Stev. 98.
V Ljubljani, ponedeljek dne 8. aprila 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom	K	1*50; s pošto	celoletno K 20’—,	polletno
K	10'—,	četrtletno K 5‘—, mesečno	K	1‘70.	—
Zi' inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja	upravništvu.	:::
Telefon	številka 118.	:::
■..
: :
' >	J.
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
••• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
k:	Uredništvo in upravništvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
n:	Telcfjn številka 118.	:s
Odprto pismo
prevzvišenemu gospodu SLAVKO pl. ČUVAJU kraljevskemu komisarju za Hrvaško.
Zagreb.
Dne 29. februarja 1912 obsodilo me je zagrebško policijsko ravnateljstvo za dobo enega leta na izgon iz Zagreba, ker sem baje nevaren »javnemu miru in redu«, s policijskim spremstvom so me odpeljali v moj rojstni kraj.
Na mojo Izrečno zahtevo, da se mi izda pis-inena razsodba, mi je obljubil mestni policijski uradnik g. Kopsa. da se mi ta dopošlje. a Iste še do danes nisem prejel!
V rekomandiranem pismu sem zahteval iz svojega rojstnega kraja dostavo prepisa razsodbe in to ponovno, a dobil nisem ničesar!
Ko so me gnali kakor najzloglasnejšega zločinca iz Zagreba, mi ni dovolil šef kraljevskega policijskega ravnateljstva v Zagrebu g. Sporčič sestanka niti z mojo obiteljo, niti z mojo materjo, ki žive v Zagrebu; iz Zlatarja sem zaprosil, da se mi dovoli vsaj dve uri bivanja v Zagrebu, da uredim svoje poslovne in trgovske zadeve, ker imam svojo protokoli-rano firmo v Zagrebu, a ista vsled mojega izgnanstva trpi znatno škodo.
Na zatrdilo in odgovornost zagrebškega policijskega agenta g. Martinjaka prišel sem nekega dne v Zagreb, kjer bi naj dobil dovoljenje, da smem urediti svoje rodbinske in trgovske zadeve, a na veliko moje začudenje in razočaranje me je prijel na kolodvoru policijski stražnik, ki me ni s pretnjo aretacije pustil niti na peron, tako, da sem bil prisiljen, ker nisem mogel kupiti niti voznega listka, potovati mesto domov v Podsusjed; isto se mi je zgodilo kmalu nato drugič, ko sem hotel po trgovskem poslu v Križevac. na ukaz policije oem pa moral oditi v Sisek.
Vi. prevzvišeni gospod, ste o tem dobro informirani, obvestil sem Vas o tem tudi iz Ljubljane jaz sam, a do danes še nisem prejel nikake odredbe, živim pa tu od dne do dne v vedni negotovosti, ne trpim samo fizično in moralno, temveč tudi gmotno, a to vse radi nezakonitega postopanja in nespoštovanja zakonov od strani šefa kr. zagrebškega policijskega ravnateljstva g. Šporčiča.
Dne 8. marca 1912 sem prišel v Zlatar, a sem moral takoj v osemdnevni zapor radi delavskega pokreta v Bedekovčini, konstatiram pa. da mi je bilo mogoče ostati v svojem rojstnem kraju vsled svoje obljube, da se iz mesta Zlatar ne podam nikamor niti v bližnjo okolico. Tako se glasi odredba poglavarstva.
Sedaj pa se je vsa stvar izpremenila pred nekoliko dnevi v sledeči smeri: brez kake razsodbe in kakega odloka, pismenega ali ustmenega. ne smem več ne samo v Zagreb, ne samo na teritorij troedine kraljevine, temveč tudi v svoji rojstni kraj Zlatar več!
Dne 28. marca 1912. odpotoval sem v Hrvaško. a brutalno so me pregnali iz domovine in odpravili preko meje; na svoje vprašanje: zakaj? nisem dobil odgovora.
Danes pa sem dobil obvestilo, da ie izdan proti meni aretacijski nalog, ako prekoračim kdai mejo svoje domovine Hrvaške!
Značilno je to. da se mi moja pisma, ki jih dobivam iz Hrvaške v Ljubljano, dostavljajo odprta, da se moje brzojavke s plačanim odgovorom Iz Ljubljane v Zagreb ne dostavljajo in to brez vsakih razlogov itd. itd.
LISTEK
Nedeljska pisma.*’
VI.
Na Pristavi, 7. aprila 1912.
Regina, ljuba gospa!
Velika noč — dan vstajenja! — Tisto čudovito življenje ki je dremalo Rod trdo zemeljsko odejo, se je kakor pričarano dvignilo na beli dan: na velikem pozorišču se je začela odigravati klasična igra doživetja. Lani je bilo ravno tako. Vstalo je in je umrlo — samo vase se je pogreznilo; letos pa se je rodilo zopet samo iz sebe. Glejte, gospa, tudi to je dokaz o resničnosti tega. kar sem Vam povedal zadnjič, trdeč, da življenje nima konca! Zakaj potem doživetje, ako ni smrti?
Vtisk hipnosti — to je konec! Subjektivna razsoja o biti in nebiti. Ko usahne pomladni cvet — kaj je naša sodba? Nikoli ga več ne bo! Pa je igralka stopila sama za kulise, da pride zopet na pozorišče — morda v drugi vlogi. morda v drugačnem razpoloženju in z dru-
* V zadnje nedeljsko pismo se je utiliota-pilo več neljubih tiskovnih pogreškov, ki jih blagovolite popraviti. Takoj v tretji vrsti citate o mlaki nedolžnosti, medtem ko morata stati tamkaj besedi: mlada nedolžnost, torej: Nebo je čisto kot mlada nedolžnost. — V tretji koloni se mora začeti druga vrsta spodaj tako: Kam se skrivaš, golobica moja (ne: globina morja)? — Druge malenkosti, ki ne motijo smisla, ste gotovo že popravili sami. Hvala Vam!
Prevzvišeni gospod! Resnica je, da se v deželi nasilstev. ne da uiti očem policije, a jaz nimam niti najmanjšega povoda, da bi bežal tudi pred Vašim komisarjatom, moja vest je popolnoma čista! Za vse nadaljne pogone proti moji osebi, s katerimi se me od meseca februarja dalje preganja in to dosledno brez vsake-. . ga vzroka, ko se me podi iz moje domovine,-, ovira v mojih trgovskih poslih, ko se me raz-, družuje od moje obitelji, je odgovorna samo ena oseba in to ste Vi prevzvišeni gospod.	1
Zato bom pa tudi izvajal posledice — in vrnem se v Hrvaško.
Živila Hrvaško!
Mirko pl. Pisačič,
veliki davkoplačevalec pristojen v upravno občino Zlatar županije Varaždinske.
Ljubljana, 7. aprila 1912.
Izpremembe v upravi anektiranih držav.
Kakor smo že nedavno poročali se ie pripravljala v upravi Bosne in Herceovine večja izprememba. Sedaj je izšla cesarska odredba, po kateri se uzakonjuje ta izprememba. Po ti odredbi se odpravlja mesto civilnega doglav-nika. ter se njegov delokrog prenese na osebo deželnega poglavarja, mesto doglavnika se pa sistemizira mesto namestnika deželnega glavarja. Ako se od strani vlade motivira ta iz-prememba na ta način, da se s tem poveča in zboljša avtonomija anektiranih dežel, je to samo navidezno, ker po novi odredbi pride vodstvo politiških vprašanj iz rok civilnega doglavnika v roke deželnega glavarja, ki je obenem tudi armadni nadzornik 15. in 16. vojnega zbora in kot tak neposredno podrejen cesarju. Mesto civilnega doglavnika je bila ustanovljena v letu 1882, ko se je dosegla ločitev med vojaško in civilno upravo v takrat okupiranih deželah. Sedaj pa se zopet združujeta obe upravi v rokah poveljujčega generala in deželnega poglavarja. Mesto novosistemiziranega namestnika je samo formalnega pomena. Da je to res. dokazuje že to dejstvo, da se preseli deželni poglavar iz sedanje vojaške pisarne v deželno vladno palačo, ter na ta način tudi na zunaj prevzame vodstvo civilne uprave v svoje roke. V koliko se bo obnesla ta izprememba v upravi anektiranih dežel, pa pokaže seve. šele bodočnost!
Izjave predstavnikov balkanske politike o položaju na Hrvatskem.
