67. številk«. Ljubljana, sredo 24. marca. VIII. let«, 1875. SLOVENSKI NAR •* %{* vfak ♦i*1'' »avaemii- u.ruetiii.jho m ttntjvo |mj ;J nfc in, o. v«o« po posti prejema*, za avstro-o.jerske dežele za celo leto 16 goid., *a pol leia 8 *oid. i* četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez poganja na doo? za ceio uho 13 Kold., r.a četrt leta 3 §old. 30 kr„ r.a en ! rr»!d 10 kr Za pošiljanje na f*tr,a •2llr^,nB*,!£ "S* ' ' m6Bfc' 3< :'- ' ■• — 2a taje dežel* ea e< . .20 goliL u pu\ ca 10 gold, -- Za coapude učitelje na foidakih šoiab M d,Jak8 v,,!j* '■ '" ••• 2s Ljubljano .... ta 2 tfOld. 5C kr., pc poeti prejeu-,.™ »a četrt ieta 3 K|d. - Za oznanila so plačuje od ćotirt- . otopne peot-vroti 6 kr,, č«> ^e oanaallo pokra! laka, ft kr, Se ae dvak.af in 4 kr. 6o ae tri- ali večkrat tiska. Dop.H. naj s«Javole frankiratl — Bokopiai »o no vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na cel »vabi centi v Tavčarjevi hiši BHote' Evropa", '.kravniitvo i.«, kat > *i pred francosko-nemško vojno, tudi ti so jeli malo po malem izpoznavati, da se carstvo p»'lumeseca ne da več dolgo vzdržati, tudi ne z vsemi diplom t.■ i ur umetn<>stiuii, ter da se mora zgruditi samo v lastno si skopano brezdno pogina, in so se zarad tega piibližali bolj ruski politiki, katera podpira rajo v njenih kulturnih poskusih in Čuva vsaj sedanje stanje sucerennih držav nasproti turškemu nasilju. Vendar se je to približauje zgodilo le v tem oziru, da ne stavijo več h i nt o m . t.o ■ <111 ovir razvoju onih narodov, da so izbrisali iz svojega programa nepogojno vzdižanjc turške oblasti v Evropi za vsako ceno, ter da pri-poznajo, da bi se dalo evropsko politiČuo ravne težje — neumna iznajdba malih italijanskih despotov srednjega veka, po nezaup-uosti diplomatov do eden druzega preueseua ua velike države — tudi brez Turčije n* jugu ravnati. A bojazen pred občnim vspla-menenjem strastnega poželenja na dediščino bolnega moža iu to, da so turški podvržeuilii večinoni sovraženega slovanskega rodu, vodi evropsko politiko. Kljubu izpoznaoju, da ne trpi samo raja pod tnrško ado, ampak da imajo tudi vse evropske držsve, ko pridejo s Turčijo v dotiko, bodi si v knpčijskih, komunikacijskih ali industnjaluih zadevah, zaradi njene nestrpljivosti prestati velike zapreke, — kljubu temu izpoznanju vcudar pri vsakej priliki naglašajo, da jim ne pride v misel, prenarediti tega stanja, in tako naučiti te barbare modernega državnega življenja. Čudno se glasi v tem oziru instrukcija avstrijskega poslanika v Carigradu do prv«*ga tolmača, v kateri poudarja, da se Avstrija smatra opravičeno neposredno sklepati s suce i en uo Rumunijo colue pogodbe, Čeravno njen suveren, namreč Turčija, to pravico za-n kuje. Nij tajiti, da je ta izjava hud udar voditeljem Turške, kajti ona se nosi kot gospodar poleuvtreunib držav ob Donavi in Črne gore, ter ne trpi, da bi se te države kazalo nasproti inozemstvu kot samostojne, neodvisne od Staoibula. Se ve, da je bila uže čestokrat neljubo zavrnena in to se je zgodilo tudi z omenjeno instrukcijo. A gren-kost se jej takoj osladi z zagotovilom, da dotične pogodbe ne bodo ratificirane po vladarjih pogajajo čili se dežel, ter da po tem tacem ne bodo imele značaja mejunarodnih pogodb. Vuanja oblika se varuje, da bi bistvo prikrili;. Čemu to? Saj priti mora čas, ko se bode tudi bistvo jasno p kazalo. Odločno postopanje proti Turčiji z odkritim vezirom in pa dobro ln teč a zveza s Srbijo, Kunm-nijo in Črno goro bi bila politika, ki bi se strinjala z razmerami, katere mora prinesti neizogibna prihodnjost. Pregreha pa je zoper človeštvo, ako evropska diplomacija pritiska ua one