©MOV AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 26 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 1ST, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V direktorij organizacije za Zgradnjo Slov. Narodnega .Doma v Milwaukee so bili imenovani za dobo treh let sledeči: Frank Lustik, Joe Matoh, Ciril Muškate, Al vin Glojek, Frank Vera-p,'ch in Rado Staut. Na seji je Mo zastopanih 341 delnic. Predlagano je bilo, da se nemudoma Zaene z delom, da zemljišče ne bo stalo prazno, toda se je sklenilo, da se še počaka. se je ponesrečil v Mil- Danska vlada povzela drastičen korak proti zniža-žanju plač delavcem Copenhagen, Danska, 30. januarja. Ministerski predsednik Danske je danes podvzel drastične korake, da prepreči znižanje j delavskih plač in izpor 100,000 delavcev. Delodajalci so nameravali znižati plače za dvajset odstotkov, in delavci so grozili z generalnim štrajkom, ako se to zgodi. Pogodbe med delodajalci in posameznimi unijami glede plač potečejo 1. februarja. Da prepreči znižanje plač in gene-^aukee, Wis., slovenski urar inlralni štrajk je šel ministerski zlatar Vincent Goli. Peljal je I predsednik pred parlament, kjer Sv°jega psa na sprehod, ko je j je zahteval, da se podaljšajo vse Pes nagloma močno potegnil za; pogodbe med delodajalci in de-Vrv, pri čemur se je vrv zapletla j lavci, brez vsake spremembe, za Gullu okoli nog, da je padel in ■ dobo enega leta. Tekom tega ča-zelo nevarno pobil. i sa bo vsak štrajk ali vsak izpor Močno je bil poškodovan od | delavcev nepostaven. Generalni avtomobila rojak John Remic v j štrajk ali izpor bi pomenil kata Milwaukee. Peljal se je na ob- j strofo za Dansko k svojemu bratu v Sheboy-1 v tej mali državi 200,000 delaven, ko je njegov avto zadel ne- cev brez dela. Na delu je še ka-k' drugi avtomobil, in je pri ki h 100,000 delavcev. Pričakuje Remica vrglo iz avtomobila j se, da bo danski parlament spre-v cestni jarek, da si je prebil je' nasvet ministerskega prediranj o. sednika. V West Allis, Wisconsin, je i —---o- lmrla rojakinja Ivanka Tešner, pr0gram nOVega nemške- Zupan Miller zahteva znižanje računov za vodo letno za 4 milijone Samo pivo ne bo pomagalo Državna postavodaja dr Republikanska administracija v Clevelandu je v letu 1931 povzročila, da so se računi za vodo povišali za čistih sto procentov, namreč, kdor je plačal prej za vodo na leto recimo, $10.00, je moral po novih računih plačati $20.00. Ta svoj korak je republikanski mestni manager Morgan zaeno z republikanski coun-cilmani opravičil na ta način, da je mestni vodovod premajhen, in da se mora spraviti skupaj sklad v svoti $59,000,000, da se vodovodni sistem v Clevelandu popolnoma spremeni in poveča. stara 67 let, doma iz Osrečja pri Marjeti na Dolenjskem. Ranj- _______________________________ „ ga kanclerja Hitlerja ka zapušča poleg moža tudi tri Berlin, 31. januarja. Evropa siHove. ise čudi, kaj bo naredil novi Preteklo soboto sta dva nežna- nemški kancler, vodja fašistov, ^bandita obiskala slovensko tr- j Adolph Hitler. Njegov pro-StMno Anton Mogoliča v West J gram, katerega je razglasil že Wisconsin. To je bil že j dolgo predno je nastopil vlado, je roparski napad na ome- s ^etio trgovino tekom dveh me-:Seeev. Ustrahovali so Mogoliča !tl tri uslužbence in zahtevali od dajalke Pavline Arch, da jim ,1e °dprla. register, iz katerega so ^pbrali nekako $100 v gotovini. J 0 ropu so jadrno zginili. ^varovalne družbe odnehale proti farmerjem Lincoln, Nebraska, 31. janu-pa. Zastopniki New York ife Insurance družbe, ki ima 1)tve vknjižbe na stotinah farmah v državi Iowa in Nebraska, danes izjavili, da ne bodo več j^dajali farm nasilnim potom. refor /'šlo je do prijateljskega SP°"1 yloV. & razuma med družbo in med far rnarJi, ki so zadolženi. vsebuje sledeče točke: mirovna pogodba se mora revidirati in nobenih vojnih odškodnin se ne plača več. Združitev z Avstrijo, skratka, vsi Nemci se morajo združiti v eno državo. Odprava poljskega koridorja in 'nemške kolonije, ki jih je imela Nemčija pred vojno, se morajo vrniti. Nemčiji se mora dovoliti primerno enako številna armada lcot jo ima Francija. Nemške komuniste se mora uničiti. Ic Nemčije se mora izgnati vse tujezemce, ako ni dovolj dela za nje. Socializacija velikih tova-ren in trgovin ter posestev. Kontrola nad časopisjem. Popolna parlamentarnega po-anja. Agrarske reforme, konfisk/acija vojnih dobičkov, preskrba za uboge matere, sirote in slabotne. Verska svoboda V tem v bfco'Kva. šerifi-;- —en za Side Sub™., i • Programu je vsakega nekaj: so- , u,zmann zelenjavo in meso,, J . ° . ,. kruh i„ mleko in vse drugo, kar komunizma, radikah- Se rabi za jetnike v okrajnih za- reakcije. Evropa čaka od onega, ki ponudi naj-nižJe cene. Kaj se potrebuje v fuPorih je vsak teden razvidno Iv , Posebnega razpisa, ki se na-na steni koridorja pred Zvišati račune za vodo za 100 že danes je j procentov v časih, ko lastniki hiš ne dobivajo skoro nobenega/renta, je bilo na vsak način preveč. Tisoči protesti so prišli v javnost, poleg tega je pa tisoče bilo prisiljenih opustiti plačilo za vodo, in v stotinah slučajih je bila voda ustavljena v hiši, ker ni bila plačana. Medtem je bil izvoljen za župana Ray T. Miller, ki je upeljal natančno preiskavo, da se dože-nc, ali je vodovod v Clevelandu res pomanjkljiv in ne zadostuje vsem potrebam Clevelandčanov in onih ljudi v predmestjih. Župan Miller je odredil, da se računi za vodo nemudoma znižajo za 16 odstotkov, toda s tem še ni bil zadovoljen. Preiskava se je vršila naprej in prinesla na i clan sramotne dokaze za nezmož-nost republikanskih gospodarjev, ki so hoteli v desetih letih izsiliti iz žepov lastnikov hiš $59,000,000 na računih za vodo. župan Miller je v pondeljek večer povzročil ogromno senzacijo, ko je prišel na sejo mestne zbornice in povedal, da bi se zgodila silna krivica Cleveland-čanom, če bi mestna vlada vzela od hišnih lastnikov $59,000,-000 za vodovodne naprave, župan je izjavil strmečim republikanskim councilmanom, da $4,-000,000 popolnoma zadostuje, da se spravi mestni vodovod v pravi položaj, da odgovarja vsem zahtevam. ma m kaj bo storil Hitler. -o- ^ja ^adom šerifa. Računa se, da se b0 hltlogo tisoč dolarjev na leto. xvauuna oc, .. . , . T Prihranilo s temi ponudbami 'Prijatelj, Mr. Jno, Mr. Dečman V torek se je na potu iz Jo lieta proti Forest City, Pa., oglasil v našem uradu naš stari A. Dečman, ki je tajnik glavnega porotnega odbora K. S. K. Jednote. V Forest City, Pa., vrši Mr. Dečman že dolgo vrsto let urad mirovnega sodnika. Prijazni mož nas je prav razveselil s svojim obiskom. V torek večer je odpotoval proti svojemu domu. Maratonski ples V Newburgh Heights se je v' neki dvorani začel takozvani v - : "maratonski ples." To je ples, em mesecu naPadel na ko prismojeni plesalci skušajo k «ačin najmanj 50 žensk. cimdalj vzdržati, da namreč ne- ,T Baker poslanik? prestano plešejo. Pravzaprav to izvoljeni predsednik j ™ noben ples, pac pa počasno h župan Miller je predlagal, da se cene za uporabljeno vodo ne-jnudoma znižajo za nadaljnih 20 odstotkov, dočim so se že prej znižale za 16 odstotkov. Vendar to znižanje za 20 odstotkov še ni končno, in bo sledilo še nadaljno znižanje, kakor hitro dobi župan v roke finančno poročilo vodovodnega oddelka za leto 1932. Pravo bombo je vrgel župan Miller v dvorano, kjer je zborovala mestna zbornica, ko je z vso resnostjo trdil, da zvišanje cen za vodo v letu 1931 nikakor ni bilo potrebno, da se razširi mestni vodovod. Miller je povedal, da tedanja mestna uprava ni nameravala razširiti vodovoda, pač pa je želela le preprečiti bankrot skrajno zanikernega gospodarstva pri vodovodnih napravah. To zanikerno gospodarstvo bi morali Clevelandčani plačati s sto procentnim zvišanjem vodnih cen. župan Miller je obtožil bivšo mestno upravo, da so gospodarili tako zanikerno, da je v letih 1926 do 1930 v resnici nastal deficit $157,000 pri upravi, dasi so Ije tedaj še redno plačevali račune za vodo. župan Miller je nadalje trdil pred mestno zbornico, da če republikanci ne bi zvišali cen za vodo, bi imel vodovodni oddelek mestne vlade v letu 1931 najmanj $500,000 zgube, to pa edino iz vzroka, ker se je skrajno zanikerno gospodarilo. Pod pretvezo, da se razširi mestni vodovod, so republikanci preslepili javnost in povišali cene, resnica pa je, da so le hoteli pokriti svoj deficit. župan je nadalje dokazal z uradnimi številkami, da so se dohodki za vodo od leta 1920 do leta 1930 zvišali za 66 odstotkov, toda v istem času so se zvišale obresti na dolg, ki ga je ime! vodovodni oddelek za 80 odstotkov, operiranje in vodstvo vodovoda pa je veljalo 66 odstotkov več, dočim se je čisti dobiček mestnega vodovda znižal za 76 odstotkov. župan Miller je obdolžil bivšo mestno upravo, da je vzela $400,000 iz upravnega sklada vodovodnega oddelka že naprej, še predno so bili plačani računi, dočim bivša administracija v letu 1925 ni plačala $800,000 za bonde, ki so zapadli, kar je povzročilo, da je mesto moralo plačati $36,000 več obresti. Ta denar je moral priti iz žepov davkoplačevalcev. Potem je pa župan naravnost povedal, da bi bil vnebovpijoč greh potrošiti $59,000,000 za nove vodovodne naprave v času, ko vsakomur primanjkuje denarja. Pokazal je na silne proteste odjemalcev vode radi zvišanih računov. Danes vporablja Cleveland 140,000,000 vode na dan, dočim je normalna upoi'aba voce dnevno 160,000,000 galon, toda današnji obseg mestnega vodovoda je tak, da slednji lahko oddaja 260,000,000 galon vode vsak dan. V takem položaju, je dejal župan Miller, bi bila naravnost blaznost razširjati mestni vodovod, ko zadostuje sedanji še za vse potrebe za dolgo vrsto let, in se Cleveland lahko poveča za 250,000 prebivalcev, predno bi se občutilo pomanjkanje vode. Raditega je predlagal mestni zbornici: Da se ne kupi nobenega zemljišča, da se ne začne graditi z novim tunelom pod jezerom in da se-ne zgradi nova filtracij ska postaja v Nottingliamu. V Parmi pa naj se zgradi nov reservoir, da se zadosti zahtevam ju-go-zapadnega dela mesta. To ne more veljati več kot $600,000, polaganje cevi pa $400,000. j Zgradnja novih cevi v Cleve-1 landu, ki bi garantirale za prihodnjih 7 let dovoljno dobavo i vode, kar bi veljalo $3,000,000, ali vse skupaj $4,000,000. Ta denar bi se potrošil v prihodnjih sedmih letih. S tem si bodo odjemalci vode v Clevelandu prihranili tekom prihodnjih deset let najmanj $33,000,000, in da je ogromen denar, je očividno. Skupaj z obrestmi in odplačili