OB OBISKU BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Ugoden razvoj odnosov V četrtek so se v Beogradu začeli jugoslovansko-britanski razgovori, včeraj pa je Selwyna Lloyda sprejel podpredsednik Edvard Kardelj Beograd, 6. sept. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so se včeraj začeli jugoslovansko-britanski uradni politični razgovori, na katerih so naši in britanski državniki proučili nekatere probleme v zvezi z mednarodnim položajem, poudarili pa tudi uspešen razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Razgovorov se udeležujejo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državna podsekretarja za zunanje zadeve Srdja Priča in Mladen Ivekovič, naš veleposlanik v Londonu Ivo vej voda, funkcionarji v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Jože Zemljak, Branko Draško vi č, Branko Karapandja in Momčilo Peleš ter britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, prostorih Zveznega izvršnega sveta priredil slovesen sprejem na čast britanskega zunanjega ministra Lloyda. Danes dopoldne je sprejel britanskega zunanjega ministra podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Razgovoru, ki je trajal približno poldrugo uro, sta prisostvovala tudi jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Ve j voda in britanski velepo- Pri predsedniku Titu Beograd, 6. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes ob pol dvanajstih dopoldne sprejel v Belem dvoru britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Ministra Lloyda sta spremljala 'namestnik državnega podsekretarja v Foreign Officeu William Hayter in britanski veleposlanik v Beogradu John Walter Nicholls. Sprejema so se z jugoslovanske strani udeležili državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča in jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda. Potem je priredil predsednik republike zunanjemu ministru Lloydu kosilo, na katerem so bili razen že omenjenih britanskih in jugoslovanskih osebnosti tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Mladen Ivekovič, osebni parlamen-rni tajnik ministra Lloyda, konservativni poslanec Robert rosvenor, pomočnik državnega podsekretarja v Foreign Of-hr£U chiba,d Ross ter šef protokola pri predsedniku repu-bhite Sloven Smodlaka in generalni podpolkovnik Miloš funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva William Hay-Robert Grostvenor, Archibald Ross, Denis Lasky in Peter Rope, britanski veleposlanik v Reogradu John Nicholls ter svet-nik Veleposlaništva Peter Hayman. Opoldne je državni - sekretar za zunanje, zadeve Koča Popovič v prostorih protokola priredil ~ wynu Lolloydu kosilo, na ka-erem sta državnika izmenjala zdravici. i Sinoči je državni sekretar za vnanje zadeve Koča Popovič v I slanik v Beogradu John Nicholls. Oba državnika sta govorila o nekaterih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Z zadovoljstvom sta tudi ugotovila, da se odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo zelo ugodno razvijajo. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes obiskal predsednika Ljudskega odbora Beograda Djurico Jojkiča in ostal z njim kakih 20 minut v prisrčnem razgovoru. Po obisku v Ljudskem odboru Beograda se je britanski gost sprehodil po Kalemegdanu in si ogledal kalemegdansko trdnjavo. Danes popoldne je bil Selwyn Lloyd v Narodnem muzeju. Ob vhodu ga je pozdravil direktor Muzeja akademik Veljko Petrovič s svojimi sodelavci. V spremstvu Veljka Petroviča in Dalibora Sol-datiča si je nato ogledal oddelke modernega jugoslovanskega kiparstva in oddelke, kjer so raz-: stavljene srednjeveške freske. Vpisal se je tudi v knjigo obiskovalcev Muzeja. Proti večeru je prišel britanski zunanji minister na beograjski sejem, nato pa se je vrnil v svojo rezidenco. Jutri dopoldne se bodo v državnem sekretariatu za zunanje zadeve nadaljevali jugoslovansko-britanski politični razgovori. Pričakujejo, da bo po zaključku razgovorov objavljeno uradno poročilo. Britanski veleposlanik v Beogradu John Nicholls bo jutri priredil britanskemu zunanjemu ministru kosilo, popoldne pa bo Selwyn Lloyd obiskal neko kmetijsko zadrugo v beograjski okolici. Zvečer bo gost na intimni večerji pri Koči Popoviču. Sprejema pri predsedniku Titu Beograd, 6. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne v Belem dvojru sprejel veleposlanika Lju-boniira Iliča, ki bo v kratkem odpotoval na Dansko kot vodja diplomatskega predstavništva Jugoslavije. Danes dopoldne je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel v Belem dvoru tudi jugoslovanskega veleposlanika v Turčiji Draga Vučiniča. Predsednik republike v Zagrebu Zagreb, 6. sept. — Danes malo po 19. uri je prispel v Zagreb predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko. Meščani na ulicah so predsednika navdu- I šeno pozdravljali. O volitvah v ljudske odbore je razpravljal Glavni odbor SZDL Sloveni je Ljubljana, 6. septembra. — Danes dopoldne ob 10. uri se je v Klubu ljudskih poslancev LRS začela seja Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Vodil jo je Predsednik tovariš Miha Marinko. Glavni odbor je razpravljal o volitvah v ljudske odbore. Temeljni referat je podal tovariš Miha Marinko, v razpravi pa so sodelovali tovariši dr. Jože Potrč, "lado Majhen, Janez Vipotnik, Stefan Pavšič, Miloš Ledinek in Albert Jakopič. Glavni odbor je ■Prejel predlog sekretarja tovariša Staneta Kavčiča, naj bosta referat in razprava kot osnovno gra-,‘V° organizacijam Socialistične zveze v pripravah na volitve v občinske ljudske odbore. Referat 111 razpravo bomo objavili v jutrišnji številki »Ljudske pravice*. Glavni odbor se je tudi strinjal, naj bi ustanovili Solo za družbeno upravljanje. V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so se v četrtek začeli jugoslovansko-britanski politični razgovori.-Jugoslovansko delegacijo vodi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, britansko pa zunanji minister Selwyn Lloyd TISKOVNA KONFERENCA BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NI VEČJIH SPORNIH TOČK Selwyn Lloyd je odnose med Jugoslavijo in Britanijo omenil kot igledr kakšna naj bo aktivna koeksistenca med deželami z različnimi sistemi Beograd, 6. septembra. (Tanjug.) Britanski zunanji minister z. Selwyn Llovd je priredil danes dopoldne v prostorih britanske čitalnice tiskovno konferenco z domačimi in tujimi novinarji, na kateri je dejal, da je zelo vesel prisrčnega vzdušja in zadovoljen z realističnim potekom jugo-slovansko-britanskih razgovorov v Beogradu. Povedal je, da se je z jugoslovanskimi državniki pogovarjal o raznih mednarodnih vprašanjih, pa tudi o odnosih med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. V izjavi, ki jo je prebral na tiskovni konferenci, je g. Lloyd rekel, da je imel »med razgovori priložnost obrazložiti britansko politiko na širšem področju«. »Kakor je zapisal eden vaših listov,« je dejal g. Lloyd, »v neposrednih angleško-jugoslovan-skih odnosih na srečo ni večjih spornih točk. Seveda nimamo do mnogih svetovnih problomov istega stališča, to je treba iskreno priznati, upam pa, da boste mojega mnenja, če rečem, da je najbolje odkrito razpravljati o teh razlikah in da moramo stališča ene dežele svobodno sporočiti javnosti druge.« G. Lloyd se je dotaknil vprašanja razorožitve in kolonialnega vprašanja, ki jima jugoslovanski tisk trenutno posveča največjo pozornost. O razorožitvi je dejal, da je Velika Britanija bolj kot katerakoli druga dežela zainteresirana na zmanjšanju vojaških bremen. Nato je omenil naj-povejše predloge, ki so jih dale podkomiteju OZN za razorožitev Velika Britanija, ZDA, Kanada in Francija, da bi dosegle sporazum o delni razorožitvi ali o prvi stopnji razorožitve. »Ti predlogi so po našem mnenju faza,« je rekel g. Lloyd. »Prepričani smo, da so realistični in da se skladajo s sedanjimi političnimi možnostmi. Če bodo sprejeti, bodo zares prispevali k zmanjšanju napetosti po vsem svetu in prinesli olajšanje vsem tistim narodom, ki si želijo miru in varnosti.« O Britanski skupnosti narodov je dejal g. Lloyd, da ja to v »dejanskem pomenu besede skupnost narodov vseh veroizpovedi in barve polti, katerih medsebojno povezanost je teŠko razložiti, ki pa je že večkrat pokazala svojo trdnost in moč«. Dodal je, da je Britanija ponosna na svoje uspehe v kolonijah. »Napredka ni mogoče dosegati povsod enako naglo, naši cilji pa so v vsej skupnosti narodov enaki. Nobena druga država v starejši ali sodobni zgodovini si ni zavestno in namenoma zadala naloge, da se bo spremenila v skup-(Nadaljevanje aa S. strani) , POLJSKA DELEGACIJA bo prispela v našo državo 10. septembra Beograd, 6. sept. (Tanjug). Kot je bilo že objavljeno, bo na povabilo CK Zveze komunistov Jugoslavije in jugoslovanske vlade prišla v Jugoslavijo na sedemdnevni obisk delegacija CK Združene delavske partije Poljske in vlade Ljudske republike Poljske. Delegacijo vodita prvi sekretar CK ZDPP Wladislaw Gomulka in član Politbiroja CK ZDPP ter predsednik ministrskega sveta LR Poljske Juzef Cyrankiewicz. V delegaciji so: član Politbiroja CK ZDPP in zunanji minister Adam Rapacki, član Politbiroja in kmetijski minister Edward Ochab kakor tudi poljski veleposlanik v Jugoslaviji Henrik Grochulski. V spremstvu delegacije so: ge- f ISKOVNA KONFERENCA O GRIPI Virus je ugotovljen vendar ni nikakršnega vzroka za preplah Beograd, 6. sept. (Tanjug). — Pri nekaj bolnikih so v Beogradu in Sarajevu identificirali virus azijske gripe, ki je znan pod imenom »Singapur-A«. V laboratoriju virusolo-škega inštituta v Beogradu so ugotovili virus azijske gripe pri bolniku iz Makedonije, isti virus pa tudi pri sarajevskih bolnikih. Tako so danes sporočili na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila sekretar za narodno zdravje pri Zveznem izvršnem svetu dr. Herbert Kraus in direktor Zveznega zavoda za zdravje dr. Bori-slav Petrovič. Na konferenci so povedali, da so pri nas tudi že poprej laboratorijsko ugotavljali virus »A«, vendar to ne pomeni, da je sedanje primere gripe povzročil le ta virus. Gripa v Makedoniji in Bosni je lažjega značaja, spremlja jo temperatura, ki je znana tudi že od prejšnjih primerov gripe, hkrati pa delno zajema živčni sistem. Pri nas so bile že mnogo hujše epidemije gripe, tista pred dvema letoma na primer je bila znatno bolj nevarna, ker so se pojavili zaradi nje primeri pljučnice. Zdaj teh posledic ni, inkubacija pa traja 2 do 3 dni. Zdravstveni delavci so poudarili, da ni nikakršnega vzroka za preplah zaradi te gripe. Pri nas pogosto označujejo sleherno bolezen dihalnih organov, n. pr. prehlad in nah&od, za gripo, ki so ji zdaj dodali še prilastek »azijska«. Svetovali so, naj zdravstveni organi in oblasti uveljavljajo krajevne ukrepe tam, kjer se bo gripa pojavila, da bodo preprečili širjenje. neralni direktor v zunanjem ministrstvu Marija Wierna, sekretar komisije za mednarodna vprašanja v CK ZDPP Juzef Czesak, opolno-močeni minister in direktor protokola v zunanjem ministrstvu Edvard Bartol ter namestnik direktorja v zunanjem ministrstvu Kazimir Korolczik. Delegacijo pričakujejo v Beogradu 10. septembra. Dr. Jože Brilej pri Hammarskjoldu New York, 6. sept. (Tanjug). Stalni jugoslovanski predstavnik v OZN dr. Jože Brilej je sinoči obiskal generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda. Govorila sta o splošnem mednarodnem položaju, o bližnjem zasedanju Generalne skupščine, na katerem bodo obravnavali poročilo petih o Madžarski, ter o vprašanjih, ki so na dnevnem redu letošnjega rednega zasedanja Generalne skupščine. Uvolič pri Schttrfu Dunaj, 6. sept. (Tanjug). Predsednik republike Avstrije dr. Adolf SchSrf je danes dopoldne sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. Radivoja Uvaliča na poslovilni obisk in se z njim približno pol ure prisrčno razgovar-jal. Veleposlanik Uvalič bo v kratkem odpotoval z Dunaja na novo dolžnost. tfnFMFNSKA NAPOVED ss (»beto, T. septembra Lepo, z delno oblačnostjo. Tempera-: tura ponoči med 8 in 10, v Primorju 19, naJviSja dnevna 22, v Primorju | do 25 stopinj C. Zjutraj po kotlinah megla. Stanje vremena Področje visokega zračnega pritiska med zahodno in srednjo Evropo polagoma slabi. Hladen zrak, ki je zajel severno Anglijo, pa se pomika proti vzhodu. Ljubljana, sobota, 7. septembra 1957 LETO XIII. Stev. 210 IZDAJA EN TISKA Časopisno založniško PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA- DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK rVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SBI dJadSkG* »L J O D S K A PRAVICA* USTANOVLJENA A OKTOBRA UM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR OBHAJALA KOT 14-DNIVNIK D) TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA Ud KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA IMS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO-g Tl E »BORBO* POSPEŠITI POLITIČNE PRI PR A VE Priprave za volitve v občin- ških mest d ljudskem odboru, ske in' okrajne ljudske odbore Povprečni starostni sestav ob-so se že kar na široko razmah- činskih odbornikov je zelo vi-nile. Skoroda lahko rečemo, da sok. Mladih ljudi skoroda ni je zanimanje zanje pri politič- med odborniki, čeprav je med no čutečih ljudeh precejšnje, da mladinci in mladinkami visok se iz dneva v dan veča in da odstotek volivcev. Organi samo-bo torej predvolilna živahnost uprave in družbenega upravlja-političnih organizacij ■»rasla vi- nja so o svojem razvoju izobli-soko nad povprečni nivo dejav- kovali celo vrsto novih, širši nosti, ki smo je vajeni pri teh javnosti malo znanih ljudi, ki organizacijah v zadnjem času. pa so svojo predanost socializ-Vzroki za to so v pomembnosti mu dokazali s konkretnim de-volitev, ki so pred nami: novo- lom in marsikdo med njimi je izvoljenim občinskim ljudskim že dorasel nalogam ljudskega odborom se obetajo čedalje šir- odbornika. še samoupravne pravice; razvoj Lahko bi še naštevali vse ti• samouprave in družbenega ste sestavine, ki jih je treba upravljanja vedno bolj prite- imeti živo pred očmi, ko izbi-guje državljana, uveljavlja nje- ramo kandidate za bodoče Ijud-gova napredna stremljenja, nje- ske odbore, gov vpliv in sodelovanje pri Vrnimo se zdaj k prej ome- urejanju državnih poslov; pri njenima skrajnostima akcijske-volitvah v občinske ljudske od- ga postopka politične organiza-bore bomo volili nove organe, cije. Po kateri poti bomo do-zbore proizvajalcev; mandatna segli svoj namen? doba občtnskih odbornikov je Nekje je treba napraviti ka- podaljšana na štiri leta; uvaja drovski program, to se pravi se delegatski sistem volitev v določiti, kakšni ljudje naj okrajne odbore. KAKO IZBRATI KANDIDATE Običajno nam gredo organizacijske priprave pri predvolilnem delu najbolj od rok. Čestokrat jim posvečamo tudi največ pozornosti in največ časa. To seveda močno znižuje mož■ bi prišli v bodoče ljudske odbore. To lahko napravi samo občinski odbor Socialistične zveze. Kateri ljudje bodo odgovarjali kadrovskemu programu za vsako volilno enoto, o tem pa ni moč razpravljati brez sodelovanja čim širšega kroga ljudi, brez osnovnih orga- 10 seveua mocnu znizuje niut-nosti temeljite politične akcije in jo potiska na stranski tir. Toda samo s političnim delom „ifn t rinhro ve in družbenega upravljanja bomo ustvarili dobre temelje za napredno delovanje bodočega novoizvoljenega telesa. Socialistična zveza bo s podrobno obdelavo dobrih in slabih strani dosedanjega razvoja svojega okoliša, z razgovori o bodočih nalogah, z realnimi brez in naposled livcev. Tako pripravljena Socialistična zveza bo lahko na zborih volivcev pčredlagala svojega kandidata. Če bo le-ta dobro in skrbno izbran, če bo užival-ugled kot dosledni borec ocenam, možnost, gospodarske _ rast, občine. s tenkim posluhom za razvoj zadrug, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, komunale, z nepristransko oce- Sega. no stopnje socialističnih odnosov tn demokracije v osnovni upravni enoti, pa tudi z obrav- za socialistične smotre, bo lahko izvoljen za kandidata, če ne, lahko zbor volivcev izvoli dru-> NEPRAVILNA TEŽNJA Postavlja se vprašanje, ali je pravilna težnja, da bi izbirali navo uspehov, težav in naporov za kandidate v ljudske odbore pri graditvi socializma v vsej gume znane javne delavce z državi — pomagala vgraditi mnogimi funkcijami,- češ da so najtrdnejši oporni zid o bodočo gumo ti lahko porok za dobro zgradbo ljudskega odbora. delo v bodočih občinskih odbo-V delovno področje politične rih_ Takšna težnja ne bi bila organizacije sodi tudi kadrov- dobra. Znani javni delavci so skiprogram, to se pravi, kaksm preobloženi s funkcijami, šibijo ljudje naj bi bili v bodočih se p0C[ nalogami, ki so jim nalo-Ijudskih odborih. žene, zato trpi njihovo delo _Trr, OT,„ včasih celo na kvaliteti. Zato DVE SKRAJNOSTI je treba pritegniti k družbene- Pri tej akciji, opažamo dve delu, in torej tudi med od-skrajnosti: politične organizaci- bornike, nove, mlade, sveže moje se, ali do podrobnosti vtikajo či, ki so že doslej v drobnem, in zapovedujejo, kdo naj bo v vsakodnevnem delu dokazale bodočem ljudskem odboru, ali svojo privrženost k stvari šopa v celoti prepuščajo zborom cializma.. In čimveč bo novih volivcev, da izvolijo za kandi-* imen med izkušenimi, vpeljani-data kogar hočejo. starimi družbeno in politič- Niti ena niti druga skraj- no razgledanimi odborniki v nost ne bi bila dobra. ljudskem odboru, tem širša bo Socialistična zveza je najbolj osnova za reševanje kadrovskih živo zainteresirana, da bo bo- problemov v občini, ki jih ne doči sestav občinskega ljudske- bo zmanjkalo, ga odbora takšen, da bo sposo- Nekoliko drugače bi bilo ben temeljito in napredno delo* treba obravnavati kandidaturo vati na vseh področjih javnega življenja, ki jih občina povezuje, od gospodarstva in komunale, do urejanja zdravstvenih nalog, prosvete, šol, družine, delovnih odnosov, telesne vzgoje, stanovanjskih skupnosti in sekretarja občinskega komiteja. Cela vrsta naših občin sekretarja doslej ni kandidirala za