dežele, kadar se ln<če katera mej kij* te te. Gospića — kmetica. (Novela A. Puškinova, — poslovenil F. M. S t i 1'tarJ (Konec) Čitatelj si uže misli, da se drugi deu nij mudila, javiti se v gaji svidaufj. „Ti si bil včeraj pri uašej gospodi," rekla je hitro Alekseju: „Kako ho je tebi pokazala go-spica ?" Aleknej jej je odgovoril, da je mj ogledoval. „Žal," odgovorila je Liza — „Zakaj neki V'1 vprašal je Aleksej. — „Za to, ker sem jaz hotela iz tebe izprašati, je-Ii res, pravijo . . . — n^»*j pravijo?" — „Je li res, jiravijo, da sem jaz podobna gospici ?u — „Kaka bezununostl Ona je pred toboj pošast vsth pošastij." — „Ali, Aleksej, greh bi ti bilo kaj tacega govoriti; gospica naša je taka beleuka, taka lepotica! kako bi se neki jaz mogla ž njo prispodabljati !u Aleksej se je rotil, ka je ona lepša, nego zuaj bog kake belenke go spodičiue, in da bi jo za vsem pomiril, za čel je opisovati „njeno gonpodičino" s takimi smešnimi črtami, da se je Liza prav do srca smijala. „Veud*r," rekla je z vzdi bom : nčo hi bila tudi go-modičiua smešna, vendar sem jaz pred njo vedno dma neobrazovana, ueziMJoča uiti čitati ni pisati/' „Itu rekel je Aleksej. „0 tem ti je pat treba beliti si glavo! k«dar koli hočeš precej te naučim pi^ma." — „A za res, rekla je Liza: „ue bilo b li dobro v r«*h niči se dela poprijeti?11 — „Izvoli, min; začniva takoj, Če ti je volja." Sela ata. Aleksej potegue iz žepa olovko in z<*j>ihuo kujižko in Aku'iua se je uaučila azliu^e čudno naglo. Aleksej se qij nmgtl na čudit o i o no i razumnosti. Prihodnje jutro je z*, hitela poskusiti pisati; od začetka je olovk-nij ubogala, no čez nekoliko minut r sala je posamne črke dovoljno lepo. „ K *»k čudo!" govoril je Aleksej. „Da, pri nama n- učenje skoreje, čem po Laukasterskej sistemi." I zares, tretjo uro je Akulina uže počasu Čitala. „Nataljo, plemenitašno hčerko" i prerivala čitanje opazkami, od katerih je bil Aleksej v resnici za-vnem v izumljeuji, u je cel list namazala sforismi, izbirajo in izpisuje jih iz ravno te prijiovesti. Pretekel je teden in mej njima začelo se je dopisovanje. Poštna pos'aia odprla se je v duplu starega hrasta. Nastja je na skrivnem opravljala pisel postdjoua. Tu je prinašal Aleksej svoja pisma, pisana z de o. luni, velikimi čikami, tam je dobival i čirečare, uamarane na prost, sinj jiapir, katere je odpošiljala njegova ljubica. Akulina je pisala svoja ))isma vidno v vedno boljšem skladu govora, in njeni um se je vidno razvijal in obrazoval. Mej tem se je neda\no zn»nstvo mej Ivanom Petrovičem Berestovim iu Gregtirjem Ivauovičem Mur//**f.rkan se bode Tisza v De-breezinu še eukrat voliti dal, ker je minister postal in svoja načela premenil. — „Neodvisni" mu hočejo baje Košuta za protikandidata postaviti. Vitatnf«* dr£»T^ Srhski teologi ali slušatelji pravoslavnega bogoslovj . v Belgradu, prihodnji p< pie, na številu 104, so srbskej narodnoj skupščini izročili peticijo, naj se smejo tudi popje udovci še enkrat ženiti in naj se smejo popje tako oblačiti kakor drugi ljudje. T'*žko, da bi sknpščiua to sklenila, da si je po večini liberalna. Tudi bi za sedaj take radikalne reforme za Srbijo bile morda prezgod-uie in bi oči naroda preveč odvrača'e od vclicega narodnega poklica: OSlobojenJe od Turkov in zedinjenje Srbije. O novem shodu treh cesarjev se zopet pripoveduje. Minski car pride namreč vendar le res maja meseca na Nemško iu je mogoče, da ga nemški in naš obiščeta. — S cer ti shodi uijsn v veliki polit ki tolikanj imenitni kakor nekdaj. Sedaj vojske delajo v prvi vrsti narodi sami. Ruska carica je 21 t. m. došla od daljnega pota v Peterhurg, kjer je bila sprejeta z obligatnim