si odjemalci vode prihranijo letno $4,250,-000. Ta denar se mora odpustiti odjemalcem vode, ker ga mesto ne potrebuje. Zato je predlagal, da se poleg prvotnih 16 odstotkov zniža cena vode nemudoma za nadaljnih 20 odstotkov, in pozneje, ko bodo vsi računi v redu se cena vodi ponovno lahko zniža. Councilmani so molče poslušali izvajanja župana Millerja, ki se je postavil na stran ljudi proti nepotrebnemu zapravljanju denarja. Republikanski councilman Hopkins, ki je precej neodvisen, se je lepo zahvalil županu Millerju za njegovo čisto, pošteno in jasno izvestje. k zmanjšanju zločinov, je mnenje policistov New York, 31. januarja. Po-j stavna upeljava dobre pive ne bo dosti pomagala, da se znižajo 'zločini, je mnenje mnogih poli-cijskih načelnikov, ki so zbrani i v tem mestu na posebni konferenci svoje organizacije. Večina načelnikov je mnenja, da pivo zave Ohio v silnem boju radi davka na gasolin Columbus, Ohio, 31. januarja. Država Ohio je v letu 1932 nabrala $36,447,490.12 davka od gasolina, kar so plačali vsi oni, ki lastujejo avtomobile. To je naravnost ogromna svota. In sedaj je prišlo na površje vprašanje, kako naj se vporabi ta de- sarao ne bo odpravilo raketirjev j nar, ki prihaja kot davek od last-in butlegerjev ter gangežev, ki nikov avtomolibov. Silen pritisk so vsi produkt 18. amendmenta j se je pojavil na državno posta-k ameriški ustavi. So pa mne-1 vodajo, da naredi postavo glede nja, da če se 18. amendment po-| razdelitve tega denarja. Trije; polhoma odpravi, da bo zginilo, predlogi so bili tozadevno pred-mnogo imenovanih zločinov. Po- leženi državni postavodaji, in si-licijski načelniki so tudi mnenja, cer: 1. da se ves gasolinski da-da zvezna vlada nikakor ne bi j vek vporabi za gradnjo novih smela kontrolirati prodajo opoj-'cest in popravo starih. 2. Da se ne pijače. Celo država je pre-j del tega davka izroči dobrodel-obširna za tako kontrolo, kate- nim družbam za podporo brezpo-io bi najlaglje in najbolje izva-1 selnih, in 3. da se del tega dav-jala posamezna mesta vsako sa-' ka vporabi v namen, da se odpu-mo za sebe. Obenem so policijski ?tijo davki onim ljudem, ki jih načelniki prišli do prepričanja, ne morejo plačati. Ves ostali da je prohibicija spremenila davčni program govfernerja ameriški narod iz lahnega pivca I White in državne postavodaje v pivca z žganjem in vsakovrst-; je odvisen, kakšen bo rezultat no brozgo. Prohibicija je ;po- boja glede razdelitve gasolinske-kvarila Amerikancu apetit do'ga davka. Najbolj glasni so za-zmernosti in naredila iz njega govorniki interesov za gradnjo hinavca/je splošno mnenje po-i cest. Oni trdijo, da je neposta-licijskih načelnikov. jvno dajati denar od gasolinske-o--jga davka za podporo brezposel- nim. Več bo šlo tega denarja dobrodelnim družbam, več bo mednarodnih dolgov brezposelnih. In več denarja bo Washington, 31. januarja. No-;šlo za gradnjo novih cest, manj vc izvoljeni predsednik Roose-!bo brezposelnih. Zastopniki avto velt je dobil danes od demokrati- klubov trdijo, da lastniki avto-čnih senatorjev vljudno, toda mobilov so kaznovani, ker plaču-resno ter značilno svarilo, v ka-jjejo davke, toda njih davki ne terem se dopoveduje Rooseveltu gredo za napravo novih cest, pač naj nikar na lastno roko ne ob- j pa za brezposelne. Zakaj se pa ravnava z drugimi narodi glede tudi druge razrede davkoplače-mednarodnih dolgov in naj ni- valcev ne prime, da prispevajo kar ne govori tako, kot da bi sa- za brezposelne? Tozadevna bor-mo on ime] besedo. Da ponese jba bo trajala ves teden v državni to svarilo Rooseveltu je bil iz- zbornici. bran demokratični senator Ha- -o-- milton Lewis iz Illinoisa, ki je bil slučajno tudi izbran za isti posel ob času, ko je bil Wood-row Wilson predsednik in je ob-ravnoval z narodi o premirju. Lewis je izjavil, da če se bo Roosevelt v kaj obvezal, kar bi morala potem ameriška vlada Roosevelt posvarjen radi A(r Mlad zločinec Mlss Mary Tkac, 19 let sta-A 9424 Holton Ave. stanujoča, bila sinoči napadeha od neke-15 letnega fantiča na 103. uesti in East bulevard. Fant je "aril dekle s pestjo, ji iztrgal žarnico in zbežal. Eno ]£Zneje je bil aretiran ,/l;lski postaji se je bahal, da je dnjem mesecu napadel n način najmanj 50 žensk. ;°°sevelt namerava 'imenovati premikanje nog po tleh, ena no uro Na po- župana v Clevelandu, najbolj odličnih demokra-Ameriki, Newton D. Ba- tov er i q Viai. Za poslanika pri angleški Sake rr°da skoro gotovo je, da ne bo sprejel te nomina- vejših ameriških bedarij brez vsakega pomena. Sodnik West Zvezni sodnik West, ki je bil bolan od novembra, je zopet za-! čel poslovati na zvezni sodni ji 'v Clevelandu. Postava o dolgovih Washington, 31. januarja. — Z velikim navdušenjem je bila danes sprejeta v poslanski zbornici kongresa nova postava glede bankrotov, dolžnikov in upnikov. Postava je bila takoj potem poslana v senatno zbornico kjer bo najbrž tudi sprejeta. Glasom nove postave imajo posamezne osebe, korporacije in železnice pravico stopiti v dogovore z onimi, katerim dolgujejo denar v namenu, da se dolgovi znižajo in plačajo tako, kot je dolžnik pač zmožen plačati. Obenem je poslanska zbornica odobrila en cent davka na gasolin za prihodnje leto, kar bo prineslo zvezni vladi $137,000,000. Glasom nove postave o dolgovih, bodo bankrotne osebe lahko obdržale pravico do svoje firme in posestva, kar po stari postavi glede bankrota ni bilo dovoljeno. Delo ali podpora? W. B. Gongwer načelnik demokratske stranke v Clevelandu, se je včeraj izjavil, da je naredil apel na državno zbornico, v katerem direktno pozivlje, da se denar gasolinskega davka vporabi, da se preskrbijo dela brezposelnim, ne pa da bi se denar izročil dobrodelnim družbam. Gongwer je prepričan, da je ogromna večina prebivalcev Clevelanda za to, da dobi delo in svojo lastno plačo, namesto da bi bila odvisna od drobtin kruha, katerega delijo dobrodelne družbe. -o—- V višjih šolah Za tekoči termin se je v višje šole v Clevelandu vpisalo 3,412 več učencev in učenk kot lansko leto, znamenje, da depresija ne ovira mlade ljudi od nadaljnih študij. Vsega skupaj se nahaja danes v elevelandskih javnih šolah 149,698 učencev in učenk. Za en cent so dobili 28 let težkega zapora Denver, Colorado, 31. januarja. Bob Phillips, Henry Lee in Joe Conway so bili danes i skupno obsojeni na 28 let zapo-jra, ker so oropali nekega W. S. . Bohanona za en cent. Bohanon narediti, ne da bi se prej po$ve- L dofe}1 cent vrnjen, toval s senatom, da bo v senatu i _Q_ doživel poraz, če je senator j Zadružna Zveza Lewis dal svarilo iz svoje lastne j Noyi Jodbor slovenske Zadru_ inicijative ali na priporočilo svo- jžne Zveze za leto 1933 je slede. či: Anton Bokal,, predsednik; Ford Štrajk Detroit, 31. januarja. Do prvih nemirov je prišlo v štrajku, katerega so nastopili delavci pri Briggs Mfg. Co., ki izdeluje "bodies" za Ford avtomobile. Kom-panija je dala delavcem na štrajku čas do torka opoldne, da se vrnejo na delo, in pristavila, da v nasprotnem slučaju bo najela druge delavce. Pred Briggs tovarno se nahaja številno pike-tov, ki so se spopadli z brezposelnimi delavci, ki so hoteli dobiti delo. Deset oseb je bilo aretiranih, dve ranjeni. Kompani-ja trdi, da se je stotine delavcev priglasilo za delo, čemur pa od bor štrajkarjev oporeka, da jih je prišlo samo neznatno število Tudi državna policija, ki straži tovarno, je istega mnenja, da brezposelni nečejo zasesti mesta štrajkarjev. Uradniki Hudson Motor Car Co. so danes izjavili, da bodo njih tovarne prenehale s poslovanjem za nedoločen čas. jih tovarišev v kongresu, se ne more vedeti. Senator Lewis je le izjavil, da se boji, da tujezem-ski diplomati ne bodo zvabili j Roosevelta v past glede črtanja j mednarodnih dolgov. -o- ženski odsek S. Z. Zveze Na redni mesečni seji ženskega odseka Slovenske Zadružne Zveze je bil izvoljen naslednji odbor: Mrs. Frances Skubic, predsednica; Mrs. Mary Novak, podpredsednica; Mrs. Mary Na- J o se p h 'Skuk, podpredsednik; Joseph A. Siskovich, tajnik-knjigovodja; Ant. Baraga, blagajnik. V nadzorni odbor so izvoljeni: Matt Kastelic, predsednik, Frank Kocin in Anton Gubane. Seje se vrše vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v zadružnem uradu. Popuščajo farmerjem Iz Bowling Green, Ohio, se poroča, da so kompanije, ki imajo prve vknjižbe in druga poso- htigal, tajnica ; Mrs. Margaret JUa na farmerska posestva, na- Grošel, blagajnica; Mrs. Rose Hayny, zapisnikarica. V nad-; zornem odboru so sledeče: Mrs. Julija Struna, Mrs. Frances Novak in Mrs. Jennie Gorjup. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu v starih prostorih in se pri-čno ob 7:30 zvečer. Dražja zavarovalnina Zavarovalne družbe so naznanile, da se bo cena zavarovalnini proti ognju v Clevelandu zvišala. Mesto Cleveland pride iz 2. v tretji razred, kar se tiče zavarovalnine. Kot se javlja je vzrok, da se je zavarovalnina podražila, ker mestna zbornica ni preskrbela za dovolj aparatov za gašenje požarjev, torej je rizika, da več zgori, toliko večja. povedale moratorij, in da za prihodnjih 60 dni se nobena farma ne bo prodala nasilnim potom. Otroci na cestah Mestni councilman Joseph Trinastic je vložil v mestni zbornici predlog, da se prepove otro-|kom v Clevelandu, ki niso še siari 16 let, nahajati se po 10. uri zvečer na ulicah, ne da bi bili v spremstvu odraslih oseb. Barbarski roparji Iz Ironton, Ohio, se poroča, da so nepoznani roparji vdrli v grocerijo John Bartrama, starega 58 let, in ga ubili, ne da bi se branil. Grocerist je oče štirih otrok. * Pismo ima pri nas L. Char-netz. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 26, Wed., Feb. 1st, 1933. Ko pride do spopada Trstenik in Gomnac sta ograjena z bodečo žico. Na vrhove vozijo dnevno cele vozove železa, cementa in muni-cije. Največje važnosti v sistemu trdnjav okoli Snežnika so pa gotove trdnjave pri Klani, kar je naravno. Na eni strani je središče Ilirska Bistrica, na drugi pa Klana,- Dočim gradijo v Ilirski Bistrici pet velikih kosaren za pehoto, se gradijo druge velike vojašnice v Klani, iz katere vodijo dve široki novi cesti, v prvi vrsti pripravljeni in zgrajeni za vojaštvo. Pri Ernestburgu se vežejo te ceste z široko cesto, ki vodi preko Snežika. Vse te ceste so prilično zavarovane pred artilerijskim ognjem z druge strani. Iz Klane so zgradili še eno cesto za Permane, poleg državne ceste BistricaVolosko. Prejšnji kolovozi iz Klane napram Rupi in Novi Kračini so sedaj vojaške ceste. Okoli Klane je izkopanih vse polno podzemeljskih rovov, katerih nekateri vodijo do same Reke. Okoli same Reke se tudi vrše ogromna utrjevanja. Hrib Lisac, 936 metrov visok, nedaleč od Klane, je zelo važen v strateškem pogledu, ker dominira nad vso okolico. Zato so Italijani hrib Lisac silno utrdili, in okoli Lisca se gradijo nove ceste. Vredno je tudi pripomniti, da se tudi v tej zoni, v neposrednji bližini Snežnika, gradijo velike vojašnice, in sicer zlasti v Mučicima, poleg Juradana. V Trnovem gradijo pet velikih objektov za artilerijski polk, kar mora biti gotovo do tega poletja, dočim gradijo v Rupi, Šapjanima, pri Ma-šunu nove reservoire za vodo. V Hrastjah tudi gradijo novo vojašnico, a v Koritencah blizu Knežaka, so premerili polja kmetov, da bodo zgradili aerodrome, postajališča za zrakoplove. Seveda jemljejo kmetom zemljo, ne da bi za slednjo dali kako odškodnino. Pa tudi od Bistrice proti severozapadu, v okolici sv. Petra na Krasu, proti Divači in proti Postojni, se nadaljujejo utrdbena dela v logični zvezi z utrdbami na liniji Reka -t- Klana — Snežnik — Ilirska Bistrica. Od sv. Petra na Krasu med Reško dolino in Pivko, se vleče proti jugu skoro do Trnovega gora Tabor., V vznožju te gore so začeli graditi novo vojaško cesto. Ta cesta je namenjena izključno za strategične cilje, in je v tesni zvezi z napravami okoli Snežnika. V bližini sv. Petra na Krasu ravno te dni vrtajo ogromen podzemeljski tunel. Prebivalstvo v okolici malo ve o vsem tem, ker je vsakomur pristop najstrožje zabranjen. Delavci iz notranje Italije, katere uporabljajo za taka dela, so morali položiti svečano prisego, da bodo o vsem tem najbolj strogo molčal. Smatra se, da pod omenjeno goro kopljejo podzemeljske tunele, da bi našli dobro zvezo z naravnimi podzemeljskimi jamami, katerih je v tamojšnji okolici vse polno, in katere bodo potem izrabili za svoje vojne namene. Predelali, razširili in utrdili so tudi cesto, ki vodi iz Trnave na Čičarijo do Podgrada preko Harije. Iz Sv. Petra proti Divači bodo obnovili staro zapuščeno cesto pod Vrem-ščico, dočim postavljajo nad Košano pri Neverki popolnoma novo laško vojaško kolonijo. Računa se, da je pri vseh teh delih zaposljenih kakih 20,000 laških delavcev, a so to samo delavci iz osrednje ali južne Italije, ker domačinom laške vojaške oblasti ne zaupajo. Več sto domačinov je bilo zadnje mesece že aretiranih in obsojenih v dolgotrajni zapor, ker so se nevede in nehote približali temu ali onemu sektorju, ko so šli po svojih opravkih. Saj v mnogih slučajih kmet celo do svojega polja ne more, ker so vsepovsod postavljene vojaške straže, ki nimajo samo povelja ostro stražiti, pač pa tudi ostro streljati. dolžnost, da jo slavimo, zagovarjamo ter ščitimo njen ponos, ki je ponos nas vseh, tudi nas, ki smo v Južni in Severni Ameriki. Našim izcKajicam, Judežem, ki so se prodali za denar, kot: Košutič, Vujeva, Jelič, Sarkotič, Paveč, Perčec in drugi, pa kličemo: naj jih bo iz duše sram, da se drznejo goljufati po svetu naše ljudi proti lastnemu narodu in ga skušajo spravljati v vrtinec, ki ga je Mussolini zavrtel, to je tisti Mussolini, ki je oropal 600,000 Jugoslovanov v Primorju in Istri vse narodne, gospodarske in politične pravice. Le ozrimo se malo na njih življenje. Inteligenca je v ječah in konfinacijah. Pred par leti je padlo pet mladih fantov pod svinčenkami . . . Zakaj? Zato, ker so hoteli ostati zvesti svojim idealom. Dar da, hrvatski separatisti in laži-socialisti, le oklepajte se skupaj in rovari-te proti Jugoslaviji! Pojdite še k Mussoliniju, da vam bo dal pripravljene muškete in streljajte proti lastnim bratom . . . Toda Mussolinijeva mreža je vse drugačna kot jo vi vidite. Padli pa ne bomo Jugoslovani vanjo, niti vi sami ne, ker Jugoslavija je danes močna in trdna kot še nikdar prej. In dasi je tudi "Prosveta" zapisala, da "kdor pojde na proslavo ujedi-njenja v Cleveland, je trikrat hlapec," je bila kljub temu velikanska udeležba na isti proslavi. Torej je bilo kar par tisoč hlapcev! V Južni Ameriki nas je tudi veliko število, ravno tako tudi drugod, zlasti pa še v Jugoslaviji. In vsi ti "hlapci" se prav dobro zavedamo našega hlapče-vanja izpod habsburške tiranije. Zato, verujte, separatisti in iaži-socialisti, da mi prirejamo ir bomo še prirejali proslave ujedinjenja in vzklikamo: "živela Jugoslavija! F. C—ič. se bo prodalo in kdor bo več dal, tistega pa bo. S prijateljskim pozdravom, Fr. Stemberger. Pozdravljam vse skupaj i prosim, naj se še kdo kaj oglasi v tem oziru. Euclid, O.—Veliko se je govorilo o našem mestu Euclidu, da je bogato in eno najboljših v državi Ohio. Sedaj vam bom pa malo opisal od tega mesta, da bodo naši čitatelji videli, kako da obstojimo v našem mestu. V našem mestu je danes 364 družin, ki so odvisne od dobrodelne podpore. Naša mestna zbornica je iskala 45 tisoč dolarjev posojila, da bi pokrila najbolj zasilne stroške. Toda mesto ne more dobiti posojila, torej je to znak, da se nahajamo na kraju prepada. Naš župan je že dvakrat pogorel pri volitvah za okrajnega komisarja, torej je razvidno, da nima več kredita pri nas. Zato je izrazil željo, da bi se mesto Euclid priklopilo v Lake okraj. Torej poprej, ko je iskal korito, ni vedel za dobrote v Lake okra-]u, ampak se je zvesto držal Cuyahoga okraja, sedaj pa, ko je prepadel pri volitvah, je pa kar naenkrat ves Cuyahoga okraj od muh, da so davki večji itd. če bi bil izvoljen okrajnim komisarjem, bi bil pa gotovo Cuyahoga okraj najboljši, davki tukaj najnižji in sploh vse bi bilo okej. Sedaj naj pa mislimo, da nas bo ta človek izvlekel iz blata. Nikdar ne. Sedaj se pripeljemo za 10 centov v mesto Cleveland, koliko nas bi pa stalo, da bi se peljali v Painesville, kjer ,]e sedež Lake okraja, to sami veste. In kaj nam je pa za pričakovati od mesta Painesville, to sami lahko sodite. Valentin Turk, 21232 Nauman Ave. VARUJTE SE PREHLADA in (ovratnika člove&tva: pljučnica! Na prehladita aa in glejta, da boste imeli črevesja v rada a tem, da jemljeta redno Trinerjevo Grenko Vino BLAGOSLOV V DRUŽINI Če verjamete al' pa ne. Sao Paulo, Brazilija, 2. januarja 1933.—Naše društvo "Pri-morje" prejema redno Ameriško Domovino, katere je članstvo prav veselo in prav zadovoljno r/ listom. Saj prinaša vesti iz vseh naših slovenskih naselbin po Ameriki, vesti iz osvobojene in zasužnjene domovine, vodi Has k vztrajnosti /ter prebuja med našimi izseljenci narodno zavest in zvestobo do našega materinskega jezika. Naša kolonija v Clevelandu je lahko ponosna na tak svoj list. ko razumevanje ujedinega in osvobojenega naroda izpod tla-čenstva tujega jarma, k čemur moremo le častitati. S presenečenjem pa čitamo v Ameriški Domovini, da se dobe tudi v Severni Ameriki naše nasprotnike in še celo časopise, ki so bili proti proslavi ujedinjenja ter da so pripravljeni ob vsaki dani priliki udariti po Jugoslaviji. Tako početje (naših izgubljenih rojakov, ki si niso v s vesti kaj delajo, je tako podlo, da res ne morem mimo. Kaj V decemberskih številkah či- pa naj vendar slavimo, če ne na-tamo o proslavi ujedinjenja ju- še osvobojenje in ujedinjenje, goslovanskega naroda in nas ujedinjenje Srbov, Hrvatov in la-a v veseli, da ste to pomembno Slovencev v eno skupno državo proslavo priredili skupno z bra- Jugoslavijo! Ali nismo mi vsi ti Srbi in Hrvati in da so na tej skupaj jo gradili? Da, mi smo proslavi sodelovali tudi ostali j j, zato je naša in samo naša bratje Slovani. Res, številna [Jugoslavija. Zanjo so dajali nanaša jugoslovanska kolonija v .^i predniki svoje življenje, to se Clevelandu je to pot pokazala, pravi: dali so življenje za svo-kakor nam razvidno iz Ameri-bodo nas in tistih, ki pridejo za tke Domovine, na proslavi veli- nami. Zato pa je naša sveta S clevelandskega hriba.—Pust se p r i b 1 i ž u j e1 m:! saj je res vse pusto, posebno pa še naše blagajne. Kmalu bo konec že-nitev in tudi konec veselic in koncertov. Koliko naših rojakov po širni Ameriki se dobro spominja na dneve pred pustom, ko je komaj čakal, da se poroči s svojo izvoljenko. Marsikateri ali katera si je mislila: "Kaj nam bo, samo če bomo zdravi. On je priden, rad dela, in če včasih katerega spije, naj ga le, saj ga zasluži." Menda ja! Resnica je, da se ga je pri Slovencih vedno dobilo, pa so si kljub temu še nekaj prihranili za štalico, ker v Ameriki ni tiste navade kot v starem kraju, da najprej štalico, potem šele kravico. To so naši spomini in kateri smo prišli do štalice in do kravi-ce, je bilo vse dobro, ker je bilo zdravje in delo. Prišel pa je barantač ženskega spola, ki se imenuje depresija, pa bomo po-gubili štalico in kravico in na javni dražbi bo prodano vse in to za smešno nizko ceno: vse, kar smo si pridobili v zadnjih 25 letih. Danes smo ravno na tistem, kot oni, ki so vse sproti zapravili, še smejejo se nam, češ, saj nismo nič na bolj'šem če smo še tako hranili in zabili v tiste planke, zdaj jih pa jej! Vse bo šlo na javno dražbo: društvo, hiša, hišna oprema in menda tudi narodni domovi. Saj sem sam slišal, ko je direktorij S. D. D. na Prince Ave. sklenil, da se da S. D. D. na javno dražbo 4. februarja ob sedmih zvečer. Pred no se poslovimo od našega hrama, bomo imeli še nekaj prijetne zabave zato, da bomo lažje pozabili na težko prislužen denar, če nam bo šla štalica in kravica, naj gre pa še teliček. Potem bomo pa pri svojem, tako po hrbtu kot zadej, prav kot smo v Ameriko prišli. Cenjeni delničarji, ne pozabite priti na to dražbo v S. D. D. na Prince Ave. Pa ne samo del-nlčarji, tudi sosedje, prijatelji in znanci, v bližini in od daleč. Kdor ne verjame, da se bo res vršila dražba, pa naj pride pogledat. Rad bi videl'za koliko Slika predstavlja družino Janez Jeriča v Dol. Dobravi pri Trebnjem. V družini so bili že prej trije otroci, od katerih je najstarejši star osem let, sedaj jih je pa obdarila hudomušna Janez Jerič, Do. Dobrava 8 pri peljati ženo v bolnico in ker je bila sila, je mož naprosil gasilce, ki so ženo odpeljali v naglem diru v bolnico v Novo mesto, kamor so še pravočasno prišli. Trije zdravniki so zmajevali z glavo, misleč, da ni nobene pomoči, a se je vse srečno izteklo. V družini vlada huda beda. že prej se jim je godilo slabo, zdaj so prišla pa še tri lačna usteca, ki jih je treba rediti. Družina se obrača za pomoč k rojakom in znancem v Ameriki, če more kdo kaj pomagati, ker je sila res velika. Naslov družine je: teta štorklja še kar s trojčki. | Studencu, pošta Trebnje, Ob desetih ponoči so morali pre-Jlenjsko, Jugoslavija. GLAS OD FARE SV. KRISTINE Do- Euclid, O.