občinskega odbornika. Takšno ravnanje je skoro nemogoče. Vsako zasedanje občinskega ljudskega odbora prinese s se- tako naprej. Toda s tem še delo b°i mnogo takšnih političnih ni končano. Volilni imeniki zanimivosti, ki jih sekretar mo-nam povedo, da je polovica vo- T* upoštevati, če hoče politično livcev žena, dosedanje izkušnje dobro delati. S tem bi bila od-pr kažejo, da so bile v občin- * v parlamentu zbrali že 265 pod- osnovna načela sodelovanja med j Časnika »Asahi Šimbun«, ki pisov za izredno zasedanje skup-Jugoslavijo in Japonsko. I izhaja v nakladi 6 milijonov iz-j ščine, kaže pa, da jih bodo dobili Popoldne so v razgovorih z ] vodov, in »Maiinači Šimbunc z še nadaljnjih 33. ministroma za finance in zunanjo trgovino proučili podrobnosti sodelovanja med obema dežela-Govorili so o možnosti medsebojnega gospodarskega sodelovanja ter posebej o vprašanju blagovne menjave v neposrednih odnosih kakor tudi ob sodelovanju drugih dežel. Ugotovili so, »KMEČKI UPOR« V FRANCIJI Bourges-Maunoury popušča, medtem ko Gaillard vztraja pri svojem stališču mleka in zelenjave, je predsinoč- [ bi lahko napravila razpoko v 1 naklado 4,5 milijona izvodov sta že včeraj objavila življenjepis | podpredsednika Vukmanoviča ter njegovo fotografijo kakor tudi članke, ki pozdravljajo prihod jugoslovanske delegacije in izražajo prepričanje, da bo prišlo do zboljšanja gospodarskega sodelovanja med obema deželama. SPOR BOURGES-MAUNOURY-GAILLARD Bourges-Maunoury, ki je pred časom hladno zavrnil proteste proizvajalcev proti znižanju subvencije za pšenico in sladkorno peso ter proti omejevanju cen Selwyn Lloyd med novinarji (Nadaljevanje s 1. strani) Bost svobodnih, enakih in samo- 'stali tudi zaradi naglega razvoja stojnih partnerjev,« je zaključil 'arabskega nacionalizma. Po Lloy-ttinister Lloyd svojo izjavo, nato dovem mnenju sedanja dejavnost «= _j——i.i _ . Sovjetske zveze ne zmanjšuje napetosti na Srednjem vzhodu. Britanski zunanji tninister je dejal, da bo v Veliki Britaniji dobrodošel sleherni jugoslovanski državnik in politik in da tudi v prihodnje niso izključeni medsebojni obiski jugoslovanskih in britanskih osebnosti. Ministra Lloyda, ki je kot britanski državnik tesno sodeloval z državniki drugih dežel v ožjem odboru razorožitvene komisije OZN in se aktivno ukvarja s_ tem so Izraelom in da so problemi na- [ dek in da sta se obe strani načelno sporazumeli o nekaterih ?a ie„. odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. Ko so ga vprašali, kako je zadovoljen z jugoslovansko-britan-skimi razgovori, je ponovno poudaril, da prihaja kdaj pa kaaj • različnih stališč, vendar tega ni čutiti v medsebojnih odnosih, •faen izmed tujih novinarjev ga je vprašal, ali je v razgovorih z jugoslovanskimi državniki opazil fazliko v stališčih jugoslovanske in sovjetske vlade do poglavitnih mednarodnih vprašanj. Na to j^P^šanje Lloyd ni odgovoril. nnarja je napotil na jugoslo-wrel v tei zve*i utrdil razgovori sem je razgovori sem se uiran.v Prepričanju, da se jugoslovanska zunanja politika "i spremenila in da jugoslovanska yiaaa_ samostninn « sie_ vo- to vodi zdaj in jo ^bo, .- lojno oaloca o dil^v*---**•Jugoslavija je litiko, iemm’rr,tn(*'-T Prihodfnje. Po mo Ju . ni jugoslovanska golitika identična Ž politiko no- V vlade-< ..r' Bar.a'jnjem razgovoru so ga aS-rji! V;prašaIi> kaj misli o tn\ J koeksistenci med dežela-_ različnimi sistetni in o po-*a uresničenje takšne konsistence. Odnose med Jugosla-in Veliko Britanijo je orne-, kot zgled, kakšna naj bo aktivna koeksistenca. »Naši pogledi na notranjepolitične sisteme in na metode za rešitev nekaterih mednarodnih probleniov 80 različni, bistveno pa je, da se ne vmešavamo v notranje zadele, kar omogoča odkrit razgovor o mednarodnih vprašanjih. To so PP.goji za mirno koeksistenco. Mislim, da velja za vse vlade pravilo, naj se ne vmešavajo v n°tranje zadeve drugih dežel.« Na vprašanje o nedavnih ju-goslovansko-sovjetskih razgovo-Tl v, ^omuniji je dejal minister . *°yd, da mu ie znano, da so se jugoslovanski in sovjetski držav-? k sklflv(lali ▼ mnenju, da je treba reševati osnovne medna-rodne probleme. »Tudi mi se s“Bjam° z jugoslovansko vlado glede tega, kateri so zdaj pogla-yitni mednarodni problemi, ki J1*5 je treba urediti. Za to pa je Potrebno večje zaupanje med Vzhodom*in Zahodom. Najboljši *®cin je boljše vzdušje v odno-med deželami.« Med razgovorom o položaju n® Srednjem vzhodu minister Lloyd ni odgovoril na vprašanje nekega dopisnika, ali imata jugoslovanska in sovjetska vlada različna stališča do tega problema. »Prav kot jugoslovanska v>ada, smo tudi mi zaskrbljeni *aradi položaja na Bližnjem jZn°du,« rekel minister Lloyd in Godal, da je treba iskati rešitve tega vprašanja prvenstveno v odnosih med arabskimi deželami in vprašanjih, kakršna so n. pr. omejitev atomskih poskusov, sistem nadzorstva, število vojaških enot štirih velesil, zračno nadzorstvo in kontrolne točke na zemlji, ter omejitev konvencionalne oborožitve, žal pa še niso dosegli podrobnejšega sporazuma o nobenem izmed ten vprašanj. Izrazil je upanje, da bo Sovjetska zveza sprejela predlog Velike Britanije za sestavo skupine strokovnjakov petih velesil, ki bi podrobno izdelali in uresničili načelne sporazume. Na tiskovni konferenci, ki se problemom, so vprašali, kako je je udeležilo veliko število dokaže glede sporazuma o razoro-^mačih in tujih novinarjev, je bil žitvi. Odgovoril je, da so dosegli tudi britanski veleposlanik v letošnje poletje določen napre- Beogradu John Nicholls. PRED OTVORITVIJO DUNAJSKEGA VELESEJMA Najnovejše dosežke naše industrije in drugih gospodarskih panog bo prikazalo 50 tovarn in zunanjetrgovinskih podjetij Dunaj, 6. sept. (Tanjug) — Na proizvode težke in lahke industri-tradicionalnem jesenskem dunaj- , je ter drugih gospodarskih panog, skem velesejmu, ki ga bodo od- Razen Avstrije kot najštevilnejše njim le pazljivo poslušal priza-, dete. Včeraj je bil zastopnik proizvajalcev mleka pri njem na prijateljskem kosilu v hotelu »Ma-tignon« in se je odpeljal domov s predsednikovim osebnim letalom. Joseph Laniel, ki se je leta 1953 kot predsednik vlade sam boril proti stavki kmetov in je nagnal orožnike na vinogradniške barikade, je zdaj nastopil kot njihov zastopnik pri Bourges-Maunouryju in je dobil po triurnem razgovoru obljubo, da bodo revidirali cene pšenice in pese. Položaj se je nekoliko umiril,-nevarnost »kmečke stavke« je za trenutek popustila. »Pariški kmetje« pa niso zadovoljni z lepimi besedami. Zbrali so 265 podpisov za izredno zasedanje skupščine, zdaj pa se trudijo, da bi dobili še 33 podpisov socialnih ! republikancev, ki so jim sporo-I čili, naj v interesu francoskega ! kmetijstva — točneje: veleposest-j nikov — prekinejo letne počitnice. Predsednik vlade se je ustrašil silovite ofenzive, zato je sklenil popustiti, njegov finančni minister Gaillard pa vztraja pri prejšnjem stališču. S tem se je začela »majhna vladna kriza«. S PRSTOM V OSIR Za kaj pravzaprav gre pri tem sporu med vlado in »kmeti« ter. med predsednikom vlade in nje-] govim finančnim ministrom? j Vlada je skušala zaustaviti po- j dražitve, katerih posledica so za-! hteve po višjih plačah, s tem pa nastajajo osnove za inflacijo, zato je delno ukinila podporo pride- j lovalcem pšenice in sladkorne pese. S proračunskimi prihrankij je hotel Gaillard pospešiti raz- • voj živinoreje in proizvodnjo ži- ■ vinske krme, hkrati bi zmanjšali devizna sredstva, ki jih morajo dajati za uvoz mesa. S tem je finančni minister dregnil v osir. Predsednik vlade je skušal ustaviti »kmečki upor« s tem, da je na prvem mestu omenjal alžirsko vprašanje kot »primarni nacionalni problem«. »Najprej razpravljajmo o subvencijah, šele potem pride na vrsto alžirsko vprašanje,« so mu odgovorili trdni steni. Potrebna je taktika. Le bik lahko vleče in’ napravi globoko brazdo.« Takšen je nasvet človeka, ki Naše čestitke Braziliji in Malaji Beograd, 6. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal ob brazilskem narodnem prazniku predsedniku republike Brazilije dr. Juselinu Kubičku brzojavko, v kateri mu čestita ob obletnici brazilske neodvisnosti. Predsednik republike je poslal brzojavko tudi kralju Abdulu ostaja na svojem položaju, med-SRahmanu, v kateri mu čestita ob tem ko se vlade menjujejo. Iproglasitvi neodvisnosti malajske B. Pešič n federacije. »Si prli 8. septembra, bo nad '4100 podjetij iz 19 dežel razstavljalo Pravice Črncev Ob začetku vsakega šolskega leta v ZDA pride na dnevni red vprašanje pravic črncev oziroma dostop črnskih otrok v Sole, ki jdh obiskujejo beli otroci. V rasnem razlikovanju prednjači Jug. Guverner južne države Arkansas je okrog gimnazije v Little Rocku razpostavil policijski kordon, da bi preprečil črnskim otrokom vstop. Predsednik Eisenbower je posegel vmes in zapretil, da bo z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, dosegel spoštovanje ameriške ustave. Nedavno je ameriški Kongres sprejel zakon o državljanskih pravicah. Številni senatorji so ta zakon napadali, prek njega pa tudi predsednika Elsenhowerja. Eden izmed njih je na primer taja vil: »Rad bi videl, da bi predsednik prebil ves čas na Igriščih za golf in da bi pozabil na pravice črncev.« Svojevrsten rekord je primer senatorja iz Južne Karoline Tarmon-de, ki je govoril nepretrgoma >4 ur in 18 minut, da bi preprečil Izglasovanje zakona. Ta vztrajni senator Je na ta način potolkel rekord, M ga je dosegel še leta 1M3 senator Morse. TOKIU 21VI OSEM IN POL MILIJONA LJUDI Tokio, S. sept. (AFP) Po zadnjem popisu iz avgusta je zdaj v Tokiu rodnih 6,518.622 prebivalcev. Tokio je najbolj naseljeno mesto na svetu, Leta 1945 ‘ je imelo 3,380.000 prebivalcev. Boj SZ in ZDA za vpliv na Bližnjem vzhodu razstavljavke sodeluje na sejmu nad 1470 podjetij in tovarn iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije, Poljske in drugih dežel. . Na tej veliki mednarodni gospodarski prireditvi bo Jugoslavija pokazala najnovejše dosežke svoje industrije in drugih gospodarskih panog. Nad 50 naših večjih tovarn in zunanjetrgovinskih podjetij bo razstavljalo v skupni »Dvorani narodov« proizvode črne in barvane metalurgije ter strojne in kemične industrije, dalje usnjeno in leseno galanterijo, ribje konserve, meso, sadje in zelenjavo ter vino in druga živila. V jugoslovanskem delu velikega paviljona bodo posebej ponazorili zmogljivost naših jadranskih pristanišč, ki zagotavljajo ugoden tranzit blaga iz Avstrije in iz drugih srednjeevropskih dežel. Z dobro opremljenimi prospekti in s posebnimi razlagami bodo popularizirali naša letovišča na Jadranu in v notranjosti, kjer so zelo ugodni pogoji za bivanje tujih turistov. Razen na dunajskem bodo jugoslovanska podjetja razstavljala svoje proizvode tudi na medna-velesejmih v Innsbrucku in Grazu, ki ju bodo odprli v drugi polovici septembra. Malajski kralj in kraljica na prestolu v palači v Kuala Lumpurja. Veliki komornik Tuan Haji Mustafa Albakri izroča kralju kraljevsko žezlo iz slonovine in zlata ZAHTEVA BRITANSKIH SINDIKATOV Opustitev poskusov prva stopnja za prepoved atomskega orožja Blackpool, 6. sept. (Reuter). Na letni konferenci britanskih sindikatov so danes soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnjo opustitev atomskih poskusov in proizvodnje atomskega in hidrogenskega orožja. Predstavniki nad 8,3 milijona britanskih delavcev poudarjajo v resoluciji, da so nadaljnji poskusi in proizvodnja čedalje bolj tvegani ter nevarni za mir. Resolucija naroča Izvršnemu svetu tradeun ionov, naj zahteva od britanske vlade, da sproži pobudo za takojšnjo in brezpogojno opustitev stopnjo v -kmetje«. Potem se je predsednik saranimi državami o dokončni odločil, da Gaillard ne sme več prepovedi atomskega orožja, vztrajati pri svojem, in sicer zato Resolucija predlaga, naj bi ne, ker njegova vlada ne bo vzdr- £udi mednarodna konferenca svo-žala v neenakem boju s kmeti, bodnih sindikatov začela podob-tudi zaradi prepričanja, da “<> ^ijo Prek<> ^ 6,amc fe' bo vzdržal francoski deracije. klanja sleherno blokiranje mezd v kakršnikoli obliki. Kongres se je tudi soglasno izrekel za 40-urni delovni teden za finančne delavce. »Delovnik v nobenem primeru ne bi smel biti daljši od osem ur,c je rečeno v sklepu kongresa. . _ . Kongres tradeunionov se ie na poskusov kot prvo svojem letnem zasedanju, ki je sporazumu z zaintere- bilo danes končano, izrekel tudi za priključitev Velike Britanije k zahodnoevropski svobodni trgovinski ooni. pa tega ne frank. »OSAMLJENI VITEZ« Guverner francoske narodne banke Baumgartner svetuje takole: »Frank je na trhlih nogah, ki nastaja spričo Francija pa se dobro drži. Za- atomske energije v ustaviti je treba krvavitev in odstraniti motnje v krvnem obtoku, pa se bo položaj boljšal iz dneva v dan. Ni osnove za zaskrbljenost in za prenagljene ukrepe. Kdor hoče napasti, mora biti močan. Vlada pa ni tako močna, da Izvršni svet naj bi nadalje zahteval od vlade, naj bi se zavzela za to, da bi prek OZN začeli takoj proučevati naraščajočo nevarnost za zdravje človeštva, uporabljanja vojne, industrijske ali druge namene, ter naj bi objayila rezultate teh proučevanj. Kongres britanskih tradeunionov je včeraj z veliko večino sprejel resolucijo, ki kritizira vladno ekonomsko politiko ter od- Trgovinski minister ZDA pride v Zagreb New York, 6. sept. (AFP). — Ameriški minister za trgovino Sinclair Weeks je sinoči odpotoval v Evropo, kjer se bo mudil tri tedne ter bo v tem času obiskal velike mednarodne sejme v Zagrebu, na Dunaju in v Stockholmu. V Zagrebu se bo mudil od 13. do 15. septembra. Pred odhodom je izjavil, da upa, da bo obiskal Zahodno Nemčijo in se sestal z ministrom za gospodarstvo Erchardom. F R A N C O S K O-M A R O S K I ODNOSI Prekinjena pogajanja Francozi terjajo poroštva za nedotakljivost njihovega premoženja v Maroku Pariz, 6. sept. (Tanjug). Francosko-maroška pogajanja o bodočnosti francoskih družb in posesti v Maroku so bila nenadoma prekinjena. Pariški politični krogi pravijo v svojih prvih komentarjih, da se je s tem začelo novo obdobje ostre napetosti v odno„sih med Francijo in njenim bivšim afriškim protektoratom, ter opozarjajo na huda trenja med obema deželama, zaradi katerih je maroška vlada sinoči nujno odpoklicala svojo delegacijo iz Pariza. Pogajanja o francoskem premoženju v Maroku so se bila za- Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA BEVAN NA POLJSKEM IN V SZ , AVSTRIJA EKSPLOZIJA Dunaj, 6. sept, (Reuter) V tovarni London, 6. sept. (Reuter) Laburt- streliva v Hinterbergu, 30 km južno stični voditelj Aneurin Bevan Je od- od Dunaja, je nastala sinoči močna potoval v Varfavo. Na Poljskem se eksplozija, prt kateri so bili ubiiti Lrnirinn a * bo mudil Štiri, dni, nato pa bo prefcb- “°n> 6. sept. — Davišnjl vel na Krimu. Ob odhodu Je “Times« piše v komentarju o po- -ifrazil upanje, da se bo v Sovjetski slednjih sovjetskih notah zahod- zvezi sestal z vieo^ »vjetektai mm državam, da se napetost na položaju, možnostih z< “Iiznjem vzhodu zaostruje in po- miUr ter o nemškem ter bližnjevzhod-še večja. Časnik sodi, da je nih vprašanjih. takšen položaj nastal zato, ker ----------—— ------------------ ZDA in SZ zaostrujeta svoj boj vpliv na nevtralne dežele na tem območju. Ton in vsebina zad-nJih sovjetskih not sta negativ-j na> polna kritik in sovražna. VI nobeni fazi pogajanj, piše čas-nik, Sovjetska zveza ni predlagala metod, po katerih bi lahko uredili arabsko-izraelski spor, ki, 3® glavni vzrok napetosti. Na soncu vprašuje »Times«, ali naj bi se vloga Velike Britanije v tem kosanju velikih omejila zgolj na popolnoma negativno stališče ?.