nftftki poitreftbi, da se tako pred javno«tj* «krijeta nevede in ne- PROS 0f«4allkl la upfavaiftkl pro •tori« MST B. Lawadal* av. Offlee ef pafcttestlesi Še67 So. Lawndal« avs. TeUphon«: Lswudsl« 46M M. HI*, •» ta« mhMN etIM «C Kwráfc «. 1ST». Chicago, III, petek, S. julija (July 8) 1821. £X$50° STEV.—NUMBER 156. JfOUHO V SMRJI [KOT V BOLNIŠNICO. TAKA jb 1KBIBA POHABLJE RTIH VOJNIH VETERANOV. 0 tej Ubftri predlo- D- 0. — Pred senatnim preiskovalnim odsekom je bila rasgrtojena senzačna slika, kako se aenemarjajo pohabljeni veterani is svetovne vojne od strani vladnih agencij sa odpomoč. Zaslišana sta bila polkovnik Abel Davie iz Chicaga in dr. Thomas W. Salmon, zastopnik Rockoiel-lerjeve «stanove. J Odkritja so spravila tole v javnost: Okoli štiri sto vojnih vsteranov je isvHfUo samomor samo v državi New York. Postali so malodušni in izgribili so vse upanje na bolj šo bodočnost* ker ao jih zanemarjali TV, - * " .nji Okoli pet tisoč veteranov se zdravi v 1,100 privatnih bolnišni cah, ki bolehajo na umu ali jeti-ki. Pogodbe, ki so napravljene z bolnišnicami, se imajo spremeniti prihodnji dan. Bolnišnice niso preveč natlačene. ker se akibi le za 26,000 po-l habl jenih ln bolehavih boš; bolnikov, ki bolehajo ns umu in jetiki, je pa več ko sto tisoč. Bolnišnica Speedway pri Chica» gu je izrodek z oslrom na poslopje in kraj» v katerem se nahaja. lafiPar število pohabljenih veteranov zdravijo za rasne bolezni v rasnih zevetiščih* ki ss vrste od umobainiee za kriminalecdoli do f» slaboumna otoke u ŠIKANIRANJE SOCIALISTIC HB PBEDAVATELJIOB H NADALJUJE. Sioux Falls, So. Dsk. — Tuksj šnjs postaja Ameriške legije po-slala dcputacijo k županu s za htevo, ds župan prepove soclali stično predavanje mrs. Kate Bi chards O'Harejeve, ki se ima vršiti danes (petyk) zvečer v tem mestu. Predavateljica, je bila zadnjič nasilno ugrabljena v Twin Fallsu, Idaho, kjer se je imelo vršiti nje no predavanje, ln odpeljana Čez mejo. od mir prevlaouje v tampiskem okrožju. Mehiška vlada na pričakuje nobe-nih komplikacij vsled patra-lejske krize. SBBATOB LA POLLBTTB SA-HTEVA, DA 0B BOJNE LADJE UMABVBJO. Mexico City, Mehika.," 7. jul -Predsednik Alvaro Obregon je danes izjavil v intervjuvu a časnikarskimi poročevalci, da se nc u-makne ne za laa od svojega stališča napram petrolejsklm druž bara, ki se protivijo poviianju davka na izvoz. Dalje je Hkel, da kriza v Tampicu ne dela vladi nobenih skibi. Vlada je že preskrbela delo večini brezposelnih delavcev; okrog 6000 delavcev je žc brez posla in tudi za te bo poskrbljeno. Waahingtan, D. G., 7. jul. — Senator La FoUette je všeiaj predložil Vezoltjcijo r kansaski rudarji . demonstrirajo. v petek se vrfil velika demonstracija v oolum busu. Ha demonstrativnem shodu govori Howat o veliki zaroti proti delav-L,arju BBEDOV SPOMENIK ODKRIT V MOSKVI DNE 0BTBTEOA JULIJA. Kiga, 7. jul. — Brezžična brzojavka Is Moakve javlja, da je bil tam dne 4. julija z velikimi slav nostmi odkrit spomenik Johnu Rcedu, . ameriškemu komunistu ki jo pred eni mletom umrl na le-v Moskvi. Vsi delegatje atn. tkouuresa tretje internacionale so ——— 4,ili nav*>či Pri odkritju in po PitUbargh, K »ni — Med ru- slavnostl so korakali! darji ga nI tuko priljubljenem teedovemu grobu, ki se nahaja voditelja, kot je Aleksander Ho- P*1 obzidjem Krenila. Spomenik wat, predsednik 14. okraja rudar- atp|| na Rdešem trgu. • ske organizacije. Premogovniški ~~— ' ■ ■ ■ ■ ■»" 1 < mm podjetniki ao še marsikaj podvze- y ntu BnUTDIDCIin li proti njemu, ds ga strmoglavi- flUTA KUN I NANlV IJ-jo. Najprvo so poizkusili z flrrdim I ai*ea*i u * obrekovanjem in prikazati so si, LUCIJA V NEMČIJI? hoteli rudarjem kot korumpcij^ wvwn 1 I nista, ki je pripravljen za deuar i/.dat i avoje tovariše. Howat se ji takoj umaknil Iz javnega Živite nja, ko je bila proti njemu Izre-čena taka grda obtoflba in je stopil zopet v javnost, ko je pred sodiščem rehabilitiran in je bilo la To ao na kratko povedani fak-ti, ki fo jih navedle priče pred senatnim odsekom. Kmalu bo tri leta, od kar je bilo sklenjeno premirje ln čss je tu, da kongres nekaj stori za te žrtva vojna. 4] Polkovnik Dsvis je tudi tegs mnenja, ki je ostro krltizirsl. da se veterani oddsjajo v privatne bolnišnice. Vlada plačuje po tri dolarje na dan tem zavodom za 0-skrbo vsakega moža. Davis je po-vdarjal, da ni definitivnega programa za oskrbo pohabljenih veteranov in od tukaj prihaja vse zlo. Dr. Salmon je Izpovedal, da zdravijo umdbolne veterane v zavodih aa anobolne kriminalce ln povdarjal je» da je eaaio v državi New York štiri sto veteranov iz vršilo samomor. Senator Walsh ja menil, da so veterani izvrfiii ssmomor. ker sQ bili zsnemsrjeni. Dr. Sslmon je pritrdil in izrekel strah, da mo-goče v prihodnjem letu zopet štiri sto aU vaš mlsdih mož Izvrši samossor. V mlnolem letu je prosilo 1.725 doslnšenih vojakov, da se sdravl jo sarndi bolezni ns duhu. Skrbelo aa je pa le za tri sto vojskov. je izjsvil dr. Salmon, ki ao se pri jsvHi. ds so bolni Vseh vojskov bolnik ns dubu je 67». ki ae