AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 26, 1945 Kdaj šele bo prišla Nemčija v škripce Nemčijo zdaj zavezniki dobro stiskajo od vseh strani. Vendar se Nemčija lahko sd dobro oteplje. Ampak kadar boste čitali poročila, da je začelo nemslco vrhovno poveljstvo jemati svoje divizije (iz Italije, Danske in Norveške, potem pa že lahko presodite, da je Nemčija res v škripcih in da ne bo dolgo vzdržala. Kadar bo vzela Nemčija divizije iz Italije ,jih bo obenem vzela tudi z Balkana, prej pa ne. Torej kdor bi rad vedel, kdaj bo Nemčija zares na kolenih, naj čaka na gori omenjene vesti. Prešli so že reko Odro in ogrožajo Breslavo; Hitler je ukazal uničiti vse pred rusko armado; nemške divizije v Vzhodni Prusiji so odrezane od ostale Nemčije. Predsednik Roosevelt je predlagal sina generalom Washington. — Predsednik Roosevelt je poslal v senat nominacijo za svojega sina, polkovnika Elliota, brigadnim generalom v zračni armadi. To se je zgodilo v času, ko senat preiskuje prioriteto, ki jo je dobil Elliottov pes na vojaškem letalu. Senatni vojaški odsek priporoča ali odkloni povišanje, nakar gre stvar pred zbornico. Elliott ima pod seboj oddelek fotografistov, ki jemljejo slike iz letal nad sovražnimi tarčami. Služil je že v Severni Afriki, Siciliji, Italiji, v Angliji in Franciji. Vojaško službo je nastopil v septembru 1940 s tem, da je bil takoj imenovan za kapetana in v marcu 1943 je bil že polkovnik. KONJI MORAJO BITI ZADOVOLJNI SAMO Z VLAKOM Fort Worth, Texas. — Dočim se je vozil pes predsednikovega sina Elliotta v vojaškem letalu k Mrs. Roosevelt v Hollywood, pa njegovih konj ni doletela ta čast. Voziti se morajo v Kalifoi'-nijo v tovornem vlaku. Elliott Roosevelt je namreč ukazal prepeljati svoje konje od tukaj k njegovi najnovejši ženi v Kalifornijo in sicer je v transportu en žrebec, štiri kobile in tri žrebeta. Vsi so -čistokrvne arabske pasme. (Upati je, da vsled tega ne bo trpel prevoz važnega vojnega materiala). Ugodne vojne vesti so prizadele borzo Madrid. — Borza v Madridu, Bilboa in v Barceloni na španskem je bila močno prizadeta, ko so padle delnice mnogih podjetij radi ugodnih vojnih vesti. Samo državne delnice so se še precej dobro držale. Najbolj so padle delnice elektraren .ladjedelnic in sladkornih industrij. Prodajalci trdega premoga bodo prikrajšani v kvoti prihod, dva meseca Washington. — Tekom februarja in marca bodo dobili prodajalci trdega premoga za 5% manj dobave. Tako je odločila administracija kuriva, da se pojemajočo zalogo bolj enakomerno razdeli. Prodajalec na debelo ga bo dobil od 1. februarja 82V2% količine, ki jo je dobil v zimi 1942-194Š. Dozdaj ga je dobival 871/2%. S tem ga bodo dobili manj tudi prodajalci na drobno in ti bodo dali toliko manj svojim odjemalcem. Ako pa se ne bodo zaloge trdega premoga zvišale na 1. aprila, ga bo vlada znižala prodajalcem še bolj. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Mirovni pogoji za Nemce so še tajni London. — Angleški zunanji minister Eden je povedal v zbornici, da dela svetovalna komisija na mirovnih pogojih za Nemči-jo, toda teh pogojev ne bodo obelodanili, dokler ne, bo vojna v Evropi končana, je rekel Eden. Turškega tobaka bo, kot pravijo, dovolj New York. — Turškega tobaka, ki se ga rabi za mešanje ameriškega tobaka %a cigarete, bo dovolj, kot trdijo poročila iz Bližnjega vzhoda. Od 1944 letine ga bo na razpolago za izvoz 38 milijonov funtov, vrhu tega ga je pa še v skladiščih 10 milijonov funtov od letine 1943. Pred vojno so dobile Zed. države iz Turčije letno 27 milijonov funtov tobaka. Ker ga Turčija zdaj več ne izvaža v Nemčijo, pričakujejo Ameri-kanci precej "zmerne" cene tobaku. -o- Na sejo V nedeljo popoldne ob treh bo seja podružnice 6 SMZ. Seja bo v novi šoli sv. Vida in sicer ob treh mesto qb dveh zato, ker bo imel gl. odbor sejo v Akronu. Mlad župan Včeraj je imelo naše milijonsko mesto Cleveland najmlajšega župana v svoji zgodovini. Ko je šel namreč župan Burke v Washington, da tam zahteva več uličnih busov, ga je nadomesto-val pravdni direktor Howley, ki je star šele 34 let. No, radi tega se sneg v Clevelandu ni stopil, mestna blagajna je zdrava in mestni očetje se kregajo kot ponavadi. Drugače je pa vse zdravo, bi rekel prijatelj Jim. V zadnje slovo Članstvo društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ naj se zbere nocoj ob osmih na domu pokojnega sobrata John Fortune, 1401 E. 47. St., da se po-slove od njega. V soboto zjutraj naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše. DOMOVINA AMERIŠKA Rusi imajo do Berlina še 125 milj IZ BOJNE FRONTE (Petek 26. januarja) RUSIJA — Ruske čete v Vzhodni Prusiji so zasedle zadnjo železniško progo, ki pelje iz Vzhodne Prusije v Nemčijo. Kakih 200,000 nemških vojakov .ie zajetih v Prusiji. PACIFIK — Amerik^ici so okupirali na otoku Luzonu letališče Clark, odkoder imajo še 40 zračnih mili do Manile. ZA PA DNA FRONTA — Sedma ameriška armada je ustavila prodiranje Nemcev v Al-zaciji. Drugod potiskajo Amerikanci nacije neprestano nazaj v Raj h". ČEŠKA — V Pragi in drugih čeških msetih poročajo o re-volti naroda proti Nemcem. -o--— . Ruski poslanik