Ker se ravno v sedanjem času po vsem ča" sopisju razširjajo vesti o kritičnem položaju na Balkanu, sta se izjavila balgarska in srbska mi* nistrska predsednika. Gešov in Milanovič. ki sta obenem tudi ministra za zunanje zadeve obeh držav o položaju sledeče: Gešov pravi: Bolgarska politika je mirovna politika. Mi vemo in,smo prepričani, da nam je mir potreben. da se more naša kraljevina v vseh ozirih razvijati, a mnogo nam je na tem. da olajša Turčija sama to naše delo in našo nalogo! A k° pa ne preneha nesrečna in izzivajoča politika gotovih krogov v Turčiji, ki je kriva, da vlada povsod tako razburjenje, tako obstoji nevar-
K
5UST£R«I
K>T?EK
Dr. Šušteršič: On je res vstal, a ti dragi Šuklje — nikdar več.
nost. da nastanejo krize, ki so nevarne vzdrževanju status quo na Balkanu. Zato se pa jaz tudi bojim, da bo Bolgarska prisiljena vsled pritiska javnega mnenja poduzeti varnostne mere v obrambo naših interesov. Srbski minister zunanjih del dr. Milovanovič pa presoja položaj tako: Srbska politika ne veruje v nevarno smer ruske balkanske politike. Ker se pa tiče razmerja Srbije z Avstro-ogrsko je prepričanje srbske politike to; mi moramo predvsem vedeti in to točno ter zanesljivo, ako se smatra na Dunaju aneksija Bosne in Hercegovine kot definitivni konec avstrijske prodirajoče politike, ali pa le etapna točka v programu te pol tike. Na podlagi tega položaja, bo Srbija zavzela svoje stališče napram ostalim balkanskim državam in pa napram Avstro-ogrski monarhiji. — Temeljem teh izjav je torej razvidno, da se položaj tudi v vodilnih politiških krogih smatra kot skrajno resen, da alarmi-joče vesti niso lc časnikarski glasovi! ________
DOPISI.
Iz Pijave Gorice. Dne 24. marca je imel naš občinski odbor svojo sejo. Sklepalo se je o tem, da se seje ne skliče drugače, kakor v nedeljo popoldne, potem pa se je sklenilo o razdelitvi otrobov in preševanja, ki ga je dala dež. vlada Za tiste posestnike in gospodarje, ki so čez zimo redili plemene prešiče. Vsi odborniki in tudi župan in vsi tisti, ki so z županom volili, so sklenili, da dobe podporo le »naši«. Janez Bukovec iz Gradišča pa je še s pestjo po mizi udaril. da ne sme župan nobenega drugega zapisati in noben drug ne sme dobiti podpore, kakor oni. ki so na »našo stran volili«. Ali je to kaka pravica?! Pri razdeljevanju podpor ne pride na to, kam je kdo volil, ker ima pri vo-Iitvi vsak svojo svobodo — ampak morajo dobiti podporo tisti, ki so jo zaslužili in ki so je potrebni. Najmanj bi imel pravico razgrajati tak človek, ki je lansko leto pogorel in so mu sosedje od vseh strani šli na roko in so mu
vsak po možnosti dobro storili. Kaj bo potem kdo bo vpil o naši klerikalni stranki? Vprašamo pa: ali so ti odborniki svojo prisego in svojo obljubo izpolnili, ko so s svojim strankarskim postopanjem sklenil tako, da 20 posestnikov. ki so redili po zimi prešiče niso dobili otrob nasprotno pa so večinoma dobili taki, ki niti prešičev niso imeli. To je krivica, ki se je zgodila — nam od naših sosedov — poskrbeli botno. da dobimo drugod pravice. — če ie ni v domači občini. G. župan, kje pa je tistih 2000 kron. o katerih se je govorilo pred volitvami, da smo jih dobili za škodo — povzročeno po črvu. Morebiti se je ravnotako napravilo, da srt jih dobili le »naši«. Imamo še mnogo umazanega, kako gospodarijo z nami — pa bomo še pojasnili.	Prizadeti.
Danes na travniku pod Tivoli ob 3. uri nogometna tekma!
DNEVNI PREGLED,
Kdo poroča lahkomiselno »Slovenec« ali
»Dan«? Sobotni »Slovenec« nam očita, da smo lahkomiselno poročali o prvem poročilu nesreče na Stolu glede sina višjedeželnosodnega svetnika Koblerja. Konštatirati moramo, da smo poročali prve vesti, kakor smo jih prejeli do polnoči. Saj »Slovenčevi« uredniki niti drugi dan opoldne niso vedeli imena dijakov, pa zahtevajo, da bi mi že toliko preje imeli vso podrobno sliko. Sicer pa naše poročilo nikogar ni potrlo tako. kakor ravno »Slovenčev« urednik Moškrc. Po našem poročilu (kakor smo izvedeli !) je g. Kobler še vedno bil mnenja, da se sinku ni hudega pripetilo. Ko pa pride na kolodvor* mu pa »Slovenčev« urednik Moškrc kon-dulira k ponesrečenju sina. In to je šele potrlo g. Koblerja, ne pa naša vest. To postopanje pa je lahkomselno. in sedaj se lahko vsakdo zgra-
gačno nalogo, morda v isti vlogi druga oseba
— ampak v bistvu enainista stvar. Tako se subjekt nagiblje h koncu, objekt vstaja — ali pa: skupna ualoga je življenje; faktorji pa, ki to nalogo izvršujejo, se menjujejo. Druge osebe
— stvar ista; ista stvar, ki seže vanjo tisoč rok. kadar tisoč rok omaga. Zato je bistvo vedno isto. a ima milijon oblik. lic. izrazov poti’ ker je ob istem objektu zaposlenih milijon subjektov. ki dajejo celoti odznak svoje individualnosti. Vztrajam ob tej teoriji: individualitete so deli celote, torej mora biti celota izraz posameznosti — eno lice za miljon drugih! Ali pa; ljudje ustvarjajo razmere, kakor tudi razmere ustvarjajo ljudi. Zato pa smo otroci svojega časa. kakor ima svoj čas svoje ljudi. O značaju posameznika moremo govoriti. Ali bi Pa mogli govoriti o značaju celote, to je naroda. ako bi ta celota ne vsebovala značajev svojih delov? Naslov je torej pravi: doživetje, ker je to naturni zaključek vsakogar kot individualnosti. vsebina igre pa je nezmotnost, ker živimo v svojih delih, v svojem potomstvu, v svojih duševnih silah naprej. Tako ima oblika jedro, posoda vsebino. Obojemu skupaj pa pri-stoja edino ime: uganka!
Uganka vsak — uganka celota! Reševalci v‘^ ~ rešilec nihče! Modrijani vsi — modrosti nikjer! Razen v spoznanju, da hočemo do popolnosti, a ne moremo do nje. ker je popolnost nedosežna. Cim bliže — tem dalje. Vsak in vsi večni potnik — otroku enak, ki sope na goro, da seže z roko do visokega neba: čim višje prihaja, tem višje je nebo. Nedosegljivo, ker je nedosežno!
V čem obstoji maščevanje greha? — V zavesti storjene krivice.
Kdo zna odgnati kragulja, ki kljuje srce, od zore do mraka, od mraka do dne?
V čem obstoji krivica? — V žalitvi tega, kar si je duša sama postavila za svoj zakon. Telesno bol prebiješ — če prej in drugače ne, pa tedaj, kadar te reši smrt zemeljskih spon. Ampak duševnih bolesti ni mogoče preboleti nikoli. Dogodki pridejo, ki obrnejo nase vso tvojo pozornost: za hip se odtrgaš od tega, kar je tvoji duši najdražje in najsvetejše. Ko mine omama, se zbudi zavest s tem večjo silo. Tako velika in tako močna je ta zavest, da te potare duševno in telesno, ako se neprestano giblje v tvojem srcu. Le velike, močne nature kljubujejo notranjemu razdejanju. Njihova jaka volja razvija tiste odporne sile. ki dvigajo individualnost preko uničujočih elementov. Kakor oaza v puščavi, stoje take osebnosti v Sahari
življenja.	.	.
Vsi pa, gospa, kar nas je dobrih m kar nas je močnih, imamo en studenec, ki vre iz njega živa voda. povzdigajoč, krepeč in tolažeč.
Studenec žive vode — kako ti je ime? Umetnost!
