljanski cesti. Vsak večer koncert najmlajšega ciganskega primasa. Začetek programa radi obsežnosti (28 točk) že ob 11 zvečer. ^^rfe^strokovn^trgovsko izobrazbo Vam nudi »Hermes«, enoletni trgovski tečaj, Maribor, Zrinjskega 1, kjer poučujejo ' profesorji državne trg. akademije. Lastnik: Slovensko trgovsko društvo ima nesebične namene in je zato šolnina minimalna. Prospekti! Vpisovanje dnevno. ♦ Smrtna nesreča. V Št. Juriju ob Taboru se je v petek smrtno ponesrečil delavec Anton Mul h, ki ga je industrijec g. Matija Miklavžima iz Preserij tik Bra-slovč najel za podiranje drevja. Poseka"0 drevo je Mulha podrlo na tla in tako hudo poškodovalo, da je v nekaj trenutkih izdihnil. Nesrečni Anton Mulh je bil doma iz št. Vida na Dolenjskem, zapustil pa je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pokopala eo ga v ponedeljek na pokopališču v št. Juriju. ♦ Velika razbojniška tolpa pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Jagodi" ni se je začel proces proti 37 članski razbojniški tolpi ki je več let strah ovaia štiri okoliške sreze. Člani te nevarne tol" pe odgovarjajo za 30 razbojniških napadov za več primerov ubojev in za dolgo 'vrsto hudih telesnih poškodb, vlomov in tatvin. Najdrznejši vlom te tolpe je Zimski kapital Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VH. bdd izvršen v levačkem srezu, kjer so si razbojniki oskrbeli puške, samokrese in municijo na ta način, da so vlomili v veliko ekladišče sreskega načelstva. Zaradi dolge vrste zločinov in zaslišanja mnogih prič bo trajala razprava kake tri tedne. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH Iz LJubljane tx— Gasilska »ajedntea dravske banovine vabi vse v gasilskih župah Ljubljane-mesto in okolice včlanjene gasilske čete k polno-številni udeležbi obhoda po mestu v četrtek, 5. t m. na predvečer proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. Zbirališče gasilstva bo pred Mestnim domom na Krekovem trgu, od koder bo odhod ob pol 19. Prav tako naj se udeležijo te čete v petek 6. t. in. dopoldne manifestacij Jadranske straže na Kongresnem trgu. u— Vsem društvom in organiiacijam v vednostj 15. slovanski večer se bo vršil v soboto 11. januarja 1936. v sokolskem domu na Taboru. Prosimo, da tega dne ne prirejate svojih prireditev. JNAD Jadran. и— Nacionalistu б. t m. zbor za povor-ko ob 19. v Gradišču ob začetku Nunske xuLioe za praporom ljubljanske strelske družine. Narodna Odbrana in strelska družina. Klub Ju gost. akademikov iz Trsta, Gorice In lstre paziva članstvo na jutrišnjo bakljado na čast rojstnega dne našega kralja to svečanosti Jadranske straže! Cuvajmo naše morje! čuvajmo Jugoslavijo! и— Zastavice Jadranske straže najlepši okras oken, stanovanj in izložbenih oken, эе prodajajo še danes po ulicah. Občinstvo naj pridno posega po njih, naj ne bo okna v mestu brez zastave, naj ne bo otroške soBice brez zastavice! и— Društvi »Tat>or< in «Soča« vabita vse svoje članstvo na sestanek, ki se bo vršil drevi ob pod 20. v dvorani pri »Levu« posvečen obletnici rojstva Nj. Ved. kralja Petra П. in našim nacionalnim herojem—mučenikom. Na tem večeru bo govoril naš rojak dr. Jože Dekleva sodek>- no, potrebno sonca in morja. Letos je letovalo s pomočjo tega sklada 200 otrok, ki so bili po zdravnikih spoznani kot nujno potrebni morskega zraka in kopeli. Zaradi obširnega kongresnega programa, dalje ker so številni darovalci itak pooblastili oblastni odbor JS, naj v njihovem imenu opravi zabijanje žebljev in ker bi sam ta akt zahteval pol dneva časa, se je moral odbor odločiti, da opusti misel slovesnega zabijanja žebljev povodom razvitja svoje zastave dne 6. septembra t. 1. in da ob primerni zimski prireditvi opravi to svečanost, h kateri bo povabil vse dobrotnike in kjer bo objavil tudi njihova imena. Poseben vlak iz Maribora 6. tm. bo peljal iz Maribora do Ljubljane izredni vlak, ki odpelje iz Maribora gl. koL Ob 5. in prispe v Ljubljano ob 8.40 Isti dan bo za povratek izreden vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 17.50 in prispe v Maribor gi. kol. ob 21.30. Navedena izredna vlaka imata postanek na vseh postajah in postajališčih od Maribora do Litije. S tema vlakoma se vozi le podmladek Jadranske Straže v spremstvu učiteljev. Šolska vodstva naj se glede voznega reda informirajo pri svojih postajah. ml pa bo tudi penU ribor «Tabora«. У nedeljo 8. t. m bomo imeli skupno žalno mašo v cerkvi sv. Cirila to Metoda na Tyrševi cesti u— J N A K Edlnstvo. Odbor poziva članstvo, da ее udeleži elavnostne baklja-de nacionalnih društev na predvečer rojstnega dne Nj, Vel. kralja Petra 41. Zbirališče v klubovem lokalu ob pol L9. Advokatsko pisarno je o tvoril Dr. Danilo STEFANOVI6, v Mariboru, Aleksandrova c. ll/I, telefon št. 22-26. и— Grasbene prireditve za časa jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu. Glasbena Matica ljubljanska pripravlja v teh dneh naslednje prireditve: V nedeljo 8. t. m. ob 15. Koroški običaji in plesi. V ponedeljek, 9. t m. ob 20. francoska serenada na mestnem magistratu, v petek 13. t m. dunajeka serenada na ma-gistratnem poslopju, v ponedeljek 16. t-m. ob 20. v Hubadovi dvorani intimni koncert, ki ga izvajata pianist Anton Trost in Bogo Lee kovic. Vstopnice od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. и— Uprava Hubadove lupe JPS nujno pozivlje vse ljubljanske pevske ztore, naj danes, 4. t. m. zvečer ob 20. uri udeleže skupne pevske vaje v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice. Obvezni nastop v petek dne 6. t m. ob Vili uri na Kongresnem trgu. Pridite vsi in točno in prinesite note Adamičeve »Molitve« in Hai-drihovo >Morje Adrijanskoc и— šola Glasbene Matice sprejema gojence od 9.—12. in od 15.—17, še danee. V četrtek 5. t m. prosi ravnateljstvo, da se zbero vsi gojenci, ki eo vpisani' na novo za klavir ob 15. v Hubadovi pevski dvorani. Novi gojenca za violino naj se zbero tam ob 16. ob »/t17. url pa vsi ostali gojenci za druge predmete. Stari gojenci pa gredo takoj ob 15. v sobe, kjer so imeli lani pouk. Starše prosimo, d» sigurno vpišejo enoje otroke še današnji dan, ker je potem v soboto 7. t. m redni pouk v vseh oddelkih to razredih. METE VIDMARJE VE SOLA MODERNE PLESNE UMETNOSTI za poklicne — za lajike Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, Gajeva 9, Ljubljana. Začetek šole 2. septembra. I MAGDA SCHNEIDER v veseli opereti MAČEK V 2AKLJU I Na drž. k«nservatoriju bo vpisova nje vse dni tega tedna od 9. do 12. ure. Od 10. do 13. t. m. se vrše sprejemni izpiti, dne 16. pa je že redni pouk. и— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse hišne posestnike, da v dnevih kongresa Jadranske straže m Ja-draneko-pomoreke razstave okrase svoje hiše z zastavami in zelenjem. Opozarjamo tudi, da se dobe pri Oblastnem odboru JS Tyrseva cesta la/IV. posebni emblemi JS, ki se prišijejo na državne zasitave in se do-bi|jo po Din 20 - 40., и— Emigrante in prijatelje vaibtoio, da ее polnoštevilno udeleže slavnosti jadranske straže« v petek ob 10.30 na Kongresnem trgu in sprevoda. Narodne noše iz Trsta, Gorice in Istre, pridite. Ma-nilestirajmo za naše morje! — Organi-zatornopropagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih društev, Ljubljana. ^OOLIULILILIUULJLJULIL^ PRIMARIJ DR. DEMŠAR, ordinira Tavčarjeva uL 2 и— Združenje mesarjev in klobasičar-Jev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo na državni praznik v petek dne 6. t m. mesnice to mesarske stojnice do 10 ure dopoldne odiprte. и— Otvoritev idejnega tečaja CMO bo danes v Trgovskem domu ob pod 9. и— Nedostajanje posluha ali vab če slab posluh, je hiba, ki se da pri vsakem, kdor čuti nagnjenje do glasbe, uspešno odpraviti. S pravilno metodo in z vežba-njem čuta za ritem se more povz^eti vgak le malce voljan človek do pevca in glasbenika. Polčg klavirja, violine itd., je danes kot pripomoček za vzgajanje posluha najboljši istrumet modema kroma, t^čna harmonika, ki jma odlične ritmične možnosti in vse sposobnosti za podajanje celo težjih skladb. Tako je danes vsakomur ki nima zadostnega posluha, dana lepa prilika, da more že v kratki dobi učenja uživati aktivno in pasivno najlepšo vaeh umennosti—glasbo. Kogar je pa narava s posluhom sama obdarila v zadostuj meri, more po nekaj mesecih dovršno igrati na harmoniko že skoraj vsako ne pretežko skladbo. Pozneje se more učiti tudi težjeh instrumentov, ker je ves pouk zdrožen z glasbeno teorijo. Točni podatki so na razpolago na Bledweisovj cesti 21. pritličje. и— V sahvali po pokojni Anici Razbagovi je bilo ime gospoda poštnega direktorja dr. Tavzesa, kateremu je bila izrečena prisrčna zahvala za udeležbo pri pogret«, popačeno, kar s tem popravljamo t Zobozdravnik — specialist DR. LOGAR ANTON ordinira od 8. — IL in od S. — 6. ure Gledališka uL 16. pritličje (Dukičev blok) u—Umestna pritožba. Prebivalci in pa- 6 an ti Dolenjske ceste se pritožujejo zaradi brezobzirnega kolesarjenja po pešpo ti ob Dolenjeki cesti, ki je sicer policijsko zabranjeno, а ее mnogi kolesarji, zlasti mlajši, za to ne zmenijo. Ves dan drvijo brezobzirno po pešpoti, ponoči tudi brez zvonenja in luči, da so večkrat v veliki nevarnosti p as an ti. Na merodajnem mest« eo bile že prijavljene take pritožbe in, ker nevarnih kolesarskih dirk še ni konec, pozivajo prizadeti tudi na ta način, da bi se napravil red. u— Poziv. Oseba, ki je pobrala svetio-zeleno zapestnico v kopališču »Iliriji«, je bila opazovana. Odda naj jo do sobote' pri blagajni kopališča, drugače bo policijsko zasledovana. — Pbzivamo poznano žen- i sko, ki je nosilcu reklame Bate iz rok iz-trga/la najdeno damsko zlato zapestno urico na zelenjadnem trgu. da jo odda policiji ali v Slomškovi 14J. Svarimo pred j nakupom. i Iz Maribora •— Mariborski Javnosti! Dne 4 t m praznuje Nj. Vel. kralj Peter II. prvikrat kot kralj svoj rojstni dan. Po vsej državi se bo ta dan najslovesneje proslavil. Tudi naš Maribor priredi na predvečer dne 5. t. m slavnostni sprevod z bakljado, na katero vabim vse kulturne in narodne organizacije m vso našo javnost. Zbirališče тл povorico je na Trgu Svobode in v ulicah ob Jugoslovenekem trgu. Za razvrstitev bo izdan poseben načrt.