razsvetljevanjem ulic, po katerih se je vozila. Mtttlij*tttski princi pridejo s k1-nim imenom v enem tukajšnj h listov potrjuje, torej ga gotovo more tudi pred porotniki dokazati. In vendar je minister (napačno podučen?) stvar v državnem zboru tajil. Ali take reči služijo za vzbujo in utr-jenje pravnega čuta v ljudstvu? — (Cesar) se pelje 2. aprila v jutro ob 6 uri skozi Ljubljano. Ukazano je, da ga bodo samo prvi načelniki vseh uradov ni kolodvoru čakali. — (V Trstu) je „patrijotično društvo" skleuilo cesarju ob njegovem prihodu adreso •zročiti. Valjda bode tudi novo slovensko društvo tržaške okolice „ Edinost" kaj učinilo. — (Stro trna jer) je bil iz Rima potujoč zadnji petek iu soboto v Zagrebu, pak je obljubil zopet zdatno svoto darovati za narodno kulturne namene, namreč za zidanje I tudi jaz tebe nečem oevoliti : ne silim te, vstopiti v državno službo . . . sedaj . . . .; no, mej tem sem nameril te oženiti". „ S kom, očka?" vpraša iznenađeni Aleksej. „Z Lizah'to Grigorjevo Muromsko", odgovori Ivin Petrovič; „nevesta naj bo, od koder rada, kaj ne?u — „Očka, o ženitbi jaz šo ne mislim." „Ti ne misliš, za to sem jaz za tebe mislil in izmislil". — „Volja vaša; no Liza Muromska se meni za vsem ne zdi." „Sr; ti bode pozneje začela zdeti. Dalje skupaj potrpita — potem se i poljubita". — „Jaz se ne čutim sposobnega, njene sreče narediti." „Njeua sreča nij tvoje gorje. Kaj, tako ti spoštuješ voljo svojih staršev? Dobro!" — „Kakor vam ugodno, jaz se nečem ženiti in se tudi ne bom ženil." „Ti se boš ženil, ali te prekolnem, in poslopja, v katerem bode akademija znanosti pa in galerija slik. — (Mariborski škof) bode birmal 30. maja v spodnjej Poljskavi, 31. maja v Slovenskoj Bistrici, 1. junija v Poličanah, 2 jnnija v Vojniku, 3. jnnija v Novej Cerkvi, 5. jnnija v Vitanji, 6. junija v Dobrni. — (Nemško gledališče v Ljubljani.) Jatri večer se v kazini snidejo ljubljanski naseljeni in narejeni Nemci, kateri nemško gledališče podpirajo, vsako leto pla-JevajoČi deficit kacib 900 gld. iz prostovoljnih doneskov. Kakor iz članka v včerajšnje! „Laib. Ztg." izprevrdimo, godi se nemškemu gledališču hudo, ker sloveči nemškntarski „kapital" neče več rad v nem-Škutarski žep segati po pomoč, in razupita nemškntarska „inteligencija" menda nemške predstave tudi prilično slabo obiskuje. Vse to nas nič ne briga, kakor tudi to ne, če se nemški „Lub. Ztg." še veokrrtt izljubi posestnike gledališčnih lož obrcati in „coram popnlo" očitati jim, da delajo umazano male kupčije z ložami. Pač pak moramo prote-stovati, da si nemško gledališče hoče v svo-jej stiski pomtgati s tem, da željo izreka, naj se slovensko zatre, resp. naj deželni odbor pri subvencijah slovenskem1« vzame in nemfikemn da. Dežela njsši je slovenska in tu nič ne pomaga predstave šteti! Tisto mnoge Slovence pak, kateri pridno ali vsaj večkrat nemško gledališče obiskuj jo in ga tako podpirajo, i zopet opomnimo, kaj storiti bode njihova narodna dolžnost, ako to arogantno nomško ščuvanje na slovensko gledališče, ta prerrna in ohola nemška zavist in rorzost, ki se nam osten-tativno povsod kaže, ne neha. Kadar narodnjaki reano h oremo, pa je nemško gleda lišče še pol bolj prazno, nego sedaj. — (V papirne j fabriki) v VelČab pod Ljubljano je zopet predvčeranjem ma-fiiua nec-mu delavcu roko strla. — V tu-kajšniej b .lnici so mu jo morali pod laktj > odrezati. — (Skočila je v Dravo) 12 letna liči nec-'ga čislanega meščana v Miriboru, ali nekov mož, hi se jo sprehajal ob bremi potegnil je mlado samomorilko iz reke. Ukinila je to, kakor se je pozneje priznala, zaradi dolgov pri — cukrarja in v gnlante-riiskej štacuui. imenjo — kakor je bog svet! — prodam in zapravim, a tebi ne ostane niti vinarja, Dajem ti tri dni odloga, a mej tem, so mi ne prikaži pred oči". Aleksej je vedel, da očetu, če si kaj v glavo vbije, i žrehljern, kakor pravi Terasa Skotiuin. nij mognče izbiti ; no Aleksej je bil po očetu, in bilo je ravno tako trudno pregovoriti ga. Sol je v svojo sobo, in začel premišljevati o mejah oblasti roditeljske, o Lizaheti Gregorjevi, o prazuičui obljubiti očetovi, narediti njega berača, in naposled o njegovi Akulini. Prvikrat je videl, da je v njo strastno zaljubljen ; prišla mu je v glavo romantična misel, oženiti se s kmetico in živeti svoiim lastnim trudom, in Čem bolj je mislil o tem resnem prestopka, tem več je nahajal v njem blagorazumja. Zaradi deževnega vremena so sviđanja v loga prenehala na nekoliko časa. Napisal je Akulini pismo, katero je govorilo jasno in bilo poluo gnjeva in jeze, objavljal jej je grozečo mu — (Ovce c ep a j o), kakor ae nam poroča z Motoika, v tamošnjem kraju vsled pičle krme, ker na paši pri tacem mrazu in vremenu nič ne dobć a tudi v hleva je vse prazno. — (Na Kolpi) se je vozilo 8. t. m. devet hrvatskih kmetic in dva kmeta iz hrvatskega Zdolovega na kranjsko Vinico. V sredi Kolpe se preobložen čoln utopi. Razen dveh kmetic Anke Mikie in Magde Dimitro-vir so znali vsi plavati, a rešeni ste tudi one dve. Prejeli smo sledeče pismo : Castlttm p. n. volilcem za deželni zbor v posto jnsko-planiiisko-senožesko-ložko-bistri-škem volilnem okraji! Odgovarjajo na veleceujena vprašanja od raznih strauij se usojsm izjaviti, da sem z ozirom na zdanje razmere volilnega gibanja prevzel pounjeno mi kandidaturo za 'zprazneno mesto deželnega poslanca, ter pristavljam, da si bodem štel v posebno čast, sprejeti poslanstvo iz Vašega okraja slovečega po vrlih slavjanskib narodnjacih. V Ljubljani, 23. dan mareija 1875. Peter Grasselli. Razne vesti. * (Vojak obešen.) V Kremsu so zadnji petek obelili vojaka po imenu Adama od ženijneg;*. tamošnjega polka, ki je lansko i«"8en umoril svojo ljubico iz ljubosumnosti. Ker je bil vojak, za to so smrtuo obsodbo na njem izvršili javno, kakor zapoveduje vo jaška postava. Občinstva baš nij bilo mnogo navzočega. Obsojenec je bil poslednje dni pred svojo smrtjo v vednem strahu; nij bil več tako trdovraten kakor prej, kajti kazal je globoko kesaoje nad svojim zločinom in ie mnogo molih Jedci je tudi vrliko iu močno pnšil smodke. Prošnja ujegova, da bi se Rinel posloviti s svojo rodovino in jo prositi odpuščenja, bila je uslišana. Dan pred njegovo smrtjo obiskala sta ga v ječi oče njegov in mala sestrica. Po giuljivem slovesu je imel z vojaškim duhovnom generalno izpoved, ki je traj ila dve uri. Končno je še prosU duhovna G »rfčika, naj ostane poslednjo noč pii njem. * (Žalostna smrt.) Nedavno so našli blizu necega mesteca na Francoskem, na švicarskej meji, truplo utopljenega mladega dekleta, ki je, sklepati po obleki, bilo pogibelj in zraven predlagal jej svojo roko. V isti hip odnesel je pismo na pošto — v dupla starega hrasta — potem se vlegcl sp*t, jako zadovoljen sam soboj. Drugi dan se je Aleksej, trden v svojem namerenji, za rano odpeljal se k Muromskemu, da bi se ž njim odkrito pogovoril. Nadejal se je vzbuditi v njem velikodušje in pregovoriti ga na svojo stran. „Je-li doma Gri-gorij Ivanovič," vprašal je vstavivši svojega konjiča pred postrešjem PriluČinskega grada. „Nc," odgovori sluga: „Grigorij Ivanovič je izvolil denes jutrom odpeljati se". — „Kako škoda" pomislil je Aleksej. „Je-li zna biti vsaj E izabeta Giigorjevua doma?4 „Doma". Aleksej skoči na tla, odda vajeti lakaju in ide, ne vkaeaje prej uazuaniti