zdra v i jo v newyorških zavodih aav u mobalns. Vlada plačs državi New York dva dolarja ca vsakega vojaka na dan. Dr. Salmon ee je izrekel proti uponfei sapuščenih vojaških ta bori« aa bolnišnice. Dodal je tu di. dahne didsvs New York le 93 procent troškov na dsn sa vsakega umdbolnega veterans, drugo je ps profil. • Zdravnik js priporočil ds ss črtajo Ukdj vss pogodbe a bolnišnicami. katerih js U00 in v katerih ss zdravijo bolni in pob£ Ijeni veterani * Orid Paris, f. j¿ - Is Batíme jay i jejo, da ae grlke éste iapraan.U v Mali AsijL Kessaliati se nÜa kriza, ko ao ameriške petro-ejske družbe odslovile 20,000 mehiških delavcev. La FoUette je podprl svojo resolucijo s utemeljevanjem, da je odpošiljate v bojnih ladij v Mehiko nevarna reč, ki lahko zaplete v oborožen sonfllkt. Izkrcanje čet na suho bi >il sovražni čin in spopad z Mehi-čani bi bil neizogiben. La Follette je sahteval, da sc akoj razpravlja o njegovi reso-uciji, toda senatpr Lodgc, predsednik odseka za zunante zadeve, e nasprotoval ln resolucije je ob-ežala na mizi ter pride danes V razpravo. México City, Mehika, 7. jul. — Poročila Iz Tampica se glase, da se zapiranje ameriških petrolej-skih naprav nadaljuje, toda delavci se sadrže mirno. Zsfctopnikl ameriških petrole^kin družb krl-če, ds je prolzvsjsnje olja vpričo novegs izvoznegs davka nemogoče, ako nočejo družbe imeti velikih isgub. Mehiški uradni krogi se čudijo tem izjavam in sc vprašujejo, kako je mogoče gngleŠktm družbam plačevati davek &Í nadsljevstl obrat. Ameriške družbe še niso odgovorila ns nsjnovejše navedbo mehiške vlsdc za izplačanje odškodnine delaveem, ki so bili vrženi ns cesto. delsveem, so dokszsle janno kot beli dsn; da je ost zakona obrnji na lc proti delavocm. Howat je bil že parkrat tožen, da je prelomil ta zakon, pa tudi obsojen. Zadnji dogodek se je obravnaval pred porotnim sodiščem v Co-lumibusu. Kana. Rudarji so pri-¿li v velikem številu v Columbus n so taborili ves čaa obravnave v šotorih. Porotniki ao pronašll llo-wata krivim, da je prelomil ludu-b tri jal no postavo. V petek ima sodnik Frank W Boss izreči kasen nsd Howatom in Auguit Dor-chyjem. podpredsednikom 14. dls trirkta radarske organizacije. Ho-wat in Dorehy pojdeta v Columbus. a z njimi gredo tudi rudarji, ki bodo obdršavall velik protesten Shod. Po mestu so bili razdeljeni letaki« nvnotako tudi po vseh ru-darakih naselbinah, ki pravijo, da bo I!owat na tem Shodu nekaj povedal "v Interesu ljudstva o veliki zaroti proti dclsvstvu." , DO PADAJO MtJ AVTOMOBILI f* j > , ''ta^mm^» " *% '* Brooklm. V. T. — 17 lst stari Harry Teleševski. 1146 Park Pl., je bil včeraj aretiran, ker je beje Ukradel več avtomobilov in je bil slučajno prijet od detektive Chaa. Kasona Kason je šel pretekli teden mimo neke klanlee na 129 Danili Roada. Valed sumljivih o-kdllščtn je dal to klanico zaai™ «ti, ker je zvedel, de Tele*ev»ki kot lastnik te lope tudi stanuje njej. Rezultat je bil. de so našli Um štiri ukradene, avtomobile, katerih eden pripede Karlu Pow ellu. 102 Myrtle Ave.. drugi w> 1920 Buiek-avto. Ford-Seda n avto in Ford-eoape. OdvseM sa tudi pe ti svto. ki jo ravnokar M dea v Mah ri emu Na št. 32 Clara Hi. je imel Teleievski sevnotsko sno, da je pripovedka o korupciji gido obrekovanje, ki je imelo tA men poataviti v slabo luč neustra šenega delsvskege bojevnika. Od tega časa mu rudarji v štirinajstem distriktu popolnoma zaupajo ln zadnje voHtve v ekeekutlvo ru darake oragniz*cije U. M. W. ui A. so okazsle .da Howat uživa h led in zaupanje povsod med ru-dacji. Le volilne sleparije so pre izjavljajo rudárji, da Ho-wat nI bil izvoljen podpredsedul-kom rudarske orsanizacije. Legislatura države Kansss je sprejela iudustrijalni zakon, po katerem je prepovedano proglasita stavko do nekega določenega časa, ' zakon prepoveduje tudi toporo sploh omejitev produkcijo, če ni tej Monarhisti ibtrsio date, ki ae umaknile is ileaije, aa nov pnč. ZOPET OBSBDBO STANJE OOBBji ólezij1. aahtevo, da mornariški tajnik, ta-če- koj umakne dve topnlčarki, ki «ta biia stvar naznanjena pa bili poslan*^ .mehiško vodami v pem mestu. Rasne o0 Izpraznile Slczijo, tods ostale so na meji v veri, da se poljska vstaja po-fiovi. Moimrhistišnl elementi pričakujejo ,de bo odlok zavezniške plebiscitne komisije neugoden za Kamčljo in odlok bo signal sa na-ns Berlin ln za strmoglavijo- vlade. Liga narodov ne more preprečiti razpečevanja deklet v avrho prostitucije. PRANOUA JE UVEDLA PRO S TITU OI JO V OKUPIRANIH K^^^^J^IH Í^JRlWÍLÍlIJIš« Ženeva, Sviea, 7. jul. — Med narodna konferenca sa odpravo mednarodne trgovluo a belimi sužnjieaml (prostitutkami), ki je bila sklicana pod avspicijami lige narodov, jo bila včeraj zaključena, ne da bi bila dosegla kak unpeh. Nu konferenci je bilo veliko debatiranja in prerekauja, ali ko je prišlo do glaaovanja, so sastppnl ki sedeouiajstlh držav glasovali proti rfguliranjt^ trgovine s dekleti, dočim je ssmo sedem drŽsv glasovalo sa reguliranje. Za spre jem reg^lafijskega načrta j« biia potrebna tričetrtlnaka