* Odhod sprevoda bo točno ob 19.30 po ulicah: Maistrova, Kopitarjeva, Aleksandrova, Slovenska m Gosposka. Nato ее bo vršila manifestacija na Glavnem trgu, ki bo zaključena z državno himno. Vabim prebivaloe mesta Maribora, da okrasijo hiše z zastavami, v ulicah pa, kjer gre povorka, trudi okna in izložbe. Predsednik mestne občine Dr. Lipoid, s. r. a— 55 letnico mature na mariborski gim naziji so obhajali včeraj v Mariboru podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, univerzitetni profesor v Pragi, dr. Matija Murko, notar dr. Oton Ploj in prof. dr. Fran Lastavec. Vseh abiturientov sovretni kov je bilo 18, razen navedenih 4 slavljen-cev še živi višji sodni svetnik v pokoja Franjo Zoimer. a— Za skoro pol milijona dinarjev ne boljšem. Včeraj zaključena bilanca Mestnih podjetij za leto 1934 rakazuje poslovni prebitek v znesku 89,031 dinarjev. Leta 1933 je znašal primanjkljaj 373.235 dmar-jev. Torej 462.3 Celovec — Maribor a— V državni nižji gozdarski ioO r Mariboru se prične šolsko leto 1. oktobra. a_ Poneenažena in sanemarjena kape Ii ea sv. Antona na Pohorju pod Sv. Bollenkom se je na pobudo nekaterih vrlih planincev zopet primerno uredila in očistila. Tudi ее bo na novo pobelila. Tako bo pred vojno tako priljubljeni kotiček zopet prišel v 6-sli. Slavnostna blagoslovitev bo predvidoma 22. t. m. a— Stanje slovitih pekrskih vinogradov je prav dobra Teko namizno kakor' tudi presno grozdje ima najlepše izglede. a— Gozd — domovanje. Trgovski potnik brez posla Karel Pipenbaher ložira že dalj Časa v tezenskem gozdu brez strebe. Ima ženo in 4 nedoletne otroke. a— Šala, ki ni late. Olb priliki gasilske tombole v Studencih je bil sredi prireditve požarni alarm in eo gasilci takoj odbrzeli v smeri ognja. Neki nepridiprav, ki so mu studenški orožniki že za petami, je za бак> zažgal v bližini kupico slame, kar je zbudilo videz požara. Neslana šala bo krivcu prav pošteno zasoljena. a —Okradena grofica. Grofici Bafttyaary. lastnici polaneke pristave, je ▼ zadnjem času izginilo razno blago, perilo, jedilno orodje, itd. V zadnjem času ji je zmanjkalo okoB 70 oblek m 40 ur. Orožniki vršijo temeljite poizvedbe. a— Z drevesa padel tn mrtev obležal. V Ravnah je v svojem sadovnjaku obiral jabolka 63 letni posestnik Ivan Hribemik. Pristavü je lestev k drevesu, toda ko se je vzpel kvišku, se je lestev prevrgia, Hri-bernik pa je s strto hrbtenico obležal mrtev pod drevesom. a— Naplavijeno trupelce. Mura }e naplavila truplo male deklice. Dognalo se je, da gre za 4-letno hčerko Zofije Lüek, k! je kakor zrano v trenutku popolne duševne zmedenosti skočila v Muro. Sasna se Je rešila, hčerka pa je utonila. a— Požari brez prestanka. V Pöfcegi pri Racah je vpepelfl ogenj posestniku Stanku Rajšpu gospodarsko poslopje m povzročil «Škodo 70.000 dinarjev. a— Mrtev konj na cesti. V Spodnji Kod-goti je tovorni avto treščil v dvoprežni voa • toliko silo, da je eden kooj pogmfl, drugi pa je težko poškodovan obležal Gdč. Marija Repolusk, ki je bila na voze, je dobila na obrazu hude poškodbe. a_ Javno hišo v Pekrah эо odkrili stu-denSki orožniki. Aretirali so dve dekleti, ki ničesar ne tajita. Obe ste izročeni državnemu tožilstvu. Z Jesenic e_ у državni toledo tečaj na Jesenicah se vpisuje 3. t. m. od 9. do 12. т učilnici, II nadstropje osnovne šole. Znanje modernega toledo vezenja se vsem gospodinjam zelo priporoča. Iz Kamnika ka_ »larac ima danes ob 20. izredni občni zbor v Čitalnici. Iz Ptuja j— Gostilničarska zadruga v Ptuju priredi v času od 9. do 16. t. m. servirni tečaj pod okriljem Zavoda za pcepeševanje ob rta pri zbornici za TOI v Ljubljani, podružnice v Mariboru. Tečaj se bo vršil pod vodstvom priznanih strokovnjakov, ki todo teoretično in praktično predavali: teoretično in praktično serviranje, lepo vedenje, higiena telesa in gostinskih prostorov, notranji ustroj gostilne v mestu in na deželi, nauk o živilih, kalkulacija, kletarstvo, tujski promet, davki in trošarinski predpisi s posebnim ozirom na gostinske obrate. Kan-didatje si bodo ob tej priliki ogledali tudi klavnico in hladilnice, kakor tudi druge v stroko spadajoče obrate. Tečaj, ki je eden prvih te vrste v Ptuju, toplo priporočamo gosti lničarskemu oeobju. GospodarslTo Nas sadni izvoz in kliriaSki promet z Nemčijo Maribor, 3. sept. iz-vzemši primere iz odstavka 2 čl. 7 pravilnika«. — Trgovinska pogajanja z Grčijo, ki so se v zadnjem času nadaljevala v Beogradu, bodo v prihodnjih dneh zaključena. Zato se prejšnji trgovinski sporazum, ki je bil podaljšan do konca avgusta, ne bo več podaljšal. Novi sporazum, ki bo v prihodnjih dneh parafiran, urejuje tudi plačilni promet na ta način, da bo Grčija plačala 35% v devizah, ostalo pa v kompenzacijskih bonih. = Povečanje reškega prometa. Po večletnem stalnem nazadovanju beleži reška lu-ka letos zboljšanje prometa. Preko luke je bilo v prvem polletju uvoženih 210.000 ton blaga (lani 184) izvoženo pa je bilo 192.000 ton blaga (lani Ш.ООО ton). Hmelj + Žalec (3. t. m.) Veliki prevzemi blaga so zaposljevali včeraj in danes trgovino tako, da se je le v prav ozkem obsegu nadaljevala kupčija po neizpremenjenih cenah do 25 Din za kg. Trgovci pričakujejo v kratkem obilnih naročil in je tako upati na živahnejše povpraševanje in na večje nakupe. 4-Žatec. 3. septembra. Na žateškem hmelj-skem trgu traja nakupovanje dalje in plačujejo za prvovrstni hmelj 1550 — 1625 Kč, za srednjevrstno blago pa 1450 — 1550 Kč za 50 k? Borze 3. septembra. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz dauee ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Tnst je nekoliko popuščala. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu 8.40—8.50, torej nekgiiko višje nego včeraj. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih silingüh po 8.41 v angleških funtih pa po 234.75. dočim &o se nudili grški boni po 34. španske pe-zete pa po 5.65. Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda nespremenjeno 370—371.Er* (v Beogradu promet po 370). 8"/o Blairovo poeojilo se je pri čvrsti tendenci tngovalo po 83—84. Pro'met je bil še v 4% begluških obveznicah po 64 in 4% agrarnih obveznicah po 45.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.15—2972.75. Berlin 1753.48—1767.36, Berlin 1753.48 in 1767.36, Bruselj 733.82-738.88, Curih 1424.22—1431.29, London 216.34—218.39, Newyork 4336.79—4373.11, Pariz 288.35 in 289.79, Praga 180.91—182.02, Trst 356.39 in 359.47. Curih. Beograd 7, Pariz 20.25, London 15.2250, Newyork 307, Bruselj 513750, Milan 25.05, Madrid 41.95, Amsterdam 207.80 Berlin 123.30, Dunaj 5750, Stöckholm 78.50 Cslo 76.50, Kobenhavn 67.95, Praga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukurešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 370—37150, za sept. 369—371.50, za okt.-dec. 371.50 Ы., 7% nvest. 80.50. den., 1% stabiliz. 80—81, 4% agrarne 45.50—J6.50, 7% Blair. 7350 den., 8% Blair. 82.50—84, i 7% Drž. hip. banka 75—80, 6% begluške ' 64—64.75; delnice: PAB 232.50 den.. Trboveljska 95—110, Šečerana Osijek 115 in 132.50. Beograd. Vojna Skoda 370—370.50 (370) 7% stabiliz. 81.50—8250 (82), 7% invest. 82.50-83 (83), 7% Blair. 7350—74.2=5 (74), 7% Drž. hip. banka 75.50—77, 4% agrarne (46.75), 6% begluške 66.25—67 (67), Narodna banka 5900—5950 (5900), PAB 234 in 235. Blagovna tržišča 2ITO -(-Chicago 3. septembra. Začetni tečaji: Pšenica za'sept. 88.25, za dec. 90.50, za maj 92.625; koruza za sept. 72.125, za dec. 57,625 4- Wirnipeg, 3. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za avg. 82.875, za okt. 83. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica: srem-ska in slavonska, 78 kg 115; banat-ska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška m gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška, banateka in baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; eremska, 77-78 kg 121.50. Rž: baška 112.50 — 115. Ječmen baški in sremski novi 120 — 122.50 Oves; srem-ski in slavonski 103 — 105. Koruza: baška in sremska 94 — 95; bauatska 92 — 94. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6« 130 — 150, >7« 110 — 120, >8« 97.50 — 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 85 — 87.50. Fižol: baški in sremski beOd brez vreč. 2% 270—280. Budlmpeštanska terminska borza (3, t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: za oikt. 15.11—15.12, za marec 15.94—15.95; koruza: za sept, 14.40—14.45, za maj 14.65 —14.66. I BOMBAŽ. + Liverpool, 2. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.61 (5.63) za dec. 5.55 (5.56). Novice z velesejma Ogromni stroški in ogromno delo. Z organizacijo velike jadranske razstave, ki dela čast prirediteljem in ki je dokaz izredne požrtvovalnosti mnogih tihih delavcev, je bik» toliko dela, da ga obiskovalci razstave ne bodo mogli preceniti, čeprav delo mnogih sodelavcev ni poplačano, kaj šele preplačano. Stroškov bo skoraj 20.000 Din. Bili bi še znatno večji, če bi ne šla velesejmska uprava v vsakem pogledu prirediteljem na roke. Mnogo Je žrtvovala, ker pač ni pridobitno podjetje, ampak ustanova, ki je priredila razen gospodarskih tudi že mnogo kulturnih razstav. Naš vele-sejem де prejema podpor, čeprav bi bil upravičen pred vsemi drugimi prireditelji enakih razstav v državi. Kdor to ve, bo znal tudi ceniti delo našega velesejma. Učinkovita propaganda za naš Jadran, kakršna je jadranska razstava, je izrednega nacionalnega pomena za našo državo. Jadranska straža si bo pridobila s to prireditvijo največji ugled, saj bo pokazala, kako vneto, požrtvovalno in neumorno dela za naše morje. Na velesejmn bo tudi kino. Prireditelji jadranske razstave эо tudi poskrbeli, da si bodo obiskovalci lahko ogledali lepe filme, ki prikazujejo Jadran, značilnosti Primorja,naravne lepote in obmorsko življenje, kraje, ljudi, morje in otoke. Dobili so okrog 20 izredno lepih filmov. Pri vsaki predstavi bodo predvajali po več filmov. Ob delavnikih bosta po dve predstavi, in sicer popoldne in zvečer, ob nedeljah pa bo še ena predstava dopoldne. Kinematograf bo v paviljonu K, kjer bo urejena lepa dvorana. Nihče nima vtisa, da je v paviljonu, ampak se mu zdi, da je v moderni dvorani. Paviljon je bil temeljito preurejen že za modno revijo, zdaj so pa prostor za gledalce še nekoliko povečali, ker to vedno velik obisk. SoksI Sokolska iupa Ljubljana. Članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev pozivamo, da se udeleži v čim večjem Številu manifestativnega obhoda na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče članstva v kroju z društvenimi prapori, godbe in konjenice v četrtek, 5. t m. na vrtu Narodnega doma. Odhod točno ob 19. V petek, 6. t. m. bo ob 9. dopoldne т telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu obvezen sestanek članstva ljubljanskih sokolskih društev v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. s predpisanim sporedom. Udeležba v kroju ali ei-vilu. Posebna delegacija župne uprave in zastopnikov ljubljanskih sokolskih društev se udeleži službe božje v stolnici in pravoslavni kapeli Ker ее udeleži sokolstvo tega dne tudi proslave in manifestacij Jadranske straže ne Kongresnem trgu in nato manifestativnega sprevoda, vabimo članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da se priključi naši delegaciji v čim večjem številu v kroju. Zbirališče članstva v kroju z društvenimi prapori, godbe Sokola I. in konjenice ob 9.45 na vrtu Narodnega doma. Odhod točno ob 10. dopoldne. Župna uprava. Načelništvo sckolske žnpe Ljubljana sporoča, da bodo v nedeljo 8. t. m. župne tekme v posebnih panogah. Tekmovalci, tekmovalke in sodniški zbor morajo biti zbrani in pripravljeni za tekmo ob 8.45 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Sokolsko društvo Ljubljana II. poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavaestne bakljade te sprevoda v četrtek 5. t m. Zbor v kroju ob 18.30 v Narodnem domu. V petek 6. t. m. je zbor vsega članstva ob »/»10. v Narodnem domu v oivilu. Udeležba strogo obvezna. Sokol na Viču vabi svoje članstvo, d« ее v četrtek 5. t. m. udeleži polnoštevilno ba-kljade v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Članstvo se udeleži sprevoda v slavnostnem kroju, osteh v civilni obleki s sokol-skim znakom. Zbor vseh udeležencev ob 19. pred Sokolskim domom. V petek 6. t m. pa se udeleži vse članstvo, naraščaj in dec« zahvalne službe božje ob 8. v župni cerkvi. Po službi božji bo v sokolski dvorani spominski govor s petjem in godbo. Dva otroka pod avtom Višnja gor», 3. septembra. Danes opoldne je vozil neki voznik visoko naložen voz lanišča po glavni cesti iz Stične proti Višnji gori. Ker je moral paziti na promet pred sabo ni opazil, da so se mu zadaj obešali na voz neki otroci. V vasi Dragi pri hiši na Lahovščini pa mu je pripeljal nasproti osebni avto nekega trgovskega zastopnika iz Ljubljane. Oba voza sta lepo vozila po desni, nenadno pa sta se dva otroka ločila od voza in stopila proti sredi ceste. Izogniti se nesreči je bilo naravnost nemogoč*. Avtomobil je oba otroka podrt ВЙа «ta to 4 leta stari Ludvik Miklič, sin progov-nega čuvaja in 3. letni Bogomir Vahčič sin progovnega delavca Jožefa Vahčiča iz Zgornje Drage. Mali Ludvik je bil na mestu mrtev. Iz ust, ušes in oči se mu je hikratu vlila kri. Bogomir pa je dobil nevarne poškodbe. Avtomobilist je svoj rot takoj ustavil m dal t njim odvesti poškodovanega otroka nemudno v ljubljansko bolnico. Sam je počakal na licu mesta m« sodno komisijo, ki je bila takoj avizirana in se je mogla po vsem preveriti, da nesreče nista mogla povzročiti oba voznika, marveč je nastal po nepazljivosti otrok, ki so bili brez nadzorstva na cesti. Oplenjena poštna blagajna Ig, 3. septembra. Pretekla nedelja Je bfla za Ig in okolico polna senzacij. V Zapotaku je biLa umorjena kočarica Marija Vode bova, aa Barju je moralo v stiski pristati neko letalo, ki mu je bilo zmanjkalo bencina, r ižanski poštni urad pa so vlomili neznani tatovi. Vlomilci, ki eo poslovali precej etrotoor-njaško, so bržkone čnfli, da prejme poštni urad vsakega zadnjega v mesecu znatno I vsoto denarja, ki jo po&tarica izplača za plače državnimi uradmikom. V eoboto Je ižanska pošta v resnici prejela okrog 40.000 Din nakazö, ki pa j& Je pofttarica, ker je bSa naslednji dan nedelja, takoj fe! plačala nastovljemoem. "Vlomilci, ki (So vdrli v urad na ta način, da eo 'z nekim žedeznim predmetom razbili križe na oknu, eo s svinjsko nogo odiprH blagajno ▼ kateri pa eo našli samo 1600 Din. Dokti-loskop iz Ljubljane ni mogel ugotoviti ni. kaih prstnih odtisov, ker eo tatovi po vsej priliki delaiii v rokavicah. Na toaletno mizo lepih dam, И hočejo ohrsnm ta zdrav .▼nI tata RIVIERA TOALETNO MILO, ki Je izdelano po kanlflafh strokovnjakih na basi olivnega otH Otroci na krivih potih štiriperesna deteljica je čez poletje kradla na Savi Ljubljana, 3. septembra. V nedeljo smo na kratko poročali, da je policija aretirala nekega bivšega mehani-škega vajenca iz Šiške, ki so ga bili zalotili pri kraji, preiskava, ki jo je kriminalni oddelek včeraj in danes zaključil, je spravila na dan celo kopo zanimivega gradiva, ki kaže, da je bila to poletje na delu cela dobro organizirana tatinska družbica štirih pajdašev, izmed katerih je bilo najstarejšemu komaj 16, ostalim trem pa po 15, 13 in 11 let. Kriminalna kronika je morala v teh letih gospodarske krize, ki so prizadejala mnogo opustošenja zlasti med mladino, ki je biLa že od nekdaj v vseh dobah stiske in bede deležna najhujšega, beležiti nešteto primerov otroškega in mladinskega zločin-stva, a pojav te male četvorice iz Šiške je vendar edinstven. So to otroci malih, siromašnih ljudi, a da so tako zgodaj zapadli kriminalu, gre krivda v prvi vrsti vendarle njihovim staršem, ki se niso utegnili pobrigati niti za to, da bi poizvedeli, odkod imajo tako pogostokrat polne žepe drobiža in odkod so jim igrače in priboljški, ki so sicer za te vrste mladino luksus. Se preden so odrasli šolskim k lope m, so se ti fantje že začeli dobro počutiti v vlogi poklicnega tatu, neprestano v grozljivem strahu, da bodo zasačeni, pa spet ▼ lahkomiselni sladkosti, ko so brezumno razsipali vse prelahko pridobljeni plen. Za denar, ki jim je prišel v roke, so si kupovali slaščic, igrač, vina in vstopnic za kino, nakradeno blago pa so razdajali številnim malim in velikim znancem ali pa ga prodajali za počen grofi. Tatvine so fantje organizirali tako, da so skupno ali posamič hodili ob toplih dnevih na Savo in kradli kopalcem obleko in denar. Na Tomaževem, kjer so delali do srede av- gusta, in v Stirnovem kopališču na Ježici, kamor so pozneje prenesli svojo podjetnost, so vsega skupaj zagrešili do 15 tatvin. Plen je bil kdaj pa kdaj sicer bolj majhen, zato pa je bil drugič izdatnejši. Nekemu trgovcu iz Ljubljane so odnesli hlače ▼ njih pa zlato uro, zlato verižico, srebrne cigaretno dozo in okrog 1.5C0 Din gotovine, tako da je vrednost ukradenih predmetov dosegla skoraj 7.000 Din. Prav zavoljo te tatvine, ki je po pravici vzbudila pozornost tamoSnjih orožnikov in kopalcev, se je morala 8eWo>ri-ca preseliti proti Ježici. Ko jih je sdaj policija aretiralo, je našla pri njih in pri njihovih prijateljih za celo garderobo raznovrstnega blaga. Meseca julija so nekemu častniku pobrali na Tomačevem zelenkaste hlače in v njih nekaj denarja. Z nekega ženskega kolesa, prislonjenega na bregu, so sneli rjavo aktovko, ▼ nji pa ženske sandale in rdečo otroško žogo. Ob koncu julija so odnesli prav tam dve kompletni moški obleki, ▼ njih pa razne dokumente in nekaj denarja. Vse to blago čaka zdaj na policiji. da se prijavijo oškodovanci, še mnoge več svojega plena pa so fantje pognali, razdeli ali kakorkoli spravili v denar. Kakorkoli bi na policiji radi uporabil proti tem otročajem čim strožje btwii, da bi jih za trajno odvrnili x opolzke poti zločinske kariere, so vendar proti njim skoraj brez moči. Najmanjše dva, Id niti med mladoletnike ne spadata, ker Se nista dosegla 14. leta, so vrnili staršem, ostala dva, zlasti najstarejši med njimi, ki )e nekoč ie imel opravka s kriminalom, ps bosta ila na sodišče po svoj delež pravice. Čez malo pa se bodo bržkone spet pojavili tam, odkoder se je sprožil njihov plaz. Zahteve invalidov Ljubljana, 3. septembra V Beogradu je že pod etreho invar Iidski dom, ©na od najlepših stavb prestolnice. Slovesna otvoritev in blagoslovitev doma bo 22. t. m. Zgradba predstavlja kolos s petimi nadstropji na treh ulicah. Invalidski dom so začeli graditi lani v začetku maja in delo se je z vso vnemo vršilo 17 mesecev. Takoj po blagoslovitvi doma ее bo vršil 11. državni kongres vofnih invalidov Jugoslavije. Vse invalidske organizacije ее vneto pripravljajo na ta kongres v upanju, da bo pripomogel k nujni rešitvi invalidskega zakona. Invalidska vprašanja eo tako pereča, da povzročajo vedno večjo škodo ugledu naše skupnosti. Razen invalidskega zakona nimajo invalidi pri nas prav nobene zaščite, invalidski zakon sam, ki velja v sedanji obliki že 6 let, pa ima velike hibe. V šestih letih, ko imamo sedanji invalidski zakon, je še mnogo invalidov, ki nimajo priznanja o svoji invalidnosti po tem