ga, v dom. „Vse bode rešeuo" — mislil je, stopaje k obednici — „zgovorim se z njoj samo". Vstopi .... in odreveni. Liza .... ne, Akulina, mila, zagorela Akulina, ne v sa rafanu, a v belej jut ran jej obleki sedela je bogato, a njeno lice je kazalo nmavadao lepoto. O mladej nesrečnici se druzega ne ve, nego da je stanovala v posledniej dobi v nečem hotelu „Vtvis." — V mošojici, katero je imela utopljena pri sebi, našli so pismo, ki se na nekaterih straneh tako le glasi: „Umiram iz lastne volje, v 18. letu svoje starosti .... Starši moji zavzimaio v svetu visoko mesto, prsi mojega očeta kinča zaslužni križ. Izgojevala sem se v nečem protestantskem „pensijonatu" velikega francoskega mesta. Pred enim letom sem izstopila iz tega zavoda, ter se seznanila z mladim možem Ju'es de ... . Mlada in ne-i7kušena sem se mu udala. Pred nekimi dnevi slavil je moj zapeljivec z dmgo nevesto svojo svatho. Naj mu odpusti bog, kakor sem mu i jaz odpustila. Uljudno prosim, naj o*ni, ki najdejo mo{e truplo ne poizvedujejo po mojih starših, ki daleč od todi bivajo . . . ." UHO. Dt-agi Slovenci! Večkrat srni bil oporainian pismeno od slovanskih učenjakov gg. prof. Kreka, Ma-jarja in Baudonina de Courtensv. da naj marljivo zapisujem nirodno slovstvo, kar **m tudi nemil p s^bno v motn'škej in vranj-skej okolici. Rad hi razširil svoj« delokrožje na Kamenik. G renii grad, dali« po savinj-skej dolini in po celjskem okrožji. V vsacem trgu in vasi, kakor me izkušnja uči, jo gotovo kaka osoba, ki zna praviti pravljice (istonje). Zavoljo tega rodoljube v t^h kraiih prosim n<\jul jndneje, naj poizvedo za tak-i ljudi in meni p:smeno nazu mijo pripovedovalca, kateremu bodem uže n "gradil trud. da bode zadovoljen, ko v te krajo pridem nnHrnt take stvari. Motnik, 22. marca 1875. Gašpar Križnik. ITriKlno u -9.ii it bi i Io. 24. marca 1875. ltHzpiNHtio je i Pri c. kr. državnem žp'bč'ar-ikem epotn v Gradcu potreba kruha in piče za prihodnjo IrebSarsko dobo od 1. marca đo konca junija 1S7(» 1. za aleđe&e areboarske postaj" na Kranj-akemi Rakovnik, Hrozovica (spodnja), Postojna, Vrbnika Trljane. Cerknica, Ribnica, Studenec, Borjtlle, a sicer do konca junija t. 1. ZupiNiuiH li i- tu i« : Pri c. kr. Jrgovinski sod-niji bo ta podpise firme „Narodna tlaVama" vpisani gg. 11 Tur . Fr. Hren, Fr. Kol'man in J. Noili. Javno družbe: Anton K« niče,*'o iz Onboka, V.M gld.. (i. aprila (III Postojna) — Fr. BtnJBflVO, iž Olinj. 120 gld., 6, aprila (1. Krško). — Andrej KorinetovO iz Orehcka, 11!» gld., 6. apri a (III Postojna). — .Tov. Likarjevo iz Krškega, 1690 *?ld., 8. aprila (I. Krško). — Mart. Jckrtovo iz Vi- t vrha, 545 gld., 6. aprila (I. Krško). — Jov. Jančcovo iz Bfralovoga (volioPgaV -lu g'd., HO. marca (T. Krško). — E Sriibelov". iilo ^d, :so. marca (II. Rateče). — Aut. Baboevo, 800 g d, 80. marca (II. Postojna).— pri oknu in čitali njegovo pismo. Bila jo v pismo tako zamaknena, da nij slišala, kedaj je on vstopil. Aleksej se nij mogel zdržati od radostnega vsklika Liza je vzdrznila, vzdignila glavo, zakričala in hotela ubežati. Aleksej je skočil in jo zadržal. „Akulina, Akulina !" L za se je trudila, osvoboditi se od njega . . „Mais laissez-moi done, Monsier : mais etos v« us fou ?" ponavljala je in se obračala od njega. „Akulina, srce moje Akulina !" ponavljal je Aleksej in poljuboval njeni roki. Mis Jackaohn, priča te scene, nij vedela kaj hi delala. V tem hipu odpr6 se duri in vstopi Grigorij Ivanovič. rAha," rekel je Muromskij, „pri vama je, — kakor bo kaže, uže vse za vsem na gladkem . . ." Čitatelji mi no zamerijo, da ne bom dalje opisoval, kar so razume samo po sebi. Valentin Borraatovo iz Šiške (goronjei, -'717 gld. 30. marca (1IL Ljubljana). — Jos. Marharteva graščina Zobe sberg, 10. aprila (II Ljubljana) — Mar. Zakrajš.'k.'ve iz Srednjega Arta, B10 jfld.,.