večina. Interesanten priaor ja bil, ko sta se spHjela v besedni bitki dr. Lowald Is Nemčijo in Regnauid, ki je saatopal Franoijo. Dr.. Le-wald ja očital Pranoijl, da ja u pedla komercljslno prostitucijo v Alsaoiji in Lorenl, v dolini Saar n v drugih okupiranih ucrafikih krajih ob Renu. JBXLABBKI TRUST JB ZNIŽAL Tarna znižanju najbrž sledi znižanje delavska amada. New Terk. B. T. - United States Steel korporacija je znižala cene za jeklo. Nejbrž sledi temu snišsnju tudi znižanje delavske mezde, ker je Lsckswsons kompanija znižala eene, a obenem je znišele tudi delavsko mesdo. Jeklar«ki trust pa ne spada med tiste podj<-tnUk< kompenljc, ki i-majo sočutje z delavci, čeprav j* načelnik trueta ob neki priliki dejal, da Ima njegova korporacija dušo. Sevoda jo ima in še eelo prav mehko dušo. kader js treba sle-deti ne dobiček delničarjev. DBBAB SB ZDAJ LAŠKO PO ÜUA BRZOJAVNO V JUGOSLAVIJO. možje, ki lmsjo preveliko ustnih * ,,W,JWHÍ Mm. ^ ,JMII|J. Vss socialistlčne stranke, vífov- U líílílht^^ ***** pri'belem Am^ ši večinske soeialiste, ki ao ' ^vinans is Undakih „„ ... ženi v vladi, so vznemirjene. Socialisti pravijo, da monarhlstičnl voditelji prostovoljskih čet v Gornji ftioziji -nalašč izzivajo kreolltjo s Poljaki in Franeoii, samo, da imajo izgovor za obdrža-nje proetovoljcev, katero mislijo porabiti za ypdstavljenje reak* cionarnc vlade. Neko pbročilo pravi, da je general Golta, ki je bil zapleten v Kappovo gibanje, sedaj v Qornjl šle/i ji. Komisar sa javno varnost Weissmsnn je nsglo odšel v Vrs-tislsvo. Berlin, 7. jul. — Med nemškim! prostovoljci in poljskimi vstsšl je izbruhnilo ponovno bojevsnjs in obssdno stanje ja bilo včeraj razglašeno v Grom Strchlltsu ln Ro-senbcrgu. . Pariz, 7. jul. — Tukaj je zavladalo veliko razburjenje vsled is-irredov v Gornji llezijl, v ksterih je več francoskih vojakov Izgubilo življenje. Buržoeznl listi huj-tikajo na "drastične koraka". n i KAJ fTORB CBLBZNI0ARJI7 mtmmmm» Chicago, m. — Kaj atora železničarji zaradi odloka želesniškegs N'lavskega odi»ra .po katerem se Železničarjem zniža mesds od 10 do 12 odstotkov, še nI nič znanega oflcijelno. Toda neoficijelno govore, da so aaatopnlkl t^et bratovščin sklenili na konferenci v < 'liieagu. ds prapueUf akeljo člsn-Stvu, ki odloči s splošnim glssovs-11 jem. k#j naj aa podvsame. MILJ ON STABOVABJ KA V AMERIKI Waahington, P. C. — Charles I ./rla osem tovarn vsled silne vročino ln fiOOO delavcev jc dobilo vroče "počitnice," IVedsednik drušbe Berrviuau jc dejal, da delavci niso mogli nrs sta jat i |>ri vročih pečoh. — Most-ua vlada je dovolila prenočevanje v parkih, v katerih je v sredo ponoči spalo na tisoče oseb. političnih umorov Se ni konec. VBNDRTA MBD ITALIJANSKIMI PROFESIJONALN1MI POU- ti Carji Ie ki zaspala. Bova žrtev vandata ja Joaeph Si-naoola, milatelj umorjenega kan ta občinski avti Neki bogat trgovoe se js ustavil avojim avtomobilom na Michi-genski eeeil, da gre po svojih 0-pravklh. Ko sa jo vrnil k avtomobilu, ja tam uašel mlado kraaotl-00 v kratkilt krilih, ki ga je proseče pogledovsls, da jo js lastnik avtomobila sočutna .vprašal, če . namenjena na severno »tran mosta, Ifirasotles js jn-iklmala, »a ksr jI je trgovec rekel, da nsj ae-de v avtomobil ln da jo popelji domov. fVetopila ja ln avtomobil je švignil proti severni strani mosta. Vaa je ilo po uroči, a ko.sta sapu-stila Uneolnov park, je krasot 1-ea dejala t "Ustavite!" "Kaj pe jef" je spregovoril trgovec, "sej še nists doms." " ITstsvite in dsjts mi desetsk." ss je odrezala kraaotlea, "še nc. zskričim, ds bodo tjudjs leteli na kup in Imeli boste škandsl." Trgovec je mslo pomislil, spomnil se ja svoja žena, otrok, prijateljev ln snsneev. Ustevll je in segal v lep. Dsl je "nedolžni" krs-sotlei s prosečiml očmi desetsk, Prihodnji dan js ^trgovec svoj dolivljaj povedal svojemu prijs-telju. In U mu je rekel, da ja tudi on ža doživel kaj takega. Odšla sta skupsj na detektivski biro, kjer sts potožlls svoje gorje. Detektivi so obljdbill, ds bodo odslej pazili ns te vrste krasotle*. toda drtetakov jima ne me*» jo povrniti — V njegovi koči ne Moutit Bphreiinski aveniji pri Collinss Kosdu. je ssmevsl umetnik Geo Be«abo. katerega so našli posno slnoŠI sosedje mrtve-gs od stradsnjs. Ker dolgo čsss ni Njo aikeksga sledu o njem so ga «II poiskal la nešll njegovo truplo pri nekej nsdokonšaaej sliki, kstero je kotel dopolniti. Beatbo js bil portretnl in pok rs jI nek i »11 kar in je žival iMH deset let v ssjhnjšl bedi. ter pro dsjsl svoje dragoeenr slike ss msl denar, da si je ktipll »krom-aegs kruha. Pri vsem tem so ga ■p* genija in rnn isksaovali ■Ohioago, ni ~ Vendota šo ni zaspala med ltalljausklinl profesi-lonslnimi pollUčsrji. Boj sa sedež občiuekera svetu, ki je pričel s shodi, govori in glasovnicami, se adaj nadaljuje po siellijanakl navadi a puško, samokresom ln bodalom v devetnajstem okraju. Se-veda nI boj omejen lo na ta okraj, ampak vendota aadene žrtve, kjer Ih najdo. Zadnja žrtov je Josoph Hinaoo-1 star pet in štirldoaet lot, pri-i »telj umorjenega