za Mehiko ubit v letalski nezgodi Mexico City. — Konstantin Oumanski, ruski poslanik za Mehiko, njegova žena in sedem drugih oseb je bilo ubitih v letalski nezgodi. Letalo, ki naj bi poslanika odpeljalo na Costa Rico, je treščilo na zemljo. Letalo se je dvignilo za polet na letališču v Mexico City. Kakih 500 jardov od zagonskega hodnika je treščilo na tla, ko še ni bilo ravno visoko. Dve osebi v letalu sta odnesli samo opekline. Oumanski je bil star komaj 42 let ter je živel v Zed. državah več let. Leta 1939 je bil imenovan poslanikom, ko je bil odpoklican domov poslanik Trojanov-ski. V juniju 1943 je bil imenovan za poslanika v Mehiki. -o-— London, 25. januarja. — Ruske armade so okupirale Gleiwitz in Oels, dve mesti v Šleziji, ki sta varovali dohod do glavnega mesta Breslave. Tako je naznanjal danes Stalin v svojem dnevnem povelju. Poročal je tudi, da so ruske armade dosegle Baltik'ter tako izolirale nemške divizije v Vzhodni Prusiji. V proslavo teh zmag je Stalin ukazal izstreliti po 20 slav iz 220 topov v Moskvi. Moskovski radio je danes po- —— ročal, da je Hitler ukazal uničiti absolutno vse na poti, po kateri prodirajo ruske armade. Nemški generali so dobili ukaz, da formirajo posebne brigade, katerih naloga je požgati ali razstreliti vse, kar bi moglo služiti Rusom. Radio v Moskvi je trdil, da so nekatere ruske kolone dosegle že točko, od katere je samo 125 milj še do Berlina. Gleiwitz je največje nemško mesto, ki je padlo dozdaj Rusom v roke. Leži 90 milj južnovzhod. no od Breslave v šleziji ter je &elo 118,000 prebivalcev. Nemci so danes priznali, da sq Rusi prodrli do Elbinga v Gdanjskem zalivu na Baltiku, ter s tem popolnoma odrezali Vzhodno Prusijo od Nemčije. Ruski maršal Ivan Koriev prodira zdaj proti Breslavi ,ki šteje 625,219 prebivalcev in je največje nemško mesto v vzhodni Nemčiji. Južno od Breslave so čete maršala Koneva že vdrle čez zamrznjeno Odro. četrta ukrajinska armada prodira globlje v Slovaško ter je 40 milj od Jablunke, kjer je vhod v Moravijo, Nemci sami priznavajo, da niso mogli ustaviti pohoda maršala Rokosovskija na Baltik. Tako je zdaj izoliranih v Vzhodni Prusiji od 20 do 30 nemških divizij. Rusi že naskakujejo Koe-nigsberg, glavno mesto Prusije, ki šteje 368,000 duš. Na vzhodu prodira med Ma-zurskimi jezeri general čarnia-kovski in sicer prav tam, kjer je leta 1914 von Hindenburg zajel v past carske armade. Rusi bodo dobili v Vzhodni Prusiji vse bogastvo nemških junkerjev. Ruski vdor »v čehoslovaško ogroža tudi Nemce v Pragi. To se vidi iz tega, da so naciji razglasili obsedno stanje v Pragi. Boje se vstaje češkega naroda. Iz Stockholma poročajo, da se nemške oblasti v Berlinu že pripravljajo, da odidejo iz prestolnice kam v centralno Nemčijo. -o-— Suša bo prizadela dovoz v • v 4 V*«* ziveza Angliji Washington—Vsled velike suše v Avstraliji in Argentini, bo zelo trpel dovoz živil v Anglijo. Iz Argentine dobiva Anglija glavno zalogo žita, iz Avstralije pa ovčje meso. Vsled tega bo morala poseči Amerika v svoje zaloge in pomagati Angliji- -o—- Nov grob v W. Va. V Thomas, W. Va., je umrl 25. jjanuarja John Lachiner, vzoren katoliški mož. Zapušča I ženo in šest otrok in sicer Mary J poroč. Bradach v Detroitu, ' Ano, Johna, Helen, Elsie in I Margaret. Pogreb bo 28. januarja. Naj mirno počiva v ame-;riški zemlji, preostalim soža-|lje. Nemci so potopili neko ameriško prevozno ladjo Washington. — Vojni tajnik Stimson je poročal, da je bil potopljen po sovražni akciji ameriški prevozni parnik, ki je vozil vojaštvo. 248 jih štejejo med ubitimi, 517 pa med pogrešanimi. Vojni tajnik poroča, da je bilo ostalo moštvo rešeno. Parnik je vozil več kot 1,400 ameriških vojakov. Dalje je poročal, da znašajo ameriške izgube od Pearl Har-borja 701,950 mož; v armadi 616,951, v mornarici 84,999. -o- Dvu&a obletnica V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za pokojnega Alojzija Lavrich v spomin 2. obletnice njegove smrti. SAMO ENO STEKLENICO GA BODO DAJALI Columbus, O. — V državnih prodajalnah žganja bo dobil vsak na karto v prihodnji periodi samo eno steklenico žganja. Ta perioda bo trajala od prihodnjega pondeljka do 17. februarja. Zadnjih par period so dajali po dve steklenici vsakemu, ki\je registriran. Novi direktor za kontrolo žganja, Sohngen pravi, da ni dovolj žganja na razpolago in glavni vzrok temu je zastoj v prevozu. -o——~- Vrnitev iz belmšniee Joseph Komick je srečno prestal operacijo in se zdaj nahaja zopet doma, 16106 Holmes! Ave., kjer ga prijatelji lahko, obiščejo. t ini na 1193 E. 61. St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Njegov brat Cpl. William pa je pri marinih že 22 mesecev nekje na Pacifiku in ni bil še nikoli na dopustu. » k* m Lt. Frank J. Rezek in njegova žena sta poslala vojni bond staršem, Mr. in Mrs. Joseph Režek, 1434 E. 61. St. za njiju srebrno poroko, ki sta jo praznovala na 24. januarja. Sinov naslov je: Lt. Frank J. Rezek, 0-672425 Sec. "P" AAB, Cha-nute Field, 111. IBB PES mof Cpl. John R. Skully, sin Mr. in Mrs. John Skuly iz 3942 St. Clair Ave., je javljen med pogrešanimi od 25. decembra v Belgiji. Tako je bila obveščena njegova žena Wanda, 1750 E. 30. St. Služil je pri zdravniškem koru.