zakonu. So kraji in oelo pokrajine, kjer sploh vsi invalidi še niso dosegli tega priznanja. Nihče ne mora razumeti, kako je mogoče, da v šestih letih niso mogli rešiti nekaj tisoč vlog. Invalidsko vprašanje se sploh rešuje na ta način, da invalide neprestano reducirajo na ta način, da jim odrekajo priznanja invalidnosti, ali pa da jim zmanjšujejo prispevke. Razmerje med priznanimi in nepriznanimi vojnimi žrtvami gre danes že na polovico. Pri odrekanju invalidskih priznanj in prejemkov igra glavno ulogo davčni cenzus, ki ni vzet po današnjem stanju, marveč po razmtfrju v času vojne. Za priznanje invalidnine prihaja namreč v poštev oni davek, ki ga invalid, odnoeno njegova rodbini» —• v južnih krajih zadruga, pri пае pa očetovo posestvo — takrat, ko je postal invalid. Gmotni polozfej od nekdaj ne more biti meHlo za danes v nobenem pogledu, najmanj pa pri invalidih, ki so bas zaradi svojih poškodb in nadlog še to izgubili, kar so nekdaj imeli. Me-rodajno bi moralo biti stanje, v katerem se invalidi nahajajo danes, ne pa razmer^ v katerih so živeli nekdaj, ko še niso bili vojne žrtve. Določila o invalidnosti in e prispevkih eo sploh taka, da jih ni mogoče uvrstiti v vrsto eoci&lnih odredb. Invalid, ki ima manj kot 60 odstotkov invalidnosti, sploh nuna pravice de ponovnega pregleda, tudi če bi ее mu Se v toliki meri poslabšale posledice vojne poškodbe. Invalid, ki so mu bffl procenti črtani na manj kot 30 odstotkov, ne more biti več invalid, četudi je njegovo stanje tako, da bi se mu lahko pri ponovnem pregleflu priznala celo 100 odstotna invalidnost. Taki invalidi so kratkomalo reducirani. Invalid, ki se izseli v inozemstvo in ее v treh letih ne vrne, izgubi po sedanjem invalidskem zakonu vse pravice do priznanja in podpore. To pa ne velja samo za naprej, temveč tudi za vse primere v preteklosti in so bili tako mnogi že ob izidu invalidskega zakona izločeni od vsčb pravic in zaščite. Tudi oni, ki v januarju 1930 niso vložiti prijave po invalidskem zakonu, so bili za vedno izbrisani iz seznama invalidov. Pri reševanju invalidskega vprašanja mora poleg organizacij invalidov sodelovati vsa javnost ter v interesu svojega ugleda zahtevati revizijo zakona v duhu socialne pravičnosti. Žrebanje I. razreda 31. kola državne razredne loterije 9. in 10. oktobra t. I. TRIKRAT več glavnih dobitkov kakor doslej! DEVET PREMIJ, i. te. OS Cena srečk kakor doslej: 2,000.000-— 1,000.000«— 500.000*— 400.000 300.000"— 250.000*— 250.000"— 200.000 200.000-— dinarjev v kratkem razdobju so dobile premije 1.500.000— 1,200.000'— in 1,000.000*— dinarje« pri nas kupljene srečke 11 «.K* [ v, srčika V, sretke On. 100*— lU sreCke D'». SO - Strogo solidna, strokovna in diskretna postreiba! Glavna kolektura državne razredne loterije А. КЕ1Л in DRUC, ZACrRBB Gajeva 8. Bombardement atomov s porcelanskimi topovi — Protoni kot sonca, elektroni v vlogi planetov --- " — w Vzhodna Afrika zore! Italijanski bersaljer kliče tovariše в trobento Skrivnostni mr. Rickett Ena največjih nalog, ki ei jih postavlja moderna znanost, je drobljenje atomov z namenom, da bi sprostila ogromne energije, ki jih je narava skrila v te neznansko male drobce snovi, in jih dala človeštvu v službo. Znanosti je že davno znano, da atomi niso najmanjši sestavni deli vesolj-stva, temveč da so sami sestavljeni iz še manjših delcev, v glavnem iz tako zvanih atomskih jeder ali protonov in tako zvanih elektronov, ki krožijo okoli protonov kakor planeti okrog svojega sonca. Če se posreči zdrobiti to zvezo med protoni in elektroni, elektrone osvoboditi, tedaj se sprošča tista ogromna energija, ki jih baš drži sku- paj. V primeri e to energijo so vsi viri energije, ki jih poznamo in uporabljamo, zelo bedni. Anglež Hutherford je bil prvi, ki mu je uspelo zrušiti to zvezo ne umeten način. V svojem laboratoriju je bombardiral atome, ki jim premer znaša komaj deeetmilijardni del milimetra, z isto tako majhnimi izstrelki, ki jih izstreljujejo radioaktivne snovi že po naravi sami. Pri tem umetnem bombardiranju je bil navezan tako rekoč na slučaj, kajti milijoni in milijoni bomb odletijo brez haska, a če končno zadetne kakšen izstrelek, tedaj zdrobi atom snovi, ki jo hoče eksperimentator pač zdrobiti. Z italijansko-abesinske meje Ruther-fordovo metodo, ki je pomenila pravi prevrat v moderni znanosti, so pozneje izpopolnili, med tem pa eo se naučili uporabljati namestu radioaktivnih snovi visoke in najvišie električne napetosti. V Berlinu eo delali takšne poskuse z napetostmi treh do štirih milijonov voltov, ta relkord pa eo kaj kmalu prekosili Američani v She-ndovtip<, ki se je končal tako tragično, so ga aretirali. INSEBIRAJTE X „JUTBU«, Gospa Shoaregetova, soproga nekega generala cesarja Haileja Selasieja, organizira v Addis Abebi zvezo abesinskih žen, ki bodo stale domovini v bližnjih težkih urah ob strani Ko je bjg Whietler de nato znan, Je nek» кяб raaastav? ▼ Mcmakovem. Prejel je ko« lajno drugega reda. Ko so mu jo postali,, je odpisal: »Dovoljujem si izreči Vam evo» jo najtoplejšo zahvalo drugega reda«. Vinograd na strehi Zadnjič smo poročali o prageodo, ki eo «i ga omislili na straha nekega nebotičnika v Loe Angelesu. Se kurioznej-šo idejo je imela. ga. Brevaort Steve®а, ki je daia napraviti na strehi svojega 40 m visokega nebotičnika v New Yor-kn cel vinograd. Njeni znanci во ее ji smejali, toda ona se ni strašila niti xa-■mebovanja niti stroškov. Poiskala ei je strokovnjake te Evrope, ki eo ji ®a visoko plačilo veadili dragocene trte v 10 ton najboljše zemlje, ki jo je dala prinesti na streho. Njena vera» da bo imela stvar uspeh, se je iz-kaoala za pravilno, kajti trte so dobro uspevale tn obrodile in letos bo imela ga. ßtevenova prvo trgatev: oeem krasnih grozdov. Gotovo jih bo naslednja leta Se več. A podjetna dama misli še dadje. Njena ideja je sedaj, da Ы ei uredila aa svoji e treh! cel sadovnjak, v katerem bi rastle posebno breskve, ki jih ftna silno rada. Aodovitna ciganka V Szarvasu na Madžarskem je 46-letna ciganfca Buljevakyjeva rodila svojega 30. obroka. Ciganka je poročena 29 let, trikrat Je rodila dvoJSke, enkrat pa trojčke. Od mefa tieh otrok sta ž$va dva. Svoje poskuse je delal v novejšem času v Abesiniji, kjer je dosti gobavcev. Obravnaval je 50 primerov in v vseh teh primerih je dosegel vidno iaiboljšanje. V 65 odstotkih primerov mu je uspelo pacientom vrniti občutljivost prstov. Dva gobavca, ki prej nista mogla držati niti šivanke v rokah, lahk0 sedaj brez težave šivata. Na švedskem, kjer je malo go- Jbvropska bodeča iiča v Afriki VSAK DAN ENA »Tetka, ali smem nekaj vprašati?« »Seveda smeš, ljubček moj!« »Torej te bom' vprašal, če ne boš huda..« »Nu, le vprašaj, huda ne bom zato prav nič.« »Dobro, tetica _ a£ pripadaš ti res krasnemu spola {wAftenbladeti) Ljubljana v znamenju Jadrana Pogled v delavnico, kjer pripravljajo kongres JS In raz stavo Ljubljana, 3. septembra. Jadranska razstava 8 kongresom JS obeta biti v resnici senzacija, kakršne Ljubljana še ni doživela Na razstavnem prostoru in okrog njega na velesejmu je od zore do mraka pravi semenj, in če se sprehodiš po Go-sposvetski cesti, boš prav gotovo srečal kak tovorni avto, ki hiti težko otovorjen z vsemi mogočimi zanimivostmi z našega Jadrana, ali pa vsaj človeka, ki nosi pod pazduho skrbno izdelan model kakšnega parnika. Jadranska razstava, prva v državi, ni kakor katerasibodi izmed razstav ki smo jih videli tisoč od prevrata do danes. Zajeti Jadran, kakršen leži med našo obalo in Apenini, z veliko žlico in ga preliti v Ljubljano, da ga v miniaturi prikažemo vsemu svetu, ki sam ne utegne na morje _to nikakor ni majhna stvar Vnemi oblastnega odbora JS in njegovih številnih sodelavcev je naloga, kakor kažejo vse priprave, v polni meri uspela in Ljubljana bo lahko v dneh kongresa in velesejma nudila svojim gostom revijo, ki bo brez dvoma vsem desettisočem obiskovalcem ostala trajno v spominu. Kongresna pisarna prejema že zdaj številne prijave od vseh strani. Tako bodo jadranski stražarji iz Skoplja prinesli s seboj kar 5 podmladko-vih zastav, enako številna delegacija se je najavila iz Dubrovnika, stražarji iz Karlov-ea pa bodo vzeli s seboj tudi svoj renomi-rani tamburaški zbor. Ljubljana se bo tiste dni razigrala in razvihrala kakor samo ob največjih slavjih. Že so postavljeni številni rdeči drogovi, na katerih bodo plapolale zastave, a premnoge podrobnosti za okras Ljubljane bodo po zamisli mojstra Plečnika izvršene te dni. Da bo mogoča tolikšna udeležba, gre pač v prvi vrsti zasluga dejstvu, da so prireditelji izposlovali za vse člane in podmladkar-je četrtinsko, za vse ostale udeležence pa polovično vožnjo. Kongresna pisarna je te dni razposlala na vse odbore v banovini in v državi legitimacije za četrtinsko vožnjo in vsi člani JS in podmladka, ki legitimacij še ne bi prejeli, naj se obrnejo ponje do najbližjih krajevnih odborov. Vse šole in podmladke, ki se nahajajo ob železniški progi Maribor — Ljubljana, opozarjamo, da bo 6. septembra zjutraj vozil proti Ljubljani poseben vlak. namenjen v prvi vrsti pod-mladkarjem. Voditelji mladih Stražarjev naj svoje skupine odpravljajo s tem vlakom, ker bo najugodnejši zanje. Podrobnejši vozni red bo še o pravem času objavljen. Po velikih pripravah še večja presenečenja Kaj se prav za prav te dni pripravlja med paviljoni, ki so je zlobni jeziki krstili |a Potemkinove vasi. Zvedeli so le, da gra-ie na velesejmu drugi nebotičnik, ki se bo lekaj časa imenoval morski svetilnik in bo v resnici svetil nad vsem mestom ter bo #elo marsikomu posvetil do dna žepov. Zaenkrat «vaš imeti protekcijo, da te vratar spusti »a velesejem. K sreči pa ni treba nikomur kupiti vstopnice. Ln ko vstopiš, se ne moreš orientirati. Vodiče sicer že