kandidata D'-And res ta. Pred enim lotom so ga nJogovi politični nasprotniki pozdravili ua domu a bombo. Sinaeola pa ni bil le prijatelj D'Andreata. ampak bU ja prijatelj Josoph Laspssata, telesnega vu na zuanem VOgBp umorov. Od kat ja bil Laspesa umorjen, jo Hinacola večkrat prišel ua dom 'M svojgga umorjenega prijatelja Laspesa, ki je (Kldsljen komaj dober ludVj od njegovega doma. Tako je storil tudi predalnočnjets. " Ostsl je v hiši d^Mdevotih zvečer. Isstopll jo la hiša in se pošalil malo e 6-letnlm Tommy Yaco-lOf Ko ja posts vil male ne k a na tla, jo pridrvil avtomobil, Id se jo hitro uatavli. is avtomobila ie stopil človek, visok okoli pei čevljev deset palcev, potoben Italijanu In tolitajoŠ okoli dva sto funtov. Ns glavi je Imel slanuiik. Stopil je proti ftUuacolatu. ki je priM Iti im drugo etran uiioe. Oddal jo sn strel na Sinaeolat* ki je padel. Neznane* je skočil v avtomobil in se jadrno odpeljal. Mrs. Yaeola je rideU dejsnje in pričele je klicati na pomoč. Pri- Ml šla je soproga Biuacolete In so sedje. Pobrali so smrtno ranjene-gs Itslljanakegs profosljonalnega polltičsrjs ln odtHrfjsM v IsilnlŠ-nlco. Tsm so gs položili tskoj us operacijsko mize in zdravniki Izjav Ijs jo, da je prav majo upanja, da okreva. v'- j| Hinacola je ssmo enkrat spr govoril ln še takrat je dejal t "U strel jen aem bU pred svojim do-mom." Policija mlaj išče napedslss In nsjbrš bo inu la toliko sreče, kot pri vssh tekih umorih, ki so lsvr* šeni med Italijani. BKSPLOZUA TLAKA VSLBD VROCIBB. Hbeboygan, Wla. — Veš čevljev cestnega tlaka iz opek« je «ksplo-«lirslo sredi mests vsled hude vro-čine. Bszstrelbs js stresls bližnje hiše. Opeka ss js Uko razbellU ns solueu, ds aa je pričela rszts. zatl, s ker ni bilo prostora, je prasnila v frak. Chicago In okolica: V soboto jasno In noče. Lahki vsbodal ve-t rovi. Toa*»« retara v zadnjih 24. urah i najvišja 91, najnižje M), Salsas izide ob 9 A zslde ob S dKB. ;tf)UÍÉÍfiH PROSVETÀ CtÄiILD HOVPHf LASTNINA BLOVOÍÍ HAMO*** PüüTÚftWt jgPWOit ;e narodne podporne who] » p Zsdtnjsos driawa »iW»iM J* Baa* NAZADNJAŠKE SILE SE ZMAGUJEJO V DELAVSKEM GIBANJU. Wl< v-1 i ■ Konvenciji Ameriške delavske federacije je bila predtofam rezoludjg «apednovirginjske delavske državne federacije, ki doloéa tesnejšo združitev sedanjih de-lavskih zvez, da se dosežejo boljše obrambne pogodbe pri sklepanju pogodb s podjetniki. Rezolucija ni nič radikalnega, ampak zboljfcj je se* danjo formo organizacije Ameriške delavske federacije v korist delavstva. Zapadnovirginjska državna otfani-zacija je imela skoraj gotovo pred očmi, da mora delavstvo biti boljše združeno in organizirano, če hoče v sedanjih časih obdržati pridobitve, ko je glasovala, da se ta rezeluetja predloži konvenciji Ameriške delavske federacije v Denverju v potrditev. Delavstvo v Zapadni Vir-giniji je pač doživelo žalostne skušnje s sedanjo formo organizacije, da je spfejelo tak predlog. V Zapadnf Vir-giniji traja stavka rudarjev že več ko leto dni. Železni Čarji jim na pr. ne mosejo pomagati na drug način, kot aaterijalno, ker so po pogodbah, ki so posledica sedanje organizacijske forme, prisiljeni držati krtžetn roke, če-prav Jim srce krvavi in bi radi na drug način pokazali,j da čutijo solidarno s stavkujočiml rudarji. Pogodba jih ___trte, da delajo in ne store nobenega koraka, ki bi podprl MralopMvkujočih rudarjev. ' Mnogi so pričakovali, da bo ta rezolucija zapadm» viiginjskega delavstva sprejeta na dènverski konvenciji, in da res pridejo dnevi, ko se forma organizacije »boljša. Tisti, ki so računili tako, so se zmotili. Mislili so, da je mol nazadnjakov v Ameriški delavski federaciji že zlomljena, a s tem prehitrim računom so varali le sebe. Ko je bila rezolucija predložena hi je prt»a na raz-pravb, so se pričeli oglašati nazadnjaški, govorniki in po-bijali so rezolucijo z znanim parkljom za odrašene ljudi — "eno veliko unijo". In posledica slikanja pàlttlja na rteno je bHa, da je konvencija soglasno odklonila' to rezolucijo, mesto nje pa ni bila predložena boljša rezolucija ki sprejeta. Marsikateri delavec se bo zdaj jezil na te nazadnjake, ki so s svojimi govori in spretnim manevriranjeiT preprečili sprejem resolucije zapadnovirginjskega delavstva. Nič se ni treba jeziti na te voditelje, kajti takšni so, kakršne to razmere. Ampak vsak organiziran delavec naj vprsia sebe: Ali sem redno zahajal k sejam svoje strokovne organizacije in nisem Ofttajal doma i izgovorom, da bodo že drugi storili mesto mene tako, da bo prav. Vpraša se naj, če je bil na seji, ko se volili delçgatje in če je gleaoval za kandidata, o katerem je btt prepričan, da bo sestopal boljšo formo organizacije. \ t arnt Kadar se iščejo vzroki za tako glasovanje nit kon venciji, je treba najprvo pogledati na dno. In dno v vsaki orgnniaaciji tvorijo lokalne organizacije. V Idealnih or-ganizacijah ima članstvo glas in od tega glasu Je odvisno, kakšni delegàtjo bodo Izvoljeni za konveneijo. Ako je članstvo v lokalnih organizacijah res za zboljšanje orga-nuuicijbkc