Od vekomaj rojena, s pečatom večnega življenja na jasnem, visokem čelu — tako hodi umetnost od severa do juga, od vzhoda do za-pada: ves svet je njen, in ona je kot last vesoljnega človeštva, edina absolutna vladarica, ki ne vprašuje niti po narodnosti, niti po veri, ki je namenjena v uživanje vsakomur, kdor hoče do nje in vanjo in z njo na višave kulture in svobode!
Danes, gospa, ne bom raziskoval, kaj je bolje, da jo imamo, ali da jo nimamo! Govoriti bi se'dalo o enem in drugem. Ampak to je delo filozofov. Russeaua poglejte in Tolstega, pa boste začuli klic k prvotnosti nazaj, ki odmeva celo iz verzov nedolžnega našega Gregorčiča! Danes, ko obhajamo praznik vstajenja, naj dalje ne govorimo o tem!
Resnica je, da smo Slovenci predolgo spali vsa naša zemlja je bila velik grob. Danes ne spimo več. ampak, ker je bilo spanje predolgo, smo mnogo zamudili; prehiteli so nas drugi. Zato pa sedaj ne smemo filozofirati, tem več moramo živeti, da dopolnimo zamujeno, da se uveljavimo kot kulturen narod. Tudi o tem naj ne govorim, kaj in kdo je vzrok našega mrtvila, dovolj prilike bo še zato, nekaj tega sem Vam pa že povedal v svojih pismih. Računati moramo s položajem, kakršen je. zakaj le tisti posameznik in tista celota si ustvarja bodočnost, ki se zaveda sedanjosti ter si na podlagi te krči pot v lepše bodoče čase! 2al, da ne moremo govoriti o splošni zavednosti. Večina našega ljudstva je še trdno uklenjena v mislih, namerah in dejanjih posameznikov; na tej večini leži mora državne odvisnosti, zato pa hodijo naši koraki tako šibko in počasi, da dostikrat zdrknejo za tri stopinje nazaj, ko so šele eno stopinjo storili naprej — kakor v sanjah se bližamo bodočnosti.
Ali imamo umetnost? — Imamo jo! V vseh panogah, na vsakem polju jo imamo. Ko bi jo imel v enaki meri in veličini kak drug narod ki ga zgodovina pozna bolj nego nas. ki ima lepšo in ugodnejšo pozicijo, bi tudi umetnost. kakoršna je danes naša, uživala boljši glas. več veljave in višjo ceno. Tako pa vidimo prekletstvo slabih dejanj, izvršenih nad našim narodom, v tem. da se novo zlo rodi iz starega zla; ne vidijo velikosti, ker zamenjujejo stvar z osebami, ker vidijo samo napake in šibkosti; kar je lepega, dobrega, jakega in plemenitega. to pa prezirajo!
Ko sem Vam, gospa, pisal o »Glasbeni Matici«, sem Vam hotel pokazati, kje imamo iskati sovražnikov: najprej v sebi in nad seboj! Tako si redimo gada na prsih — ne samo.
vsaj v drestnih dobah. Za tiste, ki imajo veljavo in moč. bi bilo to pač lahko, če pa se za to delo potrudi navaden zemljan, pa pricaplja kak neizkušen sodni »izvedenec« in mu uniči vse nadel Pa pride vsakdo lahko do prepričanja, kaj se pravi zavzeti se za dobro stvar.
Football-Match. Ljubljanski football klub — Goriški football klub. Football sezono otvori Ljubljanski football klub danes ob 3. uri popoldne na tivolskem travniku za dirkališčem. Igral bode proti Goriškem football klubu. Tekma zna biti jako interesantna, ker se prišteva goriški klub k najboljšim moštvom na Primorskem. Vstopnina; Stojišča 40 vin., sedeži srednji po 2 K. ostali po 1 K. Brez vstopnice. kater0 so mora vidno nositi, je, vstppjiji teijik,prepovedan. P. n. občinstvo uljudno prosimo, da se strogo drži navodil rediteljev, kateri bodo imeli belo-zelene, trakove na levi roki. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Pogreb gospe Zalaznikove. V soboto popoldne so odpeljali k zadnjemu počitku v Ljubljani splošno priljubljeno gospo .Zalaznikovo. Pogrebu je sledila 1000 glav broječa množica. Na čelu sprevoda je korakal »Sokol«.. za njim pa pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je zapelp par žalostink. Pogrebni sprevod je jasno pokazal, kako priljubljena je bila gospa Za-laznikova - me,d ljubljanskim občinstvom. N. v
nv.,P.l\	|
Opozarjamo. da priobči »Slovenski llustro-vpni Tednik« slike o grozni nesreči na Stolu ter prosimo, če ima še kdo kako sliko nanašajočo se .na ta dogodek, naj jo blagovoli takoj dati uredništvu /Slov,, Ilustr. Tednika«, ki jo po uporabi vrne nepoškodovano.
Nesreča. V petek .opoldne je skočila v Ljubljanico Ivanka Novakova, vulgo Lozar-jeva. hčerka gostilničarja pri Štravsu. Nesrečni deklici še je trenutno omračil um. Bila je lepo mlado dekle, staro 23 let. V nesrečnem trenutku je skočila v valove, iz katere je doslej niso našli. Narastla Ljubljanica je odnesla truplo nesrečne mladenke s seboj. Njen sorodnik je ponudil veliko nagrado onemu, ki jo najde.
Tovarna zgorela. V Ustju na Češkem je v tovarni avstrijskega društva za kemične in metalurgične izdelke nastal v petek ogenj, ki je popolnoma upepelil vso tovarno.
Z drevesa je padel. Posestnik Marko Kraut iz Gašberja pri Litiji je splezal v sredo na domači kostanj, da bi posekal suhe veje. Pri tej priliki je padel z drevesa in si zlomil levo nogo.
Otrok ponesrečil. Dveletni posestnikov sin Ludovik Žum se je 3. t. m. igral na domačem dvorišču, kjer je hlapec sekal drva. Kar prileti otroku v glavo poleno in ga težko rani na levem očesu. Ponesrečenca so takoj odpeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
Ponesrečen obisk. Preteklo nedeljo je hotel posestnikov sin Jakob Pernuš iz Sv. Ane pri Tržiču obiskati posestnika Ivana Megliča. Ko je stopil v vežo, mu stopi Meglič z neznanjh vzrokov s sekiro nasproti in ga udari z držalom po glavi in levi roki. V tem trenutku pa je zgrabil Pernuš za sekiro in z vso silo udaril Megliča po glavi. Pernuš je lahko, Meglič pa težko ranjen.
Popihal jo je. Čevljar Boštjan Kolar iz Tol-skega vrha pri Konjicah je dalje časa stanoval v Mostah pri Ljubljani. Pred kratkim je prejel od neke stranke čevlje v popravilo in zahteval 2 K predplačila. Toda Kolar čevljev ni več vrnil stranki, ampak jih je prodal, denar pa obdržal sam. Naredil je vrh tega pri nekem trgovcu v Mostah 40 K dolga in nato čez noč pobegni!. Dosedaj ga še niso mogli izslediti.
Aretirani stari grešnik. 411etni delavec Iv. suvan iz Velike vasi pri Kamniku, je bil 43krat kaznovan radi raznih prcgereškov in je bil sedaj že dve leti doma pod policijskim nadzorstvom. Začetkom meseca marca je nenadoma pobegnil in se potepal brez dela po raznih vaseh. Predvčerajšnjem so ga aretirali v Št. Vidu nad Ljubljano in ga izročili sodišču v Ljubljani.
Mlad dolgoprstnež. 151etni hlapec Ivan Brumšek iz Podrečja pri Kranju si je hotel nabaviti za velikonočne praznike novo obleko, a ni imel denarja. Zato je v nedeljo popoldne obiskal svojo teto Kepic in ji pri tej priliki ukradel 100 kronsi bankovec, katerega je skril v skedenj. Toda tatvina je bila kmalu razkrita, dejanja pa osumljen Brunšek, katerega so orožniki takoj aretirali. Brunšek je tatvino priznal in prinesel stotak nazaj, nakar so ga orožniki
izročili pristojnemu sodišču, denar pa vrnili Kepičevi.