tfekajo, toda o najzanimivejšem, namreč o morskem svetilniku in njegovem ujetniku Merkurju, ne bo govoril noben vodič. Res velika sieča, da ,je morski svetilnik brez vogalov, da lahko nekaj časa krožiš ob njem od samega presenečenja, ko bi rad ugotovil, kam je skril Merkur peruti, odnosno tisto krilo, ki je prejšnja leta tako božansko vihralo za njim. Toda pustimo svetilnik, saj še ne sveti! V paviljonu J. smo med mornarji. V prvem oddelku, pri vhodu, bo razstavljala Jadranska straža. Baš sestavljajo ogromen relief, skoraj 8 m dolg, ki nam prikazuje jadransko obalo tako nazorno, da moraš obstati in v duhu prepotovati skozi vsa letovišča. Kaj pa hočemo, ko mora človek občudovati Jadran tako od daleč! Tako nameravajo obiskovalcem vzbujati skomine. Marsikaj jim bodo pokazali, saj so vozili razstavno gradivo več dni a kolodvora. Zdaj so že nekoliko razdelili predmete, da se vsaj lahko prekobališ čez zaboje. Sredi morja na velesejmu Pri mornarjih gre seveda vse tako gladko, kakor na ladji, ko zabrlizga kapitanova piščalka. O pripravah pri njih ni treba več govoriti, ker je že skoraj vse gotovo. Lan-cirna cev je montirana tako imenitno, kakor da bodo začeli spuščati mine po velesejmu. Povedati je treba, da tudi mornarji lansi-rajo, ne samo novinarji. In seveda vražje resno. Toda na njihovi razstavi je toliko presenečenj, da je bolje molčati, ker bi nas sicer lahko kdo dolžil, da hočemo kaj »lan-siiati«. Oglejmo si rajši podzemski bazen, ogromen akvarij za sladkovodne ribe, ki dTŽi 42.000 litrov vode! Že zdaj je precejšnja gneča pri okenčkih, in kaj naj rečemo, ko nekateri pravijo, da so vzidana povečal-na stekla, ker se jim zde tako neznansko velike! Nikomur ne gre v glavo, da so krapi tudi po 10 kg težki. Še tajnik Ribar-skeaa društva pravi, da je to senzacija. Sicer so pa senzacije na velesejmu zdaj ž- nekaj "sakdanjega. Tako bo v paviljonu G prava revija senzacij. V njem je že zdaj vse, česar ni bilo niti na Noetovi barki. S'ik ari ca pravkar slika morsko dno tako nazorno. da se bojiš, da bi ne utonila. Morske zvezde ji uhajajo izpod rok, strahotne počasti odpirajo žrela in polipi iztezajo tipalke. Ladij je v tem oddelku več kakor v največjem pristanišču. Seveda modelov, a med njimi so tudi tako veliki, da dobiš lahko morsko bolezen že. če jih pogledaš Ribiči. jamarji, paroplovne družbe, denarni zavodi, občine — nikar ne naštejmo vseh! Vsi sodelujejo složno, znanstvenik poleg društva, ribiča tovarne konzerv... Toda nad vsemi je arhitekt, k? ustvarja iz splošnega kaosa harmonijo. V paviljonu M žagajo tolčeio. nleskajo in skobljajo kak г v ladjedelnici Tam bo arhitektonska raz stava, zdaj ie pa še delavnica za relife, stene, napise, ograje... Največji zakladi so v morju. Ne le zato, ker je njiva, kjer se samo žanje, ne da bi bilo treba sejati, temveč tudi zaradi tega, ker bogati človeka notranje s svojo mogočno lepoto. Nešteto umetnikov je navdihnilo morje, da so ustvarili nesmrtne umetnine. In ko obstaneš v občudovanju pred takšno umetnino, začutiš večno lepoto morja, čeprav si daleč od n tega. Naš Jadran je svojstveno lep. Jadranska razstava na velesejmu ne bo prikazala le bogastva, značilnosti ter življenje Jadrana, temveč še posebej njegovo lepoto, in sicer najlepše na veliki umetnostni razstavi, kjer bodo razstavljene le slike z morskimi motivi (marine). Tako velike umetnostne razstave še ni bilo na velesejmu, saj bo zavzela ves paviljon N. Prostor je že urejen in prispele so že skoraj vse slike. Zastopani bodo umetniki iz mnogih krajev države, da bo razstava prava revija umetnosti o našem morju. Razstavljena bodo najboljša dela ter bo razstava vsestransko na višini. Ne bo le atrakcija, kakor bi morda kdo mislil, ki gleda s presodki na umetnostne razstave v okviru drugih razstav. Pravi dogodek bo v našem kulturnem življenju, zato smo čutili dolžnost ie zdarj da opozorimo na njo. Zveza Slovenije z morjem je življenskega pomena za našo banovino. Jadranska razstava na velesejmu bo manifestacija za naše morje in jasno nam bo predočila izreden pomen dobrih prometnih zvez zaledja z morjem. Opomin bo hkrati, da moramo dobiti čim prej dobre ceste in železnice, da bo postal Jadran v resnici naš, da bo zaledje živelo z njim. Zdaj je še odrezano od njega. V prometnem oddelku jadranske razstave bo razstavljen tudi zelo poučen kartogram z obstoječimi in projektirinami železnicami in cestami, prihajajočimi zilasti v poštev za' našo banovino. Blizu je morje, pa vendar tako daleč. Niti jadranske ceste nimamo. Kratke železniške proge bi bilo treba zgraditi, da bi dobila Slovenija zvezo z morjem in da bi se usmeril tujski promet iz inozemstva skozi naše kraje k morju. Gospodarstvo Slovenije bo suha veja na drevesu gospodarstva vse države, dokler bomo odrezani od morja. Jadranska razstava nas opozarja: ču-vajmo naše morje in naj sega njegov blagoslov tudi v z;,!""**! SPORT Bolgarski športniki prvič med nami Lafckoatletski dvoboj med Oficirskim SK AC in Pri- morjem 7. in 8. septembra Naša prva vest o gostovanju bolgarskih športnikov v Ljubljani je vzbudila v vsej javnosti veliko zanimanje. Prepričani smo, da bo vsa naša javnost, ne samo športna, spremljala bratske bolgarske športnike s toplimi simpatijami ter v velikem številu prisostvovala njihovemu nastopu. V 20 članski ekipi bolgarskega lahkoatlet-skega državnega prvaka, Oficirskega SK AC 23 iz Sofije je 10 državnih reprezentan-tov z zadnjih balkanskih iger v Zagrebu leta 1934: So to večinoma istočasni državni prvaki in rekorderji. Najfcolj pomembna sta Dojčev, večkratni balkanski prvak in rekorder v desetoboju in skoku ob palici. Dojčev se z vso pravico šteje med atlete evropskega slovesa. Poleg njega je Gančev brez dvoma drugi najboljši all-round atlet na Balkanu. To dokazuje dejstvo, da je bil Gančev balkanski prvak v metu diska in od začetka balkanskih iger do lani balkanski prvak in rekorder v metu diska hel. stil. Dalje brani bolgarske rekorde v me- Lahkoatletski miting S. K. Korotana Lj. V soboto in nedeljo popoldne se je vrSil na Rakovniku ob Dolenjski cesti prvi službeno priznani javni nastop SK Korotana, ki je moral prirediti ta nastop kot najmlajši član JLS po dolžnosti. Miting ie uspel d'.<«<-ro in je bil pripravljen z veliko vestnostjo. Prireditelji so se skušali držati pravil Čim točneje, zato jim tudi ni šteti v preveliko zlo, če ni šlo vse tako kot smo običajno vajeni. Pri delu so jim pomagali prvič na njihovo prireditev služb, določeni savezm sodniki in nekateri športni predstavniki mestnih klubov Primorja in Ilirije. Uspehi doseženi na zadnjem dvodnevnem tekmovanju sicer niso prvovrstni, vendar so tekmovalci predvsem novinci pokazali resno voljo. Sodniški zbor je svoje delo opravil hitro in točno. Tekališče je zaenkrat le га-silno in prekratko, vendar je uporabno tudi za prireditve in tekmovanja. Tudi za popolnejše tehniške naprave bo treba še precej žrtev. , Tek na 50 m; jun. 1. Jeločnik (Pr.) 6.8, sen. L Beranek (Kor.) 6.9. Mladinska štafeta 4x250 m: Nastopile so tri štafete prireditelj. Prva je bila štafeta III. (Lupine, Kahne D., Padovan R., Novinc) v času 2:45.8. Skok v višino: jun. C 1. Pogelšek (Pr.) 160 sen. 1. Griinfeld (Ilir.) 150. Met kopja: sen. 1. Beranek (Kor.) 36.50, 2 Jerančič (L) 33.58 3. Griinfeld (I.) 33.44. Met diska jun. 1. Kosec (Pr.) 34.50, 2. Pogelšek (Pr.) 34.46, sen. 1. Beranek (K.) 28.18. Cross country tek na 1000 m mladinski. Nastopilo je 12 tekm. 1. Žgajnar (Kor.) 5:23.5; 2. Renčelj (Pr.); 3. Padovan R. (K.) Izven konkurence starejši: 1. Dolinšek (K.) 5:10.2; 2. Tavčar (II.) 5:10.4. Tek na 60 m: jun. 1. Vahtar (K.) 2. Sa-fošrnk (I.), sen. 1. Aničič (Kor.) 7.8, 2. Beranek (K.) 8.2. Skok v daljavo: jun. 1. Pogelšek (Pr.) 6 m. sen. 1. Griinfeld (П.) 5.47. Met krogle sen: 1. Beranek (K.) 958, izven konkur. 1. Pogelšek (P.) 11.13. Tek na 500 m mladina A in В (12 tekmov) 1. Zganjar (K.) 1:18, 2. Bivic 3. Kahne (oba Kor.) Troskok: 1. Beranek (K.) 10.97, 2. Griinfeld (II.) 10.93. Tek na 5 km: 1. Krpan (Pr.) 15:47! Zelo lep rezultat, vendar zaradi delno netočno odmerjene proge ne odgovarja popolnoma. 2. Dolinšek (K.) 3. Kvas (Ilir.). Zaključna točka je bila stafetd 4x250 sen. Zmagala je Tlirija komb. s Primorjem v času 2:15, drugi so bili domačini. Med tekmovalci Korotana je bil deležem posebne pozornosti njihov najboljši tekmovalec vsestranski Beranek. tu diska prosti stil (43.96 m), v metu diska hel. stil (37.67 m), v troskoku (13.65 m), v teku 110 m z zaprekami (16.2). Poleg tega ima odlične rezultate v skoku v daljavo, v metu krogle in v skoku v višino. Ota reprezentanta sta torej nadmočna vsem ju-goslovenskim all-round atletom. Imenovana bosta skupno z rekorderjem v skoku v višino Panajotovim (1.815 m.), kateremu manjka pol stopala, z Georgijevim (met kopja 53.69 m.), Žekovom (tek S0O 2:02) in drugimi zastopala bolgarske barve v Ljubljani. Naš državni prvak Primorje, ki zaostaja za Bolgari v metih in skokih, pa je v premoči v tekih. Vendar pa ne bo mogel poslati v borbo sprinterja Kovačiča, ki je ble-siran. Nekateri njegovih tekmovalcev, kakor Martini in Krevs, niso v formi. Baš zaradi tega dejstva pa so moči obeh moštev precej izenačene in je izid dvoboja negotov. To bo le še povečalo zanimanje za borte, ki bodo od začetka do konca napete. Dvoboj se bo vršil 7. m 8. septembra na igrišču Primorja. , Službene objave LNP (Seja k. o. dne 29 VIU. 1935) Navzoči: Kralj. Šalamon. Pokovec, Sianovec. Bncik. Strah. Sancin Kaznujeio se: do §§ 30 in 31 k. p. ter z eporabo §§ 13 in 14 k. p. Finžgar Rudi» Sora» a sedemdnevno zabrano igranja; všteje se mu suspenz; po § 24 k. p. Kersnik Jože, Zagorje, z enomesečno zabrano igranja; po §§ 30 in 31 Richtar Oskar, Sloga - Lj„ g 14-dnevno zabrano igranja; po § 44 k. p. Anzelc Miro, Mladika, e 6-me-sečno zabrano igranja. Vse kazni tečejo, v kolikor nI vStet en-spenz, od dneva objave. Uvede se kazensko postopanje proti igralcem: Hribar Jože, Korotan — Lj., Škerlj Janez, Sora, Kuraš Rudi, Trbovlje. Zornada Josip, Primorje, Žargi Anton, Ilirija, Stiftar Janko, Kovač Stane, Ručman Avgust, vsi Domžale, Trifunovič Božo, Korotan - К г., Perko Dane, Mars. Bujanič Stjepan» Sarič Franjo, oba Gradjanski; Sa-rič se obenem takoj suspendira. — Dalje se uvede postopanje proti funkcionarjem ali članom klubov: Korošec, Reka, G. Gottwald, Domžale, Fr. Šetina, Primorje. Suspendirajo se: po 5 55 к. р.: Kune j Viktor, Mladika, Starman Lado, Sloga-Lj. po § 67 k. p.: Smolnikar Drago, Reka, v zadevi Smolnikar se zaslišijo priče: M. Drobež, Mars, in Ivan Zaje, Jadran, v svrho soočenja pa Ivan Kranjc, Mars. Zadeva Bogme Simon se odstopi JNS Ustavi se kazensko postopanje proti igralcem: Keravec, Stojanovič, Poznik. Batič in Kolarič, vsi Slovan, ter Babnik, Svoboda-Lj. Dalje se ustavi postopanje proti igralcema: R. Bune, Slovan in L. Malačič, Mura ter obema dvigne suspenz. V zadevi po prijavi ss Martelanca se kot priča zasliši Dore Kern, član u. o. V zadevi po prijavi člana и.