^ V armado je šel februarja 1942, preko morja je bil poslan v septembru 1943. Pred odhodom k vojakom je bil uslu-zben pi*i. Pepsi-Cola Bottling Co. Avgusta meseca je bil ranjen v Franciji in je dobil red višnjevega srca. Doma ima 10 mesecev staro hčerko Ruth. Za enajst dni je prišel na dopust Cpl. Al Troha, sin poznane družine Mr. in Mrs. Leo Troha iz 19707 Arrowhead Ave. Dovr-| šil je šolo v letalskem topništvu, v Kinsman, Arizona. Nekje na' Pacifiku pa služijo Strica Sama' trije njegovi bratje in sicer Pvt. Stanley, Pvt. Milan in Rudy,: • 'F 1/C. | Pvt. Michael Dime, star 32 i let, je pogrešan od 28. decern- ; bra na evropskih bojiščih. Starši, Mr. in Mrs. John Kerch, , 1034 E. 72. St., so dobili toza- i devno obvestilo. Michael ima i tukaj tudi soprogo in dve leti staro hčerko. V armado je stopil v novembru 1942, preko morja je bil poslan v novem- ; bru lanskega leta. Pohajal je v farno šolo sv. Vida. 1 tat. ta M Mrs. Frances M. Prime je prejela žalostno vest, da je njen mož Pfc. Anthony pogrešan od 3. januarja v Franciji. Anthony je sin poznanega gro-cerista Mr. in Mrs. Anton Prime, 985 Addison Rd. Pred odhodom v vojaško službo v maju 1944 je delal v National Acme Co. V novembru lanskega leta je bil poslan preko morja z oddelkom strojnic. Star je 22 let. na m ■■ tS;gt. Jack L. Germak, sin Mrs. Frances Germak iz 666 E. 162. St., je dospel na dopust iz Aleutskih otokov za 21 dni. Na Aleutih je prebil 18 mesecev. Jutri ob desetih se bo poročil v cerkvi Sv. Odrešenika, 15712 Kipling Ave. z Miss Antoinette Rinaldi iz 834 Wayside Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše jima želimo. m m * Sgt. Frank Gartroža, sin Mr. in Mrs. Lovrenc Gartroža, je je prišel na dopust za 30 dni. Stanuje pri svoji ženi Joseph- -o- Straža je obstrelila nemškega vojnega ujetnika Ameriški vojak je včeraj ob-strelil nekega nemškega vojnega ujetnika na prostorih Crile bolnišnice pri Clevelandu. Tukaj se nahaja 150 nemških vojnih ujetnikov, ki opravljajo razna dela okrog poslopja. Ujetnik je dobil dve krogli v trebuh in bo težko živel. Vojak je spremljal 13 Nemcev na delo, ko so začeli prepevati neko pesem, sramotilno za Amerikance. Rekel jim je, naj prenehajo. Vsi so ubogali, razen enega. Ta je celo grozeče stopil proti stražni. ku, nakar je ta streljal dvakrat v Nemca, ki je že prej kazal veliko objestnost. Bilo srečno Jutri ob devetih še bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Miss Frieda Skr-janc in Mr. Frank A. Levar. Nevesta je hčerka družine Mr. in Mrs. Rudolph Skrjanc iz 18808 Chickasaw Ave., ženin pa je sin Mr. in MrsJ Frank Levar iz 3277 Richmond Rd., Euclid, O. Nevestina mati je hči poznane Mrs. Caroline Bresk-var. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Srebrna poroka i Mr. in Mrs. Frank Gliha, • 7720 Issler Court, praznujeta • danes 25 letnico srečnega za-, konskega življenja. Naše če-7 stitke in še na mnogo let zdravja in sreče. naselbin fe Colo. - Dru- : f4Zn je biia °bve- ^^n?riiUrada,dajena d TV V P°£rešan njen a tudi n I0' V armadi- 11 dvak ' je tri leta Ine g krat Preko mor- ^rnogoLV6 v tukaj- 5Wlo e£Vniku do smrti see bil , £anka Tomšiča. ' težaku na No-leti p °,mače Lovrihov, iova (ok8 Žene zaPušča Wta V armadi)> %toft Sfc Dne 8- i* iz VaJ\dmk- star 69 let ■'$eah S rUžarje Pri Ve-%ko. y an je bil tri dni 1901 T "7meriko je pri- 1 in štiriT3 zaPušča že-s' Fu, hčere> brata v Niji 8a brata pa v, fiSfie ,fnces t 0r: predsedni-Povat tnodič> tajnica |6arka t524 82. St., 80 vsak o?^ Skuf" 0f> 7:30 J2'torek v meti. ZVe*er v SND na % Je pjg* 6523 Bonna lic°. oS a v Polyclinic A kl 80 ^voljeni. T°ngliranje s Posledica popu masla ibf011' ~~~ siro* /L se vidno krčijo. Po- K več kot pa tlii; ada je nedavno t0Čke Pri 1>aci0- I. t0 m nič zaleglo. Ruarja je bilo v za- ma° ] ilijona funtov to8®' V jantarju 5; 0 mil,j onov funtov. f ZflaJ več k.Qt polo; 181 ijJ® tei*U vzrok vlada, cene mleku tako vi- J^jmo maslo. te^la •feton penko SO ~ rancoske > vlad0 Zed- ftko r ranciia Poslati ^kiC^vilno blago r oil • ki bodo pri-AVl e Potrebščine v IhZnt t0bUa Fran" • bo poslala v rf^ivec vino in parfum. >9ovor med UNRRA in pa med Titom ttemh narodov pomožni urad (United Nation Relief and on Administration) se je dolgo pogajal s Titovo vla-racJu, da bi mogel poslati prvo pomoč v Jugoslavijo. Ti-elij anjal, da bi UNRRA poslala v Jugoslavijo svoje uradni-ralpwnoc. Tito kot dober komunist namreč ne trpi nobene | 'ako se je pomožna akcija zavlekla. Predno bo prišla f?"