** ”aj bi podpirala ameriško po-itik°( ki po mnenju mnogih Angležev ni v skladu z britanskimi »ortstmi ter jim lahko celo ško- trdde ljudje, trt j e Kaže, da je eksploz retni ogorek. pa hudo ranjeni So povzročil ciiga- Vojaška pomoč ZDA deželam Bližnjega vzhoda Washington, 6. sept. (AFP). — Na današnji tiskovni konferenci v ameriškem zunanjem ministrstvu je bilo sporočeno, da bodo ZDA na zahtevo več zainteresiranih dežel pospešile izpolnjevanje programa svoje vojaške pomoči nekaterim deželam Bližnjega vzhoda, med njimi tudi Jordaniji. Predstavnik ministrstva je dejal, da so sklep o tem sprejeli pred nekaj dnevi, ni pa hotel povedati podrobnosti o orožju, ki so ga ZDA dobavile Bližnjemu vzhodu. GRČIJA HUD VIHAR Solun, 6. sept. (Reuter) Nad severnimi področji Grčije je včeraj popoldne divjal vihar, v katerem je nailo smrt 20 ljudi. Vihar je poru Sli veliko poslopij dn mostov. Cestni promet Je prekinjen. TURČIJA »KUTTJZOV« V BOSPORTJ Carigrad, 6. sept. (Reuter) Sovjetska 10.000-tonska križarka »Mihadl Ku-tuzov« je sinoči zaplula skoat Bospor v Cmo morje. Spremljata jo dva ru-Silca. Križarka Je bila na potovanju po Sredozemskem morju. ZDA POSEBNA MISIJA ZA JEMEN IN SUDAN Washington, (. »ept. (AFP). Uradni čela v Rabatu že pred več meseci in so jih zadnjikrat nadaljevali 22. avgusta v Parizu. Kakor poročajo, so francoski predstavniki na poslednjih sestankih delegacij zahtevali »popolna poroštva za nedotakljivost« francoskega premoženja v kmetijstvu, industriji in trgovini Maroka, katerega vrednost cenijo tu na več kot 800 milijard francoskih fran-Nevada, 6. sept. (AFP) Danes so kov. Francoska vlada je posta- vila sklenitev sporazuma o teh Nevadi sprožili novo atomsko eksplo- ' . .. . zijo v seriji amerlfikih poletnih atom- poroštvih kot pogoj za finančno skih poskusov. To je doslej najmanj- pomoč Maroka v znesku 20 mili-ša eksplozija, jakosti 20.000 ton trtoic ;ar(j franlrnw trotnlurtl« J°IU Tako francoski kot tudi maroški časniki posvečajo danes ve- nikajo govorice, da nameravajo ZDA pomagati muskatskemu sultanu. NOV POSKUS V NEVADI trotoluola. KUBA ZATRT UPOR Havana, 5. sept. (AP). Tu so danes objavili, da se je vladnim četam po enodnevnih bojih posrečilo zatreti upor, lei je včeraj izbruhnil na centralna Kubi. UpomiSke čete, ki so Jih podpirale nekatere enote vojne mornarice, so bile zavzele del pomorskega oporišča Sienfuegosa, ki je oddaljeno od Havane kakih 200 km. Poročilo pravi, da je bilo med boji v Sien-fuegosu mrtvih in ranjenih več ljudi. Izraelsko-jordanski spor pred Varnostnim svetom New York, 6. sept. (AFP). Na današnji dopoldanski seji Varnostnega sveta OŽN je jordanski delegat Jusuf Haikal obrazložil jor- liko pozornost prekinitvi pogajanj. Desničarski pariški »Auro-re« v svojem uvodniku obsoja j Bourges-Maunouryjevo vlado za-i radi njene »politike velikodušno-j sti« do Maroka in odreka vladi v j Rabatu pravico, odločati »o pre-! možen ju, ki so ga v Maroku ustvarili Francozi«. Maroški časniki pa ostro kritizirajo »prizadevanje Pariza, da za vsako ceno obdrži svoje kolonialistične pozicije v gospodarstvu neodvisne maroške države«. Časnik vladne stranke Istiklal »Aš Soab« je zahteval, naj »razdelijo kmetijska posestva tistim, ki jim v resnici pripadajo«. Francoski kolonisti imajo namreč v svojih rokah milijon hektarov zemlje v Maroku — polovico skupne obdelovalne površine v tej severnoafriški deželi. Na podeželju, poudarjajo časniki, ki izhajajo v Rabatu, pa je brez števila ljudi brez zemlje ter samo delno zaposlenih kmetijskih delavcev. . Za nedoločen čas je razorožitveni odbor odložil svoje zasedanje sept. (Reuter). Ožji | predstavnik se j® Dostavil na stališče, da ni treba določiti ne datuma spela misija*^uprave^*zaV mMuSProd^ dansko pritožbo proti Izraelu. Var-sodeiovanje, kd bo potem odpotovala nostni svet je potem prekinil za-V Kartum, v upravi niso hoteli na- sedanje do popoldne, da bi poslu-ravnost povedati, ali bodo ZDA tem Sa] i.j,™ i,M.ieV««» deželam zate« gospodarsko pomagale. tudi izjavo izraelskega delega-Na drugi strani p« v washingtonu xa- ta Mordekaja Kidrona. London, 6. razorožitveni odbor OZN je odložil svoje zasedanje za nedoločen čas. Po današnji seji, ki je trajala dve uri, je predstavnik OZN izjavil, da je odbor sprejel poročilo o svojem delu in nato zaključil zasedanje. Na včerajšnji seji so zahodni predstavniki predlagali, naj bi se ožji odbor znova sestal v New Yorku 1. oktobra ali po zasedanju Generalne skupščine. Sovjetski1 sestanek. ne kraja bodočega sestanka odbora. Britanski krogi pravijo, da je sovjetski predstavnik Zorin tudi na današnji seji ostal pri svojem stališču. Zahodni predstavniki so obžalovali, ker ni bilo moč doseči sporazuma o dnevu in kraju naslednje seje ožjega odbora. Nato je odbor zaključil zasedanje, ne da bi določil,kdaj in kje bo prihodnji tovitev, DOBER POMOČNIK V Sloveniji je najbolj napredovala v kmetijski mehanizaciji Štajerska. Tam, kaže, so tudi najboljši pogoji za uvajanje mehanizacije v kmetijstvu. Najslabše je na Dolenjskem. Tudi Primorska je na boljšem, zlasti Vipavska dolina. / POVPRAŠEVANJE PO STROJIH SPET RASTE Kmetijska mehanizacija v Sloveniji, kakor smo že omenili, rase v letih 1951, 1952, 1953, v naslednjih dveh letih pa silovito pade. Saj so v teh letih naše kmetijske organizacije nabavile vsega skupaj le nekaj desetin novih traktorjev. Mnoge so jih prodajale. Ni se jim splačalo imeti traktorjev, ker, so dejali, so obveznosti prevelike. Bolj se je splačalo obdelovati ročno, saj je delovna sila poceni, cenejša kot stroj. To je sicer ugotovitev, ki Samo Savinjska dolina bo dobila v dveh letih 300 traktorjev - Prihodnje leto blizu dve milijardi dinarjev za kmetijske stroje V svetu, pravijo, dela že 6000 »-sužnjev« za vsakega človeka. To so stroji, ki si z njimi človek lajša delo, ga bolje in tudi hitreje opravi Pri nas, pravijo, da samo na vinogradniškem posestvu v Lendavi dela še kakih tisoč ljudi ročno. Ni dolgo tega, ko smo ugotovili, da imamo v Sloveniji nekaj 'nad osem sto traktorjev. Traktor je namreč nekako merilo za sodobno mehanizacijo kmetijstva. Imamo pa še drugih strojev precej, vendar še vsega premalo. V zadnjih letih so v kmetijski mehanizaciji mnogo bolj napredovale druge jugoslovanske republike. Medtem ko je Slovenija prednjačila v kmetijski mehanizaciji vse do leta 1954, sta zdaj mnogo pred njo Hrvatska, zlasti pa Vojvodina. Pravijo tudi, da je v enem samem letu nabavil en sam vojvodinski okraj več strojev kot vsa naša republika. njih 150 Fergusonov, Savinjska dolina dobi še nadaljnjih 120 traktorjev za hmeljarstvo, dalje računajo na 10 goseničarjev za rigolanje sadovnjakov in vinogradov. Nad milijon dolarjev bodo potrošili za uvoz strojev. Skupno pa računajo, da bo znašala vrednost novih strojev za kmetijstvo v letu 1958 skoraj dve milijardi dinarjev. To je šele načrt. Načrt, ki so ga izdelali tako, da so upoštevali ne samo realne potrebe, pač pa tudi možnosti posameznih kmetijskih organizacij. Seveda s 150 novimi traktorji ne moremo rešiti kdo ve kaj. To število, čeprav ni dokončno, ne bi smelo zadostovati. Zlasti zdaj ne, ko gremo v to, da bi iz našega kmetijstva napravili res nekaj sodobnega in donosnega. , Za uresničenje teh nalog so v prvi vtsti poklicane proizvajal- še posebej velja za tiste predele, tako, da lahko delamo skoraj vse | ljarstvo. S temi traktorji so na- ne poslovne zveze. Prav na njih kjer je delovne sile dovolj in z enim traktorjem. Zdaj računa-; ročili tudi traktorske škropilnice je, da delajo s kmetijskimi zadru- kjer strojni odseki pri kmetijskih jo, da bi na vsak traktor prišlo in druge priključke. Letos je med gami, da z njimi sodelujejo pri zadrugah niso znali dovolj poma- povprečno po šest priključkov za j drugim želo pšenico deset novih izdelovanju konkretnih planov. da bi stroje povsem razna kmetijska opravila. kombajnov. Zdaj je za kombaj- Le tako lahko računamo, da se bo gati tako izkoristili. Največkrat niso niti Ti traktorji so tudi znatno ce-! ne že okrog 50 novih interesen- že v prihodnjem letu povečala mogli, saj so že lani ugotavljali, nejši in s tem so tudi obveznosti tov. Skupno, računajo, se bo le-' naša kmetijska mehanizacija za da pride na en traktor povprečno manjše. Nekatere kmetijske za- tos vrednost kmetijskih strojev 50 odstotkov. Stroji se bodo uvele en priključek in pol. Če trak- druge pa se vzlic temu traktorjev povečala za poldrugo milijardo. I ljavljali in zamenjali človeka, tor ne dela, je pa treba od nje- nekako bojijo. Upravni odbori so Plan za prihodnje leto pa je | Pravzaprav si bo tudi naš človek ga plačevati amortizacijo in obre- premalo zainteresirani, da bi v mnogo obsežnejši. Med drugim s tem pridobil številne pomočni' sti, je razumljivo, da'pride stroj- svojih zadrugah imeli kolikor predvidevajo, da se bo število ke, ki mu bodo pomagali in de na ura predraga. ! toliko sodobno mehanizacijo, traktorjev pomnožilo za nadalj- lali zanj. M. St. Naše tovarne so začele izdelo- ki bi jo tudi polno izkoristili, vati po tuji licenci odlične kme- predvsem za kmetijstvo. Ce so tijske stroje in traktorje. Tu je doslej nabavili traktor, so mnogo v prvi vrsti znani traktor Fergu- preveč računali le na prevoz. Nih-son, ki se je najbolje obnesel na če ne bo imel proti, da kmetijske našem zemljišču. Nanj je moč zadruge izkoristijo traktor tudi priključiti najrazličnejše stroje za prevoz, če ni ,v tistem času dela na polju ali kakršnega koli Turistične vesti Letos v Jugoslaviji en in polkrat več tujih vozil kot lani Zabeleženo Konec koncev... ’ Na socialističnih kmetijskih posestvih, od tistih, ki so imela kaj »vzeti v roke«, ko so jih prevzeli novi delavci in upravljavci, do tistih, ki so imela malo osnovnih sredstev ali pa so razpolagala samo z razdrobljeno in po kakovosti slabo zemljo, je bila vsa leta po osvoboditvi glavna skrb proizvodnja. Posestva so se trudila za izboljšanje zemlje, za gradnjo gospodarskih poslopij, nabavo strojev itd., le za stanovanja kmetijskih dc-lavcev je skoraj vedno zmanjkalo denarja. Urejali so probleme, ki so bili v neposredni zvezi s proizvodnjo, ljudi pa so tolažili, da morajo pač potrpeti. Potrpljenje pa je seveda imelo svoje meje in posestva so hitro občutila, kako važni so ljudje. Pogosto so se posestva znašla v težavnem položaju, ko se je le preveč delavcev •»preselilo« drugam, kjer je bilo za ljudi bolje poskrbljeno. Ali so na posestvih res tako obupne razmere? Najslabše je s stanovanji in ni pretirano, če rečemo, da marsikje na ljudi sploh niso mislili. Kmetijski delavci spijo po hlevih, shrambah za mleko, posestvo Pšata n. pr. pa je kar remizo spremenilo v stanovanja. Dokler je tako, dokler ni sredstev, je treba pa potrpeti. Take misli pogosto slišimo po raznih sestankih. V tej »strpnosti« je nedvomno tudi nekaj samoobrambe tistih, ki bi vendarle morali drugače poskrbeti za . družbeni standard kmetijskih delavcev. Vse preveč se izgovarjajo na objektivne razloge, priznavajo pa, da so stanovanjska vprašanja obravnavali vedno nekako na koncu. Za kmetijsko inšpekcijo pa nekatera posestva menijo, da je prestroga, da postopa tako, kot da bi prišla z drugega kontinenta in da noče upoštevati vseh objektivnih težav. Tega niti ne sme in ne more, če hoče opravljati svoje delo, saj so naposled tu tudi predpisi. Ugotovitve inšpekcije pa bi lahko tudi posestva s pridom uporabila, kadar prikazujejo in dokazujejo potrebe po izgradnji objektov za izboljšanje življenjske ravni svoiih delavcev. f Na račun predpisov pa še tor pomanjkljivi predpisi so na drugi strani tudi krivi, da še v tistih borih stanovanjih, ki jih kmetijska posestva imajo, stanujejo delavci, ki že leta in leta delajo v industriji. Sedaj, ko posveča naša skun-nost vso skrh kmetijstvu in ko z vsemi sredstvi skušamo približati našo kmetijsko proi?-vodnjo svetovni ravni, bo treba odločno ukrepati tudi za izboljšanje stanovanjskih razmer kmetijskih delavcev. M. R. kmetijskega dela. Ne bi pa smel biti prevoz osnovno opravilo traktoristov. Tudi glede oranja pravijo po kmetijskih zadrugah, da se ne splača, da je predrago, če orjejo s traktorjem. Vendar pri tem pozabijo na kvaliteto oranja. Na traktoriste in traktorje gledajo kot na nepotrebno zlo. Ne pomislijo pa, da imajo prav zaradi dobrega oranja, zaradi tega, ker je traktorist, recimo, dobro pripravil setev tudi večji donos. To pomeni tudi,.,da je traktorsko oranje posredno vplivalo na pridelek. To so v glavnem ugotovitve o stanju. Iz tega izhaja nova ugo-, in sicer ta, da pri tem ne smemo ostati. Zato so na republiški, zadružni gospodarski poslovni zvezi začeli z akcijo, ki naj to stanje spremeni, ki naj izboljša kmetijsko mehanizacijo pri nas. Tako so že letos prodali, oziroma bodo še prodali okrog 80 traktorjev Ferguson s priključki. Za Savinjsko dolino so letos nabavili v inozemstvu 180 traktorjev, ki so zlasti primerni za hme- MALA STATISTIKA Povprečna starost mater # Za proučevanje življenjskih sil naroda je važno, lcdaj prično žene roditi, kolikokrat rodijo in kakšen je presledek med porodi. Nedavno so bili objavljeni jugoslovan- ^si podatki za leto 1955, ki dajejo od-*govor na navedena vprašanja. # Povprečna starost mater, ki rodijo v letu dni, je odvisna od starostnega sestava žen v rodni dobi ter od okoliščin, katerega otroka rodijo. Povprečna starost žen, ki so rodile v letu 1955, je bila 27,3 leta. Toda ta je bila iz navedenih razlogov zelo različna po ljudskih republikah. Najvišja je bila v Kosovsko-Mctohijski omasti, Kjer je znasaia . m najnižja v ožji Srbiji, kjer je bila — “ ’ ------------ bife 28,Vfe*a.. _ .... '€ na prvi p6g . senetijo. Znano je, da prično. # -Ugotovitve na prvi pOgled p*e-,..Jietijo. Znano je, da prično-goditi žene na Kosmetn zgodaj in bi fbrej pričakovali liizkO^tarost^To^fc sffcer res, toda rodijo mnogo, prav do konca rodne dobe. Mea ženami, ki so rodile v letu 1955 na Kosmetu, je imela vsaka peta šestega, sedmega ali nadaljnjega otroka. Pri Slovenkah je bila v istem položaju le vsaka 16. Podobno je pri Srbkinjah, kjer po tretjem otroku število poro- dov takoj pade za polovico. # Odločilno za presojo problema je vprašanje, kdaj prično žene roditi. 150.000 žen^ ki so v Jugoslaviji prvikrat rodile v letu 1955, je imelo povprečno starost 23,1 leta. A tudi ta starost je zelo različna po republikah. Najmlajše so bile prebivalke Kosmeta, ki so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 22,2 leta. Tudi v vseh drugih republikah razen na Hrvatskem še niso dosegle 23. le* ta. Najstarejše so bile Slovenke, ki so štele ob prvem porodu povrečno 24,8 let. Z drugimi besedami povedano: V reprodulccijski proces so stopile dve in pol leti kasneje kot šip-tarke in so ga zaključile znatno prej. # V tej zvezi je zanimivo vprašanje, kakšen je presledek med dvema porodoma. Izračunati se da v povprečju tudi iz starosti različnih mater ob rojstvu pryega oziroma dru-. gega otroka. # Matere, ki so v letu 1955 rodile drugega otroka, so bile. v državnem 'merilu stare povprečno 25,7 let, kar pomeni, da so bile starejše 2,6 leta ^d -tistibv'ki so.irodile. prvič. Ta presledek je bil pri Siptarkah samo 2,7 leta in pri Slovenkah 3,0 leta, kar E omeni, da so pri njih'večji presled-i med porodi. # Posledice ugodne starostne strukture prebivalstva v južni polovici države ter visoke plodnosti, ki 1'e posledica zgodnjih porok in viso-;ega števila otrok se kažejo v skupnem Številu otrOk v primeri do vsega prebivalstva. Čeprav je imel Koprnet v letu 1955 samo 854.000 prebivalcev, Slovenija pa 1,541.000, se je rodilo na Kosmetu 36.736 otrok, v Sloveniji pa samo 32.096. Zaradi tega je prišlo na 1000 prebivalcev Slovenije samo 21 rojstev, medtem ko jih je prišlo na Kosmetu 43, ki je verjetno najvišji koeficient v Evropi ter je med najvišjimi na svetu, saj ne zaostaja za ji^žnoazijskimi ter za južnoameriškimi državami, ki imajo rekord. -a- Do letošnjega 30. junija je pri- (780 m) na Pohorju je v te lepe Slo iz tujine v Jugoslavijo 79.109 Sf/anlt & motornih vozil, v katerih Je bilo nl obiskovalci so v zadnjih tednih 238.473 potnikov. Od tega je na mali močno povzdignili promet na avto-obmejnl promet odpadlo 59.308 mo- pef/fskoz! Smartno^pod tornih vozil s 166.892 potnikov. V veliki vrh (1347 m), kjer stoji P'a' istem obdobju lanskega leta je pri- ninska koča Pri treh kraljih, šlo v Jugoslavijo le 33.387 motor- ge letog bodo zaceli graditi nih vozil s 112.352 potniki (skupaj avtomobilsko cesto, ki bo Šmartno z malim obmejnim prometom). V Povez £ prvih šestih mesecih letošnjega ^49 m) in odtod po avtomobilski leta je torej. obiskalo našo državo cesti tudi z Mariborom. S temi deli za 130 % več motornih vozil in za se bo turistični promet precej 140 odstotkov več potnikov v teh 0 rep ■ kot ionu Na razvoj gospodarstva in se vozilih kot lanu........ posebej turizma bo zlasti v Smart- lesa Poštarski dom na Pohorju Takse za vize bodo enake letošnjim V Zveznem sekretariatu za blagovni promet so podali pripombe k osnutku zakona o administrativnih taksah. Ta osnutek predvideva, da bodo v letu 1958 takse za vize enake letošnjim taksam. Osnutek predvideva tudi enotne lovske takse za tuje lovce. Prvi turistični vodič po Jugoslaviji v arabščini V Jugoslaviji se mudi na desetdnevnem potovanju egiptovski časnikar g. Farag Goubran iz Kaira. Pripravlja turistični vodič po naši državi v arabščini. Pri tem delu sodeluje s Turistično zvezo FLRJ in Centrom za Informacije v Kairu. To bo prvi vodič o Jugoslaviji, ki bo napisan v arabščini. Francoske barve za naš turizem Najavljena filmska ekipa »Mls-sion d’Etude Siam-Cambodge* je pod vodstvom g. Berrlera konec avgusta odpotovala v našo državo. Začela Je snemati dokumentarni turistični film v barvan. To jesen bo ekipa snemala v Makedoniji, Crni gori in' §rbiji. medtem Ko bo ostale kraje Jugoslavije posnela spomladi 1958. leta. Glede na to, da ta film v lastni režiji snema znana francoska organizacija »Connaissance du Monde«, ki ga bo skupaj s predavanji vrtela po vsej Franciji, naj bi naše turistične organizacije na terenu nudile omenjeni ekipi vso potrebno tehnično in strokovno pomoč, da bi film čim bolje uspel. Turizem prihaja tudi na Šmartno na Pohorju Motiv s Plitvičklh jezer Velike in Male Kapele. Zato so že pred dvema letoma začeli cesto asfaltirati. Ta dela letos lepo napre- Počitnlški dom Elektrogospo- dujejo. Da bi Jih čimprej zaključili, darske skupnosti na Šmartnem delajo hkrati na več odsekih. S trolejbusi, avtobusi ! n tramvaji oonoči no Liubliam »NOČNI MANEVER« Le odkod ti sitneži prihajajo? I vomim avtomobilom. Tem ljudem ni ve- Od ponesrečenega sestanka? Mar je liko pomenilo, če so nekje na deželi za* pravkai v družini končan prepir? mudili pol ure, začudeni na so bili, zla-žavno je to uganiti in tudi težavno sti v začetku službe pri ECŽ, ko so se .1 _ . _ il JbIi _ _ • ^ 1. i .11 la a M i n HM M W II. mil Xa r4 ■ 1. TiTH?r i-S »n* vozijo. Ves dan in ka da je č oyek lahlco najbolj plemenite) potnikov, kolesa pa .zagrabijo« bitje in žal nemalokrat tudi zlobno.