о. JNS Petroviča se kot priči zaslišita predsednik Ilirije dr. Lapajne in predsednik Primorja Sancin. Podpredsednik U. Mornarski zbor Ljubljana, 3. septembra. Mornarska sekcija Jadranske straže priredi v nedeljo b. septembra ob 17. uri v dvorani O UZD mornarski zbor, ki bo dostopen javnosti. Govorili bodo dr. Hlavaty Robert, predsednik sekcije o pomorski ideologiji, dr. So vdat Miren slav o stanju našega pomorstva, kape* tan dolge plovidbe Rudolf Crnič, pred* sodnik zagrebške mornarske sekcije JS, o naši trgovinski mornarici in ka» petan dolge plovidbe Marko Kurtina, tajnik Kluba kapetanov trgovinske mor narice, o socijalni zaščiti naših pomon ščakov. Zbor bo posvetil vsem perečim po» morskim vprašanjem veliko pažnjo, prav posebno pa vprašanju socialne zaščite naših pomorščakov. V ilustra» cijo, kako žalostno je sedanje social» no stanje naših pomorščakov, naj sa» mo omenimo, da mnogi naši starejši po morski kapetani, nekdaj ponosni zapo« vedniki naših parnikov in jadrnic, žive danes le od malenkostne in neredne mesečne podpore po 15 dinarjev, ki se jim še danes daje iz njihovega fonda »Sv. Niikole«! бе bolj žalostno vpraša» nje tvorijo mornarji, kurjači in osta» lo nižje osobje naše trgovske morna» rice, ki je popolnoma odvisno od s v o« jega delodajalca in z zakonom popol« noma nazaščiteno. Poudarati pač mora» mo, da je naša država edina, ki še ni« ma zakonov, s katerimi se bi zaščitile človeške pravice pomorščakov. Na zbo» ru bomo čuli tudi marsikaj zanimivega o naši trgovski mornarici. Govornik, je strokovnjak v teh vprašanjih. Pa tudi ostali govorniki bodo povedali toliko zanimivega iz področja našega pomorstva, da jih bo vredno poslušati. Kdor ceni prizadevanje ljubljanske mornarske sekcije JS, da javnosti v pravi luči pokaže dejansko stanje naše» ga pomorstva, ta se bo gotovo udeležil mornarskega zbora. Vsak, ki se zanima za pomorske probleme, naj se zave» da, da je s pravilno rešitvijo teh prob« lemov združen obstanek in bodočnost stotine naših rojakov, ki so našli za» poslitev na ladjaJi naše trgovske mor« narice. --- ŠOLSKE VESTI Na banovinski kmetijski šoli na Grma pri Novem mestu se prične šolsko leto zimske šole, kj traja dve zimi po 5 mesecev, v začetku novembra. Vsi učenci stanujejo ▼ zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo ее pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, kj bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročne na oelo polo pjsane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu šole najpozneje do 1. oktobra. Priloge: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), s katero se obvežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektjrajo na kako štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu prejeto podporo. Navesti je treba točen naslov in zadnjo pošto. Pogoj sprejema je starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek izpit iz slovenščine in računstva. Izpita so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šoje. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovjnsko znjžano mesto morajo pnjložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letn;h davkov z navedno družinskih in gospodarskih razmer. Obenem naj prosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. kralj v Trstu Kralj Viktor Emanuel III. se je v nedeljo zjutraj pripeljal v Trst, kjer so ga sprejele mase fašističnih političnih, stanovskih in mladinskih organizacij. Na griču Sv. Justa je ob 10. dopoldne odkril novi spomenik padlim vojakom. Po posvetitvi spomenika ga je pozdravil tržaški podesta Salem, nato pa je imel kratek govor slepi fašistični poslanec Delcroix, ki je uvodoma poudaril: »Od onega dne, ko ste vstopili v mesto, poznate dušo tega ljudstva, ki je danes z isto ljubeznijo in z novimi čustvi zbrano okrog svojega kralja. Onega dne je bil srečen vsakdo, ki je videl izpolnjeno svojo nado, in ki je čutil, da se je sprostilo njegovo srce. Danes vsakdo zvesto čaka nove napovedi in čuti nov ogenj, pripravljen na novo ;emago.« V tem pesniškem tonu so sledila nadalje izvajanja govornika, ki ga listi imenujejo »pro-rošikesa slepca«. Kralj se je nato odpeljal po mestu ie si ogledal razne javne naprave, tovarne fn vojašnice. Zvečer je z dvomim vlakom spet odpotoval. Letošnja žetev Po uradnih podatkih, ki so bili doslej zbrani, je pričakovati, da bo letošnja žetev v deželi splošno boljša nego je bila lanska. Lani je bilo posejanih 27.825 ha s pšenico, 2922 z ržjo, 5514 z ječmenom in 3310 ha z ovsom. Površina posejane zem-. I je je letos narastla, tako da je odpadlo 38.277 ha na pšenico, 2S78 na rž, 5607 na ječmen in 3331 na oves. Lani je znašala žetev 291.300 stotov pšenice, 33.140 rži. 56.860 ječmena in 34.030 ovsa, letošnja pa znaša po uradnih kalkulacijah 502.064 eto-tov pšenice, 35.550 rži, 61.530 ječmena in 36.390 stotov ovsa. Zaradi tega se ie bati, da bodo cene znatno padle, tako da bo kmečko prebivalstvo, kolikor še premore toliko žita, da ga lahko proda, hudo prizadeto. Drobne novice Pula dobila vodo. Poročali smo o zadovoljstvu, ki je nastalo med puljsSom prebivalstvom zaradi velikega pomanjkanja pitne vode. Na kampanjo, ki se Je sprožila v tisku, je pulska občinska uprava takoj reagirala in odredila dovažanje vode v posamezne mestne okraje s posebnimi motoriziranimi cisternami. Že od sobote delijo vodo na treh krajih, in sicer od 7. do 10. in od 14. do 17. ure. Vodo prevažajo pulski gasilci. Po njo prihajajo ljudje iz pet mestnih okrajev. Studeno nad Postojno je brk» v soboto prvič električno razsvetljeno. Otvoritev električne razsvetljave se je izvršila e posebno fašistično manifestacijo. Stroške za javno razsvetljava bo krila občina. V Trstu si je ll-letni Marjan JeluSič •po nesreči zlomil nogo. Splezal je na neko drevo, da bi nabral nekaj sadja. Po neprevidnosti pa je stopil na tanko vejo, ki se je odlomila, tako da je padel z višine 4 m na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tri poroke. Pretekli teden во ее ▼ % r-stu med drugimi poročili: srn kmečkega posestnika Alojzij Kovačič a Fanico Zadrri-kovo, trgovec Viktor širca z gdč. Mileno Marijo Čokovo in zidaT Dušan ŽerjaJ » Marino Graberjevo. Čestitamo! V Pazinn je umrl sm kmečkega posestnika Adolf Blagonjič, star 22 let. V Opat jem selu se je pripetila huda nesreča 10-letnemu Viktorju Vižintino. Do-ček je splezal na drog, preko katerega je napeljan električni tok. Ker je bil tok visoke napetosti, je udarila močna iskra v nesrečnega fajnta, čim se je približal žicam. Dobil je strašne opekline in napol mrtev je padel z droga, tako si je ilomil še nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je resno. V Gorico se je v soboto vrnil 23. pc-šadijski polk, ki je sodeloval pri vsliJčift vojaških vajah v Karniji. Fašistične organizacije so sprejele vojaštvo x velikim navdušenjem. Kupuj domače blago! Razpis abonmaja Narodnega gledališča Uprava Narodnega gledališča v LjtA-Ijani razpisuje za sezono. 1935-1936, ki se otvori v začetku oktobra, gledališki abonma. Razpisanih je 5 abonmajev: stalna abonmaja Sreda in četrtek, ki imata predstave redno ob sredah in četrtkih v drami in operi, ter abonmaji А, В in C, ki imajo piedetave v vseh dneh razen nedelj in praznikov. Abonma velja za 38 predstav; 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih. Repertoar drame temelji oa delih domače književnosti i na delih znamenitej-ših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Slovenska dela: Golia: Bratomor; J. Kranjc: Direktor Čampa, Medved: Kacijanar, Pahor: Viničarji; dalje kratke enodejanke, ki so jih napisali avtorji: Župančič, Sorli, Pugelj, Pregelj, Lipah in Krajgher. Poleg teh še druga slovenska dela, ki so jfc avtorji obljubili, a še ne izročili in v kolikor bodo ustrezala repertoarnim zahtevam. Srbsko-hrvatska dela: Begovičeva: Med včeraj m jutri, Vesnič: Putem iskušenja, Nikolajevič: Na mnoga ja leta Po možnosti tudi po eno delo Nušiča in Krleže. Češka dela: Machen: Janušik, Götzova: Maria Antoane-ta. Poljska dela: Krasinsfci: Nebožaneka komedija Ruska dela: A- Tolstoj: Car Fjodor, Gogolj: Revizor, Bugakov: Moli-ere, Svarkin: Tuje dete. Tz tuje literature: Scrrbe: Kozarec vode, San George: Junak dneva, Vildgans: Dies irae, Gal-sworthv: Družinski oče. h klasične li- terature se vprizori: Sophoklejev: Kralj Oedipus, dalje je v načrtu po eno delo španskih klasikov: Calderona de la Barca in Lope de Vega v spomin tristoletnice njegove smrti. Poleg imenovanih del se bodo igrale tudi igre zabavne vsebine, kakor na primer: Dregelyev: Frak, in ljudske igre. Za mladino se bosta vpri-zorili dve novi mladinski igri. V umetniški ansambel sta na novo vstopila ga. Se-verjeva ter g. Stupica, kot gost režiser bo tudi v tej sezoni sodeloval dr. Втаи-ko Gavella. Repertoar 05vem: Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Krstič: Zulumčar, Karel: Botra smrt, Martinu: Igre o Mariji, Sošta-kovič: Ladv Macbeth iz Mčenska in šošta kovič: Katerima Izmajlova. Dalje bodo na repertoaiju: Mozart: Figarova svatba, Strauss: Kavalir z rožo, Strauss: Salome, Wagner-Regeny: Kraljičin ljubljenec, Donizetti: Lucia di Lammermoor, Puocini Madame Butterfly, Rocca: Dibuk, Rossini: PepelkaAngelina, Verdi: Aida, Verdi: Ples v maskah. Opereta bo izvajala: Par ma-Balatka: Caričine Amaconke. Herve-Vaič: Mamzelle Nitouche, Milöcker: Oj ta prešmentani grad, Milöcker-Mackkeben Madame Dubarry, Brodski: Kraljica rulete. V umetniškem ansamblu nastopi na novo dramatična pevka gdčna Olga Oljde kop. Stalni gost naše opere je ravnatelj konservatorija g. Julij Betteto: kot gosta bosta nastopala tudi tenor dr. Moric Adrian m basist Rus Marjan. Ojačem je . operni orkester, moški zbor in stalni balet I Cene abonmaja. Abonma se plačuje ▼ desetih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok takoj pri vpisu, nadaljni obroki v naslednjih mesecih, vsaj do 10. v mesecu. Cene so iste kakor lani in veljajo: loža v parterju št. 1 — 6 polno vplačam abonma obrok 316 Din, uradniški abonma obrok 260 Din. Lože v I. redu št. 1—5 polni 316 Din, uradniški 260 Din. Lože I. red št. 6—9 polni 370, uradniški 320 Din. Parte m i sedeži I. vrsta polni 92, uradniški 75 Din; II. — Ш. vrsta polni 83 Dto, uradniški 68 dinarjev; nadalje IV. — VI. vrsta polni 76 Din, uradniški 63 Dfcn; VII. — IX. vrsta polni 70 Din, uradniški 58 Din; X. — XI. vrsta 60 Din, uradnici 53 Din. Balkonski sedeži L vrota 65 Din, uradniški 54 Din; II. vrsta pobi 55 Din, uradniški 42 Din; Ш. vrsta polni 45 uradniški 35 Din. Galerijski sedeži I. vrsta pol ni 38, uradniški 28 Din; И. — Ш. vrsta polni 32 Din. uradniški 23 Din, IV — V. vrsta polni 25 Din, uradniški 20 Din. Gene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so za 10% višje. Prijave za abonma se sprejemajo od danes dalje. Lanski abonenti imajo rezervirane sedeže do torka 10. septembra po-poldr.-. od srede 11. septembra so vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Priglasi za abonma se sprejemajo v zgoraj navedenih dneh od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Vsak abonma ima pri predstavah po prosti izberi pravico do 10% popusta od dnevnih cen. Uprava vabi vse prijatelje Narodnega gledališča v Ljubljani k podpisu abonmaja. W. E. Hintz: 30 lepa žena, kdo si? Marion je lahno, malone ravnodušno vzdignila roko. »Zastran biserne ogrlice bodite popolnoma mirni, gospod de Corsignac! Vse je bilo tako, kakor sem povedala! Davi sem našla bisere v svoji sobi na tleh — nedaleč od vrat v spalnico. In priznati moram celo, da sem se najprej vprašala, ali jih niste nalašč položili tja!« »Jaz — ? Zakaj naj bi jih bil ravno jäz--?« »Morda zato, da bi se me poceni otresli — kaj vem, zakaj! In še, ko ste bili snoči res zadnji, ki je stopil v mojo sobo--« »Ali — milostiva--častno besedo vam dam--« »To je zdaj tako in tako nevažno, kaj ne?« mu je segla Marion v besedo. »Zdaj morava računati s tem, da je Jeremy Jerome spet prost in da ve — — « »Jeremy Jerome bo molčal--« »Bojim se, da je že blebetal!« »Vsekako se mi je zdelo prejle komisarjevo vedenje dokaj čudno--« Corsignac se je pomirjajoče zasmejal. »S te strani se nikar ničesar ne bojte, milostiva! To, da se človek nastani v hotelu z damo, ki ni njegova zakonita žena, ne velja niti v 'Gigantic-Palaceu' za zločin! In zastran istorije z biserno ogrlico je menda moj pravkar-šnji nastop dokončno odvrnil vsako nevarnost!« Marion je počasi zmajala z glavo. »Zame je položaj še vedno nevaren — — « »Rad bi vedel, zakaj?« Jeremy Jerome me išče po nalogu s tretje strani! Kako daleč segajo njegova pooblastila, sicer ne vem — a snoči mi je zagrozil z aretacijo!« Corsignac je naglo vrgel ogorek svoje cigarete v pepelnik. »Vraga — potem seveda--A kaj bi bilo moči ukreniti proti temu?« »Samo en izhod mi še ostane — « je Marion obotavljaje se zamrmrala. »Ta izhod je--beg!« »Kako mislite?« »Neutegoma moram zapustiti hotel — zapustiti moram Nizzo, ako nočem škoditi sebi in vam!« Corsignac je bil vzel enoočnik iz očesa. Živčno ga je sukal med prsti sem ter tja. »Na to seveda ni misliti — с je odločil po kratkem premišljevanju. »Nocoj mi je vaša pompč še nujno potrebna! Jutri storite, kar vas je volja — a nocoj--« »Ne vem, s čim bd vam mogla nocoj koristiti!« »Takoj vam razložim! Poročilo — veščakovo poročilo o rumunskem pe-trolejskem vrelcu, ki je Chester Lynne doslej čakal nanj, je dopoldne prišlo in leži zdaj v vratarjevi loži!« »In jaz? — — Kaj aaj storim?« »Poslušajte!« Corsignac se je nagnil prav k Marioni. Nobeden izmed njiju ni pazil na čudno dvojico, ki je ta mah počasi prišla s stopnic in krenila skozi vežo proti izhodu. Hotelski sluga, obto-vorjen s kovčegi, je stopal za njima. »Dva tisoč tri sto frankov troškov — «je zastokal baron de Montepin tako tiho, da ga je slišala samo spremljevalka. »Težko bo pokriti ta primanjkljaj!« »V Nizzi je še mnogo hotelov — in konec koncev, rivijera je velika!« ga je potolažila madame Lucille. Nato sta krenila mimo klamjajočega se vratarja in zapustila »Gigantic-Pa-lace«, hrabreč se z upanjem, da bosta drugod uspešneje poizkušala srečo. — »Čujte!« Corsignacov glas se je bil pritajil v razburjen šepet. »To pismo z veščakovim poročilom moram brezpogojno dobiti v roke, preden ga dobi Chester Lynne! Vedeti moram, kakšno je poročilo, da uredim svoje ravnanje po tem! Ali ste me razumeli?« Marion je počasi prikimala. »Razumela sem — ali i--« »Prejle sem vas rešil iz rok komisarja Hervierja!« je Mastno nadaljeval Corsignac. »Roka roko umiva! Zdaj pomagajte vi meni — in če se branite, se ne bom niti trenutka obotavljal, da vas ne bi izročil policiji in Jeremyju Jeromu! Kaj vas potem čaka, morate sami najbolje vedeti! Kako je zidaj — ali hočete storiti, kar terjam od vas?« »Povejte mi najprej, kako naj vam pomagam — — « »Dober večer — «je rekel Chester Lynne, ki je bil tačas stopil v vežo, ne da bi ga bala opazila, in obstal tik za njunim hrbtom. Corsignac je vstal iz svojega našla-njača in s smehljajem na ustnicah stopal Američanu nasproti. »O, dober večer, mister Lynne! Kaj ne, da je bil ta konec vašega izleta v Anitibes nekoliko razburljiv?« Lynne je nekam v zadregi skomignil z rameni in se ozrl na Marion o. »Odkrito moram priznati, da mi je ves ta pripetljaj še adaj uganka--« »Pomislite, ta osel, komisar, je menda znorel: hotel je spraviti mojo ženo v zvezo s snočnjo tatvino biserov ! Seveda sem stvar takoj pojasnil in zdaj samo ne vem, ali naj zoper tega pregorelega gospoda kaj ukrenem ali ne ! V vladi imam vplivne prijatelje in--с Corsignac je nanagloma utihnil. Osuplo je zastrmel v poslovodjo, ki se je ta mah približal družbici in z lahnim priklonom obstal pred Američanom: »Ne zamerite, da vas motim, mister Lynne. Rad bi vam le povedal, da je opoldne prišlo za vas neko pismo — in ker ste včeraj tako nestrpno povpraševali zastran pošte--« »Zelo ste prijazni !« se je Lynne ljubeznivo zahvalil. »Hvaležen bi vam bil, če bi mi zdajle poslali mojo pošto v sobo. — Moram se preobleči za večerjo—« »Kakor izvolite !« Poslovodja se je vnovič priklonil in odšel. Lynne se je obrnil k Marioni in Corsignacu. »Zdaj me morata opravičiti ! Čez deset minut bom spet pri vaju — in potem mi napravita veselje in bodita nocoj moja gosta !« S temi besedami je neutegoma kremi proti stopnicam. »Pismo — ! Zdaj veste, kaj vam je storiti!« je s hripavim, razburjenim glasom šepnil Corsignac. S prstom je pokazal na natakarja, ki je s pismom v roki stopal za Američanom. Dobodite mi ga za vsako ceno — če ne--« Stavka ni dokončal, a njegov grozeči pogled je bili raziočnejši od vseh besed. In Marion je molče pokimala. MALI OCiLASI Službo dobi leseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko perfektno, sprejmem. Plača Dia 1000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10805-1 Tkalni mojster imažen samostojnega vodstva manjše tkalnice na gladke težke statve, dobi »talno in lobro namešče-nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »JugosJovfh«. 10320-1 Podobarja mlajšega. spretnega za hitro okvirjenje slik in rezanje šip. sprejmemo. Ponudbe pod šifro »Brzo delo« na ogl. odd. Jutra. 10S35-1 Modni salon prvovrstni. v Ljubljani, sprejme žensko ali moško moč. izključno samo za kostume in plašče. Mesto stalno. Pismene ponndbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 19832-1 Mizar ki bi izgotavljal večjo množino okvirjev, preprostih iD ima za to potreben s*-," j naj javi svoj naslov pod šifro »Okvirji« na oc!. odd. Jutra. 10S33-1 Trgovski nomnčnik vojaščine prost, prikupljiv in uslužen, s kavcijo Din 33—15.000. dober računat, z znanjem nemškesra jezika. se sprejme takoj kot v-dja podružnice trgovine z mešanim blagom. Ponudbe na podružnico Jutra УапЬог pod »Brihten« 19SS3-1 ЩЩШЩ&1 Vsaka beseda 50 par; davek Din, га dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din. Absolventin ja meščanske šole želi službo v pisarni ali trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10819-2 Kot gospodinja želi mesta Inteligentna, ouoi.e ljubeča gospodična. Stedljiva v gospodinjstvu, f ametna vzgojiteljica, vajen» ročnik Jel in šivanja. Prvovstri. spričevala. Dopisi naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Nemka«. 