*!". marca (I. Krško — Pr. Čcpvk .vo iz No.-Žiče, 30. marca (lil. Postojna*. — J. Bujakovo i/. Dobrave, 0. apr. (I. Kišk ). PrurSl v ljub b«nil ml 16. đo 99, marca: Fr. Touiceva, doto delavca, 4 leta, na vnetici frla. — K. Urai laska, sin asokuračnega uradnika, •/« 1., na difteritis. — Mat. Konici, berač, 51 let, na Opijanil — Jos. Orebckova, zasebnica, 37 let, na cpileptičncm krču. — K. Ochlhofcr, profesor, 40 let, na srčnem nirtvudu. — Fr. Medic, niežnarsko dete, 13 mesecev na kašlju. — Avg. Bezljaj, delavec, 52 let, na jetiki. — Jurij Dolbar, invalida, 53 let, na opešanji. — Ant. Heidrich, hišni posestnik, 71> let, na sušici. — Nt/.;i Debevceva, delavka, 86 let, na pljučnem vnetji. — K. Puc, 'c'tai '» Konrad 1'nc, 3 leta, mizarska otroka na vnetici grla. — Leop. Lu-kančič, krčmar, 45 let, na jetiki. — Kr. Dobcrlet, črevljar, 27 let, na sušici. — Pavi. Kebrova, bra-njevčevo dete, 2 leti, na pljučnici. — J. Strukljevn, mesarjevo dote, 14 mesecev, na mišici. — Pol. ltona-dajeva, vdova priv. uradnika, 31 1., na vnetji tuožjan. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in lirez stroškov po Izvrstni iere (ta Earry 28 let uže je nij bolesni, ki bi ju ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlatu žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, iunienje v ušesih, slabosti in hlovanje pri nosečih, otožnust, diabet, trganje, shujsanje, blcdičico in prehlajenje; posebno se priporoča za uojenoe inje bolje, negu dujničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. P, V. Bcneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Miorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjs Castle-■tuart, Markize de Brclian a mnogo družili imenitnih osob, so razpošiljava na posebno zabtevauje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e rj a, Bonn, 10. juh 1852. Revalesciere Du Barry v lunogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri .sesalnih in obistuih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisudljivem a bolehnem draženji v ucalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici iu sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni Bvetnvalec in člen mnogu učenih družtev. vVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnustne prikazni, trebušnih bulezni, zaprtja, bolne čut niče in vudenicu. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas tuplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetuvalca gosp. Dr. Angelsteina. Berulin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalu. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.U21. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Muj putient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš nuni bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij ™ogel, je vsled rabo Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Moutona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, e. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. P. V. lJeneke, pravi prolesoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše \ „B e r 1 i n e r K 1 i n i h c h e \V o c h e n s e h r i 1 t" od 8. apiila 1872 to le: .Nikdar ne gabim, daje ozdra vila enega mojih otruk le takozvana „Kevalenta Ara biča" (Revalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno vet in več hujšalo, ter vedno bij uvalu, kar vsa zdravil« aijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gajt oidravila popolnoma v 6 tednih. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespauji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmuvo, Dliaseldort na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vnjašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlj i In bolehanj dušnika, omotici i tiščauji v prtih, Št, 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 65.715. Gospodični do Montlouis ua nepre bavljenji, ne spanj i in hujšauji. IadajKtelj in nreduik Junip Jureić. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. v p:ouanuh pulieah po pel Ointa 1 tfold, 50 kr mnt S geld. 5o kr., 2 fanta * gold. 50 kr., 5 ran . 111 golu., 19 funtov -Ao goid., luutov 36 gold, i(.ovale«c.ero-Biscuiten v pušicab A 2 golu. 50 ki I 4 gold. 5u kr. — Rev »doociero-Choeolateo v prah. u v plosVHoab *a 12 tas 1 goli. 50 kr., 24 ta« 9 gole" lO V/., 48 ta* 4 gold. 50 sj., v pridm %a 120 ta .0 gold., *a kibd Us 20 gold., — za 576 tas 36 golo Prodiye: B»rry du Barrj ft Comp. na On W*lJM«euK»M»e it. <', v Ljubljani Et đ»thr, v tiradei bratje Obcranimeyr, v Int> ,;,ika Dioebtl * Frank, V Celovct P. Birn jaohor, v L.ou*i Ludvig MUilor, vKNilbon VI M uric, v Derana J. B ItookbaaSen. v Z»Krebu v lekarnici usmiljenih sester, v •T'er-uovieal* pri N. Sni rim, v Oseka pri Jul. Da vidu, lekarju, v Oradcu pri bratih Oberranz-uieyr, v Ivuiešiaru prt Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varat diuu pri lekarju dr. A. II al ter ju, »ukor v .ae . ebuL pri dobiti) loaalJUb iu *pcee.iijskii. trgovati ndi rainofinja auaajfkrf. hi£» ua kraja pc puštnii .akazmcaii uli povietjih. Tujci. 22. marca: Pri slonu : Pufko iz Dunaja. — Gutschreiber ic Metliko. — VVakonig iz bitjo. — Dronka iz Radovljice. — Lavtar iz Gorice. — Prosenjak iz Maribora. — Ilufer iz Gradca. Pri JnallAl: Knull iz Dunaja. — Ješenak i/. Bleda. — Fischer iz Dunaja. — Rido' iz Mau-beima. — Kisler iz Duna a. — Levi iz Moravskega. — Smger iz Dunaja. M Pri Xa«»or«i» Toman iz St. Jurija. — Berlak iz Ajdovščine. I.oieripie Srećke. V Trstu 14 marca: 77. 5. 52. 12. 48. lJKLi&JB-tia Doraa 23 marca. (izvirno telegrafiouo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 40 ki Enotni drž. dolg v srebru . 75 „ H5 „ 1860 drž. posojilo .... 112 B 40 T Akcije nArodne banko , , 9u"3 „ — „ Kreditne akcijo .... '-37 , 25 L,oudon........lil „ 40 n Napol...... . . . 8 „ 88 , C. k. cekini.......5 „ 23 , Srebro 04 50 Zobni zdravnik docent dr. Tanzer iz Gradca, ordinira tu v i.juhljuni pt-i ,,.S7«/m", v sobi štev 116 in 37 v II nadstropji v zobnem zdravilstvu in zobnej tehniki vsaki dan od 8. uro zjutraj do 5. uro zvečer. (91—3) Ostane tu samo do velike Hobote. Dr. Tanzerjeva antiseptikon zobna votla, zobni prašek in zobna pasla se dobiva pri gg. C. Mahru, lekarju Birćicu in Piccoliju v Ljubljani in v lekar-nab v K ran j i, Loki in v Kamniku. St. 3675. Razglas. Po sklepu mestnega zbora od 12. marca t. 1. se tem, ki imajo pravico voliti, naznani, da bodo dopolmtvcne volitve mestnega zbora za leto 1875 v mestni dvorani v naslednji vrsti: a) III volilni razred voli 5. aprila t. 1. dopoludue od 8. do 12. ure 3 mestne odbornike. Če bo ožja volitev potrebna, vršila se bo ta isti dan od 3. do 6 nre popoludne. b) II volilni razred voli 3 mestne odbornike 6. aprila t. 1. dopoludne od 8. do 12. ure, v ožji volitvi pa 7. sprila cd 8. do 12. ure dopoludne. c) 1 volilni razred voli 2 mestna odbornika 8. aprila t. ). dopoludne od 8. do 12. ure in če bo ožja volitev potrebna ta:sti dan od 3. do 6. ure pojoludne. Zapisnik volilcev in glasovni listek po aljcta se brž ko je moč gosp. volilcem. To se njim z pristavkom naznanja, da se po §. 