™0'- bo najhujše zime konec vsaj v krajih, kamor ta (i more priti- Sedaj poročajo, da je vendarle prišlo do Jp Sporazum je podpisan od Tita, odobren pa tudi od # vlade. UNRRA sme sedaj poslati pomoč v Jugoslavijo. |(|| merikancev sme s to pomočjo in sicer 40 civilnih urad-t vojaških oseb. Ti bodo predali blago jugoslovanskim )fa?am • ^odr°bno razdeljevanje jim ni dovoljeno. To si a Titova organizacija. Titovi hočejo pač deliti samo r delil posameznikom kak Amerikanec, bi se mogel aj;1 tudi kakemu revežu, ki se ni hotel navduševati za 4 ' 0 bi bil seveda velik greh proti totalitarnemu Tla V ItaHji ima UNRRA pripravljenih baje 7,000 ton 'jjJva: brane, zdravil, orodja, obleke in obutve^ To bo Xjajan° v tisti del Jugoslavije, kjer ni več Nemcev. Mor-Ituri Seda^ le zaPlavati kaka barčica, da ponese z drugim J tistih dvesto ton, za katere je SANS prelil toliko jrtmte. Nemci varjejo pred Rusi zavezniške armade na zapadni fronti in celo Atlantski carter, vneto zatrjuje Goebbels divizij, dočim jih im?ijo Amerikanci in Angleži na zapadni fronti kakih 80. Kaj se bo zgodilo ž njimi, če bodo nemške divizije poražene na ruski fronti, vprašuje Goebbels. Kaj bo, če bo Stalin vrgel cunje Atlantskega čarterja R o o s e v e 11 u in Churchillu k nogam? Potem bo vsa Evropa razdejana v plamenih boljševiške revolucije, je zatrjeval nemški propagandni minister. London. — Nemški propagandni minister je včeraj izjavil, da stoji Nemčija osamljena v boju proti ruskim masam. "Ako izgubimo," |bo konec za-padne civilizacije," je rekel. Nemške armade na vzhodu branijo življenje vsega civiliziranega sveta, je govoril Goebbels. Branijo celo zavezniške za-padne armade pred Rusi in predvsem pa Atlantski čarter. "Rusi imajo v tej bitki 200 AMERICAN HOME ipujmo 5ojne m We AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 26, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME ■ SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 SI. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00, Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $650 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 21 Fri., Jan., 26, 1945 Churchillova - dva obraza Stari Rimljani so imeli med svojimi številnimi bogovi tudi boga Janusa. To božanstvo so uporabljali z dvema obrazoma. Enega je imel matik spredaj, enega zadej. Temu maliku je podoben angleški ministrski predsednik Churchill, kadar govori o komunistih. Pretekli teden je moral braniti v angleški bornici vladno politiko v Sredozemlju in zlasti na Grškem. V svojem velikem dveurnem govoru se je z grozečim obrazom strašno znesel nad grškimi komunisti, ko je pa prišel na Jugoslavijo, je obraz naenkrat spremenil in je jugoslovanske komuniste skoro božal. Oglejmo si ta govor in njegovo ozadje. Znano je, da so mnogi v Ameriki in na Angleškem hudo kritizirali, ker je angleška armada branila grško vlado in zapodila grške komuniste iz Aten v gore. Proti tem kritikom je Churchill nastopil in ob tej priliki z vso silo udaril po grških partizanih. Imenuje jih drhal in bandite, ki ne drže nobene besede in nastopajo proti svojim lastnim rojakom kot krvoločne zveri. Churchill pravi, da so jih Angleži bogato zakladali z orožjem, da bi se bojevali proti Njemcem. Toda za ta boj proti okupatorju niso pokazali nobene koraj-že in nobenega veselja. Takoj pa, ko so se Nemci umaknili, so planili s tem orožjen) na svoje rojake in tisoče in tisoče na najbolj krut način pomorili. Sedem komunistov je sedelo v novi grški vladi, pa samo zato, da so zakrivali zločine svojih pristašev in da so pripravljali Grčijo za komunistično diktaturo. To jim je angleško vojaštvo preprečilo. Churchill navaja za dokaz svojih trditev celo vrsto dokumentov in poročil, o katerih trdi, da so čisto resnična. Med drugim m*-vaja, da so komunisti samo v enem atenskem predmestju poklali 1,500 ljudi z noži in sekirami. Vsem talcem, ki so jih prijeli, so pobrali čevlje, nekaterim tudi obleko, ko so jih gnali iz Atike proti severu. Hrane jim niso dali nobene. V par dneh je od ene skupine 800 talcev popadalo od slabosti 200. Kdor je oslabel in zaostal, je bil ustreljen. "Nihče," pravi Churchill dobesedno, "ne more preceniti števila umorjenih in'odpeljanih pred uporom v Atenah, toda ko bodo zbrani vsi podatki, bo to strahotna zgodba. Ko se je začel boj v Atenah, so se divjaštva še pomnožila. Može, žene in otroke so poklali v ogromnem številu in tisoče talcev so odpeljali. Iz Soluna poročajo, da se je tam vršilo isto." Ko Churchill končava ta opis partizanskih strahot, zagotovi zbornico, da bodo Angleži rešili talce in kaznovali morilce, pa če je to popularno ali ne. Ta slika, ki jo je podal Churchill o grških komunistih, nas živo spominja na poročilo, ki ga je podal pred dobrim letom dr. Brezigar o divjaštvu partizanov v Sloveniji. Takrat, ko smo mi priobčili del tistega poročila, je vse tam okrog slavnega SANSa skočilo pokonci češ, da to ni res in da je to sama propaganda. Naj gredo ti junaki sedaj brat Churchillov govor pa bodo prav tako zvedeli, kam vodi komunistična partizanska brutalnost. Ali so tudi Churchillovi dokumenti sama propaganda? Ali mislite, da se da angleški parlament kar meni nič tebi nič nalagati od predsednika vlade? Povsod je isto s komunisti. Na Ruskem so tekli potoki krvi, ko se je dvignil komunizem in sedaj se to ponavlja na Grškem in v Jugoslaviji. Pa bo tekla kri radi komunizma še drugod. Ni dvoma, da Churchill ve, da jugoslovanski komunisti niso nič drugačni od grških banditov, pa vendar govori o jugoslovanskih komunistih s čisto drugim glasom. Takole pravi: "Ko smo se bali nesporazumov in nasprotujočih si politik med nami in sovjetsko vlado radi Jugoslavije, je dosegel Eden, tajnik za zunanje zadeve, sporazum s