Vampir Vadim, > morilec lepih deklet. V
Petrogradu se je vršila te dni razprava proti nekemu morilcu, ki je vzbudila velikansko senzacijo. Na zatožni klopi je sedel Nikolaj Ratke-vič, ki je bil na strašen način umoril dve mladi krasni deklici. Retkovič je prišel pred par meseci s krasno, mlado deklico v neko gostilno in je naročil sobo. Ko se je zjutraj zdanilo, je zbudil strežaja iz spanja in prosil, naj odpre vrata. Nervoznost mladega moža se je stre-žaju zdela silno sumljiva. Ker je vedel, da mladenič ni prišel sam, je tekel v sobo, kjer je ta spal. Na svoje začudenje je zapazil deklico na divanu mrtvo, zakrito z obleko. Komaj je bil vrgel raz njo obleko, že se vrže Ratkevič z vso silo nanj, nakar je prišlo med obema do silnega boja. Hotelsko osobje je takoj prihitelo na lice mesta in Ratkeviča zvezalo. Navzočim se je pri tej priliki nudil strašen prizor. Truplo mlade deklice je bilo silno razmesarjeno. Na steni poleg divana je bil nalepljen list z napisom: »Št. 2. — Maščevanje nad krasoticami! Denar sem ji vzel kot plačilo zato, ker sein io spravjl na drugi svet in tudi zato, ker mrliči denarja ne potrebujejo. Morilec tega in še nekega drugega, mladega, krasnega dekleta v hotelu Dunaj sem jaz: Vampir Vadim.« — Kakor se je izkazalo, je Ratkovič deklico najprej zadavil, potem pa ji prizadejal z bodalom 35 ran na telesu. Na vprašanje senatnega predsednika, zakaj je izvršil umor, je morilec odgovorih »Ona se mi je tako zelo dopadla. Moral sem jo umoriti!« Pr-
vi	umor, katerega je izvršil Ratkovič približno pred enim letom v hotelu Dunaj v Petrogradu, je ostal popolnoma nepojasnjen. Morilec je ono deklico ravnotako najprej zadavil, nato jo pa še 40krat sunil z bodalom. Obtoženec je pred sodiščem podal natančno sliko o svoji burni preteklosti. Ze kot 151eten mladenič je prepotoval Nemčijo, Anglijo, Egipt in Francijo, nakar se je vrnil pred enim letom zopet v Petrograd. Ker je bil brez sredstev, je sklenil izvršiti samomor. Odšel je v neki gozdič in se tamkaj obesil na drevo. Neki mimoidoči sprehajalec je prerezal vrv in ga še v pravem času rešil. Že kot 131eten mladenič je skušal neko deklico zadaviti, kar se mu pa ni posrečilo. Obtoženec je odločno zanikal, da bi bil slaboumen. Izjavil je, da mu morenje mladih, lepih deklet napravlja velikansko veselje in največjo zabavo. Z ozirom na njegovo mladost^— Ratkovič je star šele 18 let — ga je sodišče obsodilo na 8 let prisilnega dela.
Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce v Pragi so darovali v mesecu svečanu sledeči podporniki in dobrotniki: 150 K: dr. Kaunic v Pragi; po 100 K: Posojilnica v Mariboru, Posojilnica v Celju, J Vidmar trgovec, kot volilo umrlega gospoda Balona v Brežicah; 50 K: Purkmistrovski urad kral. mesta Plzne; 38.70 K: dr. D. Marušič kot nabrano vsoto v Gorici; 30 K: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 K: dr. J. Pirnat, Št. Ilj pri Velenju in J. Gajšek, Krems a. Donau; 18 K: Ant. Gnus, nadučitelj na Dolu na Štajerskem; 15 K: Pospjilnica v Framu na Štajerskem; po 10 K: gdč. A. Zorman, Spodnja Šiška pri Ljubljani, dr. J. Pekolj, dvorni svetnik v p. na Dunaju, dr. V. Kac, zdravnik v Mariboru, lekarnar Piccoli v Ljubljani; po 6 K: J. Velkavrh, stotnik v Gradcu, dr. A. Poznik, notar v Novem mestu, dr. M. Murko, vseuč. prof. v Gradcu, dr. Fr. Žižek v Gradcu; po 5 K: J. Novak v Idriji, dr. J. Ser-nec v Celju, F. Štupica, notar v Šent Lenartu na Štajerskem. A. Trstenjak, hran. kontrolor v Ljubljani, K. Savnik v Kranju; po 4 K: dr. J. Lenocb, advokat na Dunaju, J. Skrbinšek, profesor v Pfibrauu, S. Rojnik, rač. revident pri c. kr. namestništvu v Gradcu; po 3 K: J. Klemenčič, c. kr. višji poštni kontrolor v Ljubljani, M. Prosekar, lesni trgovec, Kotmeraves na Koroškem, Fr. Štupar, tajn. pristav v Ljubljani, H. Schreiner, učit. ravnatelj v Mariboru; po 2 K: M. Vrbnjak, poštni tajnik v Gradcu, R. Pevec, Mozirje na Štajerskem, dr. Š. Rajh, odvetnik v Ribnici; po 1 K: Fr. Nemec in J. Šipek v Nabrežini, J. Kosmina v Šempolaju in A. Za-vadlal na Klancu pri Nabrežini. Društveni odbor se toplo zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem in prosi za nadaljne prispevke, katere sprejema dr. K. Šebesta, advokat v Pragi II., Spalena ulica 9.
Nesreča na Stolu.
Sprejem v Kranju.
Včeraj dopoldne je dospel voz s krsto dr. Cerka v Kranj. Perd mestom je čakala na mrtvaški voz velika množica ljudij. Na voz so polo-žli dva venca: enega so darovale bivše gojenke dr. Cerka, drugega pa kranjska podružnica »Slov. plan. društva«. Nad 300 ljudij je potem spremilo voz čez celo mesto, kjer so vse	I
hiše izkazale pokojniku zadnjo čast. Na Gašteju se je od rajnika poslovil dr. Kušar z ganljivimi besedami. Voz je prišel v Ljubljano ovenčan s cvetlicami.
Pogreb.
Nepregledne množice ljudiso romale včerajšnje popoldne proti Ilirski ulici, da izkažejo zadnjo čast nesrečnemu dr. Josipu Cerku, ki je bil edina žrtev katastrofe na naših gorah. Tisoč-glavna množica se je zbirala okoli hiše, kjer je	J
čakala nesrečna obitelj zemskih ostankov sina-	'j
edinca, a vendar je blo naokoli mirno in tiho, f vse je čutilo in sočustovalo z jokajočo obiteljo.
Krasen pomladanski dan je plaval nad ljubljanskim poljem, od daleč so se blesteli sneženi vrhovi gora, ki jih je obdajala lahna megla, katero so zdaj in zdaj predrli solnčni žarki in obsevali snežna polja in skalnate vrhove.
Okoli pol pete ure so pripeljali truplo dr. Cerka v hišo žalosti, krsto so odnesli v stanovanje, kjer so jo še enkrat odprli, da vidita oče in mati svojega sina, sestri svojega ljubljenega brata.
Takoj nato se je razvrstil vspored, veličasten in mogočen, kakor jih Ljubljana od pogreba septemberskih žrtev še ni videla. Zbrano je bila vsa Ljubljana, od daleč so prihiteli tovariši in prjatelji nesrečnega planinca, da ga spremijo na zadnji, veliki poti brez vrnitve. Zastopana so bila vsa narodna društva s planinskim društvom na čelu, zbrana je bila vsa inteligenca in narod, kar dokazuje, kako je pretresla ta katastrofa vse mesto. Žalostno je oddonela žalostinka pomnoženega djaškega zbora in začel se je pomikati sprevod tja na ljubljansko polje. Prvi so šli dijaki I. drž. gimn., za njimi profesorski zbori vseh ljubljanskih šol, nato Sokol I. nakar je sledila krsta obložena z mnogobrojnimi venci, za krsto stari oče z moško žalostjo v obrazu, obe sestri uničeni in v solzah, na to bližnji sorodniki, za njimi pa šestorica dijakov-soizletnikov, tihi in resignirani so korakali, njih pogledi so bili uprti tja v snežene gore in v njih mislili so se prebujali spomini na one grozne dogodke v noči katastrofe, razen enega so bili vsi povezani, deloma vsled ran, deloma po oseblinah, le mali Zdenko Kunc ni mogel izkazati zadnje časti svojemu nesrečnemu vodniku, ker leži z zlomljeno nogo doma. Za dijaki pa so šli ožji prijatelji nesrečnega tovariša, med njimi tudi učitelj Kunaver, rešitelj ostalih dijakov. Na čelu sprevoda se je nosil šopek, ki so ga poklonili soizletniki svojemu voditelju, kdor je zagledal in prečital napis na trakovih: »Junaškemu vodniku — spremljevalci na smrtni poti«, temu ni ostalo suho oko!