formo, tedaj je bila njegova naloga, da izvoli take delegate, na katere se lahko zanese, da bodo nastopali misli čtanitva na konvenciji. Ce pa članstvo v lokalnih organiàtcijah ni za zboljftmje organizacijrice forme In se zadovoljuje s staro formo, tedaj je do^riitešen dokaz, da čaka ie veliko podučnega dela one delavce, ki se spoznali, da forma organizacije ne odgovarja več duhu časa. Neumorno morajo še dalje učiti svoje tovariše, da Je sedanja organizacijska forma zastarela fo je V Škodo delavskemu gibanju, ker pri važnih akcijah veže delavstvu roke. kar je na kvar delavski morali vobčev Kadar ae hoče učiti, se mora pričeti s pxxfcikom od aMa* in nikdar od zgoraj. Nazadnjaških delavskih voditeljev ne bo nihče prepričal, da so res nazadnjaški, do-kler Jim tega ne pove večina članstva na tako razločen in IJiv način, da ga razumejo. Yale, Kans. — No izvsaredni seji društvs It. 14 SSPZ dne 3 ju 11 js se je razpravljalo o akciji iti protivnosti sdruienjs naše «vez. ud strsni glavnega tsjnika W Ross in glavne** blagajnika J. Kslana, katers sts so in 00 to pro-ti vit s izvršiti nalogo zadnjo 1* vsnreduo konvencijo in vrlini sklepom Klavnega odbora, da se združimo z ostalimi organizacija* mi po pogodbi, katero jo »Prejela iz van redna konvencija naše zve/.< in katero je hidi odobril državni department države Illinois. Naše goriomenjeno društvo najostreje protestira proti 'omenjenima dve-ms uradnikoma, katera, kakor je omenjeno v zapisniku izredno fc-je z dne 28. junija t. .1. zavlačuje? ts združenje ter s tem povzroča ts članstvu feaše zveze ogromne in nepotrsbue stroške. Naše društvo apeHra na vkh društva ssi>z. da takoj skKfetc izvsnredne sejo tor pro tost Kat^ proti absolutismu omenjenih d veli uradnikov in proteste takoj «dpošljcte na pristojna mefta. ij Bratje, čl* Je kratek, ktorit« takoj, da pridejo protesti o pravem ¿asu na pristojna mesta, kjor lxxlo po našem zastopniku pred ložena sodniji. katera ima sedaj to sadevo v rokah. ikil1 1'olog tega apeliramo na glav ni odbor zveze, da isti takoj skliče izvanredno konvencijo v situ] Čaju 4a se ni mogoče brez nje zdrušiti in se takrat z absolutisti popolnoma pomete. Kopije teh protestov se pošlje jo na glasili: Glas Svobode in Prosveto in na predsednika zve zp< itonk Somraka. . r ^ John Jenči$ predsednik, J -a . ^ Katoliški delavci, ka&fl izrabljajo katoliški politizar ji in duhovniki v podpiranje kapitali stičnih strank pod pretveso. da razredni boj ne obstoji, imajo Lop nauk v stavki policajev in go gsaeev v Quebec*u, Kanada, mosto je še celo generacije v kak katoliških poUtičarjev in (Tn-dotne delavske unije sestoje po vo&ni k katoliških delavcev; prebivalstvo mesta je tudi po o-giornni večini katoliško. tn kaj se je zgodilo? Policiji ai Pgnjegasof. katoiMsni^ veri, so zastavkali, ker >drugo poti tri ve£ bilo. da si izvojujejo poviša n je plače. Takoj so so mobilizira le vse mestne oblasti, ki so v rokah - katoliških poUtičarjev in katoliŠk% bankirjev, trgovcev tor kapitalistov, da rasbijejo stavko. Katolkški žvipan jo hitro apeliral na governor j a, da naj pošlje vojaške «ete v mesto zoper katoliške policaje in ogajo-gasce, ki so stavkali; katoliški mostni avot je sprejel nar.ikbo da ao rekvirirajo tovorni avto mObili za prevašanjo atavkoka* sov. Mnogi "odlični meščani" -katoliški seveda — so se ponudi li za stavkokaškio polieajsko in ognjoaasno slnibo. Katoliški po-litičarji so najeli mladoletno drhal. da je pobijala šipe na pro-dajainiesh in oddajala aleoarske poŠarne alarme, samo da so ložjo vpili o "anarhiji" v mestu. ka^> ro ao povzročili stavkujoči poli oaji in ognjegasci. Sploh na protistavkovna, šfcllja» je M rokah katončanov, kajti up vati, je trdia, da je Quebec katoliško mesto še zsrinja tri stoletja odkar sa se tam naselili Francqjri in pofrsneozeni Baski. 't .Stavka je sevala propadts In ixdieajl ter ogujeiiwi a«> se «ubrali vrniti v riiObo na trtn<4jQ i X» troje v. ki jih je isreklo rasso» iim Tu viSinia jasno sliko rnrrsd nega hoja v aren katoliške pro-■v Kanadi: katoliški delav- Piše William a. Foster. (Copyright by The Feder. Preos.) IV. Moskva, Sovjetska Busija. — O sistemu ruske vla4e morem dati le kratek obris, kajti širši oph je nemogoč v časnikarskem ëlanku. Najprvo moramo razumeti, da nova rufka republika je resnično delavska republika. Njeno geslo, ki je zapisano v ustavi, jor "Kdor no deia, naj tudi ne js." P«l° j« tista mera, po kateri se ravna status ruskega ljudstva. Vsi 4?