Stalinom v smislu katerega obe državi zasledujeta v teh krajih skupno politiko in se vedno skupaj posvetujeta." — Iz te skupne politike je zrasel sporazum med kraljevo vlado v Londonu in Titovo v Belgradu. Sporazum ima sedaj Stalinov in Churchillov blagoslov in ga hočejo izvesti tudi proti kraljevi volji. Churchill pravi v svojem govoru, da ne vidi drugega izhoda in da je Tito "nesporen gospodar Jugoslavije." Iz raznih Churchillovih besed se sicer vidi, da mu ne gre ,prav od srca, ko se zavzema za Tita, vendar izjavlja v imenu angleške vlade, da bo naprej podpiral komunista v Jugoslaviji. Zakaj ta.razlika med Grčijo in Jugoslavijo? Zakaj tam s tako silo pobija komuniste, tukaj pa jim pomaga? Kdor je zasledoval angleško politiko zadnje poldrugo leto, si to lahko razloži. Angleži hočejo ohraniti sovjetsko prijateljstvo za vsako ceno. Za to žrtvujejo vse. Tako so v Teheranu delili Evropo. Poljsko, Romunijo, Bolgarsko so čisto žrtvovali Rusiji. Grčijo so si izgovorili zase. V Jugoslaviji ima prvo besedo Rusija, vendar pa se mora ta ozirati na angleške interese. Ko so teclaj hoteli komunisti Angleže na grškem ogolj ufati za v I eheranu dogovorjeni vpliv in speljati Grčijo v sovjetske vode, se je Churchill zavedal, da brani angleške koristi, pa je udaril nazaj. Vedel je, da bo oficielna Rusija tiho, ker je tu teheranski dogovor. Drugače pa je v Jugoslaviji. Tam ima prvo besedo Rusija. Ruski sovjeti drže Tita, zato ga mora tudi Churchill priznati kot "nespornega gospodarja Jugpslavije." Tito je v zadnjih mesecih Angležem marsikatero zagodel. Nekateri so mislili, da bo radi tega padel pri Angležih v nemilost. Pozabili so, da je tu dogovor, po katerem ima v Jugoslaviji prvo besedo Rusija, In ta je vsak dan močnejša, zato se ji Churchill noče zameriti in zato — rad ali nerad — pomaga Titu. Tak je položaj in tako je ozadje angleške pomoči komunistom v Jugoslaviji. Anglešk^politika se drži načela: Moja domovina, pa naj bo prav ali narobe. Da staremu državniku ne gre ta podpora totalitarnemu rečimu Titovemu prav iz srca, se vidi iz tolažila, ki ga daje vsem skupaj: Grkom, Italijanom in Jugoslovanom, ko govori o tem, da naj končno ljudstvo odloči. Takole govori: "Naše načelo, za katero se trudimo po najboljših močeh, je: Vlada ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo, vlada postavljena na podlagi svobodnih volitev, tajnih in brez groženj." To se seveda lepo sliši. Če bo na Grškem angleška armada poskrbela za take volitve, je lahko vsak Grk vesel. Tudi Jugoslovani bi bili veseli takih volitev. Pri teh bi se hitro rešili Titovih nasilstev. Toda v Jugoslaviji je ravno nevarnost, da bodo volitve vodili oboroženi partizani in kaj se to pravi, nam je Churchill sam dovolj živo opisal na grškem zgledu. Rekli smo, da je danes angleška politika pripravljena ugoditi sovjetom, kjer le more brez svoje škode, pa če je prav ali ne. Ali je upanje, da se to kmalu spremeni? Zaenkrat je malo misliti. Toda dogodki se v tej vojski hitro razvijajo in marsikaj je danes čisto drugače kot so hoteli veliki zavezniki. Marsikaka politika se je med to vojsko že spremenila in se bo še. Tudi Angleži so morali doživljati take spremembe. Grškim komunistom je Churchill pošiljal orožje, danes se proti istemu orožju bori. Morda se tudi Titu poslano orožje enkrat obrne proti Angležem. Morda bo še enkrat Churchill prav tako divjal proti jugoslovanskim partizanom kot se sedaj jezi nad grškimi. Politika samih trenutnih koristi se tako rada maščuje. Pravica mora biti za vse in prav tako se mora krivica kaznovati kjerkoli se najde. A propos Victor Stembergarja in baje po njem nastalega štrajka: Osebno poznam Victorja že od mladih- njegovih Jet. Zato lahko rečem, da Victor ni bil nikdar kak razgrajač. Bil je vse skozi pošten fant in tudi pošten mož. S tem pa ne mislim zagovarjati načina njegovega protestiranja proti krivici, ki se mu je godila. Kdor ve za vse okol-ščine in pogodbe, ki jih je imel s kompanijo, nihče ne bo rekel, da ni imel vzroka za protest. Imel ga je. Toda njegovo delo je eno izmed' tistih, ki ga delavec ne more, kar meni nič tebi nič, popustiti in zaštrajkati. Nikakor pa ni prav, da se sedaj aolži le njega, kompanija pa ostane nedolžna, če se kaznuje njega, bi se prav tako moralo kaznovati tega, ki je bil kriv v prvi vrsti Štembergerjevega početja. Nikakor ni pravično, da elevelandski angleški časopisi kričijo le na delavca, ki si ni ve del drugače pomagati, kompanijo, ali nadzornika, ki je bil v pr. vi vrsti kriv tega, pa pustijo lepo brez vsake graje in odgovornosti. če je bil res vzrok, da niso mogli držati pogodbe z Štem-bergerjem in da je bilo na vsak način potrebno, da ga denejo na stalni ali pa na več tedenski nočni šiht, potem je bila njih dolžnost, da mu to razložijo in dokažejo, da drugače biti ne more. Tudi delavec ima svoje pravice, ne le kompanija in njih zastopniki. In, če sedaj kaznujejo delavca s tem, da ga na vsak način hočejo spraviti v vojaško službo, potem naj storijo prav tako z onim, ki je prvi zakrivil in povzročil ta odpor. Pa ne samo te. Kje so pa še drugi ,ki so štrajkali v tem vojnem času pri eni ali drugi