Počasi se je pomikal sprevod, dokler niso dospeli do pokopališča. Pretresljivi prizori so se odigrali v cerkvici, ko je duhovščina zapela pretresljivi »Miserere«, ko je dijaški zbor odnel zadnji pozdrav... Krsto so odnesli ob špalirju Sokolov do groba.
In ko so položili krsto ob grob, takrat se je pretrgalo nad gorami megleno nebo, svetli žarki so se usuli nizdol in objeli krsto, kakor da prinašajo zadnje pozdrave nebotičnih vrhov, ki so zahtevali svojo žrtev iz vrste naših ljudi.
Bil je naravnost čudapoln prizor, gore so blestele v zahajajočem solncu, kamniške in Julijske Alpe ter Karavanke so se svetile in kopale v solnčnih žarkih... ko pa so spustili krsto v hladni grob, zakrilo se je solnce med megle, u-gasnili so solnčni žarki in gore je objel polu-mrak... Bilo je, kakor da je narava poslala svoj zadnji pozdrav svojemu občudovalcu ... Solnce se je skrilo za vrhove, ko je izročilo zadnje pozdrave in lahen mrak je objemal ljubljansko polje, ki je sprejelo žrtev naših gora v zadnji dom ... In v tem trenutku ni bilo suhega očesa... Ob grobu je stal nesrečni oče, obupani vzdihujoči sestri, solze so blestele na očeh vseh, ki so gledali to čudovito igro narave, ki so čutili to grozno nesrečo!
Ob grobu je stal tudi junaški rešitelj ostalih soizletnikov učitelj g. Kunaver; njegov po-
za nad lahkomiselno lažjo, ki jo je zapisal »Slovenec«.	•
Janez Finžgar, ki se je ponesrečil pri rešilni akciji na Stolu, ko je zdrsnil in zdrčal po snegu kakih 600 metrov nizdol. je danes vsled zadobljenih poškodb obležal. Njegovo stanje je
preeei kritično. . ,	,	,
K nesreči na Stolu. Naša poročevalca sta včeraj posetila junaškega rešitelja sedmih dijakov g. Kunaverja In ponesrečenega dijaka Zdenka Kunca, ki sl je zlomil v členku nogo.
V jutrišnji številki priobčimo točno poročilo obeh. ter prinesemo tudi natančen načrt kraja nesreče, ki ga nam je narisal eden članov rešilne ekspedicije.
Druga nesreča v gorah. Dobro v spominu Ljubljančanom in drugemu občinstvu je Še nesreča dr. Stpica pred dvema letoma Tedaj je bil rešitelj učitelj Petrovčič, a pri zadnji pa zopet učitelj Kunaver, katerih delo bi se dalo sko" ro primerjati, kajti obadva sta delovala skoro z nadčloveškim naporom. Slučaj pa je tudi to. da je pri obeh slučajih divjala huda nevihta, ki je že marsikateremu hribolazcu povzročila nesrečo ali ga celo spravila v hladni grob. , Minister Zaleskl obolel. Avstrijski finančni minister vitez Zaleski je na svojem potovanju po Dalmaciji precej nevarno obolel. Kakor se zatrjuje, se je zastrupil z nikotinom. Najnovejša poročila poročajo, da je minister sicer že> izven vsake nevarnosti, vendar pa se mora še vedno zelo čuvati. V začetku se je počutil tako slabega vsled, srčne slabosti, da je poklical spovednika in se dal. obhajati-. . ..........
Proti gospodarski samoosvojltvi SiovaT nov. Slovani ’ posehno pa Jugoslovani smo v gospodarskem oziru skoro popolnoma odvisni od tujcev, predvsem Nemcev. Skoro vso boljšo trgovino in obrt imajo v rokah Nemci. Dot mači podjetniki seveda morajo poginiti, ker nimamo zilnje smisla, ampak hlapčujemo rale tujcem. Naše občine in avtonomne korporacije oddajajo večinoma vsa dela Nemcem, ki se potem šopirijo po naši zemlji kakor bi imeli vse v rokah. Čehi so v teni oziru vse drugačni. Oni razumejd kaj pomeni za njih narod, ako postanejo gospodarsko samostojni in se zato medsebojno podpirajo, kolikor le morejo. Praška mestna občina je sedaj razpisala konkurz za zgradbo novega interkonfesionalnega 45 ha obsegajočega pokopališča, na katerem bodo krasne umetniške stavbe. V svojem razpisu občina odločno naglaša, da pridejo pri konkur-zu v poštev le načrti slovanskih umetnikov. »Gr. Tagblatt« je postal radi tega popolnoma izven sebe in ne more razumeti, kako se drzne praška občina razpisati konkurz samo za slovanske umetnike. Tu vidimo nemško oholost in ošabnost. Nemci stoje odločno na stališču, da morajo nemške občine oddajati dela samo Nemcem in se tega načela tudi strogo drže. Seveda. slovanske občine tega ne smejo, kar je dovoljeno Nemcem. Toda nemški Mihel naj bo le miren. Prišel bo čas. ko bodo Slovani gospodarsko samostojni in takrat bo za vedno odklenkalo nemški oholosti in ošabnosti.
Zadnji potres v Sarajevu. O zadnjih potresnih sunkih v Sarajevu se dodatno poroča: V Sarajevu že dolgo let niso čutili tako močnih potresnih sunkov, kakor so bili zadnji. Potres je napravil tudi precej škode. Sunki so bili tako močni, da so ljudje trumoma bežali na prosto. Ure so za časa potresnih sukov obstale, stenske podobe, svetilke in posode so se gibale. Velika poslopja so. se zibala kakor ladje sem-tertja. Termometer je padel zvečer na ničlo.
Naše ribarstvo. Prejeli smo: Malokdo izmed občinstva ima pojem, na kako nizki stopnji stoji naše ribarstvo. V ribištvu, oziroma gojenju istega smo na Kranjskem tako popustljivi, kakor menda nikjer drugje v Avstriji. Kako Žalostna je naša tozadevna bilanca, ako jo primerjamo s češko. Kdo je temu vzrok? Slovenci imamo sicer ribarski odbor, a žalibog zboruje ta le zase pri zaprtih durih. Tu bi bilo potreba sloge, pravih in razumnih nasvetov in dogovorov, ne pa osebnega sovraštva in ško-!de zakupnikom povodij. V slovenskem lovcu za ribarstvo je sicer marsikaj brati, a to tako skromno, da je joj! Pa zakaj? Gospod urednik! akcijo v prid ribarstva pričeti, pa dvojno ali celo trojno škodo utrpeti, to si dobro zapomnite. predno započnete. — Podpore, zaslombe nikjer nobene, le krivica se bije v obraz zakupnikom. Zakaj se ne prepreči od gotovih faktorjev morenje rib. To bi bila prokleta dolžnost
kar se tiče glasbe, nego kar se tiče umetnosti sploh. V en del naše javnosti je šinil vsakemu napredku, vsaki kreaturi, zatorej tudi vsaki svobodi sovražen, tuj element, iinportiran iz dobe inkvizicije, pospeševan od vseh onih visokih in nizkih faktorjev, ki imajo svoje dopa-dajenje samo nad tem, da gledajo množice v nezavesti, bele sužnje v svoji črni službi: ljudstvo je pribito na križ! bfs
Križ — znamenje trpljenja!
Kdor govori resnico in je glasnik pravice
— križaj ga! Če ga telesno uničiš, ubiješ resnico in pravico! In bilo bi tako, gospa, ako bi življenje imelo konec. Tako pa umrje oseba resnica pa in pravica — teptana in zatajevana
— zbira svoje sile, da vstane v vsej mogočnosti in v vsem veličanstvu kot zmagovalka na-slja in resnica miljonov iz nižin toge in lepote!
Kako je to bridko, gospa, da nam stoji naproti tisoč ovir, vrženih na cesto od lastnih bratov, da vkljub svoji volji in moči ne moremo dospeti s hitrejšimi koraki naprej! Zaničevanje in sovraštvo postaja del našega mišljenja in čuvstvovanja. ki krepi moči. zgrinja vojsko
v	zvestobi in sili. Prapor se vije pred njo; v krvavih, daleč vidnih črkah blesti na njem napis: Svoboda!