—Zopet je eno 'leto prešlo v večnost in stopili smo v novo, z upanjem da bo boljši, in da bomo zlažje spolnili naše nade, kakor pa v prošlem. Tu pri fari sv. Kristine se še precej gibljemo, posebno ako se gre za farno korist. Božične praznike smo praznovali prlav slovesno. Na božični dan smo imeli kar pet svetih maš, in vse so bile obiskane v tako velikem številu, da je bila naša skromna cerkev vedno natlačena. Bilo je pa tudi lepo. Krasno petje vseh naših pevskih zborov. Mešan zbor pri polnočnici ter ob 11. uri. ženski zbor pri mašah ob sedmih in 12tih in naši mali Torej bratje, Slovenci in Hr-jpri maši ob 9 uri. Kako lepo so vatje, protestirajte, da ne bo- donele mile slovenske božičnice, mo še v večjem blatu, kakor smo sedaj. Pridružimo se rajši Clevelandu, od koder dobivamo plin j zahvalimo voditeljem teh zbo-in vodo, elektriko in buse od St. iov in sicer naši častiti sestri Ciair Ave. in 185. ceste do Lake , Margareti, ter vrli. gospodični Shore bulevarja. Tam imamo:Mary Yalichar, za trud in delo posebno od tu rojene mladine. Dolžnost naša je, da se iz srca bolnišnico in pošto, kar se lahko vse predrugači, če bi šli pod Lake okraj z našim županom na čelu. Prosim vse tiste, ki se tega zavedajo, da se zavzamemo in napravimo protestni ljudski ki ga imati. Lepe jaslice, ter krasno okin-čan oltar je prav na vsakega udeleženca vplivalo in mu ogrevalo srce. Lahko se reče, da po na j večjih cerkvah niso imeli lepše okinčano kakor tu pri sv. shod, da mi odločimo in zahteva- Kristini, akoravno je cerkvica mo, da gremo pod Cleveland, majhna in lesena. Vsak se je kjer bomo imeli enake cene za j kar čudil, da so mogle častite se-plin, vodo in elektriko, kot jih stre Frančiškanke napraviti ne-imajo prebivalci Clevelanda. j kaj tako krasnega. Vsak se je Tudi mestno bolnico kdo več- pohvalno izrazil. Hvala iskrena krat potrebuje in ki nam je bli- Ičastitim sestram za požrtvovalna. Kje nam bo pa naš župan nost. potem vse to dobil, vas vprašam. Božična kolekta je bila za nas Dalje vas prosim, da "pristopi- j in naše razmere izvanredno dote v Jugoslovanski progresivni bra, kar je dokaz, da imamo do-klub, ki je edini, ki se za vas po- bro ljudstvo in lepo bodočnost, teguje in za vaše blagostanje. Dne 26. decembra so pa naši Tudi tisti davkoplačevalci, ki se j malčki, naš ponos in bodočnost zanimate za svoje domove in go- naše fare, priredili svojo pred-spodarstvo, pa nočete pristopiti J stavo, katero pa nisem zmožen v ta klub, ker vas je morda žu- popisat tako, kakor bi moralo pan rešil velike kazni radi ka- biti, vendar bom poskušal po kega prestopka. Verjemite mi, moji moči. da vam danes on ne more poma-1 Od začetka do konca je bilo gati. Danes jih je veliko po-i polno presenečenja in radosti, sestnikov v našem mestu, kate- Od najmanjših prvorazrednikov, rim voda prihaja v kleti pri vsa- ki so še detetje pa do osmoraz-kem nalivu. Ako se pritožite rednikov, ki so že fantje in de-na mestno zbornico pa vam re- kleta, so nas očarali s svojim čejo: ljudje davkov ne plačajo nastopom, živa slika Božiča je in mi ne moremo pomagat, ker! bila nekaj krasnega. Razne peni denarja. Aha, ni denarja, i smi v slovenskem in v ameri-kje je pa tistih $200,000, katere škem jeziku, ter razni dramatič-srno preveč plačali za vodo in ce- ni prizori v slovenskem kakor ste? Kje je mestna hiša in poli-1 tudi v ameriškem jeziku je bilo e i j ska postaja, za kar plačuje-1 tako proizvajano, da smo se ču-rao sedaj $235.00 mesečno na- dili. Iz srca smo se nasmejali jemnine? Kje je tistih $108,000, i igrici "Kranjski Janez v New ki so jih dobili kot zavarovalni- Yorku." Kako ti je bil mož la-no za pogorelo mestno hišo? Ka- cen in žejen ko je prironal z lad-uar nam bodo vse povedali, kam jje, pa se nikakor nista mogla rajo šel tisti denar, potem nas bo-jzumeti z natakarjem v newyor-do pa že lahko obračali na Lake ! ški restavraciji. Govorila sta okraj. i namreč vsak po svoje. Natakar Zato pa imamo Jugoslovanski S seveda po angleško, kranjski progresivni klub, da na vse to: Janez pa po slovensko, pazimo in se pritožimo v imenu Kako smo sočuvstvovali z raa-clavkoplačevalcev in zahtevamo, lo Snegulčico, katero je njena kar nam gre. Veliko jih je, ki si [mačeha tako sovražila in veselili nt upajo pristopit, toda potre- smo se ž njo, ko se je za njo vse bujejo pomoči. Naj se javijo dobro izteklo, ustmeno ali pismeno klubu, taj- Nismo se mogli načuditi resnost jim je zagotovljena in se nosti in točnosti teh naših mla-ne bo nikomur godila krivica, i dih igralcev. Boljše bi si ne Nastopiti moramo skupno, vsi I mogel želeti tudi najslavnejši reza enega, eden za vse. žiser. Zadovoljnost se je brala na obrazih udeležencev, katerih ,ie bilo pa nepričakovano veliko. Mislim da ni bilo farana in fa-ranke, ki ni bil ponosen ter obenem hvaležen, da imamo slovenske sestre pri naši fari. Slišali smo tudi razne komade na klavir, gosli in harmoniko, in ti vsi učenci naše šole. Kako ponosno smo se držali starši in s zanimanjem sledili vsaki naj manjši kretnji teh naših malčkov. Kako ti je pa tudi ponosno hodil po dvorani naš marljivi župnik Rev. Bombach! Veliko delo vršijo ti voditelji, župnik in pa častite sestre, za naše malčke, katero jim ne moremo poplačati, upam pa, da ogromna udeležba pri prireditvi jim je v dokaz, da se zavedamo kaj delajo za nas in našo faro. Upam, da kmalu pridejo časi, ko jim bomo lahko izkazali našo zahvalo tudi dejansko, in ne samo z besedami. Na" starega leta večer so pa naše marljive žene Krožka sv. Kristine (St. Christine's Guild), priredile veliko veselico. To ti je bilo zopet luštno. Ogromna udeležba, vse veselo in ob polnoči, ko je odšlo staro leto in je priskakljalo novo, smo si stiskali roke in voščili eden drugemu srečno in veselo novo leto. Upam, da se bodo vse naše želje uresničile ter izpolnile naše nade. Kar veselje je bilo gledati našega priljubljenega gospoda župnika Rev. Bombacha, ko je hodil okrog s žarečim obrazom ter povsod dobil voščilo in on ga vrnil "Happy New Year." Ko je človek to gledal, si ni mogel misliti drugega kakor: "Tu morajo napredovati, kjer je samo zadovoljstvo in edinost doma." V nedeljo 8. januarja je bil pa praznik društva Najsvetejšega Imena. Zjutraj smo imeli skupno sveto obhajilo možje in fantje, in kako lepo število jih je bilo posebno mladeničev. Po sveti maši je bil sprejem novih članov. Sprejetih je bilo 35. Zvečer je bila pa veselica naših mladeničev in kronanje najbolj popularnega mladeniča. Udeležba je bila velikanska. Uspeh fin, tako da je bil lep preostanek, polovico za cerkveno blagajno, polovico za njih samih, s katerim si ti naši fantje lahko nabavijo športne potrebščine. Imajo sedaj basket ball team, takorekoč še kar dva. Postavijo se z lepimi uniformami ter fino napredujejo. Poleti bodo imeli baseball in zagotovim vam, da bo St. Christine's team na mestu. Dne 16. januarja so pa fara-ri napravili, to je skupna cerkvena društva, mali (vsaj tako se je začelo), zabavni večer v po-čast godovnega dne našega župnika Rev. Anton Bombachal Ah, to ti je bil večer, ki ga bomo imeli dolgo v spominu. Dvorana je bila natlačena dolgo pred časom. Vse je bilo pripravljeno za sprejem župnika. Edino kar nas je zaskrbelo je bilo to, da ne bi našega župnika (Dalje na 3. strani) časi se silno naglo podijo naprej, da komaj ,sproti dohajamo dan za dnem. Najbolj se pozna beg časa pri ohajčanu, ki se tako naglo suši, kot bi pod njim kurili. S strahom človek trka po sodu, vedno nižje in niž-pe, dokler se nekega dne ne naseli žalost v hišo, ko reče pri pip-ci "klonk." Pri nekaterih se pa še bahajo. Držimo se zvesto teh zadnjih in jim bodimo naklonjeni, ker veliko je poklicanih, a malo se jih odzove. To so moje besede, katerih se držimo odslej. A Kako te lanski pomladi in ti da v noge prožnost, v srce P11 mladost in razposajenost, da t1 pride v spomin tista lepa mladost, ki je že sicer že tam za turškim gričem, pa se jo vseeno še radi spomnimo. . Tako se je godila tudi nekaterim našim fantom, ki so se bili zbrali ono nedeljo pri Vrstovš-niku, da bodo poslušali radi" program. Ko je prišel Zorich v vas, ga je pozdravil Charly s polno kupico, a France jo je moško odklonil, češ, da je prišel poslušat samo program in ne ohajča-na. (Seveda, to je rekel radi lepšega, kot je moja skromni sumnja.) Pa so poslušali program, pa dopadel se jim je. Navzoča sta bila tudi Kostanjšek in Pole, ki sta Vrstovšniku desna roka, kadar sedijo pri kvortU' Po programu pa pride pogovor na lepa vojaška leta. Glavno besedo je imel Vrstovšnik, k1 je branil domovino v svetovi" vojni in je bil tako iz srca vne' za vojaško suknjo in puško, di jim je bil dvakrat ušel s fronti da so ga le na lepe in vabljit| obljube spravili zopet nazaj. Ampak najsi je imel Charl! bogate izkušnje, sta imela tad' Kostanjšek in Pole svoje mnf nje o vojaških zadevah in je pregovarjanje tako daleč, da S" napravili v kuhinji manevri kjer je prevzel vrhovno koma*1' do Kostanjšek, ki je, bil najvep ji. Pa je komandiral "niedef in so se vsi trije zaprašili P" tleh, da je poskočila peč v koW in je hiša zastokala v tečajih j'1 da so tla v kuhinji zaječala i" ^e podala za tri palce. Vrstovš r.ik je bil prvi na tleh, ker Jc vedel, da bo padel na mehko, n" svojo predstražo, rej eni trebušček. Toda se je usoda mašče' vala nad njim, ko se je pobira' ker se je prevagal in udaril 1 nosom po tleh, da so se mu P0' kazale iskre med očmi. Tud> Pole se je še nekako spravil v ležeči položaj in je najdlje komandanta Kostanjška, ki ie na dolgih nogah in ga je vze'1' precej časa, da jih je spravil li za vrata. Pole je rekel, da t*' ko selciranje ni nič, ker so boljše delali pri "birgergardi" N Krškem, ki je bila dika vsejj gard. Zorich se ni bil udelež1 te imenitne tekme, ampak J1 fungiral gledalce in se je iz^ zil, da še vedno dobro znajo, cC' prav jim je pri njih gibčnost precej pripomogel ohajčan. Jaz moram čestitat tem šim lajbgardistom in sem pripravljen, da se kakega veče1^1 tudi jaz udeležim teh manevro^ posebno še, ker sem slišal od 2° richa, da ima Vrstovšnik tak® ga, da po dveh kvortih že misl'5' da si z vsem svetom v žlahti. A S Pavlicheve farme v man, O. je priletela na moj slov imenitna kranjska kloba^ ki me je sinoči potroštala z*1 vJj čerjo. Prav lepa hvala, P0®?.i no še zato, ker si nisem mi^. Ja imajo tam še kaj klobas v °c[ gled temu, da imajo barbert^ ski jagri tam okrog svoje no seje. ti je bilo mladine, da se je hi- trlo. t)ne 29. januarja je pa naš zbor pod vodstvom Miss Yanchar nas zabaval z le-fJittl petjem. Vsak, ki se je ude-tega koncerta je bil gotovo ^dovoljen. Po koncertu so ti !laši mladi ljudje nastopili v "Ljubosumnost," ki je bila l'°lna humorja. Le tako naprej, |aPtje in dekleta! Le še pridi-G v enakih prireditvah. pa javnost ne bo mislila, da samo mladina deluje tukaj, pa povem, da bo imelo društvo Najsvetejšega Imena, m ožjo .