-lhvci in vojaki (rodni m duševni delavci v mestih in na poljih) od osemnajstega leta HH ozira na spol imajo voiilno pravico. Kapi-tatisti in dragi, Ici šive od dela dragih, nimajo volilne pravice niti ne smejo sodelovati v vladi. Nekateri ameriški delavski voditelji so zgražajo radi tega in napadajo rusko republiko, češ da to ni demokracije. Zahtevajo, da morajo, tudi socialni paraziti ime-tr enako pravice kakor delavci, češ to je demokracija. Pri tem pa skrbno prezro dejstvo, da isti pa-razitični elementi 'V takozvanih kapitalističnih demokraoijah odrekajo volilno pravico koristnim delavcem, kjerkoli tn kolikorkolj morejo. V naši demokratični imamo raznovrstne ne predpise, ki omejujejo volilno pravico glede bivališča, spola in 6r se tz-voH izmed delegatov vso ruskega ^kongresa sovjetov. ski rar.rrd sa je d v i gnil proti ka toUCkaann iakorišthijočenni razreda. Vse orgsnklrsao delavstvo v Ourbecu. ki js seveda tudi ka-«ališko. je stale ns strani stavka-jo^lh poiioaiev in osajrgaaco* Kakor v DuMinu leta 1912 ko se irske ablanti s oboroženo 4lo otrlo sU v kovno gftanje Jtatolil. kih vsauikov. kakor v Bostojii pred tmr 1rt1 Jijfr so ksplulhiti čnl politi/a rji katoliške vere razbili stavko poHeajev. tako Jo ka-I ftltsllstltns vlsda v Ouebecu te-•lebnila l vao silo po «rsjih "br%* izvoli iz svoje sredo svet ljudskih komisarjev, ki vodijo vladno posle. Tek komisarjev Je osemnajst, ki upravljajo slede«© departmen-te: zunanje zadere, armada, mornarica, notranje zadeve, Jnstiea, delo,; socialno zavarovanje, Šolstvo, pošta in brzejav, narodnost ne zadeve (ruska republika-je federacija mnogih narodnosti), fi-naitfcc, transportaeija, poljedel-etvo, trgovina in industrijo, prehrana, nadzorstvo vlade, vrhovni ekonomski svot in javno zdrav •tvo. .. m- Vse delo sveta ljudskih komi-aarjev^e po^ kontrolo centralne ga izvrševalnega odbora in ta odbor je odgovoren z ljudskimi komisarji vred vseruskemu kongre su sovjetov. V Združenih država smešen spektakel tisočerih zako nodajcev, ki delajo zakone po vsej deželi, in potem vidimo, peščico starokopitnežev v najvišjem aodiščtt, ki proglašajo zakone nenstavne. V Busiji ni te nemnno- vznemirja zaradi tega- Za rtufe delavce je preskrbljeno — in toî vse, za kar se briga aova &*ija s m — Senatna pToferfeava radarskega položaja v Zapadni Vtrgimj, m^arne v dw Hc 1 — Zveza železničarjev v Anglj. ji je te dni glasovaia o resotaiji ds se J. V, Thomao odstavi ad predsedništva zaradi njegov il p roút le lavskih nastopov tekom stavke rudarjev. Rezolucija j,, bila poražena. ■■■¡^^■nameščencev jO iAruhntta v Day. tonu, O. Družba bi radfc uničila unije in mezde., l m Sodišče v Sioux Cttyju, u„ je na zahtevo rootavraterjcv izda-ndiankšen" proti stavku jo-eim strošanjem. Slavkarjem prepovedano imeti stavkovne stra-«e prod restaVrscijaari. _ — Letošnjo jesen se bodo vvšUc mnoge delavske konvencije v ^Ameriki. Najvažnejša bo konvencija Združenih radarjev amcrl ških (United Mine Workers of America), ki se otvori v India«» poHsu dne 20. septembra. Ns Centralni izvrševfiJnl odbor j» dneVnem redu bo vikanje šest ^ - ^ urnega delavnika, povifcanja mer- de in nacionaliziran j a premogovnikov. i, . — Delavska vlada v New South Walesu( Avstralija) Je .«^ejek zakpn za 44 ur dela v tednu, toda delodajalci ne smoio «nižati mezd, ki se izplačujejo za 48-urno delo. Velika večina delavcev že zTivi 44-umi delavnik. Mnoge unije izvrže 44 ur deja v petih dneh in potem imajo dva praznika v soboto in nedelja fjt 4 tf^M)^ i/rTKnbim Mis IhAJKi mL V' ■ J'%( -1'-¿uiau»-r m^f . Dva profesijonalna pretepači' sta prejela pol nüljona doUrjey samo zato, ker sta v eni minuti kdrug drugemu razbijala čeljusti vidimo Delavec, ki ustvarja vse, pa dobi komaj toliko, da se obdrži pri življenju. -Take so nagrade kapitalizma. • • s tom ostane. . M '\ .iS Ker ni nobeno droge vlado na takem temolju kot jo v Eusiji, Je težko dopovedati odroma delati primere, kako so dele oblasti višjih ruskih organizacij ia uradnikov. Lahko ao reče samo majhno primercy da predsednik centralnega izvrševalnega (Kalenin) je približno toliko kot jo predsednik francoske Aspabii ko. Svet ljudskih komisarjev je podoben kabinetu in predsednik kabineta (Lenin) bi bH ministrsk predsodttSfe, 'H ^ ^ | M^iogi pisci bi radi dokazali, da je stavba sovjetov izrecno ruskega značaja. To ni res. Fgkt jo, da jo bilo o ruskih sovjetih m nji hovem dolu malo znanega, dokler nioo prevzeli vlade leU 1917. Sovjeti so cveteli že loU 1905., ko jo bil velik revolucionarni izbruh v Rusiji. Sovjeti so popolnoma nekaj drugega kot je pa bU tako zvani vaški "mir", ki ga nekateri delavskega razreda v Rusiji: de lovcev, kmetov in vttfazov. Tukaj ni aplošnih volitev kakršne ao Ameriki. Delavci Izvolijo svoje predstavnike direktno v tovarnah in delavnicah, kmetje izvolijo svo-Jo v vaseh in vojaki svojo v ba-raksh. Uradniki in dolegstjo, ki tvorijo sovjete, se lahko vsak čas odpokličejo. Naloga krajevnih sovjetov je, nadzorovati socialno, politično in industrijalo življenje ljudstva njihovem področju in izvršovsti odloke višje vladne oblaati. VaAki aovjeti imajo naravno teanj dele kskor pa veliki in komplicirani aovjeti v mestih. Sovjet v Moskvi na primer obstoji iz 21 oddelkov, ki upravljajo justico, vojdhvo, P^t«, industrije, gorivo, živil* (dobavo hrane), semljiščs, pri. «Jno delo, jsrne naprav« (vodo eo itd.). Šolstvo, zdravstvo, aploi. no upravo (policij., zapori, pa ¡¿e. smrtni slučaji itd ), socialno trsasport, isredno komi-pr*pre*e»* protir^gl ♦■^nanwiri gibanji) Ud. V*i ti oddHk, so ra»W)eni v