Nosim ga v sebi, ki je umrl za prepričanje, kakor govori pismo, lepo, poezije polno! Čajem množico, kako je besno kričala: Križaj ga! Fanatizovana množica, kakor ji tudi današnji dan potiskajo nož v pesti! Pohlep po krvi — to je hrana razdivjanim strastem! Daleč od kulture hoče človek - zver vročo kri!
Tako ga gledam pred seboj! Mišice so mu napete od bolečin, glava mu visi na prsi, kakor da se zdajci odloči od telesa in se zakotali po
griču dol... Nazarenec umira — glasnik resnice in pravice! Drulial ploska farizejem in pismoukom, ki so ovenčali njegovo glavo s trnjevo krono, obrizgali svojo zversko naturo z večno sramoto!
In tudi danes! Ne s prepričevalno besedo, ne s svojim življenjem — ne! — ampak z nasiljem. z nožem in kolom v roki hočejo ukoreniniti pismouki in farizeji današnjega časa svojo moč...
Jaz tega nečem in ne morem Regina!^ — Regina — ideal lepote in dobrote! Ne vprašam Vas. kaj mislite o meni. kakšna je Vaša sodba o meni: živite pred menoj — simbol kreposti, kakršna zbližuje narodne duše, da se nagnejo druga k drugi, prelijejo ena v drugo in žive skupno življenje, od Vaše strani morda nezavedno. od moje strani v vsem blaženstvu, ki ga daje vroč. gorak, iskren poljub prve sladke ljubezni!
Pozdravljam Vas, ljuba gospa! Bolest je moj delež, vem! Iz vsega, kar sem Vam povedal danes, boste razumeli, da ne more biti drugače. Če pa je bolest, nima li pravice, da se pretopa v radost, ki je konec bolesti?
Vdani Vam
Rade Dragan.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Pri teh besedah tudi Kalčo nagne čutarico z žganjico. »A ta pobratim, odkod je?« vpraša, šele sedaj zapazivši Ognjanova in nudeč mu
žganjico.
»Iz Kara - Sarulje; sešli smo se na Balkanu. Lovil je divjačino kakor mi,« odvrne Spi-ridon.
»To je velik junak; na zdravje, daskal!« zagromi BorimeČek. Pes je jel znovič renčati.
Kalčo se smehljaje obrne proti Borimeč-ku; »Bog. da bi te gos brcnila, medved; kaj si vendar doprinesel?«
»Ničesar, povsem ničesar. Kalčo.«
»Hahaha! mladenič nam je odnesel deklino; razpadla sta se oba... Nu. Bog daj srečo! A kje imaš divjačino, da pogostiš ž njo svate?«
»Pustil sem jo tam spodaj, baj Kalčo,« odvrne Boiimeček z gromovitim glasom.
To pot se je Murdžo istinito razjezil.
»Hej, baj Ivan, povej nam. kako si se boril z medvedom?«
»Ta!« oglasi se zopet Kalčo in se potuhnjeno nasmeji Borimečku. »Naj nam rajše pove, kako se je boril s Stajko.«
Smeh. Ivan Osten je hotel še vprašati zastran dogodka s Turki in radi tega je začel: »Tako torej je? Da so ju raztrgali volkovi? Ali pa ne kriče Turki, da so Bolgarji ubili zap-tija?«
»Kaj? Saj ve vsa vas! Stric Stojko, Bog ga naj proslavi...« je govoril Kalčo. ne razu-mevši dobro vprašanja.
»To smo slišali, toda jaz sem vas vprašal, če Turki nimajo Bolgarjev na sumu. češ. da so oni ubili zaptija?«
Kalčo ga vprašuje pogleda.
»Kdo bi to mogel reči? Kedaj se je zgodilo, da bi Bolgar z naše vasi ubil zaptija? Rekel sem vam, da so volkovi doprinesli nekaj dobrega ir. Turki se. pripravljajo jutri na lov
na to krvoločno zverino, da jo razprašijo. Veste. to bo tudi meni v prid. Saj to zimo radi teh grdob človek ne more niti na polje oditi... Na zdravje, mladeniči! Daj Bog, da doživimo Božič zdravi in veseli! Pa tudi vi tako storite kakor Meček, samo ne v postu... Naj se ti poljubi, pobratim! In Kalčo poda žganjico Og-njanovu, kateremu so se močni pijači na hvalo vračale moči. Ognjanov dvigne posodo ter reče z ganjenim glasom:
»Spomnite se. bratje, na strica Stojka, mučenika turške besnote. Bog naj da mir njegovi pravični duši, nam pa naj da hrabra srca in močne roke, da se bomo mogli boriti s sovražnikom Kristusovim ter vrniti mu eno za sto... Bog naj proslavi strica Stojka!«
»Bog ga proslavi!« ponove tovariši.
»Bog ga proslavi!« reče Kalčo ter sname kučmo. Na to se obrne prijateljski proti Og-njanovu: »Pobratim, ti si izrekel lepe besede. Bog naj jih usliši! Nekaj časa še^ potrpimo, potem pa se naj zgodi kar hoče... Kako ti je ime? Morava se seznaniti; jaz se imenujem Kalčo Bogdanovi Bukče ...« Po teh besedah poda Kalčo Ognjanovu žganjico. Ta se je imenoval s tem imenom ter pil na dobro znanje.
Družba je le malo jedla, da ni poškodovala preveč zaloge baja Kalča, na to pa se je poslovila od njega. Ta pospremivši jih ven. reče k Ognjanovu: »Z Bogom, pobratim, pozabil sem, kako ti je ime; ko bi šel kedaj tu mimo, poskoči k meni, da se kaj pomeniva ... Ti znaš lepo govoriti... Nu, dobro se imej!«
Nekoliko bodrih besed Ognjanovih je močno pretreslo revnega pastirja. Ne da bi mu bile povsem nove. vendar, »pobratim« je izrekel nekoliko besed o borbi in ta povsem nova be-
gled je splaval takrat proti snežnim vrhovom ... in dve solzi sta zdrsnili raz zagorelo lice, solzi, ki jih ni poznal v trenotku katastrofe... a sedaj v pretresljivem trenotku so porosile solze njegovo oko ...
Dijaki so svojemu učitelju zapeli še zadnji pozdrav in nato se je na krsto usula gruda naše zemlje. Votlo je zabobnelo, ko so padale prve grude na krsto... a nato je zabobnelo, dijaštvo je s svojimi rokami zagreblo grob in se tako poslovilo od njega, ki je tako ljubil našo mladino, ki jo je navduševal za lepoto naše zemlje.
Ljudje so se razhajali v polumraku, v temnih konturah so se videle gore in izginjale v temni noči...
Na ljubljanskem polju pa počiva dr. Josip Cerk... in ko se danes porodi novo jutro, gledali bodo vrhovi gora svojo žrtev, na moža, ki jih je tako ljubil, ki je tolikokrat občudoval njih poezijo in veličanstvo.
Poslavljale so se množice od groba nesrečneža, ki je zaglavil v ljubezni do naše lepe zemlje...
Večen spomin dr. Josipu Cerku!
Vremenske nezgode zadnjega tedna.
