55
Gomiljski zdravnik.
V Gomilji bil je kdaj zdravnik.        Dekletam ni dajal zdravih
Nikogar ni ozdravil;                          Vedril jim je glavice,
Če bil je tudi zdrav bolnik.             Skrivnosti take jim drobil.
Na noge ga ni spravil;                     Da speklo jih je v lice.
Bolne za zdrave je spoznal,              Tako je mož, zdravnikov cvet,
Za zdrave pa se grozno bal,            Skerbel za ta in uni svet
Brez šal!                                             Več let.
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj,                Oj oj, aj aj, oj. oj, aj aj ,
Zdaj ni zdravnika takiga                  Zdaj ni zdravnika takiga
Ni ga!                                                 Ni ga!
Kdorkolj zašel mu je v roke,          Pretekel ni nobeden dan,
Je mogel kri preliti,                         Da ni se kdo odlomil;
Izžel je vse ko arenke,                    Cerkvenikom poboljšal stan,
Se mogli so postiti;                          Zaslužka jim naklonil;
On pa se z vincom je krepcal.        Solznih jim rekel je očes:
Ko kapljo spraznil je bokal              Bolezen bila je zares
Do tal.                                                „Malios!"
Oj oj , aj aj , oj oj, aj aj ,                Oj oj, aj  aj , oj oj, aj aj ,
Zdaj ni zdravnika takiga                   Zdaj ni zdravnika takiga
Ni ga!                                                Ni ga!
Katerim ni dišala jed,                      Na kmete šel je vsigdar rad,
Je svetval jim čiščenje;                    Dišale so mu krače,
Kdor ni po tem prišel u red,           Prinesel dostikrat je gnjat
Mu dal je za potenje;                      Saboj in kos pogače,
Od zunaj je kaj  rad flaštral.            Čez to pa še gotovi groš;
Divjino pridno porez'val                    Vse stisnil je premodri mož
In žgal.                                               V svoj koš.
Oj oj, aj aj, oj oj , aj aj,               Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj,
.Zdaj ni zdravnika takiga                  Zdaj ni zdravnika takiga
Ni ga!                                                 Ni ga!
Kjerkoli on je obtičal,                       Prišla pa po-nj je grenjka smert
Se deržal je ko smola,                     Strašno sta se metala!
Poprej iz mesta ni ustal,                  Al mogel je pod rušev pert,
Prem ni ga bila volja,                      Z njim vednost je zaspala;
Ce bil bi tudi sam župan                  Gomiljčani se vesele,
Alj fajmošter ali kaplan                    Enakiga si ne žele
Bolan.                                                   Dosle.
Oj oj, aj aj, oj oj, aj aj,                Oj oj, aj aj, oj o j , aj aj,
Zdaj ni zdravnika takiga                   Zdaj ni zdravnika takiga
Ni ga!                                                     Ni ga!
Njegovi ključ alj pelikan                   Pred letom so dobrotniku
Ne d& se prehvaliti,                          Postavili spominek.
Cele zobe je drel iz škranj,             Načerkali popotniku
Po tem so šli nagnjiti;                      Sledeči opominek:
Zavil mož je ključ in, hrust hrust!      „Mojster-skaza o j! tu leži,
Prinesel zob je in čeljust                  Vsakteri naj od tod beži,
Iz ust.                                                     Meži!«
Oj oj, aj aj, oj oj , aj aj,                Oj oj , aj aj , oj oj , aj  aj,
Zdaj ni zdravnika takiga                   Zdaj ni zdravnika takiga
Ni ga!                                                     Ni ga!
V. Kurnik.