___ „oje kroge do 18.000 km. Videti je, da danes in v prihodnosti reševal na sploS' no zadovoljstvo. iajo ljudem. Imamo pa ljudi iz poklicev, kot so: gostinci, poštni uslužbenci, želez* ničarji in ne nazadnje uslužbenci ECŽ. . bil . Ti ljudje so v nenehnem stiku s člove- | Težavno kom, z vsemi njegoviipi muhami, z veseljem in žalostjo. Prav zaradi tega vedo veliko povedati o naših ntfvadah, dolga leta njihovega poklica so jim dala priložnost, da so pogledali globoko v naša srca in so zaradi tega pri&li do zaključka, da je človek lahki bitje in žal nemalokr_^ ______ Posvetimo nekaj vrst ljudem ECŽ, njihovemu življenju v službi. PODATKI NISO IZ TRTE ZVITI Večno spodtikanje potnikov nad uslužbenci ECŽ je dalo misel našemu dopisniku in fotoreporterju, da sta odšla na »nočni manever« in se prevažala na vse strani mesta od 22. pa do pete ure zjutraj. Večina ljudi, ki potuje ponoči, ljudje, ki jim navadno ne »dajo zvezde miru«, so vedrejši od tistih, ki si privoščijo sonca in podnevi potujejo. To je razumljivo, podnevi ima človek navadno i i več skrbi kot pa ponoči, ko jih odloži brez odgovornosti obsoditi. POJDI NAZAJ NA KMETE KRAVE PAST! Trolejbusi, avtobusi in tramvaji vso Ves dan in vso noč preko potniki ali kontrola razburjali, če imeli le eno minuto zamude. Vse to pa zahteva red vožnje v me; stu. Temu se bodo tudi Štfferji morali privaditi in veliko se jih je že s to stvarjo sprijaznilo. Vsaka šola nekaj stane. To velja za šoferje, za blagajničarke. Lep kora* so v tem pogledu storili naprej. Bo jijj pa še nekaj treba. Njihov dosedanji trud obeta uspen. NA POČITEK Ko fflavni naval potnikov že spi p° svojih aomovih, se vedno več trolejbusov in tramvajev umakne v remizo. Tam kaj jih čakajo nove skupine delavcev različnih poklicev. Mehaniki, čistilci. IZ NJIHOVEGA ŽIVLJENJA za jutrišnji dan. Vendar je bilo tudi ponoči obilo primerov, veliko več takih, ko so potniki godrnjali, kot pa tistih, ko Ko so po znanem potresu leta 1895 poskrbeli »tedanji ljubljanski očetje« za tramvaj, je bilo takratno mišljenje Ljubljančanov, da bo to me9tno prevoz- no’sredstvo služilo svojemu namebu vsaj inialuu pua.IICCf uglxtaj„ ,.......... eno stoletje. Njih zmota je bila velika: | opravka s človekom. Vsaj z živim člo- se le pijani polniki prepirajo, več je komaj dobrega pol stoletja je menilo j>d j Vekom ne. Ti snujejo na papir, so daleč | takih, ki od nekod »prilete« sami in jim »posrednega stika "* " “* Imamo poklice, ki nimajo dosti nim potnikom. Napačno je mišljenje, da 1_____ IT___L I! ..1« X1a. ca la nUnni nnlnilri npani pa vn Vftn IP takrat in >že” zvoni, zadnjemu tramvaju I J“tjJtega nepoara^nega stlica’ z iivlje- ! «1 nobena stvar posmrtmca. Tudi ni tako daleč čas, ko njem> z(lt0 8e tuc]i p0 navadi ne znmer- prav in po volji ... . - o prav na Žale odpeljal zadnjikrat ta zastareli voz. NEVERNI TOMAŽI Res, da je bilo pred vpeljavo trolejbusov in avtobusov na ljubljanske ulice in v okolico Ljubljane veliko nevernih Tomažev, ki niso verovali, da bo prišlo do njihovega »rojstva« v bližnji bodočnosti, bili so pa tudi taki v Ljubljani, ki so zrli s polnim zaupanjem v direkcijo ECŽ. Niso se zmctili. Trolejbusi in avtoMi.ii, kakor vidimo, pridno prevažajo potnike na vse strani in ni tako daleč dan, ko bo tramvaj le še spomin. Koliko časa pa bo »trolejbus« živel, ne vemo, upajmo, da bo imel vsekakor daljše življenje od svojega predhodnika. j DRUGA PLAT ZVONA Vsi smo bili in smo še priča veliki razširitvi Ljubljane Promet se nam je zdel sam po seni umeven, nismo pa pomislili, da je tudi po drugih mestih vprašanje, ki zadaja nemalo skrbi. Re fiuiejo ga kakor vedo in znajo, seveda načrtno in ne enkrat premišljeno. Tako je tudi v naši LjuDlJani. Ob čina ima zanj veliko razumevanja in ni se samo ena misel ustavila pri tem vozlu, da ga srečno reši. Tu ni dovolj denar, marveč je potreben tudi pameten načrt in pameten pogled v bodočnost. Le tako je pričakovati, da se bo promet1 tramvaju ali drugje je vsekakor treba očistiti so stroji bolj potrpežljivi kot potniki, saj se jim le redkokdaj zgodi »na poti« okvara večjega obsega. Če bi bilo toliko »volje« pri potnikih. Pa .je m’ Sprevodnica je lepo opozorila med postajama Ajdovščina-Gradišče potnika, ki ji je rekel vse, le človek ne\ Nemara mu ne bo treba to počenjati, saj mu je bil naslednji dan prav gotovo žal takih besed, kot tistih, ki jih je izrekel, ko je izstopil iz trolejbusa: »Pojdi nazaj na kmete krave past'« Nepotrebni prepiri ČRNI POTNIKI Teh je vedno več. Na vse mogočt načine skušajo prevariti sprevodnike za tiste dinarje, ki za enega ne pomenijo veliko, za blagajničarko, ki pa daje ob račun, mnogo, saj se jih nabere včasih kar več. Vse to zaloti kontrolor . . Nekateri tudi lepijo že raztrgane vozovnice. In ni jih nič sram, ko jih zalotijo. Nič, kvečjemu kake neslane se iz- u*be. Vse to se dogaja pri prometu, ki je vedno večji. Od lani se je povečal za ? odstotkov. SE NEIZKUŠEN KADER Veliko je takih šoferjev, ki so bili vajeni voženj na daljših razdaljah s to- Ovire so vsepovsod n Vozove morajo točno pregledati, najti okvare in stroje spraviti v red. Vse mora biti čisto tako, ko pride zopet nji' hova ura, da potegne lepo naprej z nenehno mislijo odgovornih za življenje m varnost potnikov. Lepšega »dobrega iutra« nemara res ni lahKo najti 'za vse tiste, ki že v zgodnjih jutranjih urah hite na delo. Oa .LJUDSKA PRAVICA« 8 USPEŠNA GRADBENA SEZONA NA GORENJSKEM MNOGO STANOVANJ a še zmerom velike potrebe Letos bodo v kranjskem okraju pridobili 450 novih stanovanj — Stanovanjski skladi občin znašajo 760 mili-dl“?rJev — stanovanja čaka še zmerom o00 prosilcev — Okrog 150 novih hišic zasebnikov V Izgradnji stanovanj so v kranjskem okraju tudi letos zabeležili znaten napredek. Stanovanjske stavbe gradijo v vseh enajstih občinah. Tako računajo, da bodo v Kranju pridobili 197 novih stanovanj, na Jesenicah "(brez stolpnic, ki jih bodo v kratkem gradili) 51 stanovanj, v Škofji Loki 64, na Bledu 31 In v Tržiču 34 novih stanovanj. Manjše število novih stanovanj bodo pridobili tudi v Bohinju, Gorenji vasi, Cerkljah. Radovljici, Železnikih in Žireh. Razen novogradenj družbenega značaja, je najelo posojilo, oziroma do-o dovoljenje za gradnjo okrog 150 zasebnikov. Te hišice so v različnih gradbenih fazah. Podobno je tudi z gradnjo stanovanj, ki jih gradijo občine v sodelovanju s podjetji. Marsikje bodo v tem času začeli na novo graditi, kot n. pr. na -Jesenicah, kjer imajo načrte za tri stolpnice s po 40 stanovanji, na Bledu 7 četvorčkov, nekaj novih blokov v Kranju in Škofji Loki. V Jiary?em .letos sredstvi za posojila, ali pa zaseb- Glede na to, da je v vseh občinah 3740 prosilcev za stanovanja, letošnja pridobitev na stanovanjskem prostoru pa znaša 450 novih stanovanj, je očitno, da tempo izgradnje ne dohaja sedanjih potreb, še manj pa je kos prirastku. Na takšen položaj zlasti vplivajo razmere v večjih industrijskih krajih, kot v Kranju, Jesenicah in Tržiču. Zlasti tu utegne postati zelo kritična ukinitev stanovanjskih uradov in administrativnega razdeljevanja stanovanj. Čeprav ta oblika ni bila najbolj idealna, pa je v sedanjih razmerah vendarle bila edina kos težkim stanovanjskim prolilemom. Kljub vsem težavam pa je treba priznati, da je letošnji obseg novogradenj rekorden in da kaže perspektivo. Zato smemo reči, da je bila gradbena sezona ^ stanovanj, pa niki ne najamejo večjih zneskov, i doslej v kranjskem okraju kar SS8 1*5s£ —*«-» - «"** 1 -dV- vseh potreb, / vseh občinah je skupno 3740 prosilcev za stano-ya®ja, med njimi okrog 700, ki Jih nujno potrebujejo. V stanovanjski stiski prednjačijo industrijski kraji. Na prvem mestu je Kranj s 1700 prosilci, nato Jelice z 885, Radovljica s 350, Tržič 415 itd. Značilno je, da je na primer na Jesenitoah polovica vseh prosilcev zaposlenih v železarni, kar pome-’ fla je stanovanjska izgrad-pretežno problem industrij-s in podjetij. Y stanovanjski iz-gradnji predvsem zaostajata za velikimi potrebami Kranj in Je-semce. Kranj bo letos oskrbel s komaj devetino pro-Pomeni, da bi v de-1 letih prišli do stanovanj se-3?J! prosilci, ne da bi upošte-P ros i 1 ce v*aS^ ^ *n Sotine novih i sK“P®em bodo vse občine na stanovanjskih ,1 milijonov dinarjev. Km n- skladov prednjačita liZa •“ Jesenice z 235 milimi dinarjev. Manjša občine iekawrr,?bile sklad* tudi za bodo ? druge objekte. Tako stvrn,' j lnJu uredili zdrav-. Yom s tremi stanovanj1!, Prav tako v Škofji Loki in Go Uspeh arheoloških izkopavanj v Mostu na Soči Arheolog Tolminskega muzeja tov. Niko Mozetič je pri raziska-vajiju zgodovinskega grobišča v Mostu na Soči odkril 14 grobov iz ilirske dobe. Gre za prva povojna arheološka raziskovanja, ki jih je moral zaradi pomanjkanja sredstev po dvajsetih dneh opustiti ter jih ho nadaljeval prihodnje leto. Na tem grobišču so od leta 1881 dalje odkrili skupaj 5705 grobov. Od sedaj odkritih grobov so bili le štirje prazni, v ostalih pa je arheolog Mozetič našel žare različnih velikosti in več drugih kovinskih predmetov. Arheolog je našel tudi več loncev, med njimi tri precej velike. Eden je visok 63 cm in je največji, kar so jih doslej našli na tem grobišču. Stara zgodovinska grobišča se na Tolminskem razprostirajo od Slapa, Idrije pri Bači, prek Mosta na Soči ter sodeč po nekaterih zgodovinskih najdbah tudi v dolini Tolmina. Največje in svetovno znano je ilirsko grobišče v Mostu na Soči, kjer je začel pred šestinsedemdešetimi leti prvi izkopavati goriški odvetnik in kon-zervator osrednje komisije dr. Bizzaro. — Arheolog tov. Mozetič sedaj raziskuje v Bovcu. M. D. Spominska svečanost bo v nedeljo na Jelovici — Odkrili bodo tri spominska obeležja na mestih, kjer je padlo skupaj 64 borcev V ponedeljek bo minilo 15 let, odkar je bila na Jelovici večja borba, v kateri je padlo 25 borcev Selške čete in štaba I. Gorenjskega odreda z narodnim herojem tovarišem Jožetom Gregoričem na čelu. Januarja letos pa je prav tako minilo 15 let, ko je padlo v borbi na Mošenjski planini 11 borcev, dve leti kasneje pa je v borbah na Martinčku in Selški planini padlo Tl oziroma 17 borcev Prešernove brigade. Skupaj torej 64 borcev, nekaj pa je bilo tudi ranjenih in ujetih. V spomin in oddolžitev tem žrtvam naše herojske borbe ter v trajen spomin bodočim pokolenjem, bodo v nedeljo odkrili na Jelovici tri spominska obeležja. Na Mošenski planini Je padlo 11 borcev 13. januarja 1942., potem ko so se borci Cankarjevega bataljona po dražgoški bitki umaknili v Kališke planine nad Dražgoško goro, je Sel na-slediiji dan Bičkov vod na Mošensko planino, da zamenja Pečnikov vod, ki je tam branil morebitni prodor Nemcev za hrbet borcem v Dražgošah. Po zaslugi izdajalcev, so Nemci v belih plaščih in na smučeh obkolili in napadli kočo, v kateri je bilo okrog 60 borcev. Snega je bilo poldrugi meter. Razvil se je boj in trajal vse popoldne pozno v noč. Ponoči so se začeli partizani prebijati in se do 4 ure zjutraj umaknili iz obroča. Na bojišču je Ostalo 11 borcev, 4 pa so se ranjeni umaknili. Druga večja borba leta 1942.. 1e bila na Lipniški planini. Več tisoč Nemcev in domačih izdajalcev je obkolilo Jelovico in zasledovalo partizanske ehote. Partizanske čete so spretno manevriral*, vendar so 9. septembra taile obkoljene na Lipniški planini. V tej borbi je padlo 25 borcev. Naslednji dve leti, do leta 1944. na Jelovici ni bilo večjih partizanskih borb. Maja in junija tega leta pa se Je na Jelovici zadrževala Prešernova brigada. Brigada je prišla na Jelovico z namenom, da se borci odpočijejo in pripravijo za nadaljnje borbe, ker je bila do takrat na Primorskem v stalnih bojih. Na Jelovici je bila takrat tudi XXXI. • divizija. Tudi tokrat so jo po zaslugi izdajalcev nekajkrat napadli Nemci in je v tistih dneh padlo 17 borcev, ranjenih pa jih je bilo 11. Ranjenci so se skrili, vendar jih je nekdo izdal ln so jih Nemci pobili. Da bi spomin na te žrtve ne zbledel, je okrajni odbor ZB iz Kranja pripravil za nedeljo, 8. sept. na omenjenih planinah žalno komemoracijo. Pričakujejo, da se bo te osrednje nedeljske prireditve na Gorenjskem udeležilo nekaj tisoč ljudi, sodelovale pa bodo tudi godbe in pevski zbori. Sezona je prekratka Turistična sezona v letovišču Rogaška Slatina je letos zadovoljiva — Avgusta je bilo dnevno 1200 gostov — Prihodnjo sezono nespremenjene cene — Letos večji obisk iz tujine Blejsko jezero z gradom Stanovanja, ceste v parku in vodovod gradi Splošno gradbeno podjetje »Nova Gorica« na ankaranskem področju Splošno gradbeno podjetje, vsa asfaltirana. Tako pa0 zavarovancev. Do 15. avgusta je bilo v Rogaški Slatini 88.320 nočitev — v Zdravilišču 53.688, v podjetju »Slovenski dom« 15.742, hotelu Soča 6.692, hotelu Bohor 4.944 in pri zasebnikih 7.854. Iz raznih tujih držav je v pičlih dveh mesecih bivalo tu več kot 400 gostov in sicer največ iz Italije in Avstrije. Najboljše pogoje za nastanitev inozemskih turistov imo gostinsko podjetje »Slovenski dom« v istoimenskem hotelu ter v »Belem križu«. Ta hotel so | manjkljaja za 600 do 700 postelj. To bo treba slej ko prej rešiti, j Interes za letovišče in zdravilišče J Rogaško Slatino je znova močno | porasel. teta je namreč za ta turistični Hotel Slovenski dom je že za kraj pridobitev, ker večina obra- j letošnjo sezono opravil precej tov ni urejena v skladu s sodob- I propagande v inozemstvu. Ta ak- Vabljiva turistična postojanka ^ V Ankaranu pa je podjetje te * ■ ' JvcnuaT inaTSiKje mn i- iiueic uciuuuauc unnc jauve . sestorček za ne ne razpolagajo z zadostnimi za vodo, cestišča-sama pa bodo G r a d nja ^ e ga ° š e ? točk D bo stala okrog 17,000.000 dinarjev. A. P. Cepljenje proti otroški ohromelosti v Kopru Na Koprskem se bo začelo cepljenje proti otroški,'paralizi v oktobru. Obvezno bo za vse predšolske otroke, medtem.,ko bodo šoloobvezno mladino cepili spomladi Sredstva za uvoz cepiva bo delno prispeval republiški Izvršni' svet, delno pa jih bodo pnispevala podjetja iz skladov za prosto razpolaganje. O akciji cepljenja so se podrobno pomenili člani okrajnega sveta za zdravstvo v Kopru. Na isti seji so tudi sklenili, da bodo po vseh občinah konference upravnih odborov zdravstvenih zavodov, na katerih bodo proučili problematiko družbenega upravljanja v zdravstvu. c . ®tev’iflo sindikalnih domov na Pohorju še zmerom raste v skladu z industrializacijo dežele ln s šte-™n> delovnih ljudi. Tako rekoč čez noč, celo za sosede skoraj komaj opaženo, je zrastel iz pohorskih tal nov počitniški dom na Pohorju. To sicer ni ponosna zgradba kakor je , ?Qstarski dom, pač pa ljubka im i Po svojih pestrih barvah vabljiva 1 turistična postojanka. Postavila Jo J e Elektrogospodarska skupnost Slovenije za svoje delovne člane na sončno in zelo razgledno pobočje onega stranskega pohorskega hrbta, "* se vleče od Ztgartovega vrha UM5 m) preko Šmartnega (780 m) do Polskave in Slov. Bistrice. Stoji pa zahodno od znane pohorske vasice Šmartno ob avtomobilski cesto, ki je speljana od imenovane vasi preit, zahodu do gornjega toka Bistrice Pod Velikim vrhom (1347 m). Kakor zunanjščina doma je tudi njegova notranjščina zelo okusno urejena in zato kaj prHkupljiiva. vsaka soba je popleskana v drugi barvi, dve imata po eno posteljo, °stale pa po dve s prekrasnim razgledom proti Jugu. Zelo ljubko opremljena jedilnica pa nudi raz-* Sled prott vzhodu na vas Šmartno Z njeno pisano okolico, proti Jugu Pa na Boč in Rogaško goro. Ne le člani Elektrogospodarske Skupnosti, tudi domačini in izlet-**tii le težko gredo mimo novega doma, ne da bi se ustavili prt njem. v gozdičkih, ki ga obdajajo na zahodni in severni strani, so postavljene mize in klow Iz samih, brezovih dobel in vabijo v senci smrek, borov ln hoj k k počitku. Tu »speva mnogo črnic. Kolikor so se Cesto prečkati le, kadar je prazna j *Jed številnimi prometnimi nezgodam* so še zmeraj številne tudi take, katerih sodelujejo otroci kot po-vzročtteiji ali samo poškodovanci. Ce-!!"? Prtde do tovrstne nezgode zaradi ega prečkanja ceste, ker Predh°dno ne pogleda po cesti, 2LJ® Prosta za varno prečkanje. V 4. septembra, zjutraj je vozil po glavni cesto iz smeri Slov. Konjic Slov. Bistrici z osebnim avto-mobfflom voznik Franc-Muck. Vozil je Previdno in tuda ne z večjo hitrostjo okrog 60 km na uro. Med vožnjo i® 0Pa*U. da se mu'približuje z nje-5?y® leve strani ceste štirinajstletna Marija Medved, ki hoče ne-prečkat! cesto Takoj je prmsntl na zavore vozila, hoteč tako tWpre61ti nezgodo. Toda opazil jo Je prepozno, s prednjim delom vozila {rili6 ,zadel- Pri nezgodi je dobila de-hude telesne poškodbe in so Jo Po nezgodi odpeljali v bolniiš- gostje v pičlem času enega meseca mogli prepričati, so oskrba, kuhinja in klet v spretnih rokah. Želeti je le, da ostane pri. lepem začetku. Podjetje Elektro v Slov. Bistrici, je imelo in še ima skrb za vsa dela in vse posle, ki so v zvezi: z domom. Za obiskovalce je zelo ugodno, da dobe brez posebnega j 2e letos prodali v Celju 350 lahkih motornih vozil Samo v Celju so v prvih osmih mesecih letošnjega leta prodali skupaj 330 mopedov ter ostalih motornih koles — tudi nekaj rolerjev. Motorna kolesa prodajajo v Celju Avto-motor, ~2elez-ninar« in Ljudski magazin. Vsako pošiljko motorjev tovarne TOMOS prodajo v trgovini Avto-motor zelo hitro in bi jih prodali še več. K Motiv iz Rogaške Slatine ■ ■ UK pred začetkom sezone temeljito renovirali. Sedaj je v sobah pod-ometna električna napeljava, signalne naprave ter hladna in topla voda. Ta obnovitvena dela je podjetje opravilo z lastnimi finančnimi sredstvi. Vsaka novi- nimi zahtevami turizma. Prav zato nastajajo razne težave, ki jih kolektivi sami bržčas nikoli ne bodo mogli temeljito rešiti. Turistična sezona v Rogaški Slatini je zelo kratka. Ko se »odpre«, je naenkrat velik dotok gostov. Takrat je seve treba nuditi vse možnosti. Poprej je bilo v Rogaški Slatini precej več postelj. Hotelske sobe so po vojni spremenili v stanovanja in tako je sedaj pri- Razgledni stolp na Pohorju Iskanja turistično postojanko na Pohorju, dasi še ni redne avtobusne zveze. Dom stoji v sončnem proti jugu obrnjenem povirju pohorske Devine, ki tvort pod njim zanimiv Neveški šum ter se združi na Drav-.kem polju s Polskavo. Podnebje Je 'orej milo. rekel bi subalpinsko, ato je dom tudi za otroke zelo iriporočljlv. Skoda le, da ima samo 'ostinski obrat zaprtega tipa. Kljub emu bo za dvig turizma na Jugovzhodnem Pohorju, kjer segajo samotne kmetije do 1000 m .visoko do pod Areha, »Zarje« ln »Mariborske koče«, velikega pomena, zlasti ko bodo avtomobilsko cesto podaljšali do koče (1249 m). Dr. F. MlSič Kovice. OTVORITEV CESTE IZ POLJAN NA JAVORJE To nedeljo bodo v Poljanah pri Gorenji vasi slovesno izročili prometu nov most in avtomobilsko cesto, ki so jo zgradili proti Javorju. Cesta je dolga okrog 6 km in pomeni za ta predel izredno gospodarsko pridobitev. Dela je izvedla Okrajna uprava za ceste iz Kranja ob pomoči Občinskega ljudskega odbora Gorenja vas, Kmetijske zadruge Javorje in domačega prebivalstva, ki je pomagalo pri odvažanju gradbenega materiala in urejanju cestišča. Prav zaradi množičnega sodelovanja domačinov je bila izgradnja ceste mogoča, ker sicer ni bila predvidena v proračunu in so sredstva zanjo dobili iz cestnih skladov okraja in občine, prostovljnih prispevkov KZ Javorje in domačinov. Za slovesnost se domačini skrbno pripravljajo. NOVI ZELEZOBETONSKI MOST CEZ SAVO Na republiški cesti Lesce— Bled