kompaniji, ki je delala za vojne potrebščine? Kje je doslednost če se lovi enega, stotine drugih pa se pusti iti, da. si so krivi prav takih prestopkov? Tukaj naj se pokaže Union, da jim je res za pravice flelav-ca. štemberger je zakrivil nekaj, več_pa so drugi zakrivili. * ♦ * Tony Rozman, rjekdajni naš šolar in pomožni organist, sedaj pa organist in pevovodja v Jo-lietu pri fari sv. Jožefu ,se je pokazal na naših cestah zadnje dni. Tony je še vedno tisti mirni pa veseli Tonček, kot je bil v šoli, le večji, modrejši in bolj izurjen . Godba in petje je še vedno njegov forte. Pri sv. Jožefu poučuje petje v šoli in vodi cerkvene kore, katerih ima tri ali štiri. Poleg tega pa dela tudi v tovarni sedaj med vojno. Prišel je obiskat sestro Mrs. Ralph Mauer ,ki je bila nevarno bolna, pa je sedaj toliko boljši, da je upanje, da kmalu ozdravi. Bog daj. Toniju pa želimo obilo uspeha. * * * . Louis Globokar nam piše in pošilja tudi nekaj slik iz Rima. Louis je član Joe Globokarjeve družine na 81. cesti. Piše, da je bil z nekaterimi drugimi vojaki pri božični polnočnici, pa je zelo pogrešal božičnega kinča v cerkvi in tudi "jaslice." če je bilo tisto pomanjkanje radi vojne, ali je tam taka navada, tega ni vedel povedati. Opazil je tudi, da ženske pridejo v cerkev golo-galve in "ne preveč umiti otroci" letajo po cerkvi sem in tja med mašo, prav kot bi bili na trgu. "Nobenih sedežev v cerkvi," pravi, "nekateri prinesejo svoje stole v cerkev." Louis se v pisi^u čudoma čudi velikosti in krasoti cerkve sv. Petra. To mu radi vrjamemo, ker smo pred leti sami strmeli nad to nepopisno krasoto in veličastvom. Bil je tudi z drugimi vojaki vred v avdienci pri papežu, kateri je vsem vojakom za poredoma stisnil roko in jih nagovoril v lepi angleščini. To je redek privilegij za nas oddaljenje Amerikan-ce, * * * August Kristančičevi na West Side so prejeli žalostno vest ,da je njih sin August pogrešan. August je poročen z Magdaleno Rus iz Union Ave. in ima enega otroka. Upamo, da to pogrešanje pomeni, da je v kakem ujetništvu in pride po tej vojni zopet zdrav domov. * * •* Te dni se mudi Brat Antonin, zastopnik lista Ave Maria v naši naselbini. Kdor ima list, naj ga obdrži ,kdor ga pa nima, naj si ga naroči in ne bo mu žal. List je za stare in mlade. >|! * * že dolgo Pismo brali kaj tako "stvarnega glede Slovencev in Slovenije ,kot je prinesel Mil-vvauški "Obzor" v številki 673. Naj bi ga ponatisnili vsi slovenski listi ,ki so za zjedinjeno Slovenijo in pravo demokracijo v Sloveniji. Neki slovenski list je menda zapisal, da se "Slovencem ponuja svoboda na kružni-ku." Heh, heh, he. Komunizem pa svoboda ! ! ! O ti vse ta male miši. Poglejte 'svobodo" v Rusiji. Vsi so svobodni, da lahko plešejo ,kot jim gode Stalin, ali pa gredo na večne počitnice v Sibirijo, če ne na "uni" svet. Morda sem pozabil kedaj so imeli v Rusiji zadnje volitve za predsed-j nika. Prav taka svoboda se ponuja sedaj Slovencem v Sloveniji. Svoboda za diktatorja, da stori ka rhoče ,kadar hoče in ko- J mur hoče . Kar tri poroke na en dan. To je pa vendar nekaj nenavadnega. John Kotar je popeljal pred oltar Konstancijo Barczikowski; Frank Kuhel se je zavezal z Louis Tekavčičevo Marico in Joseph Konechy je obljubil Albini Magdalene večno zvestobo. Dobro. Zdaj naj pa skrbijo, da ostane ljubezen med njimi vse dni do konca življenja. Kadar vse gladko teče, je lahko ljubiti se. Toda ljudje smo le ljudje, vsak s svojimi napakami. Zato je pa treba prave krščanske ljubezni, to je taka, ki spregleda drugega napake ,svoje pa skuša zatreti in odpraviti. Prejeli so zakrament, ki jim daje to možnost. Vse, kar je potreba ,je ob uri težkoč pomisliti na to in poprositi Boga za vztrajnost v ljubezni. , ♦ * * V teku par tednov smo dobili precejšne število pisem od vojakov, kateri se zahvaljujejo za molitvenik, ki ga je razposlalo dekliško društvo Sodality in koledarček in pismo, ki je bilo poslano za Božič. Oglasili so se: Charles Bobnar ,Frank S. Kuž-nik, Stanley Bricel, Ladie Vol-čanšek, Emil Jakič, August IV^us-tar, Fralicis Kaplan, John Rožnik Jr., Charles A. Thomas, Anton Habian ,Paul Bizjak, Louis Globokar ,Joe Arko, Wiliam Žagar, G. J. Holson ,Stanley Le-gan, Patrick Novak in Werner Oman. Ta zadnji ni sicer iz naše fare, pa ker piše zanimivo in žalostno novico, sem ga pridejal. Ta zadnji je sin brata Pavela iz Grants Pass Oregon. Po krivdi nekoga pri vojaških vajah, mu je bila odstreljena noga pod kolenom, katero pa so mu morali v bolnici odrezati nad kolenom, čudno je, da se radi tega ne počuti preveč potrtega in pravi, da ga bod6 čez nekaj tednov premestili v drugo bolnico, kjer bo dobil leseno nogo in "potem pa, da se bo učil plesati. Res tudi v tem oziru korajža velja. * * * In tako stoji naša bilanca sedaj : Eden nečak že dve leti spi trajno spanje ,padel je na nekem pacifičnem otoku. Drugi je pohabljen za celo življenje Enajst nečakov in ena nečakinja pa so v vojaški službi ,nekateri na tleh ,drugi na vodi in tretji pa v zraku. Ne ponašam se s tem, ponosen pa smem biti na nje. Rajši bi pa, če bi tega ne bilo treba. * * ■* Naš /Father Praznik ima te dni veliko skrbi in