— jgro jn veseiico dne 5. feb-J°arja. Igrala se bo igra "Ka-0r'šen gospod, tak sluga." Kdor hoče v resnici nasmejati in se dobro zabavati, naj se za go-J°vo udeleži te igre in veselice. a bo igra izvrstna, naj samo lnalo pogledamo igralce. Glav-110 vlogo ima Louis Oblak, ki je obenem tudi režiser. Kdo ga ne I)ozna kot voditelja prvega slo-Jnskega Pasi j ona v Ameifiki. pl je tudi v vlogi Kristusa v prvem Pasijonu. Potem z°Pet v igri "Domen," imel je 8)avno vlogo, obenem je bil tudi ^Žiser. Ta rojak Mr. Oblak pride sedaj k nam uprizoriti J^o, kot naš prijatelj. Igral bo Uldi Dr. J. W. Mally, eden, vsaj 1)0 mojih mislih, izmed najbolj Cf;ergičnih igralcev v Clevelan-Clu- Frank Bradač, pripoznan 0ct vseh kot izvrsten komičen ^ralec v Ameriki, Miss Stepha-Štefančič, "kraljica fare sv. j^istine," Rudolph Perme, kakega smo že večkrat videli v ^'asičnih igrah in drugi. Kvarit društva Zarja, ali takozvani jadio kvartet bo pa zapel pred in po igri. vodstvom častite sestre Sabine. Pridimo in pokažimo da upoštevamo njih trud in delo. Mogoče bo kateri rekel, to je pa preveč! Dragi farani, ali ni dcbro, da se snidemo večkrat takorekoč pri domačem ognjišču, za majhne cente in se pomenimo med seboj in potožimo svoje gorje eden drugemu in tako pozabimo vsaj začasno to naše sedanjo trpljenje, obenem pa pomagamo dobri stvari. Seveda je to prav, ali ne? Boljši časi pridejo, to je gotovo in s ponosom bomo zrli nazaj na te čase, ko smo rinili naprej. Veliko več bi se lahko napisalo, pa za enkrat naj bo dovolj. Rastemo pri fari sv. Kristine in še bomo. Delajmo skupno roko v roki in to v ponos nam vsem in v veselje našemu župniku Rev. Bombach-u, ki vidi, da njegov trud ni zastonj, ter v radost našim slovenskim šolskim sestram, ki navzlic težkim razmeram vztrajajo in gledajo sad njihovega dela med nami. Pozdrav vsem, in še pridem. Frank Hochevar. —--o- Dva odlična graduanta Euclid, O. — Mi, Euclidčani, smo zelo ponosni, da imamo med seboj dva rojaka, ki sta 31. januarja 1933 graduirala iz Euclid Central višje šole. Dva, ki sta neumorno delala 12 let in se učila, da z uspehom dovršita viš- jo šolo. To sta dva, ki sta s svojo neumorno pridnostjo dosegla popularnost med svojimi sošolci. Kot je že vsakemu znano, da 12 let študij vsakega nauči spoštovati starše, biti vljuden in odkrit in delati o pravem času pravo stvar. Eden izmed teh je naš prijatelj Joseph A. Gombach. Kaj nam ne zveni ime znano? Kje smo ga že slišali? Da, res, bil je kapetan žogometnih igralcev Euclid Central. On je fant, ki je delal tako vztrajno na vsej atletiki. Bil je član in vodja Boys' Glee kluba, ki je imel srce in je vsakemu rad pomagal, ki so rabili njegovo pomoč, štiri leta je bil vodja orkestra. Nastopil je večkrat tudi v raznih vlogah in je imel glavno vlogo v opereti "The Belle of Barcelona." Druga naša odlična graduan-tinja je pa Miss Frances M. Pluth, ki je bila v šoli vedno vzorna dijakinja. Pri igrah je imela vedno kako vlogo in večkrat tudi glavno'. Udejstvovala se je 11a vseh poljih dijaške aktivnosti, radi tega smo jo vsi spoštovali in ljubili. Lahko rečem tudi to, da izmed vseh učencev v Euclid Central višji šoli so slovenski najboljši, najpridnejši in dobivajo največje priznanje. Torej iskrene čestitke obema k njiju graduaciji! Sošolka. JUGOSLOVANSKA BLAIROVA POSOJILA Pod tem imenom so poznana posojila, ki jih je preskrbela Jugoslaviji v letu 1922 in še kasneje v manjših izplačilih, ameriška finančna skupina pod imenom Blair v skupnem znesku $44,615,000. Kakor več evropskih držav, je bila tudi Jugoslavija ob zadnjem plačilu kuponov Blairovih posojil vsled pomanjkanja tujih deviz prisiljena za kupone, ki se nahajajo v inozemstvu izbrati posebno sredstvo plačila. Obvestila je namreč finančnega agenta teh posojil v New Yorku, da za v inozemstvu nahajajoče se upnike in lastnike zapadlih kuponov založi odgovarjajoče s vote 11a posebnem vezanem računu pri Narodni banki v Beogradu. Način plačila ni bil še ugotovljen, niti objavljen. Precej naših ljudi v Zedinjenih državah Ameriških je v prejšnih letih dobrega zaslužka kupilo te papirje, bodisi iz nagnjenja do svoje domovine in tudi vsled ugodnih obresti 7 in 8% na leto. Vsled ustavitve plačil obresti so ti naši rojaki na slabem in ker so se tudi prilike zaslužka v Ameriki temeljito spremenile, bi večina teh lastnikov Blairovih posojil rabila denar. Jugoslavija je vedno gledala za svoje ljudi v inozemstvu ter je že ob različnih prilikah napravila izjeme v korist svojih državljanov, tudi onih, ki so sprejeli že tuje državljanstvo, a imajo še svoje sorodnike in krvne zveze s staro domovino. Tako je na primer skrbela država za vloge svojih izseljencev pri propadlih bankah, da so bile iste v prvi ki bo v resnici k bo večer, °«at v programu za majhno ^topmno. Pridimo vsi in poka-da upoštevamo ljudi, ki so opravljeni nam pomagat. Po P'1 bo pa ples in prosta zabava bo Red Brancelj orkester, • '1(2 godba našega dobrega pri-i.1" -ia, ki veliko napravi za na-^ far«. j,. ')llt! 12. februarja, pa uprizo-, '^llarno društvo igro, ki je pa 1 1 resne vsebine. Uprizorile igro "Sv. Elizabeta," pod vrsti plačane, dalje nudi posebne ugodnosti pri poštni hranilnici itd. Sigurno je, da bi Jugoslavija tudi v tem slučaju vpošt^va-la izreden položaj svojih izseljencev ter bi gledala, da se njim obresti Blairovih posojil, ki so jih naši izseljenci svoje-časno za težko prisluženi denar kupili, dajo na razpolago, bodisi v Ameriki, bodisi v Jugoslaviji za plačila njihovim sorodnikom. Trebalo bi organizirati te lastnike Blairovih posojil in s skupnim nastopom Jugoslovanskega f i n a n čnega ministra naprositi, da da izseljencem plačilo za njihove kupone. Ker posamezni ne more tega storiti, sem pripravljen jaz podpisani Dr. Ivan Cerne, finančni biro v Ljubljani, Dvorni trg 1, Jugoslavija, prevzeti za naše ameriške rojake vse tozadevne korake proti plačilu 2% kupon-ske svote ter vabim vsled tega vse lastnike Blairovih posojil, naše rojake v Zedinjenih državah Ameriških, tudi v Kanadi, da se mi pismeno javijo, sporo-če, kje imajo založene svoje papirje, kdaj so jih kupili in koliko jih je ter katere vrste, obenem pa naj priložijo za odgovor 10 centov v znamkah. Ameriške liste našega jezika, prosim za brezplačen ponatis tega oglasa, ker je isti velike važnosti za naše ljudi in jim more prinesti koristi, kakršnih sami ne morejo izposlovati, brez večjih nerazmernih stroškov. Dr. Ivan Cernc, finančni biro, Dvorni trg 1, Ljubljana, Jugoslavija. —V Tržišču na Dolenjskem je dne 3. januarja umrl Martin Stušek, star 86 let. Starček je bil sovrstnik pred par leti umrlega Janeza jMajcna. To so bile še naše stare korenine. Bil je veren krščanski mož, čislan pri faranih ter dober oče svojim otrokom. Umrl je tri dni po smrti svoje družice, kakor je bila tudi njiju želja. Naj v miru počivata v skupnem grobu po 50 letnem skupnem življenju. —Nesreča pri delu. V Ma-ljnaku nad vasjo Breg, obč. Litija, ima Slatinska graščina obširne bukove gozdove, kjer je prevzel g. Boris Samsa, lesni veletržec iz Litije napravo več tisoč komadov bukovih in hrastovih pragov. Dobil je tesa-če iz velikolaške okolice, ki so doslej brez kake najmanjše nezgode že par mesecev potesali par 1000 pragov. Nedavno sta zopet dva tesača, ker po dva ponavadi skupaj delata, žagala bukov hlod. Pri tem delu pa je padel odžagan del bukve na desno nogo 31 letnemu tesaču Lužarju Francetu iz občine Lu-žarje pri Vel. Laščah tako nesrečno, da mu jo je dobesedno zdrobilo oziroma zmečkalo. Ponesrečenega tesača je pripeljal posestnik Jug iz Brega v Litijo k zdravniku dr. Premrovu, ki je ponesrečenca za silo obvezal in odredil takojšni prevoz v ljubljansko bolnišnico, kamor so ga njegovi tovariši z popoldanskim vlakom spravili. —Svetovni pustolovec "baron" Božič. V Zagrebu je bil te dni obsojen na tri leta ječe neki Nikola Božič, 62 letni mož, rodom iz Vršca. Božičevo življenje je bilo. pisano in polno pustolovščin, kakor le maloka-tero. Sleparil je po vsej Evropi in po Ameriki. Nihče ne ve, koliko goljufij je že izvršil, v Zagrebu pa se je zagovarjal samo zaradi ene, ki jo je izvršil v domovini in že pred osmimi leti. Njegov branitelj je zahteval sedaj zanj oprostitev, češ, ker je stvar zastarela, toda ni prodrl. Nikola Božič, ki se izdaja za barona, je čedne zunanjosti, nastopa pa kakor pristen ameriški milijonar, celo naglas in govor ima podoben glasu človeka, ki je obogatel v anglosaških zemljah. V Ameriko je Božič dospel leta 1918 in je našel tedaj službo v neki banki. Tam je izvršil večjo goljufijo, ni točno znano kakšno, nato pa je pobegnil v Evropo. Izdajal se je za Jurija Petroviča, lastnika neštetih rudnikov in bogastev v Ameriki. Povsod je znal nastopati, povsod impojrirati. S seboj je imel mnogo kovčkov, krzen, lepih oblek, povsod pa je znal tudi dobiti kredit. V naši državi je bil leta 1925 aretiran v Brodu na Savi zaradi neke goljufije. Toda tedaj se je znal spretno izmazati. Takoj nato se je predstavil brod-skemu trgovcu Oparnici za dr. inniiHHiiiiiiHuiiiHniiiiiiiiiHUHiiiniiiii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Teh nekaj dni privajanja na vojaško življenje je učinkovalo na Štefana Ilčika kakor velika knjiga, katere raztresene liste bi kdo slučajno zbiral in sestavljal; ni imela niti glave niti repa, in ko jo je Štefan Ilčik vzel v roke, je spoznal, da se v njej sploh ne spozna. Zastonj je brskal po njej in iskal začetka. Ni imela ne začetka in ne konca, razen tega pa je bila tiskana še v njemu neznanem jeziku, z neko trdo, okleščeno besedo, ki je zlobno prevračala vsa njegova mnenja o ljudeh in stvareh in z neusmiljeno roko pobijala nazore, s katerimi je doslej urejal svoje razmerje do okolice. Kakor da je zašel v gnečo neznanih ljudi, ki so se gnali nevede kam: potegnili so ga za seboj, pomešali medse, on pa je moral drveti prav tako brezobzirno in z isto brezglavostjo kakor drugi, če ni hotel, da ga po-mandrajo. Štefana Ilčika je porazila zlasti velika množina ljudi in njih nenavadni način življenja. Štefan Ilčik je poznal