so začeli graditi nov most čez Savo. Novi most bo iz že-lezobetonske konstrukcije in bo nadomestil sedanjega lesenega, ki ni ustrezal zahtevam sodobnega prometa in značaju te ceste, ki povezuje turistični Bled z Ljubljano. Gradbena dela bodo izvedli v režiji republiške Uprave za ceste. SEDEM NOVIH CETVORCKOV NA BLEDU Da bi omilila stanovanjski problem na Bledu, je JLA 2a svoje pripadnike pripravila načrt za izgradnjo 7 četverostano-vanjskih hiš. Načrti so pripravljeni in odobreni ter bodo začeli v kratkem graditi. Skupno bodo tako pridobili 28 stanovanj. NAČRTI ZA UPRAVNO POSLOPJE V BOHINJU V Bohinju si prizadevajo, da bi zgradili upravno poslopje, v katerem bi našli prostore pošta in drugi uradi, s čimer bi odpravili dosedanjo raztresenost teh prostorov in jim olajšali poslovanje. Novo poslopje narekujejo potrebe turizma. Upajo, da bodo zbrali sredstva iz lastnih virov zlasti iz stanovanjskega sklada. Prav tako nameravajo začeti graditi kopališče ob jeze- ru, za kar se zavzemajo domače organizacije in občinski ljudski odbor. -Pomanjkanje kopališča je močno oviralo poletni turizem in je treba to pobudo pozdraviti. SE 25 MILIJONOV ZA UREDITEV BLEJSKEGA GRADU Za dokončno ureditev gradu nad Blejskim jezerom, v katerem so nedavno odprli muzej v novozgrajenem traktu, potrebujejo še 25 milijonov dinarjev. S tem bi bil grad dokončno reno-viran in bi spet pomenil to, kar je predstavljal nekoč za blejski turizem. Prav tako so končani projekti za čiščenje in regulacijo jezera v prvi fazi. Računajo, da bi potrebovali za ta dela 750 milijonov dinarjev. Omenjena sredstva vsekakor presegajo lokalno gospodarsko zmogljivost in jih bo treba v korist gorenjskemu turizmu poiskati v republiških in zveznih virih. Gospodarski in turistični strokovnjaki menijo, da s to akcijo kljub velikim stroškom ne bo mogoče dolgo odlašati, ker je izrednega pomena za nadaljnji turistični sloves Bleda in njegovo mesto v mednarodnem turizmu. cija ni bila zaman, saj je privabila številna nove turiste. Njih število je letos za rogaške razmere zelo ugodno. V splošnem pa ostala gostinska turistična podjetja vabijo goste iz drugih republik. Slovencev prihaja v Rogaško Slatino najmanj. PRIPRAVE ZA PRIHODNJO SEZONO Za prihodnjo sezono podjetja že pripravljajo cenike, odnosno so posamezna le-te že razposlala. V glavnem ostanejo cene uslug za prihodnjo sezono nespremenjene. Turistični delavci se že ozirajo naskoli in razglabljajo, kaj vse bo treba v okviru lokalnih možnosti urediti za ■ bodočo sezono. Večje načrtnosti pri skupnih akcijah so se že letos lotili in je to prineslo nekaj lepih rezultatov. Za prihodnjo sezono pripravljajo še marsikaj drugega, o čemer je že razpravljal zdraviliški svet. Naj omenimo le nekatere stvari: Kvalitetnejši program kulturnih prireditev, ureditev letnega kina, igrišča za otroke gostov, enotna propaganda, novi turistični lepak, novi prospekti in še marsikaj drugega. — Izven letošnje sezone — konec septembra bo Rogaška Slatina za zmerom rešena velike neprijetnosti — pomanjkanje vode. Iz novega zajetja bo priteklo v sekundi 46 litrov vode. Torej 6-krat več kot doslej. F. K. Krajevni praznik na Koroški Beli V Koroški Beli praznujejo vsako leto 4. septembra krajevni praznik. Tokrat so pripravili tradicionalni patrolni tek za pokal strelske družine Triglav, spominsko svečanost .pred spomenikom talcev na Javorniku, razvitje prapora ZB, obisk grobov padlih talcev na K. Beli in pogostitev svojcev padlih partizanov. Sodelovala je godba in pevski zbor Svobode z Javornika. K O L T O B N I OBZORNIK SLABI FILMI V BEN TKAH Poročevalec z mednarodnega film- A nar e jo Hienga »USODNI ROB« r IZDALA ZALOŽBA »OBZORJA«, MARIBOR skega festivala v Benetkah mora, žal znova zapisati, da se v Benetkah še vedno ni zgodilo nič posebnega. Francosk film *Amere victoire v slovenski sodobni prozi, še drugačen svet, za tak in ne dru- drugimi, skriti često tudi pred sa-{Grenka zmaga) gornjih trditev' n: vedno usmerjeni predvsem v bolj gačen stilni prijem, zakaj se po mim sabo. Včasih se človek zave ovM. saj ni v festivalski spored ali manj realistično fabulistiko, z »usodnem robu« človekovega no- krivde šele potem, ko vidi njene prinese; nobenih sprememb večjo ali manjšo primesjo psiho- tranjega življenja sprehajajo prav posledice v življenju svojega bliž- analize in pejsažnega lirizma, po- taki in ne drugačni junaki, škrat- njega, največkrat je to nezavedno zgodba tega filma se godi med meni moralistično pisanje Andre- ka: Hieng ne stopa z beležnico' v storjena krivica in človek se zač-drugo svelovno vojno v Tangerju. to ja Hienga dokaj nenavaden po- roki za svojimi junaki, on sam ne spraševati, ali je sploh kriv. je zgodba o vojaku, častniku, ki je jaVj v čemer je najbrž treba iska- jih ustvarja, v najboljšem prime- oziroma če ni kriv, zakaj mora ta pcin kompleksov ter neprestano n:ha tj glavni razlog za to, da ga naša ru: samovoljno odbira, sam jih in oni trpeti prav zaradi njega? med ugibanji, ali je vnanje v vojn književna kritika (morda tudi be- premika in prisili, da mu služijo, S polno zavestjo sem zapisal, umor ali ne. poleg tega se vsemu pr- joče občinstvo) že od njegovih pr- prisili, da mu oživijo v konkret- da je Hieng moralistični pisatelj, druii še ljubosumnost ki ga prižene Vih prispevkov v revijah spreje- no, materialno življenje neko ne- Moralistični, ker se ukvarja ško- tsko daleč, da umeri celo s ,o:ega naj- ma z različnimi simpatijami: del oprijemljivo in največkrat neiz- raj izključno z moralnoetičnimi bi-i rga tovariia v zadnjem trenutku te kritike (in prav gotovo tudi be- razljivo resnico v nas in o nas. problemi, pisatelj pa zato, ker o pa kajpak spozna, kako aaieč je za- ročega občinstva) vidi v Hiengu 7atn no nr- teh problemih ne razpravlja, pač blodi., f im je zanimiv mcrebtfr. enega vidnejših in trdnejših pred- Zato so Hiengovi ljudje na prvi pogled, ob površnem branju ne- pa prisili, kot že rečeno, svoje ju- same zaraJi nekaterih prizorov v pu- stavnikov mlajšega rodu sloven- ‘ J ' nake, da jih zaživijo polno, real- šeav;. Fredvsem pa zaradi’igre Kurta skih prozaistov, drugi del kritike * ^ ° ^ ® ’ no, umetniško prepričljivo. Hien- Jurgensa, ki je zelo dobra. Ameriški Mm »Zgodba Ccstellc« pomeni za amen (in morda tudi beročega občin- ”am: k°t. ®° nA gova irealna fabula je večkrat ce- t>a o Esther stva) pa Hiengovo pisanje često j-..--—.. . Unoihain lo napeta, izredno dinamična, uško kinema- kategorično odklanja. Od kod to- g^ru ™fru^ega, a poti so neka- dramatiSna- s tem seveda nočem tegrafijo Žalosten polom. Menda ni rej ta dvojnost ocenjevanja, ki pa , “ ' ' ’ '“_ ej. trditi, da ni v zbirki prizorov in bil še noben ameriški film na tem je prav gotovo tako pri enih ka- -k.,n_r 14.LA ,,nriar L zapisov, celo novel, ki so tudi v festivalu tako izžvižgan kot ta. To pa kor pri drugih največkrat povsem , ? ' tradicionalnem smislu predmetno m n« čudnega, zgodba o slepi in iskrena’ ™ «M« tabulistitai. zgrajeni na docela nem; Esther costeiio bi bila pretres- zdaj se Andrej Hieng pred- ,7 vsakdanjih, obče možnih pripet- ljiva če je ne bi na lepem spreme- stavlja slovenski javnosti s samo- l nsmoHh ’ j t -todiih' ljaJih in dogodkih. Vendar je tudi n Ji v reklamo m v neokusno propa- stojno novelistično zbirko z moč- : ’ tu glavna skrb posvečena moral- gando Motiv filma je namreč: daruj- no značilnim naslovom »Usodni , . .. ‘A..., ? ?. . rekl:’. nim trzajem človeka, te za slepe ta neme. Ta motiv je rob« (pred tremi leti se je pri isti v trern^h Jraino načetih P° VSem tem naj Sam° Še Z1‘ hkrati povedan še na . zelo neokusen založbi predstavil v skupni knji- ^ Y , beležim, da sta pravzaprav v vseh in sentimentalen način. Tudi drugače ai v družbi z Lojzetom Kovačičem * ° fov f?' novelah v zbirki preizkusna kam- se zgodba kaj kmalu po uvodnih ka- ip Frr-* yvom Eohancem). Nova .?va n? ra.n^os » na na tem »-usodnem robu-« dve 1 usodno Pričuj°č,a: ko lkor ‘fJS? veliki pravici in bremeni človeka: oprijemljivo obliko, le. v takih ^ smrt ob grečanju iz trenutkih m takih stanjih se ta y oči (akQ kot drug0 človekov notranji svet konkreti- pokaže človek sebi in drugim svoj žira v dejanju. Hiengovi junaki so £ravi obraz zato vsi ali skoraj vsi zaznamo- y zbirki-je sedem novel prav. Vani/ ^čim usodmm, največkrat y ^ novel in ena t z občutkom krivde, s slabo vest- najmočnejši je Hieng v novelah jo, ali pa obremenjeni s slo po >>Sanja razbitem avtobusu«, maščevanju zaradi krivice ki jim „Smrt in račka .Fragment o ne- je bila storjena, ujeti v duSl]ivo poko;jnih mrtvakih«, in -Ožbolt mrežo kompleksov, ki silijo plahe čuva otrok nekoiiko manj v v drzna dejanja, zavožence v ci- ^rob „Usodni rob„ in »Mlin« mzem, razžaljene v jedkost. Vse ?e m- ^ dokaj šibkejSa od je torej, merjeno z merili našega ostajjjj vsakdana, nenavadno, izjemno . ' , ..... in... tu se kritika razdeli: eni Cas dogajanja: sedanji, kraj: gredo dalje in pravijo: neresnič- slovenska zemlja, čeprav oba sa- no, skonstruirano, nezdravo, ne- mo nakazana. Pa še nekaj: knji- umetniško. Taka dedukcija ne go je zelo okusno opremila Majda zahteva prevelikega duševnega Dobravec. Ciril Zlobec napora, zato se bom zaustavil na drugi, ki se mi zdi že ob skromni poglobitvi v Hiengov tekst edino mogoča. Če bi pisatelj zbiral prav take junake in jim sledil v prav take situacije, a bi hotel pri vsem tem ostati veren kronist, -objektiven« zapisovalec nič manj -objektiv- Iz Moderne galebje: Campigli Mašimo (Ecole de Pa-'3) »Sedeči ženi« 1 'lli* I 1 Cankarjeva založba je nedavno spet razveselila ljubitelje lepih knjig z izdajo fantastičnih »Hoffmanovih pripovedk«. Knjiga predstavlja po tisku, opremi in imenitnih ilustracijah pravo redkost, saj celo prekaša pred leti izdane Balzacove »Okrogle povesti«. Ne najmanjša vrednost in lepota knjige je v izvirnih ilustracijah Via' dimira Lakoviča. Z njimi se je Lakovič uvrstil med najboljše ilustratorje, kar smo jih doslej imeli. Gornja risba je iz te knjige. KULTU RNI MOZAIK PRIREDITEV V KRIŽANKAH V četrtek zvečer je bila ob igrlika^Tea^šterčeva” nega« življenja okrog nas, bi mu 3?.' mednarodnem kongresu Ko-lahko z vso pravico marsikaj oči- miteja mednarodnega urada za tali. Toda Hiengov namen je ne- vino v čast udeležencev kongresa kje čisto drugje: v odstiranju ti- folklorno plesna prireditev v let- slavnostno predstavo v počastitev 250- i nflM A Č'T letnice rojstva velikega italijanskega t ... rr komediografa. V isti komediji se bo I lJN SODOBNI AVTOR H jutri poslovila od tržaškega obSinstva PROGR \MU MIHA MALEš RAZSTAVLJA V IZOLI drih sprevrže v neslanost in nesmisel, knjiga je skrbno urejena in OfflO-Ena izmed ne najmanj neslanih šal goča nezastrt pogled v Hiengov tega filma Je tudi ta, da dekle ob pisateljski svet, ki je že trdno posilstvu, ki ga doživi od moža svoje zgrajen in v sebi zaključen. Ta redndce in vzgojiteljice, ne samo spre- svet je vklenjen med sorazmerno ozka obzorja, je pa zato toliko bolj poln, skoraj nabit. Fabu- govoril, ampak tudi spregleda. Zadnji dan avgusta so na festivalu predvajali mehiški film »Los Calva-jos«. Tudi ta film je bil v znamenju nekega lažnega humanizma, ki ga je v Benetkah na flamskih platnih na kupe. Sicer pa gre v filmu za brutalno zgodbo o nasilni poroki dekleta z lastnikom velike kmetije, ki' je pravi divjak. Ta seveda ni nihče drug, saj drugi ne more biti, kot Pedro Ar-mendariz. Filmu, ki se še zdaleč ne more meriti z nekaterimi mehlSkUml filmi', ki smo jih videli doslej, so avtorji dodali kopico religioznih rekov in izrekov. Ta poplava božje milosti pa je postala zlasti tu na festivalu neverjetno dolgočasna in upajmo, da ne bo trajala, kakor predvajanje slabih filmov, še naprej. P. G. BEOGRAJSKE FILHARMONIJE _ __ _ 2e bežen pregled repertoraja beo- c tega naielobliesa v nas včasih nem dedališču v ‘Kri bankah Na- Po ra*stavah. ki Je Imel Miha grajske filharmonije za prihodnjo se-viega najgiODijega v nas, vcasin neuigirtianseu \ ivnzanKan. l\a Maleš v Pjranu in kasneje v Kopru, zono nam kaže očitno tendenco vod- v razkrinkavanju, včasih v osve- stopili so akademska folklorna bodo drevi odprli razstavo njegovih stva Filharmonije, da da poudarek de- ščanju predvsem tistega, kar za plesna skupina »France Marolt« del tudi v sindikalnem domu v Izoli, lom domačih komponistov in najvid- vsakn r-pnn hnremn r.rpd iz Liublianp Akarlfmsld vrtknlni 1 slil5ar razstavlja dela z motivi iz Slo- "eJsih tu/i*> sodobnih glasbenikov. vsaKO ceno nočemo SKritl prea iz ivjuoijane, AAaaemsKl vOKaini vensUega primorja. Tudi to razstavo Tako srečamo na programu imena. Oktet ljubljanske univerze m Ve- j v Izoli je, kakor obe prejšnji, organi- kot so Mihajlo Vukdragovič, MUK® seli planšarji. Čeprav je vreme | Zlral Svet Svobod ln prosvetnih dru- K el e ITI en, papandopulo. Milan Ristj® za DriTeditvp na nrfvstpm v T inK- štev Koper s sodelovanjem Jakopiče- | ‘td-. nied njinu tudi Blaž Arnič. S® l^m za letos že mktS™ so fe !-Ve^ ,?aVUJOna v Uub.jani v okvir« I M pester pa je seznam tujih ko»- žanke vnovič privabile poln avdi le v realističnem smislu v Hien-govih novelah skorajda ni, tudi njegovi junaki so skoraj vedno -nenavadni značaji«, na prvi pogled kot da niso od tega sveta, zaman si belimo glavo, kje smo jih srečali, in vendar nam niso tuji: srečujemo jih v nas samih. Hieng je med sodobnimi slovenskimi prozaisti morda edini, ki ga skoraj izključno in do kraja zaposluje moralna podoba človeka, z drugo besedo: Hieng je tipični moralistični pisatelj. In prav je mogoče razumeti, zakaj se je pisatelj odločil prav za tak ln ne Knjige m revije ** m« «mMo, so *«-!a^T^orL^^^^v ' ' zanke vnovič privabile poln avdi- O v OCENO poslušalstva. ,0 programu pa. bi veljalo zapisati, da ni pre- PREJELISMi Tone Seliškar: INDIJANCI in GU- več smotrno sestavljati program SARJI. Povest za dečke in deklice. Ilustriral in opremil Janez Vidic, izda- f kulturne prireditve s točka-la Založba Obzorja v Mariboru 1957. Ml tren, med seboj močno razllč-strani' uo+(ii), 8*. nih in zelo neizenačenih ansam- Ricardo Guiraides: PON SEGUN- Ul„v DO SOMBRA. Prevedel Bogomir Sto- • par. Opremila Mira Rojec. Zbirka I)DHlAnci/r a ITT- »Sodobni roman«. Izdalo Časopisno »PRIMORSKE ZDRAHE« založniško podjetje Ljudska pravica— IVA PROQTTTM V TOCTTT *' Cankarjave založba v Ljubljani 1967. V 1KB1U Strani 201 + (III), 8". Drevi bo Slovensko narodno rte- John Knittel: AMADEUS. Roman, dališče v Trstu uprizorilo komedijo Prevedel J. Dolinšek. Opremil inž. arh. Carla Goldonija »Primorske zdrahe«. Jaroslav Černigoj. Izdala Založba Ob- Veliko uprizoritev na prostem sta zorja v Mariboru 1957. strani 497 + pripravila režiserja Jože Babič in Mo- ,________________ t______j.__,____ (III). 8*. dest Sancin ter scenografa Jože Cesar v tei niecovi intenzivni Dreoku- I obzornik 57. Stev. 9. Mesečna ljudska ln Viktor Molka. »Primorske zdrahe« 1 r*v|J*' Pr«iernov. družb, v Ljubljs- bodo uprizorili na Stadionu 1. maj. pacijl iskanja spreminjastih potez ni. Odgovorni urednik Josip Ribičič. Predstava, kakor je že običaj pri upri- notranje, duhovne podobe človeka sodobna pedagogika. Letnik vin. zarjanju te Goldonijeve komedije, bo , (1957), štev. 3-4. Izdaja Republiška zveza uprizorjena v jezikovni priredbi Mir- pedagoških društev Slovenije. Odgovorni ka Rupla v tržaškem narečju, pri- I#dnik Marie« Deklev«. pravilo pa jo je SNG v Trstu kot1 Miha Maleš: Starka ^\\\\\\N\\VXVA\VVN IMII ........................................1—-,-1-1-,-,-, >_ POMEN KNJIŽEVNOSTI za vsestranski razvoj osebnosti NEKAJ TEZ S PREDAVANJA NA SEMINARJU ZA MLADINSKE KNJIŽNIČARJE F teku nekaj tisoč let je bilo izrečenih veliko lepih in točnih misli o univerzalnem značaju književnosti, o njenem pomenu pred drugimi dejavnostmi človeškega duha (izvzeta je bila glasba in to samo v določenem smislu), o njeni nenavadni vlogi v nenehnem zboljševanju človeškega življenja. Književnost povezuje tega naraščaja. Nikdar ni človek , sprotne spoznali pri drugih lju sodobnike s preteklostjo in pri- tako žejen kot prav v teh letih, deh. Med branjem se človek sam hodnostjo. Zbližuje narode, raz- tega se moramo vselej zaveda- strinja ali ne strinja s pisateljem, širja posamezniku obzorja, jih j ti. Najvažnejša naloga otroških polemizira z njim: >Tudi jaz bi poglablja in ga bogati z izkušnja- J knjižnic je zdaj torej prav v tem, tako*, ali: »Jaz ne bi tako«, >Jaz mi, mu razvija domišljijo, mise/, | zbirajo v tej smeri kar naj- bi drugače«. Tako polemiziranje čustoa,^okus. Kot pravi Schelly,^\ Deč konkretnih podatkov. To je s pisateljem je najboljša šola, ki si jo sploh moremo želeti. Razumljivo, takšnega odnosa do knjige je zmožen samo človek, ki se normalno razvija in zna pravilno brati. Obstaja pa tudi drugačno branje, nekritično, enostransko, samo zaradi razvedrila. Spomnite se samo Cervantesovega je književnost »središče in hkrati obseg znanjac, tzapis najboljših in najsrečnejših trenutkov najsrečnejših in najboljših duhovc. Zato je — kot je dejal Zu-Ki, stari kitajski pisatelj — tnjeno delo- osnovni pogoj, da postane založniška dejavnost na tem področju pozitivnejša, kot je bila doslej. Ogromnega pomena bi bilo, če bi raziskali čtivo vrste velikih . . . književnikov, umetnikov, znan- vanje vsesplošno blagodejno, kot; stvenikov, politikov in sploh veje blagodejno delovanje oblakov Ukih ustvarjalcev; kakšne knjige . ................... in dežja< in zato je treba človeka so o posameznih obdobjih svojega \ opisa v *Don Kihotut, ko bero uvesti v književnost že zmlada. ■ življenja brali in kakšen vtis so viteške knjige kanonik, krčmar Toda kako naj to napravimo? ' jim te knjige napravile. in Maritorna: prvi jih ocenjuje « Vsaka knjiga ni primerna za Nekaj je pri vsem tem ne- ’ ' ’ ' ’ “ otroka. Te ne bi razumel, druga sporno: človek se mora že mlad bi mu ranila dušo. Pri vsakem srečati z domačimi in tujimi kla- otroku je nekoliko drugače. Za siki, z velikimi deli, ki skladno otroka moramo knjige odbirati, vplivajo nanj, tako v moralnem kot celoto, drugi uživa samo v številnih pretepih, tretja pa se naslaja samo ob ljubezenskih prizorih. Otroci čutijo potrebo po - - .... , - branju in mi jih moramo samo vendar ne nasilno, z velikim ob- kot v estetskem pogledu. V druž- navajati na to. žirom prav do otrokovih indivi- bi z velikimi postane človek tudi Sicer pa vsak dober pisatelj vilo knjig nas le raztrese "Svet in PomaS* k vsestranskemu razvoju Z8 ^ f le ^ navaja bralca na kritično spet moramo brati knjige, ki osebnosti in prispeva, da dobiva ko jih boš mnogo prebral, si iz-\ beri eno, ki jo boš ta dan do-i dobra premlel. Je pa včasih treba skočiti tudi v sovražni tabor — ne kot ubežnik, temveč kot raziskovalec — da zalotiš sovražnika v napaki.