biroje, ki •e pečajo a tW i„ eno stvsrjo, ÄST ^ S omenjajo kot roditelja sovjetov. Sovjeti se razvijajo naturno v revolucionarnem polešojn kakor naatajajo centralni delavski sveti v kapitalističnih državah, dasi ravno se organizatorji svetov ne savedajo tega. £ Kadar so delavski razred oavo-bodi in osvoji moč vlade, tedaj je popluoma logično in neizogibno da ae zavrže ustroj stare d*«aw z vsemi parazitlčnimi elementi vrod in da se izvolijo predstavniki zmagovitega revolucionarnega ljutl otva direktno iz tovarne, s polja in iz vojaške barake. Da se v dru grh državah še ni pojavila ideja sovjetov med delavci > vzrok ta, ker še niso delavci pikdjer drugod imeli take revolucije kot Je fhtte v Rusiji. Kjerkoli io se bliža ¡£2*5 ¡2 - "a pr. Pariška komuna — oc je takoj po 1|t»a tendenca za ■pHKffl revolucionarnih odborov, ki anH prevzeti vladaj, >t ^ . JNp. •osjeti, < «i»rae. JS mno«o pri/nanih napak, seTfl »kAoli dels^ecm vladni mthato- I2.V veUko ^ »Mšen to Pnkl^i kakar ^ mmtkJ •Ji-mokrm-ij^ toMeijo^a-.- na tmr šemlh prinsipik. Sevod. «o m. «eeiiir^M shrajao nepriijabijsni ~ o-stankom bivše bnršoazl>, ki »e le |drts tapatam, ampak nihče «s ne Ml Imenovanje prejšnjega predsednika Tafta najvišjim sodnikom v io, da se .Amoiks normalnost". Pred dvanajatmi leti eo vprašali Tafta: "Kaj naj stori delavec, ki je brez dela in vieh sredstev za ^vl Jen Je t" Taft Je odgovoril: "Bog ve, joc ne." • • • Novica ,da se "po vsej etropi« Rusiji razširja azijztskz kolera" je prišla teden dni pitopofno kot M morala priti, ampak prišla je all right ali right. Öez tri tedne mora priti vest, da je izbruhnila vstaja v Moskvi. Dne 10. avgusta bo naitianjeno vsemu svetu, izven Rusije, da jt v Petrogradu velika lakota. Dne ¿0. avgusta pride poročilo o odkritju velike boljševiške as rote v Carigradu. Dne 5. septembra bo zopet kolera.. Astronomi, ki napovedujete komete, pojdite se farba^ z vašimi kalkulacijami I v, ) s. • • Kazimir ga zopet pihne. Prari, da je Ifarkaov nauk "nekoliko stoletij star". Ubogi pater! Vročina, vročina t Tam okrog "cerku- " vražje pripeka .. . • • • Zato delajmo vsi sa povzdigo in napredek amerikanske feders eije delavstva". — Tako pater. Kje pa jo anijska znamka, patrtf Unijsks znamka foderzeijo. za ks-tere "povzdigo in napredek vi delate tM Ali se z izdajanj«" Zkebskega lističa dela zs napre dek delavske federaeijel — Oe«h. ampak pater zna! Öe zna kdo M ti osle iz kimovcev, zna naš petri-■ • • Vroše Je bile .. . Kaaimirjs m obšle morMnc misli v . . Krvavo je pogledu (pljunil al) «a bruhnH NI skebsketn papirja Vagine Mil eo soeialMi v Detroit» Inazvsli Ruse "mori'« ", ©dlrsio gliv je sa — moren- Metern J« pa ko**eneije v Detroit« sogiesae sprejela SSr«'» c»Jo, a katere pojwfrstfja sevjri ako Buaijo in ji žeU rnpeba. • • I Bankirski fttab protesta. Oe ima štab kaj svoj«« možganov, lahka vitli zj*t*r»jr ni Meni. Toda štab Jih nima. * ce' Li^MMMM Iirrievalni odbori roButevitat / letnike iakalnfc* de hi, n« 59 Chatham «t., HtUburfh, Pa. MI vedno potrebujemo Šenako o« hi-«no delo. Iutarfte oo do StSO popoldne.; ¡H , V. ■ < V'<~ . vi' (▲dr.) Jllili............*l'l lil J DR. J. V. ORAHCK fcDRAVNIK. Uradno ure 00110:00 ajutraj do litO popoldne. Ml I. Obla Itroet .....- —rT/r - - i - r- fJ Telefon Oadav Ml DENAR V 9TARI KRAJ. okl MaalalliHmlj pač vlade. ki to je a twjlaldal lodeml). je «ledi « ajfh Imetje pripade d rte* Ia **0h t»fl (ok; kaMneaa more ro-dltt naoHie. '! * ' j leodoHtev Avatrtjo? Frat»>. .ki llot BeUrtr" je fM. da W1 A atrije k froartMlJneTi eat* u m hakia «a naailtki aavta- kov raadelita Aeatrlj« takale t halje M vrela v»* flroloka In KahdMifke. Jueoelavfja vao Ko reške hi ftujcfake, Češkoslovaške Vmrtnr je r*el. do ae k Prepričal, da je bil atrel oddan U ta koavanega flaeeoveaa ««mokre«« ker jo eev nrjareU. In ta rja je pevsročila poaebno anamenje na kioffH Borno jo napravil preb- ijala aoprli Beouomleal TE., TVMIe nmt no, tn Beyaer Druf Oo. (Adv.) i» viftr/U|< ti/mah. K A CO. >H, IOWA tev. Nato ao bile volitve Štirih mestnih svetovale^ ter eo bili izvoljeni dr. Leakovar s 83. Alojzij Slanovee e Fran Ž«*>ot s ¿4 in Ivan Krajnik (komunist) z 22 glaaovl Predsednik je potem zaprosil meotiii magistrat, da se iz\ ulj«*ni predloflja v odobrenjc. nakar je zaključil sejo. (Mja) Povodnik je hotel odgovoriti in je imel ie hu-domuien dovtip na jeziku. Ali U hip so ae^od-Ma vrata in gospodična Lora, hčerka Zorkove , gospodinje, se je pojavila s kavo. Povodnik ji je hitel pomagat, ker je imela roke tako polne, da ni mogla niti zapreti vrat za sabo. Dekle se mu jo zahvalilo s ljubeznjivim smehljajem, Povod-nik pa je vendar opazil, da so njene oči bolj iskale Zorkov pogled, in ko g^ je trenotek ujela, je zardela kakor oblfk, ia 'ga sklenejo žarki zahajajočega solnea. Nsglo ae je zopet obrnila k gostu in dejala i "Tako sem nerodna I Halo da nfcem polila prta." Zdenko pa je vedel, da je bil to le izgovor ga izdajalsko rdečico. Toda njene zadrege ni hotel poveiavati, in je odvrnil: "Malo nerodnoeti se iUk