doslej le neke lastnosti in mirno življenje ljudi, obdelujočih zemljo, ljudi s pojmi, ki nikdar niso presegli obzorja njihovega poklica. Ti ljudje tu pa so bili nagnani1 skupaj z vseh strani dežele, z vsemi svojimi družabnimi, stanovskimi, narodnostnimi in osebnostnimi razlikami; z naravno nujnostjo so se odzivali posebnemu vojaškemu ozračju, ki je delalo iz njih sicer samostojne in brezbrižne ljudi, toda jih oklepalo z neko neodvisno silo, kateri se ni bilo mogoče izmuzniti. In ta sila je strašno ubijala. Prvo pismo, ki ga je Štefan Ilčik odtod pisal materi, je bilo polno neznanskega obupa. Moglo pa se je iz njega razbrati, da to ni bil navaden obup. Bil je to krik razdrapane duše, ki se je oglasila z vsemi glasovi svoje ogromne skale. Eden izmed njih je narastel in zazvenel s težkim zloveščim zvokom. Bil je to človek, užaljen v svoji svobodi in veri v dobro, človek zadet v svojih temeljih. V odgovoru ga je mati opominjala k poslušnosti. Svoj opomin je podprla z besedami iz sv. pisma, ki so pa zvenele nekam tuje, kakor bi jih bila v pismo nasilno vrinila. Na eni strani so govorili o poslušnosti, na drugi pa je tlelo že tako kruto, tako strašno sovraštvo, da je kar žga-lo. Sovraštvo je bilo močnejše. Štefan Ilčik je čutil, kako se mu zajeda v dušo. Ni vedel, zakaj bi bilo dobro, niti kaj bi mogel ž njim doseči. Štefan Ilčik svojih čuvstev še ni toliko uredil. Gotovo je, da je Branka Peleša, sina bivšega na-j bilo to sovraštvo odveč, brez upa-rodnega poslanca. Njemu je jnja na uspeh, toda v tej zmesnja-j izvabil za 350,000 dinarjev bor- vi je učinkovalo na Štefana II- —Voda zdravi in hladi. Nedavno je v gostilni pri "Grča-novih" 11a Sp. Logu pri Litiji, kjer imajo brod za prevoz čez Savo, prenočeval 57 letni kroš-njar z raznim manufakturnim blagom Peter P. iz Popovičev, obč. Radatovič, okraj Jastre-barski. Na večer je precej pil in zapravil skoro ves denar. Drugi dan je brez vednosti domačih vstal ter se okrog pol 6 podal na brod, s katerega je skočil v Savo. Na nasprotni strani brodu se nahaja železniška kretnica, v kateri je imel nočno službo Mohor. Ta je slišal pljusk v vodo in takoj nato klicanje na po- znih vrednotnic. Nato je pobegnil v Ameriko, toda tam je izbruhnila kriza in bogataši so postali previdni. Nikola Božič je odpotoval v Evropo in goljufal povsod, v Nizzi, v Monte čika kakor dež na suho zemljo ali solnčni žarek na premražene-ga človeka. In Štefan Ilčik se mu je vdal kot nečemu naravnemu; vdal se mu je brez razmišljanja. Ilčik in Hovanec sta prišla k moč. Mohor je takoj začel vpiti čez Savo k Grčanovim, da je nekdo padel ali skočil v vodo, nakar sta s čolnom takoj odšla za potapljajočim se krošnjar-jem domači hlapec Korl in še neki delavec. Samomorilca sta dohitela kakih 300 m od kraja, kjer je skočil v vodo ter ga s kavi jem privlekla na suho in ,ga s tem rešila gotove smrti. V vodo je skočil radi domačih prepirov in pa vsled tega, ker nil imel nobenega denarja več. Zanimivo je dejstvo, da je isti krošnjar ravno pred dvema letoma poskusil na Loškem polju samomor; pa so ga tudi tedaj pravočasno rešili. Carlu, v Biaritzu, Cichyu, Can-1 isti četi. Veselila sta se, da bosta nesu, St. Moritzu, v Galspachu ' tudi tu mogla biti skupaj, že Semmeringu in na Dunaju, dokler ga ni prijela dunajska policija, ki pa ni vedela, s kom ima opraviti in česa bi ga obdolžila. Končno ga je izročila zagrebški policiji, ki ga je vsaj nekoliko razkrinkala. Nikolič (Petrovič itd.) bo se-j^ del zaradi goljufije v Brodu, druge pa najbrž ne bodo več prišle na dan. sama navzočnost, ko sta drug drugega videla, ju je nekam bodrila in jima dajala pogum. S prve vaje so prišli vsi zbiti. Pouk njihove čete je vodil neki četnik Rona, majhen fant z i Dolnjega kraja nekje. Imel je črne, majhne oči, strašne brke in naprej štrleče podočne kosti; viko je hodil na svojih krivih, tež- O I ' . kih nogah, s skoraj neprestano iztisnjenimi pestmi, je bil podo-—Dr. Franc Zupane. Pri ben krogli, napolnjeni z zlobo; Sv. Križu v Ijubljam so poko-|pj.j najmanjšem povodu je bruh-pali g. dr. Franca Zupanca, od-|nj]l{l iz n]egft jeza in zalila okoli-vetnika v Tržiču. —V Laškem je umrl g. Anton Braz, železničar v pokoju. Dočakal je 78 let. co z zmerjanjem, ki je prišlo že v pregovor. V tej človeški culi se je nahajala neka zakleta črna duša, ki razen vojaških predpi- sov in psovk ni ničesar poznala, če bi bilo v predpisih, da jc treba vsako jutro pojesti človeka, bi ga bil Rona gotovo in brez očitkov vešti pojedel. Zaradi teh lastnosti so ga predstavljali častniki za vzor vojaka, Človeka, ki sploh ne misli, je brez čuta, pravi stroj za ubijanje ljudi. On in njegova puška sta bila eno. Takoj pri prvi vaji je pokazal svoji četi, kaj zna. Neki fantek je preizkusil na obrazu, ki ni poznal drugega kot materin poljub, njegovih pet kratkih prstov, drugi jo je dobil pošteno pod rebra, tretjemu pa je preklel toliko bogov, da mu je kar po ušesih bobnelo. To so bili slabi obeti za bodočnost. Starejši vojaki pa so jim jo s svojimi napovedmi še bolj žalostno naslikali. Le počakajte," so pripovedovali, "on zna še več. To je šele šolnina." Ko so nekoč šli z vaje, je Rona zapovedal četi, naj poje. Pripravljalo se je ravno k nevihti: kakor raztopljen svinec je ležal zrak nad zemljo. V njem in v cestnem prahu, ki se je dvigal in zavijal hiše v sivo, dušečo meglo, je korakalo osemdeset od dclge vaje izmučenih mož, ki so se komaj še držali na nogah. Obleka se je oprijemala telesa, v grlu pa je žgalo pravcato peklo. "En, dva, tri," je dal četnik Rona navadno povelje za petje. Pri zadnjem taktu so se grla napela, iz njih pa je prišlo samo nekako zateglo, smešno riganje. V vrstah seje nekdo zasmejal. četnik Rona je obstal, oči so se mu zasvetile in je zavpil: "Stoj!" Osemdeset parov težkih vojaških škornjev je udarilo ob pete, in četa je stala. "Roke v bok!" 'Slabo bo . . .' so si mislili vojaki. "Počep!" Osemdeset vojakov je počeni- 10 na sredi ulice v mestu. "En, dva . .. en, dva . .., en, dva . . ." so padale kratke besede povelja, vojaki pa so v težkem, svinčenem zraku in prahu, kjer se skoraj dihati ni dalo, počepali in vstajali, počepali in vstajali . .. Napravili §0 to desetkrat, povelje pa ni prenehalo. Nad mestom se je razlegel grom, 11 lila se je strašna ploha, le besede povelja so zvenela dalje, kruto in — kakor se je zdelo — brez konca; padale so kot udarci kladiva, in osemdeset mož, ki jih je držala neka strašna sila, jih je poslušalo brez volje, slepo suženjsko. Eden se je zvalil v blato; zavalil se je drugi, tretjemu so se noge pošibile in je tudi padel, toda to ni motilo: povelje se je glasilo dalje. . . Zdelo se je, da je prišel ta zapovedujoči, mali človek, s katerega je curljala voda, naravnost iz pekla. Vojaki so se vrnili v kasarno premočeni do kože in tako izmučeni, da so komaj stali na nogah. Nekateri so škripali z zobmi, drugi so kleli po kotih, pomagati pa si niso mogli. Pri kom? Kdo bo verjel pepel-nato sivi culi, prepasani z jermenom, če se o nji niti ne ve, odkod je, kaj je in kdo je? čuv-stva in vera, za katerih utrditev so se trudile cele kope raznih ustanov, načela, ki so jim jih od mladih nog vcepljali s kruto resnostjo, so tu poplnoma odpovedala. Razum in srce sta bila odveč, vest in človeško dostojanstvo škodljiva. Tu so'potrebovali živali z zdravimi kraki, razjarjene bike, ki bi se slepo pognali proti vsemu. In če nisi bil tak, je bilo dovolj sredstev, da so te napravili takega; da so napravili iz ljudi stroje, ki se medsebojno pobijajo. Samozavest in prelepo čuvstvo svobode sta tu ginila kot sneg pred solncem. Mladeniči, polni bujnega življenja, so postali tu človeške razvaline brez želje, brez volje do življenja, cepljeni z vojno bes-nostjo, ki jih je spremljala pri vsakem koraku. (Dalje prihodnjič) Bandit v Lindbergh slučaju bo deportiran New York, 31. januarja. Sal-vatore Spitale, znani gangež, ki je ponudil svojo službo Lind-berghu, češ, da mu je znano, kdo je odpeljal Lindbergh otroka, bo najbrž deportiran v Italijo. Spitale je bil zadnje dni aretiran radi nekega raketirstva, in pri tem je prišlo na dan, da še državljan ni. Za slučaj so se začele zanimati zvezne oblasti. --o- Norman Thomas proti imenovanju Hitlerja Cincinnati, Ohio, 31. januarja. Norman Thomas, kandidat socialistične stranke za predsednika, je danes izjavil, da obžaluje, da je vodja fašistov, Hitler, postal kancler nemške republike. Thomas je mnenja, da pomeni nesrečo za nemški narod. "Edino, kar moremo upati je, da ne bo tako hudoben kot se je izjavljal. MALI OGLASI Zahvala V nedeljo, 22. januarja sem se vrnila iz obiska v West Parku, in ko odprem domaČa vrata mi zabuči od vseh strani naproti: Surprise! Surprise! Happy Birthday!' Veselo godovanje! Navzoči so bili: Mr. in Mrs. John Cimperman Sr., Louis Cimperman, Mr. in Mrs. J. J. Chesnik, Mrs. J. Gorišek, Mrs. J. Gustinčič, Mr. in Mrs. Chas. Hays, Mr. in Mrs. Frank Hunter, Dorothy Hunter, Mr. in Mrs. Geo. Hunter, Mr. in Mrs. J. F. Hunter, Mrs. A. Hosta, Mrs. F. Jesen, Josie Jurca, Mr. in Mrs. R. Jurca, Mrs. F. Kavc, Frank Kavc, Mrs. Jos. Koželj, Mrs. P. Korenčan, Mr. in Mrs. A. J. Lach, Mrs. Jos. Less, Mr. in Mrs. A. F. Oblak, Mr., in Mrs. V. Šebenik, Mr. in Mrs. Seifert, Mr. A. Vehar, Angela Vehar, Mr. in Mrs. A. J. Vehar, Mr. in Mrs. G. Oblak, Alice in Anthony železnik, Mr. in Mrs. F. že-leznik, otroci: Jimmie Chesnik, Charlotte Hunter, Bobby in Betty Jane Lach. Zbrali so se, da praznujejo z menoj 55. "rojstni dan in god. Moški so se vsedli za mize in se zabavali s kartami, ženske so se pa zbrale v drugi sobi, kjer je bila miza "narihtana," in ob eni strani pa cel kup daril. Morala sem se vsesti in vsako darilo posebej razviti in pregledati. Potem smo pa zapele nekaj domačih pesem, in medtem smo bili tudi že postreženi s prigrizkom, orehovo potico, šunko, jabolčni štrudel, kavo, itd. Kar vse je bilo komodno pripravljeno, jaz sem se pa kar čudila, odkod vse 1o nosijo ti dobri ljudje. Zahvalim se vsem gori omenjenim kakor tudi Mrs. S. Brodnik, Mrs. Chas. Penko in Mrs. M. Zakrajšek za tako krasna darila in postrežbo. Ne bom kmalu pozabila tega dneva. Zelo me je veselilo, ko sem bila med tolikimi prijatelji, še enkrat prav lepa zahvala vsem skupaj. Pritožiti se''I Marjanca Vehar 01 ! 11900 Madison Ave., Lakewood Zahvala Lepo se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam pomagali pokopati truplo pokojnega George Jenškovič, p. d. Oštir. Najlepša hvala Mr. John Vege} m Mr. Frank železnik in Mrs, Pršek, ki so tako lepo pomagali ir; se trudili dobiti denar, ki ga je težko dobiti v teh časih. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago in vsem onim, ki so nosili truplo. Najlepša hvala Mr. Anton G rdi na & Sinovi, ki ie po tako milostni plači naredil tako lep pogreb, in Rev. B. J. Ponikvarjti za mašo in prijaznost. Zahvaljujemo se iskreno vsem skupaj. Mrs. F. Oštir v Išče se priletna ženska, da bi varovala dva otroka na farmah po 7. uri zvečer. Oglasi naj se na 14410 Sylvia Ave. (28) Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Razočarana in nekoliko jezno je povesila glavo. Globoko je vzdihnila: "Kjerkoli le potrkam — ni ga ključka k vratom, za željo pristanka, le vedno toliko in tako trdo "ne." Mar je to le vedno tako? Pa tako idilično sem si vse predstavljala! . . . Ah, zopet le sen!" Mlinarja je bilo samo usmiljenje in zadrega. "Saj veš, dokler je stvar takorekoč še tajna, se mora človek pač izogibati strupenih gobcev. S svojo ženko se bom že smel voziti v čolnu, tedaj se bo spodobilo!" "Da, tedaj," je vskliknila. "Tedaj bova midva ukazovala, kar se bo nama poljubilo. Kajti povem ti že sedaj, na same vrvice se tudi ne bom pustila pripeti. Ničesar si ne želim tako, kakor da bi živela velikopotezno, — ah, velikopotezno! Do-sedaj mi je bilo vse pretesno, da ne morem povedati, kako! Pridi, Albert — tu, pred tem čolnom, ki mi je prispodoba novih, daljnih obal, sva vendar varna pred jeziki in očmi. V okrilju te vrbe! In potem — saj je tu resnično čoln privezan !" Potem ko se je še enkrat ozrl v vse strani, ji je vendarle hotel po vseh teh zanikanjih, darovati en "da." Privil jo je k sebi, dvignil nekoliko tresočih se prstov nje debelo glavico ter jo poljubil. Stisnila je njegove roke ter si jih pritisnila ob bujna prsa. Tedaj so se zaprle Mlinarju vse oči sveta, tako da je čul le hrumeč glas svoje krvi. Vrba je rastla skoro vodoravno in se je šele tik vftde za-krenila navpično. Na to viju-go je sedel ter jo potegnil v naročje. Burno jo je pričel ljubkovati. Tedaj ga je nenadoma preplašil ropot in koj nato vik. Čoln se je nevarno zagugal. Iz konjske odeje, ki je ležala na dnu sta se "izvalila" dva dečka. Prestrašenih obrazov in tajinstve-no bulečih oči sta strmela vanj. V krik odprta usta in sam krik sta jima očividno nenadoma odrevenela. Izgledala sta kakor zver v pasti, ki se po prvem strahu pripravlja na boj in napad. Tudi Felicija se je prestrašila in se prijela za usta. Ni pa hotela ustati, čim je videla, kdo ju je. bil zalotil. "Lepa sta tvoja dečka!" je občudovala. "Lepa in divja kakor dve mladi žre-beti, oči svetle in bliskajoče, kakor oči divje mačke. Ta dva ljubim že sedaj in tudi bolj nego pa židana dekleta. Pokliči ju vendar ter jim predstavi njiju novo mater!" "Kaj pa postopata naokolo? Mar ne vesta, da hočem red? Sem pridita in zahvalita Boga, da imata zopet mater, ki vaju zagovarja. Sem pojdita, vama pravim!" Dečka sta skočila iz čolna ter stekla proti paru. Felicija jima je iztegnila naproti prosto desnico, kajti z levico je tesno objemala Mlinarjev vrat. Dečka sta prijela ponujeno jima roko, oba z obema rokama — in vpila: 'Ti pojdi stran, očeta pusti pri miru, ti!" Pri tem sta tako vlekla, da je ona izgubila ravnovesje ter padla na kolena. "Očetu ne smeš ničesar storiti, Apoloniji bova povedala. Nove matere ne rabimo, saj imamo Apolonijo!" Felicija je vstala in se smejala. Dejala je: "To je vsekakor nesporazumi j en je. , Gotovo mislita, da sem te ugriznila!" Ko pa .sta .se dečka le venomer sklicevala na Apolonijo, je trpko zategnila ustne. "Mar vaju je Apolonija poslala za nama? Ta Apolonija!" Dečka pa sta se obnašala, kakor da ne razumeta nje govftri-ce. Rinila sta se med njo in očeta ter suvala stisnjenih pesti proti njej. Se vedno sta bila v oblasti strahu, kljub temu pa že pripravljena, da ugrizneta, praskata, pljuneta — v tej ženski nista videla drugega, nego le napadajočo sovražnost. Mlinar je pobledel ob kriku dečkov kakor stena. Čudil se je, da je sposobno njegovo grlo še glasu, da je še toliko pri moči, da si lahko sam sebi ukazuje. Kajti uvidel je, da je vreden graje, kakor še nikdar v življenju. Da se je znašel ne-nadom'a v gostilni z vsemi za-smehujočimi možmi okolo sebe — nu, ti bi bili vendar lahko še mislili. Da je stal pred njim božji angel z njegovo ran j ko ženo — tudi ta dva bi bila človeške stvari razumela. Ampak dvojčka — kako se jima je pokazal! Saj vendar ni bila navada, da bi se stariši in pa iz zibelke odrastli otroci in pa zakonci pred pričami poljubovali! Dečka pa sta bila dovelj velika, da sta vedela za tajno poljubljanje zaljubljencev in tudi jima je bilo to znano kot nekaj prepovedanega in grešnega. In potem — tako je bil v svojem ljubimkanju postal; strasten, kakor ni bil nikdar z mlado in nedotaknjeno svojo nevesto. Mar sta pobiča to videla in razumela? Mar ni to pihanje po-načinu divjih mačk pričalo o grdem pohujšanju, ki ga je zagrešil? Saj vendar ni bilo to napačno razlaganje nežnosti, česar sta se tako branila — očividno sta prepričana, da morata odpoditi greh od očeta. Prav gotovo, po-redneža sta bila, ki sta že zagrešila vsak greh, ki sta ga mogla s svojim razumom doseči in, ne da bi zastokala, brez kesa sta sprejela vsakokrat za prestopek težko palico — ampak: Gospod Bog in pa njiju oče ne grešita. Tako je stal brezmočen poleg njiju. Najraje bi ju bil popa-del za cof ter jih zakresal za se — a vendar je bil ganjen, ko ju je videl, kako sta se postavila zanj — pravzares, ne z manjšim strahom, kakor če bi bila pred njima stala medvedka s široko odprtim žrelom. Felicija, ki se ni imela boriti proti občutku krivde in sta ji pravzaprav divja dečka ugajala, je tožila: "Saj me imajo vsi otroci tako radi ... in, Konrad, Urh, sestričina vaju ima tako rada in je tudi vama nekaj prinesla! "Hotela ju je pobožati, onadva pa sta udarila po njenih rokah. Tedaj je zastokala: "Ta Apolonija!" Tedaj se je konečno Mlinar zbral. Sicer se ju ni upal udariti, kakor je imel sicer navado tudi za najmanjši vzrok. Vendar pa ju je nahrulil: "Konec sedaj, navljudna neubogljivca! Kaj pa je skočilo v vaju? Kaj pa si domišljujeta? Sestričina je meščapka, a v mestu se malo drugače obnašajo, kakor pa ta pri nas. P„a tudi sta si najbrž domišljala kake neumnosti! Nikar ne pripovedujta nikomur . . . kar sta si domišljeva-la, sicer se vama bo vsakdo smejal in ... in sestrične bo moralo pač biti sram vaju dveh!" Tako se je skušal braniti in ju premotiti. Nato je nadaljeval s povzdignjenim glasom. Sedaj je bil zopet ukazujoči, nezmotljivi oče in gospod: "In za kazen, ker sta se nespodobno obnašala, poj deta zopet v čoln in ostaneta tam preko poldne in vse dotlej, da bo sestriči- na odšla. Nikar mi ne, stopita pred oči — in tudi ne mislila, da dobita kaj jesti!" Dečka sta bila pač vesela, da sta jo za svojo srčnost tako ceno izkupila. Skočila sta v čoln, medtem ko se je Mlinar odločno zasuknil ter očividno pozabil, da ni sam. Toda "že pod lokom, ki so ga tvorile veje nad stezico, se je okrenil in dejal: "Felicija, pobalina sta z vražjim salom namazana. Vendar pa ju Apolonija po šoli danes -še ni videla. Le toliko ti lahko rečem, da je ona med vsemi še najbolj razumna. Vedno se smem nanjo zanesti. Za svoja leta je že mnogokaj prestala in po pravici ne ve, kakor druga dekleta, kaj se pravi biti brezskrben, prešeren in poskočen. Gospodinjstvo je obsežno, vsa služin-čad, mlinarski pomočniki, gostje, vozniki! Pri nas ne klopoče samo mlin dan in noč, tudi hišna gospodinja mora delati noč in dan! Videla boš, da je ne bi mogel z zlatom odtehtati. V kolikor se Apolonije tiče, se mi seveda ne bi bilo treba zopet ženiti!" Šele po kratkem pomisleku je vprašala: "Pa tudi ne izgleda, da bi se ona kam ožfenila?" "Prej bi šla v samostan. Sicer pa mislim, da je tudi tako prav. In za prve čase je moraš biti pač. vesela. Ona z menoj drži. I, njej ne prikriješ ničesar!" "Nekdaj pa sem cula pregovor: V hiši naj ne bo več žen, kakor pa je lukenj v peči!" "Žena si ti!" "Morebiti pa bo hotela iz mene napraviti deklo. Zdi se mi, da je precej gospodovalna!" "Jaz pa sem resničen gospodar in jaz bom skrbel, da bo vsakdo na svojem mestu!" Prišla sta bližje mlina, v kraljestvo kokoši in rac, ki so se bile za zrnje, ki se je bilo streslo iz raztrgane vreče, nato k vozovom, kateri so bili naloženi z vrečami, in konečno k dvonadstropni hiši. "Ah, sedaj sva stopila zopet v delavnik, med prozaične stvari!" ,je vzdihnila Felicija. "V resnici sem si predstavljala . .. ampak,' 'se je zasmehljala, medtem ko je skušala biti nagajivo prešerna, "saj imajo to pravico vse neveste, a posebno še take, ki sanjarijo iz večnega delavnika prodajalke." "Tudi k nam prispo nedelje," sc je muzal Mlinar. "In konečno so tudi v naših koledarjih zaznamovane noči z rudečilom." "Vendar pa klopoče noč in dan: klip, klop!" "Za pomočnike seveda ... tebe pa nisem naročil za deklo. Veš: kakor sohi v znamenju, tako se ti bo godilo!" "Da, ko si tako dejal, si imel vina v sebi. Ugajalo pa bi mi sicer res, kajti prepričana sem, da samih sanj ne morem biti sita. Veš, tako sedeti in gledati v svet, nekaj, pa tudi nič misliti, tako v praznino, da, o tem sem vedno sanjarila." "I, to tudi lahko razumem. Kadar človek počiva, je pač truden." "O, za menoj je toliko stvari, de bom najprej le trudna, živ-ljensko trudna!" Stopila sta v vežo in Mlinar je dejal: "Nu, sedaj pa bova pogledala k Apoloniji, v kuhinjo!' "Ah, da," je vskliknila sestričina, "saj je ona srce vse hiše ■— ta Apolonija! . . . Težko bo!" je zamrmrala vase, medtem ko je šla po temni veži za Mlinarjem. Apolonija je pozdravila očeta in Felicijo z zadržanjem mladega dekleta, ki ve, kaj se spodobi. Dekla je pomivala posodo. Na robu ognjišča je stal v veliki skledi ogromen kup sirovih štrukljev. Duh teh se je mešal z duhom, ki je prihajal iz kožice, kjer sta se v maslu cvrla dva golobčka. Apolonija je odkrila kožico in dejala: "Ta dva se baš hočeta pričeti pritoževati, da ju pustimo čakati. Sedaj pa ju borno potolažili. Oče, peljite se-strično v izbo — gotovo bo lačna !" Felicija se je sklonila nad kožico: "Ti pa umeš ljudi na lep način odpraviti iz kuhinje, "se je smehljala. "Hotela bi si najprej ogledati tvoje kraljestvo — mar ne smem?" "Ni to moje kraljestvo, morebiti le moje vice in ob tem času tudi ni tu videti druzega, nego le nepomito posodo. In, veste, kuharice so pač kakor copernice. Ne vidijo rade, da bi kdo gledal v lonce, ki