« | te pred 2000 leti in nešteto-„ krat kasneje smo dobili dobro Z Z ' L reiiti Probleme, Z,? } ’ , 16 ‘*PT nas še danes mučijo. Najti mo- XI °i CTTfti ram° *am° Pr*™ mero. ki ustre- in rta iii t f A t knjig) za na|im razmeram in potrebam. nje dobrih knjig. Vedno počasi, og*a/e£a tudi to * ds '^PTcbir&nin vedno pazijivo in večkrat fo pri- wc &%££ Npi,atel]l X”\•? kakor prozo, liriko kot dramo, >T)pfnf a h oltalre. ln ,f)‘ roman kot novelo. Mercier je ne-ki h’ l berr°’ tr*]*:(del°- koč (I?81) povsem upravičeno : beremo, ostane*, \,ranu bralce romana, poudarja- ]*in ArhŽ °i f°rm“liral £.umf *- joč pomen dogodkov, Jela, giba-večkratno nja raznih lnaUjeD. Danes mo- kZhu L PilP°r,oi*l,t1ud' ramo vzgajati bralce stihov ver- 1 ' A K trMi ne **• ie Posebej lirskih, ki imajo krTut^J^n. mn°g0' ločeno prednost pred drugimi krat iste pisatelje. literarnimi zvrstmi in brez kate- r ilozof Seneca pa je dal v tem rih je književna vzgoja okrnjena, pogledu morda najzanesljivejše - . , , , , napotilo: >Kdor je povsod — Splošna naloga je torej jasna: pravi — ni nikjer. Slabo se zdra- med .m}adino in otroki moramo vi, kdor venomer menja zdravila. ■ ozgojiti bralce, ki bodo samo-Nič ni toliko koristno, da bi ko- ”°VU> jnislili. Samo o tem pri-ristilo že mimogrede: veliko šte- meru bo književnost činitelj, ki odgovarjata ha številna iskanja ! spoznali, če ne bi podobne alina-' n7~knjige.‘~ŠchZpenhauer, Ti'°v Dr. Vojislav Djurič ponlstov; Stravinski, SzymanovsKi» Britten, Hindemiith, Honegger it**1 Med dirigenti, ki bodo vodili beograjsko Filharmonijo, pa so razen domačih tudi gostje Milan Horvat f* Zagreba, Bogo Leskovic iz Ljubljan* in tudi znameniti Leopold Stokowsld- STAREC IN FILM Dogodki okrog snemanja slovitega Hemingwayevega romana »Starec S* morje, bi sami zadostovali za cel ro* man. Neskončne težave pri delu 30 že popolnoma postarale producent* Lelanda Haywarda, ki z vsem svO' Jem premoženjem stoji za filmom. Pred dvema letoma je začel Hay' vard s snemanjem. Pred letom m p®1 so se odpeljali režiser Fred Zinne-mann, Spencer Tracy, ki bo igr*1 glavno vlogo, ln ves snemalni štab na Kubo, prizorišče romana. In od tega trenutka naprej je delo zastal®-125 ljudi Je mesece in mesece čakal® na boljše vreme. Zjutraj je bilo morje preveč nemirno, popoldne pa bilo sonca. Morski psi so se pojavi" takrat, kadar jih ni bilo treba. Kadar pa bi Jih hoteli snemati. Jih ni bii® na površje. Končno je Zinneman obupal to odpovedal sodelovanje. DV» milijona dolarjev so porabili do tsr krat, končanih pa Je bilo komaj nekaj deset metrov filma. Medtem s® našli novega režiserja, Johna Stuf“ gesa, ln ugodnejše pogoje za snemanje. Nov problem je nastal, ko ie kubanski deček, Tracyjev partner, i® odrasel svoji vlogi. Proračun film* se je do zdaj zvišal na pet mllljono* dolarjev RAZGOVOR O MLADINSKI KNJIGI 2e nekaj dni je v Ljubljani zvezni seminar za bibliotekarje ln knjižničarje v mladinskih knjižnicah, na Katerem vrsta jugoslovanskih strokovnjakov predava o problematiki mia* dinskih knjižnic ln mladinske liter«' ture. V okviru tega seminarja je Zveza društev prijateljev mladine Jug®* slavij e, in sicer Komisija za mladinsko književnost in tisk pripravila tudi poseben pogovor o mladinski knji«1 in ilustraciji. Pogovor bo v ponedeljek, ». septembra, zvečer v Klub“ kulturnih delavcev v Ljubljani, vodu pa ga bo književnik Tone Seliškar, predsednik Zvezne komisije za mladinsko književnost ln tisk. KONGRES JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV Zveza slavističnih društev Jugoslavije prireja od 11. septembra Štiridnevni kongres Jugoslovanskih slavistov v Beogradu. Osnovni' del kongresa predstavljajo razprave o lingvistični in knjlževno-zgodovmski sekciji. Mimo tega bosta dva plenarna sestanka posvečena pouku srbo-hrvat« skega, makedonskega ln slovenskega jezika v višjih razredih srednjih.S®1 to pouku književnosti v istih razred^1 Istih šol. Referate na kongresu bod® imeli tudi predsednik Jugoslovansk® akademije znanosti dr. Aleksander Beli«, Blažo Koneskl iz Skoplja 1» dr. Rudolf Kolarič m dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. TELESNA KULTURA Zgradili so športno letališče Za otvoritev velik miting pilotov, padalcev in jadralcev ira ?odo .v Slovenjem Gradcucu odprli novo športno letališče, ki so « «iai« i°-7a j * clai** Koroškega aerokluba Slovenj Gradec zgradili »P1 L »u * vzlic vsem oviram in težavam, ki so se pojavile med it? J2i?e£ i11 delo“' Otvoritev letališča AK Slovenj Gradec pri Turi-vas* bodo proslavili z letalsko prireditvijo, na kateri bodo svoje 1—Brzojavke; KOŠARKARSKI KOMENTAR drzn®sJ pokazali najboljši športni letalci Letalske zveze tfH * 1 Hrvatske in Letalskega centra v Vršcu. Ljubiteljem letal-■iv? «športa se torej jutri obeta lepa prireditev, ki se jo bo prebival-a.i v«. na**e republike nedvomno udeležilo v velikem Številu. u «e /n, usP©šna prireditev bosta vsekakor največje pri-nn A* Požrtvovalnim graditeljem novega letališča. Z novim letališčem H/J« ,rJ. , vasJ Slovenjegrajčanom dana priložnost, da bodo še ♦nriiif pf razvoju letalstva in vzgoji mladih padalcev, mo- tornih pilotov in jadralcev. Zenska Šahovska olimpiada Danes Anglija: Jugoslavija # REIKVAVIK, 6. septembra (Reu-ter). —- V kvalifikacijskem tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo je Is-land premagal tudi Belgijo in sicer s 5:2. V tej skupini se je za finala že kvalificirala Francija, ki vodi na lestvici s 6 točkami in razliko 19:4, Belgija je druga s 4 in 16:11, Island pa je tretji brez točk. Doslej so se za svetovno prvenstvo kvalificirale Anglija, Brazilija, Paragvaj, bivši svetovni prvak Zahodna Nemčija in organizator tekmovanja Švedska. # KARLOVAC, 6. septembra (Tanjug). — Košarkarska reprezentanca Lod-ža je v Karlovcu igrala z domačim Železničarjem in ga premagala z rezultatom 69:55 (34:33). # BEOGRAD, 6. septembra (Tan- » jug). — Na seji sekretariata Šahovske zveze Jugoslavije so določili moštvo za dvoboj proti Madžarski, ki bo od 6. do 10. oktobra v Budimpešti. Moštvo je sestavljeno takole: Gligorič, Matanovič, Ivkov, Fuderer, Karaklajič, Srečko Nedeljkovih, Rabar, Bertok, Djuraševič in Rakič. # FOREST HILLS, 6. septembra (AP). — V IV. kolu mednarodnega prvenstva ZDA v tenisu je Ayala (Čile) premagal Danca Kurta Nilsena s 6:4, 6:4 in 8:6, Anderson (Avstralija) pa Američana Savita ? 6:4, 6:3, 6:1. V četrtfinalu je Avstralec Cooper premagal Pattyja (ZDA) s 6:3, 6:2, 6:1, Sved Davidson pa Mayna (ZDA) s 3:6, 6:3, 7:5, 6:4. # LUKSEMBURG, 6. septembra (AFP). — V tekmovanju za pokal nogometnih evropskih prvakov je Crvena zvezda premagala prvaka Luksemburga Stade Didilange s 5:0. V Sofiji pa je CDNA premagal madžarskega prvaka Vgsas z 2:1 (2:0). V Glas*owu pa je domači Rangers premagal fr vaka St. Etienne. # ZAGREB, 6. septembra — V času zagrebškegia velesejema Polom, ki pa še ni bankr 61 Drugo jesensko kolo košarkarske i lige bi nam ostalo v neprijetnem spominu, če ne bi neuspešnega potovanja 1 v košarkarsko prestolnico Zrenjanln, oljašala Ljubljana z nenehnim sporedom pomembnih in prepričljivih zmag. Posledice ponesrečene ekspedicije za- mogel še nihče točno odgovoriti. Naj- krat odnesti celo kožo. Kolikor je to bolj verjetno je, da bo tako ostalo mogoče in realno bomo lahko zvedeli prav do konca. Vse to pa ne izklju- do konca meseca. Rezultat bo odvisen čuje če že ne točni pa vsaj najbolj od marsičesa: predvsem od igralcev verjetni odgovor. Na podlagi doseda- Olimpije. Ce bodo pokazali vse kar njih nastopov, forme nasprotnikov in zmorejo, če bodo vložili zadnji atom mnogih drugih pomembnih in drobnih moči in borbenosti v vsako svojo po- rancoskega pr- (Tanjue). lejema bo Kaj pravi Loci? Po tekmi med Proleterjem in Olympio v Zrenjaninu smo, še preden se Je povsem poleglo ploskanje odhajajočega občinstva spregovorili nekaj besed s kapetanom državnega prvaka in (doslej) državne reprezentance. Ali menite, da boste ponovili svoj lanskoletni uspeh in ponovno osvojili prvenstvo? Najbolj smo se baU srečanja z vami in s Crveno zvezdo. Prvo je srečno za nami. O drugem se bomo pogovorili v Beogradu. Priznam. da me zelo skrbi. Vsekakor kandidature ne bomo zlepa umaknili. Kaj pa srečanje z »Ljubljano«? Ali ste že mislili nanj? Seveda Srečanje v Ljubljani smo že vnaprej »odpisali«. V Ljubljani je skoraj tako kot jpri nas nemogoče dobiti. Se posebej bo težko, ker bo odločalo o prvaku. Ce bi vam spodrsnilo, kdo Ima največ možnosti? Čeprav je težko govoriti o tem, bi najraje videl, da bi bila prvak ASK 01ympia. Vendar ima »Ljubljana« lažje delo in zato več možnosti. znamenj lahko namreč nastavimo kolikor toliko zanesljivo enačbo s samo eno neznanko. In le ta je, če izključimo najbolj groba presernečenja, - Prole-ter ali Ljubljana I Ce bi hoteli biti v napovedih še bolj drzni, bi predčasno rešili nalogo tako, da bi postavili na tezo, šele potem bodo lahko izigrali obstoječe zakone o prednostih domačih igrišč. Casa za premislek nimajo več. Začeti morajo takoj. V nasprotju z enotedenskim spomladanskim prvakom pa imata »Ljubljana« in Proleter še vedno nenačeto Ji* zlato podlago svojih obetov. Za svoje linhiianoM štlrlh »uvožene« točke se bo vsak od poved je dejsWo, da igra ta ljubljansM nJ1;ju še štirlkrat odpeljal na tuje, pre- izkusit srečo. V njihov »fifty-fiity« smo na svojem Igrišču. Le-to se je Izkazalo ..ui.. • d0Sifj "StČih Ph^rh»Sa hr£dnč)eVnki I v soboto bomo najprej v Ljubljani je v izenačenih borbah brez izjeme prisostvovali igri med Olimpijo in Slo-prinesla točko domačinom. Torej ni bQ(JO iz Tuzle Čeprav ne moremo dvo-vzroka, da bi pričakovali v tem ka- j mltl v domaeine, lahko rečemo, da bo-kršnokoli spremembo. . .. do eni kot drugi zelo zahtevni. Olim- J?*®?, „ SSJJJS1 flrpnLi piji bo šlo za raliko v koših, Slobodi pa d^godek na košarkarski borzl? na ka- »ijggg. Brtk«« Sl V «ub«anl ne bo teri je Olimpija doživela »popoln ban- i »Liubllana** bo icrala že tretjo pr- w0thnin košarka 4 vsa1V k o Ukorit o lik o venstveno tekmo v tem letu z beograj-bi bila košarka vsaj kolikor toliko I M Partizanom. Dve dosedanji sta bili težW' za -Ljubljano- tudi to ni - i Pes1mištli!no »borzno« po- nlfi kaj privlačno, saj lahko mnogo iz- r0De?nlc?doSej najresnejšega kandida-i M Pa lahko 5amo to kar 31 ta za prvo mesto, Olimpije so občutno j y *;______ padle. Namesto štirih priložnosti na 1 TU3*~K1^lnneJimFnnInrmnr»al5^iiHSeiiv2.‘ vedno dosedaj njegov najbolj neprijet-Iz treh spopadov pa mora vsaj dva nj tejcmec< Nekdanji prvaki so vedno ■■ j našli pravi način, da so ukrotili še tako i razigrane Zrenjanince. Težko je ver- »IVianDOr« . uarea ! jeti, da bodo gostje ponovili svoj zadnji ■sijajni nastop- zato zaupamo dve Proleter se bo podal v borbo z največjim strahom. Crvena zvezda je bila enkrat tudi niso bile tako usodne, da bi lahko belo zastavo Olimpije v Zre- Emen, 6. septembra, mi* olimPia“i v Em Na Emenu ženski ša-odigrali čija burg 2 žarsko 1:1, Madžarska-l.uksem-2:0. Vodi Bolgarija 4,5 pred Mad-3 (1). ??. se b°.srečala z angleško'ekipo! gVa- v *wa4i; .1 :nj je na. Nemčija, enem ne- nie rt« ITT 11 CKipO. sledni a ^lu v tretii skupini je nghja 5 (1)’ Zah(>dna Nemi Jugoslavija po 4 točke odigranem dvoboju. jah stoji ČSR (1), "'vstrilrfSi Ma,dž»''ska-ZDA 0,5:0,? nja-Luksemburg i;1> Vzh. Nem- Studentske spoktne igre v PARIZU Našim gre dobro rn^?z’ 6- septembra. - Na medna- p.®* študentskih športnih igrah v so jugoslovanski študentje do-“=SU nekaj lepih uspehov. Vaterpoll-« so premagali brazilsko reprezentan-miih 14:0' (S :0). Na atletskih tekmova-Rdoševič v metanju diska do-drugi najboljši rezultat in se pla-v finale. Najboljši rezultat je do-4R no ,Nemec Btlherle - 48,78, Radoševič ’ Babovičevp je osvojila prvo n!-") na 80 m ovir* z rezultatom 12,0 Ellševo^Ts ° Thymm 12,1 ln RusInl° vaterpolo reprezentanca je pre-Tn • JaterP°l'’te Japonske s 14:1 (5:0). nrmTnin Tako se bo- i njaninu imeli za njen umik kot ene^fi sta srečali nogometor repreMntancf Za-j od slovenskih favoritov. Zaenkrat To greba in Varšave,, švicarski Grashop- | pers pa bo igral z »Zagrebom« in Dinamom. »Zagreb« bo igral tudi z budim-peštanskim MTK. V kolesarskem kriteriju bodb dirkali vozači Avstrije, Italije in Nemčije. Srečali se bodo tudi nai-boljši namiznoteniški igralci Stockholma in Zagreba ter drugi športniki. 1 • ATENE, 6. septembra (AFP). - Košarkarska reprezentanca Grčije je III. skupina: Anglija-Poljska 1:1, —----- - r - - Danska-Belgija 2:0, Zahodna Nemčija- Atenah premagala reprezentanco Romu-Norveška 2:0, Danska-Norveška 2:0. nije s 74:65 (40:26). torej zadnji košarkarski dogodki prispevali samo k temu, da se je prvenstveni .vrtiljak prve trojice še enkrat zavrtel. To pa ni bilo prvikrat niti ne zadnjikrat v tej sezoni, zato bi lahko imeli zadnje rezultate samo za navadno prehitevanje v vse bolj razburljivem crossu med koši. Nedvomno pa Je, kljub razpoloženju in borbenosti v treh najmočnejših taborih, na dnevnem redu nenehno samo eno vprašanje: kakšne možnosti imajo v nadaljevanju? Seveda do danes ni Jutri 8. septembra bo na stadionu Odreda zanimiva nogometna tekma med prvim moštvom ZNK »Maribor« in prvim moštvom Odreda. Začetek glavne tekme ob 16. uri. V predtekmi ob 14.30 se v prvenstveni tekmi srečata mladinski moštvt Slovana in Odreda. Tekmi ob vsakem vremenu. točki Crveni zvezdi. BOBIS KRISTANČIČ Drevi ob 20 uri bo na igrišču pod Cekinovim gradom prvenstvena tekma XII kola zvezne košarkarske lige med Slobodo (Tuzla) in ASK Olimpijo PRED MEDDRŽAVNIM SREČANJEM MLADIH PLAVALCEV Rim — zadnji izpit 1957 3,5 in enim i-i . je ie - -- -.'..j,, zmaga jugoslovanskih :a'erpolisEM0K*ATlSO4« Uprava Škocjanskih jam in Jamarsko društvo Divača prirejata dne 8. septembra razsvetlitev jame, plezanje 170 m globoko in po programu sledi ples. - Avtobusna zveza z tflaki Divača-Skocjanske jame in obratno. Avtobus bo vozil — Blok Lipica ob 8,10, 12 in 14 uri - Jame—blok Lipica ob 17, 19, 21 in 23 uri. Blok bo odprt do 24. ure. Vabljeni! Za 50 din motorno kolo »Moped««, Šivalni stroj, radio, ženska in moška kolesa itd. KJE? NA VELIKI JAVNI TOMBOLI ki jo priredi ZB Rožna dolina v nedeljo 8. septembra ob 15. uri v Tivoliju. Vse šolske knjige m šolske potrebščine v veliki izbiri dobite pn Državni založbi Slovenije, Ljubljana. Mestni trg 26, Trg revolucije 19 !n Čopova ul VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, KI DELIJO CELOTNI DOHODEK NA PODLAGI UGOTAVLJANJA DOHODKA Vse gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotavljanja dohodka, opozarjamo na to, da izplačanih neto prejemkov delavcev in uslužbencev ne smejo uporabljati za obračun nadomestila plače. Prav tako ne smejo določati osnove za nadomestilo plače kar tako, da bi pomnožili neto tarifno postavko s številom rednih delovnih ur. Osnovo za nadomestilo plače morajo gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovljenega dohodka, izračunati posebej s pomočjo Tabele v Ur. listu FLRJ št. 26/57. Postopek bi bil takle: seštejemo plačo po času oziroma po učinku, plačo za presežek norme, dodatek za nočno delo, dodatek za posebne delovne pogoje in še morebitne druge stalne dodatke za delo, ki se vštevajo v osnovo za nadomestilo plače po 32. členu Uredbe o izvajanju Zakona o zdravstvenem zavarovaniu. Od tega seštevka (bruto redne plače) odbijemo ustrezni znesek prispevkov (proračunskega, stanovanjskega in socialnega), ki je naveden v 4. razpre-delku Tabele v Ur. listu FLRJ št. 26/57, da dobimo čisto redno plačo. Plače je treba preračunati za vsak posamezen mesec, ker je proračunski prispevek progresiven in se obračunava za vsak posamezen mesec. Seštevek čiste redne plače za 3 mesece razdelimo s skupnim številom delovnih ur; ta znesek predstavlja urno osnovo za nadomestilo plače. Za delavce, ki so zaposleni v manjših obrtnih delavnicah in manjših gostiščih ter za zavarovance v ribištvu, za katere se obračunava nadomestilo plače po pavšalni osnovi, bi za čas, dokler ne bo predpisana nova pavšalna osnova, določili osnovo za nadomestilo plače takole: prejšnjo (neto) pavšalno osnovo, ki je predpisana z Odlokom v Ur. listu FLRJ št. 29/55 oz. z Odlokom v Ur. listu FLRJ 33/55 spremenimo v novo (bruto) tarifno postavko po tabeli v Ur. listu FLRJ 25/57, od te bruto tarifne postavke odbijemo ustrezni znesek prispevkov po tabeli v Ur. listu FLRJ 26/57 ter na ta način dobimo osnovo za nadomestilo plače. Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani Vpisovanje v Enoletni adfrilnistra-tivni tečaj, Višji administrativni tečaj in Stenodaktilografski tečaj pri Zavodu s samostojnim finansiranjem »Administrativni tečaji«« Ljubljana, Roška 19, bo od 16. septembra dalje. Prospekt s podrobnimi navodili za sprejem in pričetek pouka dobite osebno ali pismeno pri tajništvu zavoda proti plačilu 60 din za prospekt in ostale tiskovine. — Uradne ure za stranke so začasno dopoldne od 10. do 12. ure, od 9. septembra dalje pa tudi popoldne od 16. do 19. ure. - Za pismeni odgovor priložite tudi znamko. — Vodstvo zavoda. Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. Upokojenci podružnic Ljubljana Center in Tabor! Člani, uživalci minimalnih pokojnin, podpore res potrebni, navezani samo na pokojnino, lahko do konca septembra t. 1. vlože pri pristojni podružnici pismene prošnje za morebitno zimsko pomoč. Original »ULTRAGIN«<-sport kremo dobiš v vseh parfumerijah. Ta krema te ne bo razočarala. Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo tudi preparat *FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEX«. Uradi in podjetja vseh vrst ter njihovi pisarniški uslužbenci so dobili te dni brezplačne prospekte za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna««, ki bo pri nas novost za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Vabimo vas. da nam takoj odpošljete naročilnico. Ce prospekta niste dobili, pišite ponj na naslov: Uprava revije »Sodobna pisarna««, Ljubljana, Gosposka 12. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem tovarišem iz vojne pošte 9858 Batajnica, ki so mojega sina Novice Miodragoviča iz Ceneja tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči oče Vitomir Miodragovič z družino. ZAHVALA vsem, ki so sočustvovali z nami ob zgubi našega očeta FRANCA OGRIZKA upokojenca ln ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu, društvu upokojencev, upravi Zdravilišča, našim sosedom ln vsem prijateljem, ki so darovali vence ln cvetje. Družina Ogrizkova, I Rog, Slatina Po Kremser Schmidtovi razstavi v Narodni galeriji bo jutri v nedeljo ob 11. uri strokovno vodstvo. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 7. sept. 1957. ob 20. Richard Nash: »Mojster za dež- - Izven in za podeželje. Po gostovanjih v Celju, Kopru ln Piranu začenja Drama SNG v soboto 7. septembra s predstavami v Ljubljani. V predsezoni bodo na vrsti ponovitve najbolj uspelih komedij iz minule sezone. Na prvo letošnjo ponovitev Nasheve romantične komedije -Mojster za dež«* bodo vstopnice v prodaji od četrtka. 5. sept. dalje pri dnevni blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA razpisuje abonma za sezono 1957 58 za devet dramskih del (8 jih bo uprizorilo MG, eno pa kot gost SNG Trst). Vpisovanje starih abonentov od ponedeljka 9. do srede 11. septembra, za nove abonente od četrtka 12. do sobote 14. septembra med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro pri gledališki blagajni. CEJ »SKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7. sept. 1957 ob 20 - Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Ljubnem. Nedelja. 8. sept. 1957 ob 14 - Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Bočni - ob 20 - Prežihov Voranc: Pernjakovi - Gostovanje v Rečici ob Savinji. KINO »UNION«: angleški film »Skozi pekel«. V glavni vlogi Peter Finch in Virginia McKeena. »METROPOL«: francoski barvni film; »Bel Arni*. (»Lepi striček«). »LETNI KINO«: nemški film »MočneJ-: ši od noči«. •7 Si RTINE Ameriški barvni film »Beau Brum-mell««. V glavni vlogi Stewart Gran-ger, Elizabeth Taylor in Peter Ustinov. « MURSKE SOBOTE »PARK«: italijanski barvni' film »Dekle z reke«. V glavni vlogi Sophia Loren. Predstava ob 20. nptfTt r/ r^nm) j »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni1 film »Mož iz Kolorada«. V glavni vlogi VVilliam Holden, Glenn Ford in Ellen Drew. »SVOBODA-TRBOVLJE«: amer. film »Obsojeni«. V glavni vlogi Glenn Ford in Broderick Crawford. VESTI (2 KRANJA »STORZlC««: ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa««. V glavni vlogi Gary Cooper in Ruth Roman. Predstave ob 16, 18 in 20. »TRIGLAV««: premiera jap. barv. filma »Vrata pekla««. Predstavi ob 18 in 20. »SVOBODA««: italijanski film »Sto let ljubezni««. Predstavi ob 18 in 20. NAKLO: premiera kitajskega filma ♦Cirkus««. Predstava ob 19. RADIO LJUBLJANA DNEVNI SPORED ZA SOBOTO, 5.00-7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30 -6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 7.10-8.00 Zabavni zvoki - vmes ob 7.30-7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem - 8.05 Lepe pesmi - znani napevi — C. Monteverdi: Pustite me umreti (B. Gigli) - E. de Curtis: Lucia, Lucia (B. Gigli) - J. Strauss: Parafraza na teme iz operete »Netopir«« (E. Farnadi) - Črnska duhovna pesem (V. Ruždjak) — 8.35 Baskovska narodna glasba — 9.00 Utrinki iz literature -Branislav Nušič: Zemljepis — 9.20 Bela Bartok: Prva orkestralna suita — Simfonični orkester madžarskega radia dirigira Andraš Korody) - 10.10 Melodije za razvedrilo — 11.00 Za dom in ‘ žene - 11.10 Domači napevi - Izvaja ansambel Vitek in Mariborski ansambel domačih napevov, poje kvintet “Anton Neffat« - 11.40 Valčki Johanna Straussa - 12.00 Opoldanski koncertni spored — Stanko Premrl: Allegro za godala — Blaž Arnič: Pesem planin, simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — Reportaža o škodi po divjačini - 12.40 Igrata orkestra Stanley Black in Dolf van der Linden — 13.15 V zabavnem ritmu z ansamblom Moj-mira Sepeta — 13.30 Od arije do arije - (Odlomki iz oper »Figarova svatba«, »Don Juan«, -»-Čarobna piščal««, »La Favorita««, »Knez Igor«« in »Lovci biserov««) 14.20 In tako strmi zdaj .sredi tišine okameneli zanos domovine ... (slike' s Kamniških planin) — Studio Celje - 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Nove knjige - 16.00 Glasbene uganke - 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku 18.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 18.20 Pojeta moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja in moški zbor »Enakost«« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija (Pesemca o kosu - Je detelja že rdeča — Kaj bi te vprašal — Sem si vzela — Pod rožnato planino — Ančka — Oženil sem se — Mi pevci — Kaj kleplje - Ob Kolpi - Dečla to mi povej — Lastovkam — Kadarkoli k dečli zajdem) — 18.45 Okno v svet: Kori zija - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 20.00 Zabavni večer 21.00 Posebna športna reportaža iz Kranja o mednarodnih moto-dirkah v speedway vožnji. (Reporter Beno Hvala). II. program 14.00 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča — 14.30 Pojo priljubljeni pevci zabavne glasbe — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25—16.00 Ludwig van Beethoven: Druga simfonija (Komorni orkester Radia Zagreb, dirigent Antonio Janigro) — 22.15-24.00 V plesnem ritmu. ZA RAZNA POSOJILA se obračajte na MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO Z BLEDA Ameriški barvni film »Kleopatra«. V glavni vlogi Rhonda Fleming, Wil-. liam Landigan in Raymond Burr. Predstavi ob 18 in 20.30. Vesti 2 Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Tancar Avgust, Gosposvetska cesta KINO »RADIO«: premiera amer. barvnega filma »Dimni signal«. V glavni vi. Dana Andrews in Plper Laurie. Predstavi ob 18. in 20. »PLAV2«: ameriški film »Tujec me Je poklical«. V glavni vlogi Gary Mer-ril, Shelly Winters, Michael Rennie in Bette Davis. Predstavi ob 18 in 20. ŽIROVNICA: ameriški film »Na morilčevi sledi«. Predstava ob 20. DOVJE-MOJSTRANA: francoski film »Lizbonske noči«. V glavni vi. Fran-coise Arnoul, Daniel Gelin ln Tre-vor Howard. Predstava ob 20. KOROŠKA BELA: ameriški film »Tujec me je poklical«. V glavni vlogi Gary Merril, Shelly Winters, Michael Rennie ln Bette Davis. Predstava ob 19. VEST! IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU Sobota 7. septembra ob 20. uri Do-bričanin: »Skupno stanovanje«* predstava v Kozini Nedelja. 8. septembra ob 20. uri Do-bričanln: »Skupno stanovanje«, predstava v Komnu Ponedeljek, 9. septembra ob 20. url Dobričanin: »Skupno stanovanje«*, predstava v Sežani SPLOŠNA BOLNIŠNICA KOPER razpisuje mesti za: glavno medicinsko sestro na porodniško-ginekološkem oddelku v Kopru operacijsko .bolničarko na otoloSkem oddelku v Pl* ranu Nastop lahko takoj. — Prejemki po uredbi in pravilniku. Prošnje vložite na Splošno bolnišnico Koper. 2885 Potrti v globoki žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da naju je po dolgem trpljenju zapustila najina najdražja, zlata sestra ANTONUA-CVETKA MIKLAVČIČ učiteljica v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 7. septembra 1957 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, S. septembra 1957. Globoko žalujoči sestri ANICA MIKLAVČIČ in PAVLA, por. Juvane ter ostalo sorodstvo. Direkcija Radia Ljubljana razpisuje več mest ORKESTRSKIH G0DRENIK0V (godala, pihala, trobila in tolkala) Pravico do prijave ima vsak godbenik, ki ni Stalno nastavljen v kakšnem drugem poklicnem orkestru in ima dovršen vsaj tretji letnik Srednje glasbene šole. Prijave sprejema do vključno 15. septembra glasbeni oddelek Radia Ljubljana, ali pismeno: Radio Ljubljana, glasbeni oddelek, Tavčarjeva ulica 17. Po 15. septembru bodo vsi prijavljenci prejeli obvestila za avdicije. __________________________2872 DROBNI OGLUŠI SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJI vsrni v dveh Urah lepo lAMla F6to MUH, Trubarjeva c. 38. Sprejemamo vsa ostala fotografska dela tudi Izven ateljeja. Telefon 20-305. CELJE—LJUBLJANA. Veliko komfortno trisobno stanovanje v najstrožjem centru Celja takoj zampftjam za podobno v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 878 ZENSKO KOLO v dobrem stanju prodam. Poizve se pri Habicht, Ljubljana, Titova c. 29. UPRAVNIKA - UPOKOJENCA za počitniški dom ob morju za takojšni nastop išče Tehnometal, Ljubljana. IZGUBILA SEM v četrtek, 5. septembra od 18,—19. ure svetlosivo široko volneno jopico od Kopitarjeve ulice do Zmajskega mostu. - Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti primerni nagradi v oglasni oddelek »Ljudske pravice«. ISCEM HONORARNO zaposlitev.. Ponudbe pod »Pletilja-. 2899 URADNE LISTE FLRJ. slovensko izdajo, komplet 1945-1956, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2898 Razpis Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ štev. 51/53) in 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij Občinskega ljudskega odbora Izola MESTO DIREKTORJA trgovskega podjetja »JADRANKA", Izola Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec, verziran v špecerijski stroki s petletno prakso na vodilnih mestih. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, opisane strokovne sposobnosti in dosedanje zaposlitve, dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Izola do 15. septembra 1957. 2887 Razpis štipendij Komisija za podeljevanje štipendij pri Podjetju za PTT Rromet v Ljubljani razpisuje na podlagi Zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 32/55) naslednje štipendije: 3 štipendije za študij na Tehniški fakulteti, elektro oddelek — šibki tok; 3 štipendije za študij na Ekonomsko pravni fakulteti — ekonomski oddelek; 3 štipendije za študij na Ekonomsko pravni fakulteti — pravni oddelek; 3 štipendije za študij na Tehniški srednji šoli — elektro oddelek. Štipendije se bodo podelile v smislu Odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ 33/55). Prednost imajo prosilci, ki že imajo nekaj študija. Prošnje -z obširnim življenjepisom pošljite upravi Podjetja za PTT promet v Ljubljani, persohalni odsek, Cigaletova 6. 2853 Slovenski Hlm Ne čakaj na maj Tednik -Življenje ni greh* samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19, 21 in 23. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Metka Gabrijelčič ln Frane Trefalt. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9. dalje. KINO »V I C« Ameriški barvni film KINO -KOMUNA-; sov}, barvni film »Enainštirideseti«, Tednik F. N. 36. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V glavni vlogi: Izolda Izvickaja. KINO -SLOGA-: kit. film -Belolaso dekle-. Brez tednika. Predstave ob 16. 18.30 in 21. uri Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 in od 14. ure dalje. KINO -SOCA-: Zaradi gradbenih del zaprto! » Tednik »Filmsko novice *tev. #*■ Predstave ob 16. 18 ln 20. V glav”1 vlogi Glenn Ford ln Terry Moore. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter o® 14 dalje. h KINO LETNI »BE2IGRAD«. angl. »Madlen®« Predstava ob 2R un< Prodaja vstopnic uro 'pred priče*1 kom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova *• predvaja ameriški film »Izgubljen* sin«. Predstavi vsak dan ob 10 ln1 KINO -LITOSTROJ-- ameriški barvni film -Rdeče podveze«. Predstava oo 20. Prodaja vstopnic uro pred P1*' četkom predstave. KINO »SISKA« Nemški barvni film * »PIROŠKA« V glavni vlogi Liselotte Pulver in Gunnar Moller. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 14 ure dalje. Na sporedu samo še danes in jutri. UPRAVNI ODBOR PODJETJA »VIN0-K0PER« v Kranju, Gregorčičeva 5 razpisuje delovno mesto za: šefa - kletarja - enologa Pogoji: srednja kmetijska ali sorodna ustrezajoča šola, poznavanje vseh vrst kletarskih del z daljšo prakso. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 20. septembra t. 1.. Nastop službe takoj. vam bo pokazala v novem paviljonu na mednarodnem zagrebškem velesejmu OD 7. DO 22. SEPTEMBRA 1957 proizvode visokorazvite kemične industrije preizkušene precizne naprave proizvode strojne industrije in potrošno blago vseh vrst NE ZAMUDITE OBISKATI NASO RAZSTAVO! Otpremničko poteče Hrvatske ZAGREB - STROJARSKA 19 sprejme uslužbenca za vodenje predstavništva tega podjetja v Ljubljani Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in praksa pri vodenju poslov v transportnih podjetjih. Ponudbe pošljite na zgornji naslov — sekretariatu podjetja. 2888 Raznašalke ali raznasalce za raznašanje Časopisa v Jutranjih In popoldanskih urah za območja Center, Bežigrad in Šiško sprejmeta takoj upravi -LJUDSKE PRAVICE« in -LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA«. Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Zaslužek dober. Obvestilo Obveščamo vse cenjene komitente, da se je ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO pripojilo h GOSPODARSKI POSLOVNI ZVEZI NOVO MESTO in posluje z vsemi dosedanjimi dejavnostmi pod firmo: Gospodarska poslovna zveza Novo mesto i DILANCEVA ULICA 5 — telefon 129 — brzojavni naslov GPZ NOVO MESTO - tekoči račun 60-ZS-21-35. Vsem poslovnim prijateljem se za nadaljnje sodelovanje toplo priporočamo. 2886 OBVESTILO GRAFIČNIM PODJETJEM Prodamo pod zelo ugodnimi pogoji naslednje stroje: • tiskarski stroj MAN, format 56 X82 z aparatom za vlaganje, znamke ROTARJI • tiskarski stroj MEILSNDER, format 46 X 62 z aparatom za vlaganje, znamke UNIVERZAL • tiskarski stroj EVROPA, format 62 X 84 • tiskarski stroj CARMINE — dunajski format 50 X 70 Vsi stroji obratujejo. Za vsa pojasnila vprašajte pismeno, osebno ali po telefonu. — Tiskarsko podjetje -KULTURA« — Beograd, Makedonska 4. — Telefon 28-268. 2915 SPREJMEMO V SLU2BO takoj ali po dogovoru arhitekta in 2 tehnika s pooblastili Plača in stanovanje po dogovoru. — Ponudbe pošljite ZAVODU ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN ''NADZORNO SLUŽBO KOPER - Verdijeva 17. 2889 Proizvodno in trgovsko podjetje »G 0 S A D« LJUBLJANA - PREČNA ULICA 4 razpisuje delovno mesto za BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO ZA EMBALAŽO POGOJI: popolna srednja šola s prakso. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite na GOSAD, Ljubljana, Prečna ulica 4, — Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. 2883 • ELEKTROMIXERJE • SESALCE ZA PRAH • MIZNE VENTILATORJE • LOSCILCE ZA PARKETE • ELEKTROMOTORJE • VODNE IN OLJNE ČRPALKE • SVETILKE ZA NAVADNE IN FLUORESCENTNE ŽARNICE PRVORAZREDNE KVALITETE RAZSTAVLJA V SKLOPU j»Maris-a« j NA t ZAGREBŠKEM ' VELESEJMU »ELEKTROTEHNA« Podjetje za uvoz in promet z električnim materialom na debelo BEOGRAD - KARADJORDJEVA 71 - TELEFON 21-268 PRODA PO UGODNIH CENAH naslednje elektronske in merilne instrumente iz uvoza: din 45 TERMOELEMENTOV Fe-Ko, dolžine 500 mm 7.650, 25 TERMOELEMENTOV Fe-Ko, dolžine 1000 mm 9.792 420 TERMOELEMENTOV Ni-NiChr, dolž. 500 mm 14.382 31 TERMOELEMENTOV Ni-NiChr, dolž. 1000 mm 19.890 40 UKW SIGNALNIH GENERATORJEV, Orion EMG 1174 562.848 141 PRENOSNIH PREIZKUŠEVALCEV CELIC z gibljivo merilno tuljavo 3-0-3, tipa 141 DBV 8.000 20 OKROGLIH FREKVENČNIH MERILCEV za ugraditev 45-55 Hz, 250 V 300.000 15 OKROGLIH FREKVENČNIH MERILCEV za ugraditev 45-55 Hz, 250 V 30.00 2 POKAZATELJA SELEKTIVNOSTI NOSILNE FREKVENCE pri sprejemnikih, Orion KTS 022/A 300.000 8 SPREMENLJIVIH BAZDARSKIH VODOV, tipa Orion KTS 1716/S 200.000 40 ENOTNIH MERILCEV JAKOSTI TOKA brez prekinitve vodov z Instrumentom za odčitanje, tipa 2 D Al 61.520 10 PRENOSNIH MERILCEV FAKTORJEV MOČI za trofazni tok, 5 A, 3 X 125 V 47.280 5 OJAČEVALCEV ENOSTAVNE NAPETOSTI, Orion EMG 1598 • 100.368 1 STABILNIH REGULACIJSKIH ENOSMERNIH IZVOROV NAPETOSTI, Orion EMG 1832/B 139.728 10 UKW CEVNIH VOLTMETROV, Orion KTS 1322/S 139.728 2 PRECIZNA MERILCA VALOV za vsa valovna podrpčja, tipa Orion EMG 1611 152.520 15 N. F. PREDPOJACEVALCEV, tipa Orion EMG 1594 65.928 15 VECDEKADNIH UPORNIKOV 10/1, 1 + 1 + 10 + 10Q/Ohma, 4 DRP 140.040 15 VECDEKADNIH UPORNIKOV 10/1 + 10 + 100 + 1000 f lO.OOO/Ohma, 5 DRP 157.176 15 VECDEKADNIH UPORNIKOV 10/0, 1 + 10 + 100 + 1000/Ohma, 5 DRP 157.176 20 PRENOSNIH AMPERMETROV, 5 mA, tipa 145 Dm Ah 12.792 Cene je treba razumeti franko naše skladišče v Beogradu, neparkirano. Prednost pri nakupu imajo investitorji z zagotovljenimi dinarskimi sredstvi iz splošnega investicijskega sklada (po odloku o olajšavah Narodne banke FLRJ in Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino), kakor tudi iz ostalih investicijski skladov. Zainteresirani kupci morajo predložiti potrdilo svojih bank o zagotovljenih dinarskih sredstvih. 2918 od 7. do 22. septembra 1957 »EIEKTROKOVINA«-Mor TELEFON 30-60 M 345 Podjetje ELEKTRARNA BEOGRAD DUNAVSKI KEJ 10 • BEOGRAD razpisuje v natečaj « za šefa knjigovodstva Pogoji: ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali trgovska akademija z 10-letno prakso. - Nastop službe takoj ali po sporazumu. Tarifna postavka 20.500 din. Prošnje izročite v roku 10 dni po objavi tega natečaja v dnevnem tisku v tajništvu podjetja. 