poda lepim mladim d^m«" Veliko je pa ni bilo, ko ni na prtu niti ena kapljjec. Vsi strah je bil večji od vzroka." Dekle ga ja hvaleŠno pogledalo, čel, lfpo je od tebe, da mi verjamei. r Bila je prepričana, da ni suma v njegovem sreu. Medtem ko je raapo-stavljala posodo, meiala kavo z mlekom in pokrival melanžo z gostp smetano, je nagnila pogovor na vreme in ga hvalila. Poyodnik ji ja vaino prikimaval. "Saj je tndi ie čas. Zs moje potrebe je bilo deija ie več kakor dosti" "Kajneda, kajneda, gospod Povodnik," se jo jggvnemala Lora. "Vae tedne je bilo treba pre-Čepeti doma. Zdaj nam plačujo nebo odiko4ni-no." V . Zopet je pogledala Zorka. Povodnik je natančno opažal, da ji je oko proti njeni volji uhajajo tja. Jeserski se ja držal čudno kislo. "Aha," je malo sbodel Povodnik, "aolnce je sbudilo hrepenenje." 1 In zopet je bilo dekle rdeče kakor mak. *' Hrepenenje, pravite t'' "Sevoda. Hrepenenje po prirodi, po gozdni stnei, po ozki stezi preko osojnega travnika, po ptičjem koncertu ..." , "D, da, datM je vskliknila Lora, in sdaj ji je bil glaa prost, oči pa velike in žareče. "Zdi ss mi, da se mora človek isaniiti, ie ne pride vča-si ven, tja, kjer ni več mesta. Vočuo čepeč "tukaj med sidovi in požirsjoč prjh, bi se moral U-premeniti v munijo." "Bliiii, prijatelj fM je dregnil Jezerskega. "Kakor kakien faraon v piramidi postanei. Par dni me bodo sadrievali opravki, a ko pridem so-pot, me sprejms gospodična Lora vsa amedcua, vsa žalostna, pa poreče: "Nič ne vem, kaj je z naiim prijateljem j odkar sta bili zadnjič pri nas, 0t ni ganil is aobe in menda niti izza pisalne mite. Tkm sedi, pa itudira, it udira, it udira, ne vidi nič, na sliši nič, ne prav nič . , Meni se saadi čudno, stopim v tvojo sobo, pogledam, ob-strmim: 'Gospodična Lora, prijatelj Zorko je mumija.'" • Nasmejal aa je da so ivenketale Upe; Jeaer-Ski pa je nakremlil obraz. "Tvoja proeedura je prsklieano enostavna. V staram Egipta bi ti jo bili drago plačali, dandanes pa na morei upati tu dobro kupčijo. Nimam volje, da bi ustregel tvoji ljub«stuvi želji, / kaf opravi mumificiran itudeut niti toliko dola, kolikor pijan itudent." Neskončno rad bi ae bil tudi on naamejal, toda mliice niso hotel ubogati povelja. Tovariia sta popils kavo, gospodična Lora je •pravila posodo In ae poslovila. "Lepe dekla, pri moji veri!" je vzkliknil Po-vodnik. " u ' Jezerski js molčsl in stiskal ustnice, kakor b strahu, da bi mu po sili ne uils beseda. "In rsds te gleda," je nadaljeval Zdenko. Jetftiakl se je v mukah obrnil k oknu. Pod lobanjo ga je peklo, kakor da so mu bili rnoigs-ni posuti s ierjavieo, srce mu je nepravilno utrl-palo io čes prsi ga js telovnik tako stisksl, da ae je moral odpeti »Jenko je vedel, ali pa vsaj slutil, kaj se go-dl v nJem. Stopil je za njim in ga pot repa 1 po vami "Kaj pa je hadeg*, če ta ima tepa deklica rada? Ce bi U bila soprns, bi ss psč lshko reiil. Na Dunaju js stanovanj za dijake toliko, da ns bi bilo sadrege, če bi prihrumelo va» slovensko itudentovstvo In Ia nekoliko drugega povrh iskat učenosti in modrosti v cesarski prestoliei. Toda kaj bi U bila soprnat Priznaj vendar, da ti je visi." Počasi se je Zorko obrnil in pogledal tovariia v oči "NIČ U ne tajim, če si ie opasil", je rekel "Trenotek je bil, ko sem izgubil oblast nad se-boj, ps me je prijelo kakor katerega al bodi mla-•icoiča". "Hipoma asm ugledal vso ffjeno lepoto in občutil čar njene ljnbesni." "Čemu pa ja tedaj treba trpinčenja!" je vpraial Povodnik. "Veliko slučajev nesrečne ljubezni poznam, toda tukaj ns najdem ne enega onih elementov, b katerih se sestavlja." •' Nesrečna Udbeeenl" je oni ardito m klical "Kdo govori o nesrečni ljubezni f Nmreča je v tem. da je sploh ljObearn. ko je ne bi amelo biti" "Tomu nI doraaal moj razum.' ' "Kaj M meni UdbtaeuT Sili «s kaj pomblll, kaj lahko nastane Ia nje T T. lko pa« nI uganiti njenih vnakovrstnih posledic. Moja naloga je ItudiJ." "Dragi moj. to ae mi ide nekoliko prearel« »isti Tvoja nalogat Od kdaj pa ae ja fivljonje tako stegnila, da bi mogri rvčlt Po tejle oaki Beseda ženskam. evera's Regulator (Severjev Regulator). Ta rsguls-tor je blablno delujoča tonika% adravik). Priporočljiv je za popre, vo tU tih posebnih oslabelosti m neredov. ki so jim podvrženo ien&ka. Ceaa $1.25. Na prodaj po vseh lekarnah. POOBLASTILA | dela MATIJA iBBSHDEB is 11 LBT. za «rojake po ceU AmsrikL On že mora vedeti, kako se pooblastila isdelujejo. Piii mu in razloži .svojo zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti na bo mogoča grunt prodan g nepravilnim pooblastilom. Niegov naslov je 5227 Butle St., Piftsburgh, Pa. DR. M. MILOJEVIC, preje vojaiki zdravnik Ia večletni zdravnik deželne Malini-cev Gradcu na itaJpske». 417 Weed Strgat, kM PITTSBURGH« PA. ^ Zanesljivo In hitro # pookrbuja inarm IspU&la v atari domovini te oprav druga bančne poald FRANK SAKSER STATE BANK Bojold, poaluftujte aa ▼ vaeh aadevah It alovanaka banka, ld jf pod stalnim nadzorstvom driavnega ormda ia ima m varstvo $100,000.00 glavnic« te $60,000,00