opravila, da bi pripravil cerkveno dvorano za basketball igre. Dvorana je sicer malo prenizka, toda z malimi luči, bo končno še dosti primerna. S pomočjo Louis žura in John Winterja se bo dalo napraviti. Tako bodo imeli mladi vsaj nekaj prilike za to zimski šport. Mladina se mora in hoče gibati. Father Prazniku pa zahvala za njegov trud. Naj mladi ne pozabijo tega in se naj zavedajo, da bodo ostali v dvorani le dokler bodo držali snago in re. * * * Nekdo pravi: "Demokracija je tisti sistem, v katerem ima vsak državljan enake prilike pomagati si in tudi ve, da jih ima-." To naj si vtaknejo Stalin, Tito in Adamič za ušesa. * * * Preklinjevanje je v primeri z dostojnim govrjenjem to, kar je strup -v primeri s hrano. Naš Slovenski narodni dom je na svoji letni seji izvolil ves stari odbor-enoglasno. Družba kaže lep napredek. Kadar pa mine vojna, bo takoj zopet na površju ri&meravana dozidava Doma in sicer taka, da bo vse, za šport in drugo odgovarjala. * * * 54 imen vojakov zopet čaka, da jih denemo na Honor Roll. To (Dalje na 3 strani) na seja pri fari Marije Vnebo-vzete v nedeljo 28. januarja ob dveh popoldne. Zbrale se bomo v cerkvi ,kjer bo ob dveh ura molitve in blagoslov, potem bo pa seja v spodnjih prostorih. Prošene ste vse članice, da se udeležite v velikem številu. Posebno pa ste prošene, da se gotovo udeležite vse uradnice in zastopnice iz vseh fara, to je, od Sv. Vida, sv. Lovrenca, sv. Kristine, iz Loraina in iz Col-linwooda pa še posebno. Prosimo, da če je mogoče, naj bi se udeležili tudi čč. gg. duhovniki. Drage mi sestre! časi so resni in z vsakim dnem se preliva več nedolžne krvi. Pridimo skupaj ,da kaj dobrega ukrenemo, posebno za skupne molitve, ker to je potrebno, da se potolaži jeza božja in da bi izprosili ljubega Jezusa za ljubi in pravični mir .katerega nam le On zamo-re dati. Končno vas vse še enkrat prav lepo prosim in vabim, da pridete v nedeljo v velikem številu. S sestrskim pozdravom, Katie Roberts, preds. Oltarna društva slovenskih župnij članice skupnih Oltarnih društev slovenskih župnij opozarjam ,da se bo vršila skupna let- Kam pridemo ... Ko poslušam razne pogovore in čitam razno časopisje, vidim da tudi ljudje, ki vedo malo več kot mi navadni delavci zavijajo vsak po svoje, kar ni v korist nam in še manj pa ubogemu in trpečemu narodu v stari domovini. Zavedati bi se morali, da so se naši ljudje borili proti svojim izkoriščevalcem že prej ko so poznali kakšen socializem ali pa komunizem. Kljub vsem težko-čam pa je slovenski narod precej dobro napredoval pred dobo fašizma. Posebno lep napredek je pokazal naš narod na polju zadružništva. To se pravi, da se je zavedal, kje je prava pot do resnične demokracije. Ko smo mi, Primorci, prišli pod Italijo ,smo pozabili na vsa verska fh politična prepričanja. Ostali smo le Slovenci in le žal, da tudi izdajice med nami. če pogledamo malo nazaj v Zgodovino Amerike, bomo pro-našli, da so začeli Amerikanci revolucijo leta 1775 .borili so se proti izkoriščevalcem. Dobro so se zavedali zakaj se borijo in so tudi zmagali, časten spomin nanje! Tako mislim, da tudi evropski narodi dobro vedo zaltaj se bore. Njih trpljenje in pa prazen želodec naredi, da možgani delujejo s polno paro. Naša dolžnost je, da če smo ponosni na zmago ameriške revolucije, bomo tudi toliko dobri, da želimo našim krvnim bratom do zmage in da jim k temu pomagamo kar je v naši moči. Tudi tukaj v Ameriki so velike spremembe, ki pa gredo skoro neopaženo naprej. Pojavili so se moderni stroji, kar je vzrok ,da tako uspešno deluje arzenal demokracije. Ne smemo pa pozabiti ,da tovarne z moderni stroji po tej vojni ne bodo potrebovale toliko delavcev kot poprej. Lastniki teh strojev nam že sedaj oglašajo, da bo po vojni dela za vse ,a jaz tega ne verjamem. Verujem pa, da bo še dosti borbe med delom in kapitalom. Kako potrebno bi bilo, da bi bili delavci združeni v eni uniji, pa smo vedno razdvojeni. Vse to pa gotovo ni v korist delavca še manj pa v korist malega trgovca. Obstojajo verižne trgovine med nami in iz poročil vidim .koliko prometa imajo na leto. Na primer A & P je imela $1,471,-177,992 za leto 1944 ali $160,423,366 več kot v letu 1943. Teh verižnih kompanij je dvajset, katere lastujepo na tisoče trgovin širom Amerike in lastu-je jih le mala skupina iz Wall Streeta. Kako so naklonjene delavstvu in kako upoštevajo postave ,je najbolj pokazala Ward Co. številke jasno kažejo, da mali trgovec ne bo mogel z njimi konkurirati. Zapisan je smrti. Edino rspešno sredstvo proti tem novim milijonarjem je ZADRUŽNIŠTVO. O tem bi mora. | li razmišljati tudi naši mali tr- Newburske novice ■ govci, kajti oni bi| > naši poslovodje. < dokler je še denar. | ' da pod kapitalistih - bodo še vedno vojs- ■ sije. |0 s Kako pa naj post« i gar, bo morda kati ' če je v tvoji bližini^ ■ govina, postani od| ^ . kajti v zadružništva . i lec glavni faktor., Sf.j ' ■ imel pa vse koristit • raš postati tudi del®, i ni zadružne trgovit, . 