39. tukajšnega sreniskegu reda, kakšen ugovor proti veljavnosti dovršenih volitev najdalje osem d in j p< zueje mestnemu zboru predložiti mora. Mestni magistrat v Ljubljani, _12. marca 1875. (80—3) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Najnovejše slovenske 1 F. Cimpermanove Jesni" i X obsegajoče 274 strani mali 8 " ♦ se po OO Ici*. dobivajo v sh-dečih bitkvarnah i T v Ljubljani Kleinmavr & Hamherg, Giontini, « Klerr, hereber, Tili, „Narodna ti*karnn"; v ♦ Gorici: K. Socliar: v Celovcu: Ed. Liegel; X v Trstu: 0. II. Schhnpf; v Ptujem: W. e* Ulanke; v Celi i: K. Socliar; v Mariboru: ♦ Tiskarna J. Pajka. (148—99) Za zamasenje otlih zob nij nobeno sredstvo prospešnejo in boljšo, nego zoltua i>lumba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0. Pnppn na Dima ji, v mestu, Bognerstrassu št. 9, katero si moro vsaka osoba sama prav lebko in bre/.bolestno deti v otli zob, ki se potem trdo spritno /. ostalimi škrbinjami iu zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin voda za usta od dr. J. (>. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasse št. 2. jo najizvrstnejso sredstvo pri revmatičnemu zuboboiii, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, ter zabrani njegovo ra-širjenje, (>krepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobe in zobno meso vsili škodljivih tvariu, us am pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po krat kej rabi. Anatherin — zot>na pasta od dr. J. (i. Popita, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava obrani Čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskečo barvo, obrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno im mi Ur, J, G» Poppov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi \Baki den, ii;i ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo iu nježnost. (354—11) V zalogi jo v LJubljani i pri Petri-čiču in Pir kor ju, Jos. Kar in gorju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, F. M, Scbmittu, E. Birsicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, pai fumerijskih in galanterijskih zalogah mi Kranjskem. Naznanilo prodajalnice! Tovarniška zaloga platna in novošegnega blaga na ZDTjina-jI, ./o.ic/.tf*(tli, fioc/i(/<4««c, štev* Vhod skozi „Alserstrasse", je sklenila, sv»»jo i/delke, no več kakor doseilaj izničevati lo prodajalnicam 27 krajearjovitn, temuč preskrbljevati prodajo v velikem in na dr bno sama, ter določila /a vse predinuto enotno ceno za 1 kos 3o vatlov za gobi. 7,:")(>, tucat z 12 kosi za 3 god. in sicer sledečo predmete pravobarvanega perkaliua j)o 80 vatlov, batist, jaciniete iu mouae ino, novo-šegiiu robe za obleko, škotske in i ladke barve, vol-nata preja, bo andsko, lu;.laško in domaće platno, beli iirting iu iiffun na ■rajoe, tnorioe iu barvani parbant Za obleko, angleška platnena roha za domačo obleko, bela dvoj tkanina iu damaikova roba, barvani posteljni kanalas. beli in rumeni nanUing, pisana roba ta inebjjo, bela obrubljena zagrmj.ila, damaškovi iu dvojtkaninovi robci. Daijo tucat 12 belih robeov od rumburškega platna, najti noji. /.opni robci (1 barJsta z barvenimi obroboi, servijeti od dvoj tkanine in damaika, belo in barvane č>sto platnene deserr, turške pike obrisačo, batistni iu kotonni robci za na glavo, barveno in plavo, gospodsko žepne rutico, in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Naročila iz deželo s" baš ta o vestno iu pošteno izvršujejo, kakor bi se izbralo osobno a kar ne dopade, so takoj vzeiuo nazaj. A«besa jo: An die Fabriks-Niederlage, ItoeligaNtte .'*<> in \Vien. NB. Za poskušnjo razp s Ijaino tudi po ovične koso 15 vatlov iu pol tacata li košev._(:.Q—5) I . t x j n m tisk -Maioduc ii- k.. i ■ j c *