V preteklem tednu je imela srednja Evro-pa nekoliko strašnih vremenskih nezgod. 1 ako poročajo listi posebno o velikih viharjih na Ogrskem. Dne 3. t. m. je prišlo v Budimpešto nešteto poročil o velikih viharjih po celi Ogrski. Nastale so naenkrat velikanske plohe in nevihte, temperatura je padla po 5 stopinj pod ničlo Tudi je nenadoma začelo po mnogih krajih snežiti. Vsled tega je bil po mnogih krajih u-stavljen krajevni promet. 1 udi pošta se je zakasnila. Ponesrečilo se je tudi nekaj železniških vozov in vsled viharja ni bilo niti mogoče odpraviti razbite vagone s prog. V mestih je bilo mnogo dimnikov in streh poškodovanih. Neki vlak je vozil vagon z krsto. Vihar je voz s krsto prevrnil in je padlo vse na tla. Mraz je uničil tudi prvo pomladansko cvetje. V nekem kraju je med viharjem izbruhnil požar, ki je uničil več hiš. V Dobsini je bil vihar tako silen, da je podrl več zidov in izruval več dreves. — V Kašavi je dne 4. aprila divjal tak vhar, da je razkril več hiš, in je pometal več dreves ob tla. Vsled tega je bila železniška proga poškodovana in so imeli vlaki v Budimpešti veliko zamudo. V Aradu je divjal dva dni velik vihar, ki je potrgal telegrafične žice in poruval mnogo mladih dreves. V Velikem Varaždinu je pomladanski vihar podrl več dimnikov in po cesti je pometal več telegrafičnih drogov. Zaradi viharja je imel brzovlak zamudo. — Tako so se glasila poročila z dne 5. t. m. Naslednji dan pa so prišla podobna poročila od severa in sicer je divjal vihar po Angliji, Škotskem in Irskem. Čutili so ga pa tudi na celini. Opozarjamo na te vremenske dogodke za to, ker se nam zdi, da so v zvezi z viharji, ki so te dni divjali po naših gorah in katerih žrtev je postal tudi dr. Cerk. V zadnjih dnevih so bile naše gore lepe, bele, jasne, v Ljubljani pa smo čutili, da veje z njih zelo velik hlad. Na videz se je kazalo, da je na gorah vse mirno, toda ona jasnost je bila posledica silnih vetrov, ki so veli preko gor. Mraz je prinesel seboj tudi sneg in na gorah se ie kazal svež sneg. Fkle gore so bile tem bolj vabljive. In tako lahko mislimo, da je šel vihar preko grebenov prav v onih nočeh, ko je dr. Cerk hotel priti na vrh Stola. V tem se tembolj kaže, da ni bila njegova krivda ako se je zgodila nesreča. Vihar, ki je drugod divjal po dolini, so čutile naše gore.
Stol.
Stol je najvišji vrh v Karavankah. Od Most ali iz Žirovnice do vrha se računa 5 ur. Visok je 2229 m. Na videz je Stol zelo lepa in vabljiva gora. Vidi se z Bleda dobro in od vseh strani vabi na svoj vrh. Do zadnje dobe je bila v njegovem podnožju le Valvazorjeva — nemška koča — dočim so slovenski turisti navadno počivali pri pastirju na planini. Pred dvema letoma ie Radovljiška podružnica otvorila Prešernovo kočo na nižjem vrhu — Stol ima namreč dva vr*la'med katerima je ozko sedlo. Tako je postal Stol prijetno izletišče. Toda Stol stoji tako izpostavljen vremenskim izpremebam, da se vreme na njem zelo hitro izpremeni. Nima namreč od severne strani nikakega predgorovja in tako je ze marsikdo lahko na njem občutil posledice hitrih viemenskih izprememb. S tem seveda ni rečeno, da Stol ni hvaležna tura. Nudi se na njem krasen razgled po vsej Savskidolini in tudi im Koroško, cin bolj vabljiv je moral biti Stol za zimsko tuio, ker je cel lepo pokrit s snegom in ni na njem nevarnih mest. Seveda — vihar je povsod nevaren pod Stolom in na Stolu. __________________ _
seda je zadela ob novo struno v njegovi duši in ta se je sprebudila. Pozneje bomo videli, kakšen vpliv je imelo nanj to srečanje se z Ognjanovim.	............
Družba se je kmalu oddaljila in izginila; ko je korakala doli proti vasi, se je že temnilo.
Ognjanov je sklenil, da hoče prenočiti v kanu baj Dočka. Toda nekoliko minut pozneje. ko je vstopil je petnajst bašibozukov s puškami lezlo navzgor po stopnicah; vodil jih je zaptij, ki ga je Bajčo videl včeraj v kavarni v turški vasi.
Gorje! Ni bilo tu nikakega Kolča, ki bi mu bil prinesel svarilo.
Drugi del.
Bela cerkev.
Dogodek na god svetega Andreja je temeljito potresel tiho življenje v Beli Cerkvi. Odkritje Bojčeve osebe je omračilo male in velike in izkopanje trupel obeli Turkov je privedlo v grozo vse tržane. Ne samo to, da .ie bil vzbujen sum turške gospode, marveč vse turško prebivalstvo po okolici je vzkipelo po maščevanju. bi pričakujoč dneva, ko pojde skupno klat in mort, je že sedaj pomirjalo svojo krvoločnost s krvavimi zločini. Po polju in po potih so se čimdalje bolj pogostoma nahajala trupla pobitih Bolgarjev in prehod iz enega kraja v drugi je postal čez mero nevaren. Po Beli Cerkvi se je vsaki dan razširjala govorica, da o Božiču nastane splošno kllanje.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Budimpešta, 7. aprila. Justhova stranka je izdala komunike, da bo takoj v povelikonočnem zasedanju državnega zbora začela z najodloč-nejšo obstrukcijo proti brambni predlogi. Obenem bo po stranka izzvala veliko debato o dogodkih na Hrvaškem ,ki gazijo naravnost zakon. Obenem izjavlja Justhova stranka, da ne misli začeti v delegacijah z obstrukcijo, ker načeloma stranka nastopa le proti sedanji predlogi v brambni reformi, ter za sedaj še ne misli razširiti svoje opozicije proti drugim vpraša-
..v	\	.•«	u	.	r	\	\	•	i	:	• t • -
nje!
KRALJEVSKI KOMISARIJAT NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 7. aprila. Doslej še kraljevski komisar Čuvaj ni osrečil z nobeno novo odredbo, o katerih se toliko govori. Vendar pa vsa znamenja kažejo, da se vlada pripravlja na nova nasilja, da bi še bolj razburila narod.
Budimpešta, 7. aprila. Franc Kossuth izjavlja, da tudi kraljevski komisarjat ne privede na Hrvaškem vprašanja nagodbe do nikakega u-spena. Kar se ni posrečilo od leta 1868. sem, ko se je sklenila nagodba, to se ne posreči tudi sedaj z nasilji, ki jih ima v programu kraljevski komisar.
VOLITVE NA TURŠKEM.
Carigrad, 7. aprila. Iz vseh krajev se poroča o velikih volilnih uspehih Mladoturkov, po do-sedanjh poročilih pride v novo zbornico mla-doturška stranka veliko močnejša ter bo dobila svojo štiripetinsko večino!
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Uradnik, izurjen knjigovodja z večletno prakso v slovenski in nemški korespondenci išče posla za popoldan proti skromnemu hono-rarju. Naslov pove upravništvo »Dneva«.____
Učenko za damski krojaški obrt sprejme Roza Medved. Mestni trg 24.
Pozor!
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer-:	‘	-
slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trg-«.-
Minka Horvat.
O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume,
g-, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče pred- P-*-- ^ mete v najfinejši kakovosti. Vnajna
naročila točno in solidno.	fT_
Najflnejšl
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“,
1 : Specialna trgovina----
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Dr. Ivan Jenko
zopet ordinira.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčukovih Stainpilfj.
Ljubljana, suh tr* m. m. Ceniki franko.
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga g-
precizijskih ur, zlatnine, § srebrnine in briljantov. I
v	21
Lastna tovarna ur v Švici. |
Konkurenčne ure K 3 50, K 4*—, K 5#—. jf
Fr. Čuden, Ljubljana J
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe J „Union-Herlogere“.	258	-3.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
Priporočila knjiga za velikonočne praznike
Bolničarjeva restavracija
* je zopet odprta.
Ivan Mohorič
krojač, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.	214
Pravkar izšla:
Biblioteka pisateljev sedanje dobe I. zv.: Novačan, IVruš«.	X.
Broširana K 3 —, okusno v platno vezana s knjižnim okrasjem K 4*50.
V tem prvem delu ciklusa .Naša vas" je zbral pisatelj štirinajst motivov iz našega kmetskega življenja. Idejo knjige pove črtica .Misel*. V pretresljivem ,,Štefanu" nahajamo svarilen zgled slabe vzgoje na kmetih. Bolno se nas tudi dojmi ..Čevljarski vajenec". Iz črtice „Na2aj je hodila" veje pristna naivnost, /. ubogim ..Vaškim ateistom" pa imamo resnično sočutje. Humoristični sta povesti .Ženitev* in pa originalni „Žabji kralj". Druga živalska povest „Pcs" ugaja vsled somornega naturalizma. Globokoresen in tragičen jc ..Spokornik Elija", „V kleti" pa se potaplja skopuh Mrkonja v lastnem vinu.