19331-2 Natakarica stara 24 let, želi službe takoj ali 6 15. Položi kavcijo 2000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Juti» pod »Prikupiva« 19864-2 Dobra frizerka iSče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19S37-2 Poštena deklica Jz dobre družine, išče službo kot začetnica v po-mw gospodinji pri boljši hiši. Zna šivati. Ponudbe pol »Skromna« na ogl. »11. Jutra 39867-2 Natakarica začetnica, želi mesto v b s gostilni v Ljubljani. N;.slov v vseh poslovalni-ean Jutra. 19868-2 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopstvo za banovino odda prvorazredni strokovni tvrdki velika nemška tovarna pisalnih strojev. Ponudbe na anončni zavod Hinko °ax. Maribor pod »Zanesljivo«. 19318-5 Potnika solidnega, uvedenega, raibi dobra firma za Ljubljano proti proviziji, event. mali fiksum. Prompt. oglasiti p-»r. »Delaven«. 19858-5 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Italijanščino konverzacijo, trg. korespondenco, literaturo, gramatiko poučujem. Mirje 15 pritličje f takoj za R:m-skim zidom). 19834-4 Diplom, filozofka poučuje jezike, zlasti francoščino, za vse razrede srednje šole. za nižje razrede vse predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š fro »Uspeh«. 19811-4 Ga. R. Gallatia prične s klavirskim poukom 16. septembra. Isto-tam pouk o lepem vedenju in sigurnem nastopu. Za mladino in za odrasle. Poljanska e. 18/1. 19&K7-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Za šolarje dobra ln cenena oblačila я nabavite najbolje pri Preskerju. Sv. Petra e. 14 Sl-6 Trboveljski premog bukova drva karbopakete in oglje, nudi Bartol Anton Tyrševa c. 46, telefon 36-40. 315-6 Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 31. Šiška. "? zamudite ugodne prilike! 19826-6 Otomane od 430 Din naprej in vse druge tapetniške Izdelke po najnižjih cenah pri Dolničar, St. Vid nad Ljubljano, nasproti cerkve. 19830-6 Šivalni stroj pogrezljiv, e tovarniško garancijo, zaradi ugodnega nakupa prodam skoraj za polovično ceno. Nova trgovina, Tyräeva 36. 19852-29 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Strah m groza 30 je bilo pogledati! Vsa obleka je bila pokvarjena! Toli neznansko je zavekala in zavreščala, da je na vrat na nos pritekel redar, ki je takoj zapisa1 strica in mu naložil, da mora povrniti vso škodo. Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najman^i znesek 17 Din. Padajoče kladivo veliko, rabljeno, toda dobro ohranjeno, {Bärgewicht) ca 400—500 kg, kupim. Ponndbe na Inter-reklani, Zagreb. Masary-kova 28, pod »čekič 4^5-9«. 19741-7 Elektromotor rabljen, dobro ohranjen, za Istosmerni tok 3 KS 220 v. 1400 obratov, kupim. Ponudbe: Rojnik Ivan, Slo-veajgrkoec. 19092-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto 6 sedežen, znamke Steyer, v zelo dobrem stanju, poceni naprodaj ali se zamenja za manjši zaprt avto. Bernhard Adolf, Počehova 85 pri Maribora. 19682-10 Motorno kolo B. 8. A., 350 ccm, v najboljšem stanju, radi odhoda poceni proda: Potušek, D. M. Polje 47. 10802-10 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio prmrrtne znamke, model 1035, 5 cevni, na izmenični tok, ugodno prodam. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 18893-9 Knjižice kupujemo po najvišjih cenah. Adamič, Gosposvet-ska 8Л1. Zastopnik tt. »Stedovne privredne zadruge«. 19336-16 Posojila na hranilne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. 10803-16 Hranilne knjižice vseh hranilnic ln bank kupimo po najugodnejši ceni. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod Ma ribor. Za odgovor Din 3 znamk. 19710-16 Več hranilnih knjižic Mestne hranilnice ljubljanske za gotovino skupno Din 300.000.— ugoetno prodam ali jih zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani, Ljudske v Celju, Banovinske Ljubljanske ali za Kmečki hranUnl posojilni dom v LJubljani. Dam tudi nekaj doplačila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19600-16 Gotovino у vsaki višini proti prvovrstni vfcpjižbi na zelo Stanovanje. Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje _aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin, zračno, sončno, takoj oddam zakonskemu paru ali družin, brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19762-21 Enosob. stanovanje zelo obsežno, jddam s L oktobrom. Poizve se Karlov ška c. & 19817-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19825-211 Stanovan ie z 1 sobo in kuhinjo oddam takoj. Poizve se: Benkovič, Vel. Stradon 5. 30840-31 Dvosob. stanovanje v prizemljn, blizu centra, oddam. Naslov v vseh poslovalnic an Jutra. 19670-31 Trisobno stanovanje oddam s 1, oktobrom. Poizve se Rimska cesta, Vidmar. 19880-21 Trisobno stanovanje lepo, elektrika, plin, na-.T...1"/ sproti opere, oddam z rentabilno hišo v Ljubljani, »P V Naslov v vseh iščem in plačam visoke obresti. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. Jutra. 398Ш-16 Dijakinjo srednješolko sprejme uradniška vdova v lepo sobo in dobro oskrbo, blizo pošte. Naslov v vseh poslovalnica» Jitia. 19831-22 2 dijaka srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo. Pomoč pri uč< njn brezplačna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 19873-32 Tri dijake sprejmem v veliko, sončno sobo z vso oskrbo ali samo z zajtrkom, blizu realke in obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 19730-32 Dijakinjo sprejme učiteljica ▼ dobro oskrbo po nizki ceni, v sredini mesta. Naslov v trgovini Jos. Podkrajšek. Jurčičev trg. 10878-28 Dijakinji (ka) spreimem ugodno v vso oskrbo ▼ sredini mesta. Klavir. Naslov v vseh po-šivalnicah Jutra. 13860-28 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opravo ta kuhinjo in predsobo ter zavese in preproge (Lauf-teppiche) kupim. Ponudbe na og.. ci Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 10793-13 ЕЕВбШЗН Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dekliške haljice za šolo, ls klota, v najnovejših fazonah, vse velikosti od 7 let od Din 4i5 naprej nudi F. L Gori čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 18552-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 75.000 Din posojila iščem aa prvo vknjižbo, lahko stara vloga Mestne hranilnice. Ponudbe pod »Hiša v mestu« na ogl. odd. Jut-ra. 19856-16 Hranilne knjižice celjskih ln ptujskih hranilnic takoj kupimo Nudimo najvišjo ceno. Bančno kom. zavod -Maribor. Za odgovor 3.— Din znamk. 19711-16 L Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekarijo dobro tdočo, blizu železnice, vzamem v najem. Plačam odškodnino. Dra-gutin Lah, Zlatar, Hrvatska Zagorje. 19827-i7 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trafiko na najboljšem položaju v Zagrebu, posebno elegantno urejeno, s prometom tobaka, kolkov, menic, poštnih znamk, letno za več milijonov, obenem zelo velika prodaja razglednic, prodam. V trafiki je Nationalregister in Wertheim blagajna ter garsonsko stanovanje. Potrebno 200 do 350.000. Lepa in donosna eksistenca. Prodaja: Omega, Zagreb, Jelačičev trg 15. 19010-19 ptKlovaln Jutra. 19850-31 Stanovanja цјц..1.1пи hib i p l.l Beseda 1 Din, davek 3 Din, i za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje sobe in kuhinje ižčem za 16. september, po možno-i eti blizu »Narodne tiskarne«. Ponudbe pod »Dobro ;I. odd. Ju-19856-31a Dijakinjo sprejmem ne stanovanje • hrano v bližini srednje tehn. Sole in trgovske akademije, po nizki ceni. Naslov v Ts:h poslovalnicah Jntra. 19861-22 Lokal sredi meeta išče situiran frizer, ki točno plačuje. Posredovanje nagradim. Frizer »Rapid«, Sentpeter-ska 25. 19276-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Redek priložnostni nakup! Radi starosti lastnika se proda zelo ugodno hotel (Pension), ki leži v enem najlepših letovišč in zimskih športnih krajev Gorenjske ob vznožju Karavank in Savinjskih Alp, v neposredni bližini glavne ceste in avtobusne postaje. Obrat poleti in pozimi že dobro vpeljan in renomi-ran. 30 opremljenib sob, vodovod elektrika, velik senčnat park. Vprašanja za točnejše informacije na ogl. odd. Jutra pod značko »Redek nakup«. 19416-20 Hotel - Pension 30 sob. Gorenjsko 500.000. Posestva . Hiše prodaja — Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 30838-20 plačam« na og. tra. 2 ali 3 sobno stanovanje išče mirna stranka za 1. oktober v jugozapadnem delu mesta. Ponudbe pod »Brez otrok« na ogl. odd. Jutra. 30875-3la Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Privatni dečji internat Legat, Maribor pojasnilo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. 18354-22 Dijake k sinu tretješolcu sprejmem v popolno oskrbo po nizki ceni. Klavir, kopalnica ves komlort, centrum mesta. Isto ta ko oddam sobo z vso oskrbo. Uporaba klavirja, kopalnice, centr. kurjava. tekoča voda, cena nizka. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 19666-22 Nižješolko sprejmem k hčerki tretje-šolki na stanovanje in hrano, nemška konverza-cija. Pretner, Prisojna S/L 19816-22 Nižješolca sprejme profesor v oskrbo in nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19639-22 1 ali 2 dijaka sprejmem na stanovanj« s ali brez oskrbe. Poljanska cesta 12. 10829-22 Hišo v mestu z vpeljanim vlnotočem in še enim prostim lokalom. t vrtom, primerno za gostilno. na križišču dveh prometnih cest. prodam. Naslov v vseh poslovilni cah Jetra 19859-20 2 sobi oddam gospodom visoko-šolcem ali dijakom po nizki ceni. Stari trg 17,'Ш. 19334-22 Dijakinjo sprejme uradniška Iružina blizu Tabora v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19846-22 Dva dijaka sprejmem v lep» sobo, dobro brano in vestno uadzorstvo. Naslov v vseh dosIov« lnicali Jutra. 19872-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo in kabinet, center, tik opere in Tivolija s posebnim vhodom, oddam »talnim gospodom. Knafljeva liVi 19192-23 Boljšo gospodično sprejmem na Btanovanje ia hrano: separiran vhod, kla-v;r, kop» u