2907 # Kakovost tekstilnih izdelkov vam zagotavljajo češkoslovaške merilne naprave: planiskop • preizkuševalec trdnosti tkanin • avtomatični hi-drostat • aparat za umetni dež • preizkuševalec odpornosti proti mečkanju • merilec elastičnosti prediva • kakor tudi mnoge druge naprave, nujno potrebne za opremo modernih tekstilnih laboratorijev in kontrolnih postaj. PRAG0EXP0RT Praha 2, Juugmanova 34 OGLEJTE SI NASE KVALITETNE APARATE v češkoslovaškem paviljonu ZAGREBŠKEGA VELESEJMA OD 7 DO 22. SEPTEMBRA 1957 Informacije daje: Veleposlaništvo češkoslovaške republike TRGOVINSKI ODDELEK Beograd - Bulevar Revolucije 22 Obiščite razstavo Madžarske ljudske republike na MEDNARODNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 7. DO 22. SEPTEMBRA 1957 Najvažnejša madžarska zunanjetrgovinska podjetja razstavljajo v lastnem paviljonu tehnične izdelke madžarske industrije. Med razstavljenimi predmeti boste lahko videli mnogo novib izdelkov. ARTEX • Izdelki umetne obrti CHEMOLIMPEX • kemična industrija ELEKTROIMPEX • električne naprave FERUNION • železno in sanitarno blago KOMPLEX • kompletne tovarniške naprave KULTURA • zunanja trgovina knjig, časnikov in revij MEDIMPEX • farmacevtski izdelki MATALIMPEX • izvaža kovinske izdelke In Izvaža surovine za metalurgijo METRIMPEX • izvoz instrumentov In aparatov MINERALIMPEX • mineralna orodja In rude MODEX • izvoz konfekcijskega blaga in trikotaže MOGURT • izvoz motornih vozil in sestavnih delov NIKEX • izvoz železniškega materiala, ladij, strojev PHIL A TELIA HUNGARICA • zunanja trgovina a poštnimi znamkami TECHNOIMPEX • izvoz strojev, orodnih strojev, kmetijskih strojev TRANSELEKTRO • elektromotorji, spojke In druge električne instalacije BUDAVOX • telekomunikacijske naprave MEDICOR • rentgenske naprave In aparati PANNONIA • kolesa in šivalni stroji TUNGSRAM A. D. • žarnice in električne potrebščine, radijske cevi in žarnice Vsa pojasnila vam bodo radi nudili naši strokovnjaki in izvozniki na samem sejmu. 970 »SLOBODA« tovarna cementa Zagreb-Podsused Telefon 62-227 in 62-228 PRODA ali odda kot prenos brez plačila tale rabljena osnovna sredstva v dobrem stanju: trofazni transformator 100 kV A - 6000/400 V pisalni stroj znamke »Hermes« polportabel, valj 24 cm, izdelek 1936 fotografski aparat »Zeiss-Ikoflex« 6X9, leča »Triotax« 1:3,5 Interesenti splošnega državnega sektorja, za prenos pa samo gospodarska podjetja, naj se obrnejo na komercialni oddelek. 1011 UGOVINI »JUGOVINIL« tovarna plastičnih mas m kemičnih proizvodov K A ŠTEL SUČURAC obvešča industrijska in predelovalna podjetja, veletrgovine. trgovska podjetja in obrtniške zadruge, da bo na ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 7.-22. SEPTEMBRA 1957 sklepala pogodbe za vse svoje Izdelke ca leto 1958 Obiščite nas v našem lastnem pa vil jonu I 962 List izdaja m liska Cssopisno-saložnlško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ollea 6, telefon >»-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 In 22-62! — Kulturna rubrika Trubarjeva 24, telefon 21-887 in 22-481 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za oaročnlno 31-830 in oglase 31-358- Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din. sa tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Ž-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. SEPTEMBRA SOBOTA VROČIH KMETIJ • Radioaktivni stroncij naj pokaže svoj • vpliv na razvoj rastlinskega sveta odstotkom vse angleške obdelane ... i .1 -u i _ i, - v , j zemlje. 2e letošnja setev in žetev Na petih angleških kmetijah bo raslo prihodnjo pomlad sta bili d nadzorstvom ker s0 k ž^0, repa in trava, vendar te rastline ne bodo namenjene hoteli zagot0viti, da bo zemlja za-niti človeški ne živalski prehrani. Na poljih in travnikih rp_ normainr. nhHpinnn teh kmetij bodo stali napisi »Smrtno nevarno!«. Razen last-1 Znano j da tudi umetna gn0. nikov nihče ne ve, katere kmetije so to, in tega tudi ne1 bo nihče izvedel, dokler ne bodo odpeljali pridelkov. Na teh petih kmetijah bodo delali angleški znanstveniki kmetijske atomske poskuse. zemlja različno reagira na radio- j bolj občutljivimi merilnimi in-aktivne izotope. Leto dni so raz-! strumenti. Vsega skupaj naj bi iskovali angleško obdelano zem- trajali ti poskusi deset let, saj je ljo, preden so našli pet kmetij, znano, da se iz tal ne izgubijo katerih rodovitna prst ustreza 80 stroncijevi izotopi že po prvem Angleške oblasti za zaščito pred atomskimi žarki in za uporabo radioaktivnih izotopov v kmetijstvu so se odločile za drag poskus. Obdelano zemljo petih večjih kmetij bodo prepojili s stroncijevo raztopino. V noči in megli so posebne skupine potre-sale radioaktivni stroncij po raznih poljih teh kmetij. V zaščitnih oblekah in z maskami na obrazih so bili pozni ponočni potniki še najbolj podobni udeležencem mrtvaških plesov in grozljivih pravljic. Na pomoč .jim je prihitela policija, ki je zaprla promet na določenih cestaji. Za ta poskus ne zadostuje ena sama kmetija, zakaj iz teorije vedo znanstveniki, da različna jila vplivajo na radioaktivne reakcije. Zato so letos nadzorovali porabo umetnih gnojil na kmetijah, kjer bodo delali poskuse. Prihodnjo žetev bodo odpeljali v laboratorije, kjer bodo vse skupaj analizirali ter proučevali z Geigerjevimi števci in z drugimi, še Avstrijci niso bili prvi V časopisu alpinističnega društva, ki izhaj‘a v Miinchenu, je izšel pred dnevi članek znanega švicarskega raziskovalca Diirren-furta, v katerem obtožuje člane avstrijske odprave na Himalajo in Karakorum iz leta 1956, da so »po pomoti« krstili neki osvojeni vrh z imenom »Avstrijski vrh«. Mož pravi, da gre za 7315 metrov visoko goro, ki so jo osvojili že leta 1945 in je dobila ime »Vrh kraljice Mary«. Prav tako je avstrijska odprava imenovala sedlo med Sia Kangri in Baltoro Kan-gri za »Dunajsko sedlo«, čeprav je to sedlo že 50 let znano kot »Conwayevo sedlo«, ki ga je leta 1929 večkrat obiskala tudi italijanska odprava in ga premerila. V Miinchenu, pa tudi marsikje drugod pričakujejo z velikim zanimanjem, kaj bo na vse to od- fovorilo avstrijsko himalajsko ruitvo. Njen svet je bil cirkus Lastnica znanega cirkusa »Krone« Ida Krone je nedavno umrla v Miinchenu. Njen svet je bil vse njeno življenje le cirkus. Rojena je bila v cirkuškem vagonu, njen oče je bil artist. Ko se je poročila s Karlom Kronejem. sta se obe »podjetji« združili, iz dveh skromnih cirkuških voz je nastal veliki cirkus z dve sto vozmi za ljudi in živali. — Pred mnogimi leti je Ida za las ušla smrti, ko se je sama znašla pred 35 razjarjenimi levi v cirkuški aTeni. Od tega časa ji mož ni več dovolil, da bi še nastopala pred občinstvom v tej točki. Ko je mož umrl pred štirinajstimi leti, je sama vodila veliko podjetje. Pred dvema mesecema je dobila prvi srčni napad in odtlej ni več videla svojega cirkusa, ki ga ni zapustila vse življenje. V okolici francoskega kraja Aix-en-Provence sta tale znanstvenika izkopala »dinozavrovo jajce«, ki ga je po njunih ocenah odložil prazgodovinski plazilec pred milijoni let pridelku. Poskusi pa se ne bodo omejevali samo na delo v laboratorijih, marveč se bodo ' nadaljevali v hlevih državnih živinorejskih farm ne glede na to, da bi lahko živina poginjala zaradi atomizi-rane krme. Proučevali bodo tudi mleko teh krav in jajca kur, ki bodo zobale na radioaktivnih njivah pridelano zrnje. Seveda ni mogoče reči, da bodo poskusi trajali prav deset let in ne morda še delj. Če bodo ugotovili, da se radioaktivni stroncij izgubi iz zemlje že prej, bodo poskuse opustili, ponekod pa jih bo nemara treba še podaljšati. Za sedaj ni znano, kdaj bodo v ta širokopotezni poskus vključili tudi človeka, ki bo jedel kruh iz atomskega žita in meso atomskih prašičev ter pil atomsko mleko. Angleška vojska bo dala nekaj prostovoljnih uniformiranih »poskusnih zajčkov«, če bo premalo znanstvenikov, ki so se že prijavili, da bodo uživali atomizirano hrano. Britanski atomski strokovnjaki seveda niso povedali, koliko bodo stali poskusi na teh »vročih« kmetijah, nemara tudi zato ne, ker za sedaj še ni mogoče izračunati vseh stroškov. Neki angleški list je zapisal: »Če že dajejo posamezne vlade milijarde za atomske bombe, je kar prav, če namenijo nekaj milijonov za poskuse, kako z radioaktivnimi izotopi povečati pridelke in izboljšati prehrano sodobnega .človeka.« 21 TON Elektronski možgani: llfflllllllllllllllllilllllfllllllllllUHIIIIIIIIII!lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|| En som elektronski stroj opravlja administracijo večjega podjetja Na beograjskem sejmu tehni- nih agregatov. V celoti tehtajo ti, bovali najboljši računarji dva , dosežkov je raz- možgani 21 ton, vsebujejo pa 7500 j meseca, rezultati pa bi potem' ne neko newyoršKo podjetje žarnic in 300.000 magnetnih celic, j bili več uporabni, senjo manjših in večjih elektro- v sekundi Dreeitain 900(1 številk magnetnih in elektronskih račun-1 „ pfir^ skih strojev, kakršni so po vsem ^aVaenetni^ traT svetu znani pod imenom »elek-1 g’ magnetni trak tronski možgani«. Ti stroji opravljajo najbolj zapletene matematične, znanstve- — ne, tehnične in knjigovodske ra- ^ pravil načrte za čuriske operacije, hkrati pa so novo operno po- uporabni tudi Danski arhitekt Joern lltzon je pri- v službi statističnih uradov. Naloge izračunajo v nekaj trenutkih, garnitura takih strojev pa lahko opravlja vse upravne naloge večjega podjetja. Sredi letošnjega maja je isto newyorško podjetje odprlo v Parizu znanstveno in tehnično elektronsko matematično središče. Tam so razstavili tudi veliko elektronsko napravo »IBM-704«, ki velja za doslej najhitrejši elek- slopje v avstralskem Sydneyu. — Gradbeni stroški bodo znašali približno 3,5 milijona funtov. Delno jih bodo poravnali z loterijo, v glavnem pa s prostovoljnimi prispevki. Posnetek kaže maketo nenavadno tronski računski stroj v Evropi.! oblikovanega oper- Ti elektronski možgani in vsi večji stroji bodo v Parizu brezplačno na razpolago vsem evropskim deželam. Elektronski stroj »IBM-704« sestavlja 23 medsebojno poveza- V Berlinu so imeli pred kratkim pasje dirke. Fotograf je ujel skupino »črnih« v trenutku, ko so se pognali proti cilju 2a daloio SKRIVNOST * Književnik Romain Gary, ki je lani dobil v Franciji za svojo ki se je proslavil v bitki pri Jut knjigo »Korenine nebesi Gon- landu, je nekoi prisostvoval izpi-courtovo nagrado, je po poklicu jtu kandidatov za sprejem v po-diplomat in je zdaj francoski morsko vojaško akademijo. Tudi nega poslopja jejo rezultate s hitrostjo 90.000 pri čemer so upoštevali razpo-znakov na sekundo. Razen tega j ložljivo število lokomotiv, vzpon ima stroj še posebno skladišče, j in padec na progi, ovinke, postaje ki si »zapomni« 200.000 številk. S tem strojem je mogoče opraviti najrazličnejše računske. operacije v 10.000-krajšem časovnem obdobju, kot če bi delali to reč najbolj spretni matematiki. Nekaj primerov naj ponazori, kako delujejo ti elektronski možgani. Trideset let je potreboval matematik, preden je izračunal logaritmične tablice, elektronski računski stroj »IBM-704« pa izračuna ’ logaritme od 1 do 10.000 v desetih sekundah. — Veliko pariško trgovsko podjetje je dobilo v nekaj minutah odgovor na vprašanje, katere proizvode naj pripravi za prihodnjo sezono in koliko naj jih bo. Natanko 34 enačb tega problema je vsebovalo 132 neznank, med drugim položaj na trgu, najvišje prodajne cene, proizvodno zmogljivost, možnosti blagovnega prometa, zmogljivost skladišč itd. Za to delo bi potre- Množična poroka Prejšnji mesec so imeli v Mexico Cityju največjo množično poroko. Poročilo se je 4007 parov, mnogi izmed novoporočencev pa so pripeljali na slavnost tudi po več otrok. Ta poroka je sklepanje zakonske zveze pod pokroviteljstvom zveznega inštituta za socialno konzul v Los Angelesu. Nedavno je rekel: »Ce ženska ali diplomat rečeta, da je treba čuvati skrivnost, to pomeni, da vam nekaj zaupata pod pogojem, da boste takoj prenesli dalje.* POZABLJEN Znani angleški admiral Beatu skrbstvo, Ki želi na ta način uzakoniti tiste zakonske zveze, ki jih doslej iz tega ali onega vzroka še niso mogli uradno potrditi. Inštitut je prevzel pokroviteljstvo nad sklepanjem civilne poroke, da bi zaščitil ženine pravice v primeru moževe smrti. Pod pokroviteljstvom tega inštituta so doslej sklenili v vsej deželi nad 16.000 takih zakonskih zvez. — Na tem množičnem poročnem slavju je bilo okoli 25.000 ljudi, ki so po zvočnikih čestitali ženinom in nevestam. sam je kandidatom zastavil nekaj vprašanj. Enemu izmed njih je naročil, naj našteje najbolj znane angleške admirale. Kandidat je odgovoril: »Nelson, Rodney in... In vi, gospod admiral, toda oprostite, vaše ime sem pozabil.« itd. Vse to je bilo opravljeno v dveh minutah. — Nekateri manjši stroji, ki so jih prav tako razstavili na beograjskem velesejmu, opravljajo po osem računskih operacij hkrati, na uro pa vknjižijo do 9000 različnih podatkov. Stanovanja v SZ Pred kratkim je objavila »Pravda« članek o stanovanjskem vprašanju v Sovjetski zvezi. Kakor piše list, pripravljajo načrte za zgraditev stanovanj, po katerih bodo stanovanjsko stisko odpravili v prihodnjih 12 letih. Drobne Za francoske železnice so pri- ivili ti pa zapisu- vozni red ha progi Pariz—Lille, ZANIMIVOSTI PISCANCI S PETIMI KREMPELJCI Kokoš Mire Ondelj Iz Brčkega Je Izvalila tri piščance, kil imajo na nogah po pet krempeljcev namesto običajnih treh. Eden izmed piščancev Je poginil, dva pa rasteta TRIKRAT SO MU ZRASLI ZOBJE Matu Lasiči, 105-letnemu starcu iz Djakovičev pri Caj-niču, so doslej trikrat zrasli zobje. Ko mu Je bilo ICO let, so mu pognali tretji1 zobje in Jih Je imel štiri leta, potem pa so mu izpadih REKORD LOVCA NA KACE Sedemnajstletni Blaževlč iz Hercegovine je ujel v minulem mesecu 200 strupenih kač. Prebivalci njegove vasi so sicer znani kot pogumni lovci na kače, vendar jih ni toliko ujel še nobeden izmed njih. SAM SI DAJE INJEKCIJE Pred letom je zbolel 9-letni Muhamed Galij ašev&č iz Teš-nja. Vsak dan mora dobiti določeno količine insulina. Da bi mu ne bilo treba hoditi kar naprej k zdravniku, se je deček navadil sam sebi dajati injekcijo. PRITLIKAVI SADOVNJAK S 30-letnim potrpežljivim delom je Ivan Vančura iz Solin pri Tuzli vzgojil pritlikavi sadovnjak. Vrhove majhnega drevja lahko človek doseže z roko. Španski bezeg je drugič cvetel Na vrtu Mate Jelaša iz Metko vica se je pred dnevi drugič razcvetel grm španskega bezga. Po tisti hudi vročini je močno deževalo, grm se je osvežil in je znova pognal. TEŽAVE SIRSKIH SLIKARJEV Slikarski poklic se v Siriji slabo sklada z zakonskim stanom. Oženjeni slikarji namreč ne smejo slikati tujih žensk niiti takrat, če so popolnoma oblečene, vendar pa je nekaj slikarjev, ki to delajo, ker so njihove žene pred sodiščem izpovedale in podpisale svojo soglasnost. BABICE SO BOLJŠE Neko angleško podjetje je ugotovilo, da so stare mame primernejše za telefonsko službo kot mlajše ženske moči. Podjetje, ki proizvaja elektronske naprave, je zaposlilo na tekočem traku 25 starejših žensk, ki so z delovno vnemo na tem področju izpodrinile vse mlajše tekmice. ČUDEN VRELEC V Bosanski vasi Bijeljina imajo izvir, iz katerega nekaj dni teče voda z vso močjo, potem pa nenadoma usahne. To se ponavlja v določenih časovnih presledkih. Kmetje menijo, da je vrelec zdravilen. V Hollywoodu jc pred kratkim praznoval 76-Iefnico rojstva znani režiser Cecil de Miile, ki dela v ameriški filmski metropoli skoraj že pol stoletja. Posnetek kaže re" žiserja in njegovo ženo Teden dni pred prvim septembrom so vozili po vsej Zahodni Nemčiji avtomobili, ki so imeli na zadnjem delu karoserije tablico z oznako »50 km«, kar pomeni, da v strnjenih naseljih ne bo več dovoljena večja hitrost od 50 km na uro LJUDJE RADI POTUJEJO Največ tujcev je obiskalo Italijo Čeprav so se v bližnji preteklosti zvrstili na mednarodnem političnem področju najrazličnejši razburljivi dogodki, pa mednarodni položaj ni bistveno vplival na turistični promet v evropskih deželah. Nasprotno, leto 1956 je prišlo v turistične zapiske kot eno najboljših. Oglejmo si v kratkem podatke o lanskem turističnem promdtli v Evropi, seveda v primerjavi z letom 1955. Na Danskem se je lani povečal turistični promet za dobro petino, na Finskem le za dva odstotka, levji delež pa je odnesla Italija, kjer je narasel promet v primerjavi s predlanskim za 17 odstotkov: Italijo je obiska- skoraj za polovico. Po vsem lo 12,664.960 tujih turistov. V Franciji-je bil položaj malce drugačen. Francozi. so imeli sorazmerno največ nočnin, in sicer 31 milijonov. Lani je prebilo v francoskih deželah, predvsem . onih na jugu, vsaj po teden dn> nekaj nad štiri milijone tujcev. Z® Francijo je na vrsti Zahodna Nemčija s 4,2 milijona tu' jimi turisti, vendar so se ti mU' dili v deželi sorazmerno kratek čas, povprečno po 48 ur. V Švici je bilo 3,8 milijo0® turistov, nočnin pa nekaj nad 1* milijonov. — Za to deželo se zvt' stijo kot »milijonarke« še Velik3 Britanija, Irska in Nizozemska, na zadnjem mestu pa je kneževina Monaco z 89.291 turisti, k1 so se tam zadrževali povprečn0 po devet dni. Število ameriški0 turistov v Monacu je narasl0 vi- dezu je kneževina dolžna hval° za ta prirastek poroki svojeg® kneza Rainierja z znano amef1' ško igralko Grace Kell,y. Tri četrtine skupnega števil® turistov zavzema tako imenovan1 interevropski turizem, se pravi’ turistični promet med posameznimi evropskimi deželami Zanimiv0 je tudi to, da so lani začeli ob' javljati turistični promet m®d Vzhodom in Zahodom, saj J® , znatno naraslo število turistov, k* , so prišli iz vzhodnoevropskih d® žel v zahodne, vendar še ni5® znane dokončne številke. Skoraj 600.090. ameriških državljanov je prišlo čez Atlantsk* ocean v evropske dežele na P°' slovni ali zasebni obisk. SkoraJ vsi ti ljudje so obiskali Francij0’ Italijo in Nemčijo. Nad polovic0 Američanov se je pripeljalo v Evropo z letali. Veliko Britanii0 je obiskalo četrt milijona ameriških turistov, torej skoraj dva odstotka več kot predlanskim. Neko angleško podjetje je izdelalo prototip novega traktorja, ki ga zdaj preizkušajo v šestih deželah. Traktor »Vlkon« Ima štiri-cilindrični Dieselov motor, posnetek pa ga kaže pri regulacijskem delu NAPREDEK Nekoč so vprašali Alberti Einsteina, kaj meni, katero orožje bo najvažnejše v prihodnji vojni. »Frača,« je odgovoril slavni znanstvenik, ki je pri tem ne' dvomno mislil na vrnitev v barbarstvo.