jih one napol jn ju je jo za druge. Ko je bila še ranjka mama živa, se je moral človek, ako je hotel stopiti v kuhinjo, najaviti skoro kakor pri kralju. Pač se v kuhinji ne more vedno vse svetiti!" "Nu, saj se tudi jaz nekoliko spoznam, Apolonija, in zato tudi vem, kedaj mora biti skleda čista in kedaj ne ... a ta bakrena in medeninasta posoda, kakor samo solnce! Tu se zrcali marljivost! Tako sem do sedaj videla le v plemenitaških sobanah v muzeju ... O, štrukeljčkov pa ne znam jaz kuhati. Kako pa se delajo te stvarice?" (Dalje prihodnjlft) Bankir podaril 50,000 čevljev sirotam Baltimore, Maryland, 30. januarja. Raymond Sinskey, 33 letni bankir v tem mestu, je podaril 50,000 parov čevljev sirot-nim otrokom v tem mestu. ANGLEŠKI ČASOPIS O SLOVENCIH IN NJIHOVI DOMOVINI "The South Slav Herald," angleški mesečnik iz Belgrada, prinaša v svoji lanski 9. številki zanimiv članek o Soveniji in Slovencih izpod peresa R. H. Markhama, ki se v prevodu glasi : Med • 200,'000,000 Slovani — največjo plemensko skupino Evrope — tvorijo Slovenci, del Jugoslavije, sicer najmanjši, vendar pa najnaprednejši pododdelek med vsemi. Vseh skupaj je komaj dobro nad podrugi milijon in lastujejo prekrasno alpsko pokrajino na severnem koncu Jadranskega morja. Iz svoje dežele so ustvarili najprivlačnejši kotiček celega sveta. Dežela je povečini zelena kakor Irska. Doline so pokrite s travniki, podobnimi umetnim tratam. Gozdovi, ki pokrivajo v^e griče, se zde človeku kakor mestni parki. Polja so prav tako skrbno obdelana, kakor so hišni vrtički, ali lončki cvetic na oknih vseh hiš. Ceste so daleko najlepše v vsej za-padni Evropi. Mesta, sicer majhna po številu in velikosti, so čista, snažna, dobro tlakovana in napolnjena z dobro zidanimi poslopji, skrita sredi zelenih dreves. Raztresene gorske vasice so majhne in ubožne, zato pa slikovite, in snažne. Ker so Slovenci izredno pobožni, ohranjajo številne bele cerkvice, ki venčajo njihove gozdnate gričke kot kraljevske krone, in mične kapelice in križe, ki dičijo skoraj vsako križišče, v odličnem stanju. Globoka, čista jezera Slovenije so tako privlačna, da je vas poleg enega izmed teh jezer, Bled, postala že pravcata letna prestolnica Jugoslavije. Vsega spoštovanja vredno ljudstvo Slovenci so najskromnijše, najbolj miroljubno in najbolj spoštovanja vredno ljudstvo vse Evrope. Tihi, mirni, toda skrajno marljivi, se skoraj izključno zanimajo samo za svoje lastne zadeve. Njihova dežela je tako revna, kakor je krasna. Naravno je zato, da njihovo življenje ni tako lahko. Vendar pa so s svojo podjetnostjo in varčnostjo, s svojim poštenjem, medsebojnim zaupanjem in modrim načinom življenja, s svojim zadružništvom v zelo dobro upravljanih zadrugah, dosegli višji standard življenja in kulture kakor katera druga slovanska skupina, če izvzamemo Čehe. Brez dvoma so Slovenci naj-izobraženejše ljudstvo vse južne Evrope. Ne samo da prav vsi dovrše vsaj vse osnovne šole, temveč je gotovo, da prečita-jo več časopisov in knjig o resnih stvareh kakor kateri drugi narod v tem delu sveta. Zelo malo je hribovskih ljudstev kjerkoli na svetu ki bi bilo tako dobro poučeno o vseh bistvenih načelih pravilnega življenja kakor je to skromno ljudstvo slovenskih Alp. Majhen narod sredi veliko močnejših sosedov se prav nič ne trudi, da bi igral kako važnejšo vlogo v svetovni politiki. Vse, kar si želi zase je samo, da mu puste, da živi svoje življenje in se v miru razvija. Skoraj v vsej svoji zgodovini ?o bili Slovenci vladani od avstrijskih Nemcev, pod katerim so bili pa nad tisoč let izpostavljeni mnogim kulturnim gospodarskim in političnim preganjanjem. Vendar pa ta sužnost za nje ni bila tako neznosna. Slovenci so se v tej dobi lepo razvili. Res niso imeli univerze, imeli so pa na stotine osnovnih šol, govorili, peli in zborovali so v svojem lastnem jeziku, imeli so lastno cerkev in duhovščino, izdali na stotisoče knjig, izdajali pridno slovenske časopise in si uredili izborno zadružno življenje, katerega so jim pospeševale mnoge dobre državne postave. Združeni z Jugoslavijo Na koncu svetovne vojne se je pa vse to izpremenilo. Samo nekoliko nad milijon Slovencev, tistih, ki stanujejo v delu, ki bi se prav za prav imenoval prava Slovenija, nekako dve tretjini vsega ljudstva, je postalo del Jugoslavije, ali prvotno kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bili so osvobojeni in so postali samosvoji gospodarji v lastni hiši. Poslali so svoje narodne zastopnike v jugoslovanski parlament v Belgrad in so se krepko udejstvovali v upravi države, ko je bil njihov narodni voditelj, Anton Korošec, enkrat celo ministerski predsednik cele kraljevine. Godi se jim danes bolje in zelo krepko napredujejo .. . Vendar pa sti to samo dve tretjini celega naroda. Skoraj pol miljona jih je bilo pa ob koncu svetovne vojne odtrganih od Jugoslavije in izročenih pod gospodarstvo Italije. Kos dežele namreč, kjer ta del prebiva, so Italijani priklopih sebi. In ko je Italija padla pod vpliv fašizma, je ta začel med njimi z groznim procesom nasilnega po-italijančevanja. Ta mala skupina pol milijona Slovencev v skrajnem severovzhodnem delu Italije je danes najbolj kruto preganjano ljudstvo v celi Evropi. "Barbari" Italijani jih smatrajo za "barbare." Vendar pa je resnica, da so Slovenci sorazmerno .veliko bolj izobraženi ko Italijani kot skupina. Imajo sorazmerno več šol, čitajo več knjig, vodijo svoje zadruge bolje in imajo višji standard življenja. Res je pa, da nimajo slavne preteklosti Italije, nimajo velikih glasbenikov, znanstvenikov in pisateljev in neprekosljivih umetnikov, ki so napravili Italijo v objubljeno deželo kulturnih pridobitev. Tudi niso imperialistično ne usmerjeni, ne pobarvani in nimajo ambicij laških fašistov, ki sanjajo o zopetni upostavitvi rimskega imperija in o zopetnem podjarmljenju cele jugovzhodnb Evrope. V teh tihih in skromnih slovenskih kmetih, dasi tako preprostih in neznatnih, vidi vendar naduti italijanski sanjač kamen ovire svojemu škrlatne1 mu vozu na poti italijanskega zmagoslavnega pohoda. Zato so jih začeli fašisti poitalijančevati. Toda izkazalo se je vse do sedaj, da je to početje kruto in težavno. Vsakdo bi sodil, da bo ta peščica kmetov in gostilničarjev spričo" gonje 40 milijonskega naroda opustila vsak brezupen boj in se vživela v nove razmere. Pa se niso. Ostati hočejo Slovenci. Postavili so se po robu največjemu pa tudi najbolj agresivnemu narodu Evrope samo zato, da bodo ostali Slovenci in Slovani.—R. H. Markham. VESTI IZ DOMOVINE —Biseromašnik Jurij Rozman. Na novega leta dan je umrl v Trbojah pri Kranju bivajoči biseromašnik in župnik v pokoju Jurij Rozman, star 86 let. Pokojni je bil rojen v Trbojah dne 18. aprila 1846 in bil v mašnika posvečen dne 31. julija 1871. Naslednje leto je bil nameščen kot kaplan v Kočevju, kjer je bil skoro eno leto, naslednji dobri dve leti je bil kaplan na Igu. Leta 1876 je prišel nato kot župnik v Rakitno, kjer je služboval polnih 25 let. V oktobru 1901 pa je bil umeščen na župnijo Kovor pri Tržiču, kjer je župnikoval 28 let, do svoje upokojitve, ko se je leta 1929 naselil na svojem domu v Trbojah. —V Ljubljani je umrla gospa Amalija Costa, vdova računskega ravnatelja. —Smrtna kosa v višnjegor-ski župniji. Umrl je Janez Novljan iz ugledne rodbine Mencakove v Starem trgu pri Višnji gori. — Prvi mrlič v novem letu pa je mladenka Ana Zaviršek, stara 23 let, hčerka bivšega dolgoletnega župana Petra Zavirška iz Zavrtače. Mnogoštevilna udeležba občinstva pri pogrebu kaže, kako je bila ranjka kakor tudi Zavir-škova hiša priljubljena. —Led že vozijo. Dočim poročajo iz drugih krajev države o pravcati pomladi, ki je zavladala, imajo v Mariboru še neprestano škripajoč mraz. Ribniki v okolici so že debelo zamrznili in nekateri obrati, kakor pivovarne, so se že pričeli oskrbovati z ledom. LJUDJE BODO OB PAMET Statistikarji, ki nimajo drugega dela, se radi ukvarjajo s tem ali onim problemom, potem pa napišejo cele knjige in strašijo ljudi s takimi in takimi številkami. Ljudje zmajujejo z glavo, ampak statistikar je tukaj, ki je vse natančno in matematično izračunal in treba jim je verjeti. Tako je pred kratkim neki angleški statistikar izračunal, da ne bo v par sto letih nobenega pametnega človeka vec v Evropi. (Kot bi jih bilo danes res tako strašno dosti.) Kako on to ve? Le pazite. Leta 1859 je bil izmed vsakih 535 oseb eden, ki se mu je vrtelo v glavi. Leta 1897 je bil že eden izmed 312 in leta 1926 eden izmed vsakih 150. Imenitno! Torej je čisto naravno, da bo leta 1977 izmed vsakih 100 oseb eden' trapast in leta 2139 bo izmed vsake ene osebe ena neumna, torej bo pamet sto procentov pod ničlo. Ampak (in to je važno) ljudje ne bodo mislili, da niso pri ta pravi, ampak bodo gledali nazaj na nas, ki smo živeli pred toliko in toliko leti in bodo rekli, da so nekdaj živeli ljudje, ki so bili vsi neumni. Well, morda bodo imeli prav. Debeli prešiči = naravnost z dežele \ J- Vseh velikosti, živi ali osnaže _ E ni, pregledani od mesta in jih 5 — pripeljemo kamor želite. Meso 0 ~ v kosih, šunke, plečeta, loins in g =j vse druse stvari se dobe vsak S 5 torek in petek, koljemo pa vsak g 5 pondeljek in četrtek. Pridite in g = izberite si sami. | H. F. HEINZ i Vine St., Willoughby, O. = Tel. Wickliffe 110-J-2 5llllllllllllllllimillllllllllilillllllilillllli> ! ^ Dr. A. L. Garbas q )£ SLOVENSKI ^ ZOBOZDRAVNIK *> /v 0411 St. Clair Ave. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALSO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167th St. Pokliiitcl KEnmor. 4S61 SELITEV John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.) —M Popolnoma zastonj! Popolnoma nov električni carpet sweeper dobite zastonj, ako kupite pri nas kuhinjsko peč ali pralni stroj. Poslužite se te ugodne prilike! ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Road KEnmore 1299 L®UttftUD«JL«/JD®UtJS Vabil, na MEDNARODNI BANKET IN USTOLIČENJE URADNIKOV THE AMERICAN EQUALITY LEAGUE v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju DNE 5. FEBRUARJA 1933 Pričetek ob 6. uri zvečer Pri tem banketu bo zastopanih 22 narodov Govorniki bodo: Sodnik apelatnega sodišča EMANUEL LEVINE, prejšnji mestni ravnatelj W. R. HOPKINS, odvetnik JOHN L. MIHELICH in drugi. Vstopnina $1.00 VSTOPNICE SE DOBE PRI SLEDEČIH: The North American Trust Co., August Kol lander, 6419 St. Clair Ave., John Gornik, 6217 St. Clair Ave., Anton Anžlovar, 6202 St. Clair Ave. in pri članih odbora. ODBOR