Temu prvemu sledita še letos drugi in tretji del. V drugem srečamo ..Vaškega Cyrana", botra Coljo v „Sv. birmi", starega ..Kuka" in verskoblazno „Evico“. Med drugimi črticami je še zanimiv ..Sejalec", pesem v prozi, pomnik slavni Groharjevi sliki, ki mu je knjiga tudi posvečena.
Tretji del pa obsega veliko povest iz vaškega življenja. ..Slovensko bratstvo" snuje študent Ivan Banov po naših krajih in odide razočaran vsied neuspehov v tujino. Mlad je šc. morda se vrne . . .
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
— 272 —
— Vrata Hidelone? Vrata grobnice! Nazaj !
Ali vrata so se že odprla in v slabo razsvetljenem prostoru je spoznal Hardy svoje tri zalezovalce iz krčme...
Vstopite gospod, ga je ljubeznjivo povabil Bruscaille.
Passavant ie obstal na pragu in bliskoma proučil situacijo.
Bili so trije, s širokimi bodali v rokah, enaki lačnim hienarn. Prostor je bil četveroko-ten in ravno nasproti vhodu so bila druga vrata, ki so sigurno služile za izhod. Hardy jih je opazil.
— Če bi mogel podreti enega, priti do bodala in do vrat. Vse eno, kam vodijo, je pomislil.
Trojica se je sedaj prestopila.
— Zakaj noče vstopiti visokorodni gospod, je udano vprašal Bragaille.
— Gotovo hoče, da ga gremo iskat, je menil Bruscaille. Vreden je te časti.
— Delo nas torej čaka na stopnjicah, je razsodil Brancaillon.
Počasi so se začeli pomikati naprej. Bil) so kakor komaj vidno se premikajoč stroj, ki se mu ne more ustavljati ničesar. Pred Hardy-jem so se ustavili in poprijeli bodala. Passa-yant je smatral trenutek za ugoden. Potegnil je roki v komolcih k sebi in jih tudi v istem izprožil ter strašno udrihnil. Bruscaille in Bragaille sta omahnila na levo, Brancallon se je opotekel na desno.
Passavant je bil v enem skoku pri vratih in pograbil za kljuko.
— 269 —
— In meč še boljše, barone. Sire d’ Oc-quetonville. ali nimava sestanka jutri zjutraj za zidom?
— Ne, blagovolil sem spremeniti uro in opravim z vami rajši takoj tukaj-le.
— Vidim, barone. In zdi se mi. da te je obsedel zajčji strah, s štirimi si moral priti! Priznaj, da se me bojiš! Prav nič ne izgubiš na ugledu!
— Ne izgubljajmo časa gospod, je rekel Guines in potegnil meč. Pripravite svojo iglico, gospodine. s katero še nismo imeli časti, križati svojih mečev.
— Motiš se, Guines, ga je prekinil Hardy. Zelo slabih spominov ste vsi štirje. Vidim, da vam moram pomagati sam. Kdo vas je pa tako čedno obrezal po licih neke noči v Dolini Ljubezni. Guines, napni malo možgane!
Bilo je, kakor da bi jim potegnil mreno raz oči. Zamolklo so zatulili in pograbili z levicami za bodala.
Z enim skokom je bil Passavant za mizo, in nastavil rapir. Sledil jc trenutek strašne tihote. Cetvorica se je postavila v eno črto, iz katere je molelo osem konic: v desni meč. v levi bodalo, so tvorili neprodirno steno ... Zganili so se in se zaeno vrgli proti Hardyju.
— Pazite na čeljusti! je kriknil Passavant.
Rapir je opisal bliskovit polkrog. Scas je zatulil. Bil je edini zadet.
— Peklenski ogenj — Venec Device —■ Kriščeve rane — Smrt božja!
Jekla so udarjala v besnem tempu drugo ob drugo. Passavant se je nagibal na stran,
Hiša Saint-Pol.	68
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registr. zadruga z neom.
obrestuje hranilne vloge po |2 |0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Ji
IH Stanje
Scss
411 01 zavezo v Ljubljani
Josip Lisec
oblastveno avtorizirani geometer
Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve.
Krojaštvo
Ivan Kersmč
v Ljubljani 249
Sodna ulica štev. 5
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Ludovika Jarz
Erjavčeva cesta št. Z
deliltates. trgovina, zajtrkovalnica
se priporoča cenjenemu občinstvu.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar
V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
IP
omar za
^ v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
w	Prešernova	ulica	štev. 5.
največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za Iawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah,
Tvrdka Bilina (Sz Kasch nasi.PriPoroča sv°j° veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo,
ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
|VF.	C^i	Vi Tj b T kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh . . ...	A. .	.	.	p.	vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
LjUDljana, Z,lQOVSKa Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. -34
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c, kr, priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	201	Najnižje	cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR. KAPUS, LJUBLJANA
]Vfa/Hje 'Terezije cesta štev. 11, Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
otročje vozičke
itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni!
Brez	razprodaje75%,
Namesto da veliko anonciram sem se odločil radi draginje otvorili separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°!o znižano ceno. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
Angleško skladišče oblek", O, Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
r
9 S
J
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Llnbljanska kreditna banka Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogj na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411 01 2 0
—	270 —
sklanjal naprej in nazaj, suval, odbijal, napadal; priležnik jc bil že ves razcefran in oblit s krvjo. Branil se je z divjostjo mrjasca.
Ali bili so štirje vsi znameniti borilci in pritiskali so nanj počasi, a sigurno ter se umikali njegovim udarcem.
Končno se je prevrnila miza in Hardy je obstal brez zaslombe; spoznal je. da je izgubljen. Cetvorica je znova navalila.
... — Mrtev si! je kriknil Passavant in zapičil rapir z groznim bodljajem v s rčno stran Ocquetonvill-a.
Jeklo se je upognilo in padlo zlomljeno na tla. Ocquetonville je nosil mrežno srajco pod satinom!
— Naš je. je zarjula četvorica.
— Se ne!
Mrjasec je vzdignil glavo. Rapirjev ročaj je zrastel z roko v strašno celoto. V besnih pogibih je odbijal udarce in se umikal v ozadje.
Zagledal je odprta vrata...
Voleje so stegnili levice z bodali in zamahnili, ali prepozno. Hardy je bil že izginil v hodniku.
Predno so se mogli zagnati za njim, jih je ustavil glas; Stojte!
Spoznali so vojvodo in odstopili, ki je zamišljeno zamrmral;
—	Škoda ga je... Bil je junak.
In zaklenil je vrata s ključem ...
— Niti minute ne smemo izgubiti. Ste li še pri moči?
Spogledali so se in se otipali. Kri je curljala na mnogih krajih, ali nevarno ni bil ranjen nihče.
271
— Strela božja. dve vreči bi dal, da bi smel za njim, je zaječal Scas.
— Visokost, visokost, je prosil Courteheu-se. pustite nas.
—- On je, visokost, je zarenčal Ocqueton-ville krvavih oči.
— Iz Doline Ljubezni! je končal Ouines in si otrl krvavo liso.
— Vse sem videl in slišal. V tem trenot-ku ste maščevani za poboj v Dolini Ljubezni in za danes. Mrjasec je padel med pse. ki ga raztrgajo z zobmi. Na delo! Potrebujem vas. Preoblecite se in odstranite burgundska znamenja. Hitite v ulico Barbette... Ludvik Or-leanec pojde tam skozi! Ako vam uide, vam prisegam, da pometija to mojo smrt!
In še enkrat je ponovil s poudarkom:
— Smrt vašega gospodarja!
XXXII.
Svidenje.
Vrata iz dvorane so se zaprla za Passavan-tom in začutil je pod nogami stopnjišče, ki je šlo po polževo navzdol. Nahajal se je v popolni temi in zdelo se mu je. da je prišla njegova zadnja ura. Boj ga je zelo utrudil, rane so ga skelele in noge so mu odpovedale. Le v možganih je živela še vsa upornost in sklenil je, da se bo branil do skrajnosti naj pride, kar hoče. Otipal je steno ob strani in se začel spuščati po stopnjicah dol. Kmalu je bil na poslednji stopnjici in z glavo je zadel ob mrzel zadržkek, ob železna vrata.
Odstopil je in se zagrozil;
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-odvisnem dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema p najnižjih cenah „Prva anončna p sarna“ v Ljubljani, Frančiškansl* ulica štev. 8, katera daje radevol tudi vse za to potrebne informacij