50 družin in vsak*.6 ■ če se hoče ,da bo » . t istirala. Pri tem ■ od zadruge stran i i ali politično prepr';11 • ekonomsko smo vsi J® • deti. Zato pa n/k • skupno. Za vzgled P8 i ko direktorij SloV^p • žne zveze, kljub 4 1 različnih prepriča"' ' složno skozi celo let? ' ■ • Na delniški seji,'a > vršila v nedeljo Tn bomo pokazali lep p ■ ob enem pa bofflo|s| marsikaj- novega, fr*1 napredek gre seved^i zasluga zadružnim f 1 kljub pomanjkanjUfe ' • • ijiifl ( moči zmagujejo def* J drnjanja. Zaslugariž ( starim direktorjem^ Hrovat in Zupane sti pripomogli, da va družne trgovine p'^fy denar na banki i« p veznicah. To je ze! ' dek za tako malo sj°2 1 če pomislim, kakofl I Li dek bi lahko bil vp ako bi vsi naši lju(| i popasti zadružništwi | lastovali svoj Who1' Jj in še marsikaj dru» lP Par centov cenepS* je glavni vzrok, da -»e ^ ne oklenejo zadru?1 r je dražju v zadrugi Zato, ker je tudi ^ \ ta. Seveda, da so^ ; . . . > . meti v verižnih trg" J ši, o tem bi se dal« ti; sat ,kajti te trgov'!N svoje blago naarvfl1 i ren, kar pride J< ' če morate kupova%a ! kupčevalce. Mi 3e|J< ! enkrat še. ne 1 premalo trgovin, rod oprijel zadruge potem bi se pa tuf. gledu kmalu lahko Hi rižnimi trgovinaifl'Jbc Nikakor ni moj r| i bil jaz s tem dopis0"! i ti malim trgovce^tr tudi oni niso do^'l i\ kot mi navadni de'** gokrat pa so morsel šem. Razmere so Pr i bo šlo tako napi'%oi dolgo ,ko bo mala imela ves "busine4la kontrolo. In kaj trgovci so veliko pflj ljudi v času dep^u pričakujemo od v^G. ne? Seveda tudi 4j bodo morale pozab1! ž Zato pa imamo ^jbi črt, ki bo veliko našim odjemalcem Vi presije. Ju Zato ravno tu V^j, potrebo skupne |]j čim dlej bodo mali žali svoje trgovin01' boj proti verižnima, Le v zadružništvu J.|ii ki so bili, ne pridelke zato sedaj dobro Pr'o družni delavci so ^ at. vi Ohio, katero bodj s ganizirati v zadiA j enkrat mislim, da seim pisal. j u Z zadružniškim *ia L0W[ direktno _£ POZd Vsako nedejr dne ob 2:45 pod cerkvijo 5|v I Nobena nagrade $10, zadnja p* j j dite.in pripelji lje in sosede. t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 26, 1945 Junaštvo in zvestoba (lovinski roman fe časov francoske revolucije. NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) se bo zgodilo ,kakor hitro bomo mogli dobiti človeka, da napiše imena na bakrene ploščice. Ta| imenik bo potem štel precej preko 550. Devet izmed njih dobil zlato zvezdico ,kar pomeni, da i je zanje ves boj pri kraju. Naj J počivajo v miru. * * * Nekdo pravi: "Premoženje ne| naredi moža, le pokvari ga." To je res ,toda ne vselej. Pri ma-j terjalistih (pri onih, ki mislijo, da nimajo duše) skoraj vselej. * * * Rumunski kral Karol pripoveduje, da je pred leti izbral 14] najbrihtnejših fantov, ki jih mogel dobiti v Rumuniji. Sedem izmed njih je poslal na Angle-1 ško, sedem pa v Ameriko, da bil proučil ekonomijo. Sedem iz Angleške je prišlo nazaj zelo modrih. A onih sedem v Ameriki je bilo še bolj modrih — ostali | so v Ameriki. * * * "Neprestano sonce naredi puščavo," pravi arabski pregovor. I Ali ni to res tudi v družabnem, verskem in vsakem drugem ozi- z; ru? Kjer je vedno vse prav, se v ljudje prav kmalu polenijo. Za. d to je menda Bog tako uredil, da s je Njegova ustanova, sv. Cerkev, večkrat preganjana. * * * Neki trgovec doli v Arkansas, tako sem namreč bral. je rekel , farmarju, naj mu pripelje klaf-tro (cord) drv za kurjavo. Pripeljal mu jih je. "Koliko so?" vpraša trgovec. "$12.50" je bil odgovor. Trgovec začuden zažvižga: "Fiiii! 'Človek! Kaj pa misliš? Ko si mi drva zadnjič prodal, sem ti plačal $3.50." "To je res. Toda, takrat smo buče dajali žastonj. Zdaj pa ; vidim bučo v tvojem oknu, na i kateri je cena $1.20." i Trgovec ni rekel nobene več, t ampak plačal in odšel. Tempora - mutantur . . . času se spremi-1 . njajo. Bil sem star 29 let, ko : sem delal za $20.00 na mesec v i počitnicah in to ne osem ur am- - pak od 6 zjutraj pa do 8 zvečer, i če ne še dlje. Danes vsak šolar- ček služi $25 in več na teden. * * * Pozor vsi prejšnji in na novo o izveljeni jcerkveni dobrniki, glavni in pomožni: V nedeljo r ob enajstih dopoldne je skupna seja. Ta seja je zelo važna, ». ker se delajo načrti za tekoče i. leto. Pridite vsi. V glavni od-; bor so izvoljeni, Mike Muhič, il Mike Vrček Jr. in Anton Skd i- Jr. Lani izvoljeni, ki imajo še eno leto službe, pa so Louis I Ferfolia, Stanley Kužnik in Joseph Hrovat. Tako ostaneta tudi namestnika August Kristan-čič in Joseph Novak še za eno leto. Imena pomožnih odbornikov priobčimo prihodnji teden. * * * Zadnje dva dni smo dali otrokom počitnice, da prihranimo premog. V dnevih, kot so bili sem od srede, se porabi toliko kurjave v enem dnevu, kot cel teden v milejšem vremenu. Šola se bo nadaljevala v ponde-ljek. * * * "The Catholic Association For International Peace," pravi, da se popolnoma strinja z Atlantskim Charterjem. "Mali narodi naj imajo polno prostost. Noben mali narod naj ne bo pod nadozrstvom kakega večjega naroda." Tako bi moralo biti. • Mož, ki tehta 140 funtov in je samo pet čevljev visok ,ima isto pravico do svobode in svojelastnega življenja, kot oni, ki tehta 250 funtov in neri šest in pol čevljev. To bi morali vedeti vsi, celo Tito in Stalin & Co. * * * Svoje vica si bodo odslužili Cvelbarjeva mati, ki so priklenjeni na posteljo (ako se ne notim) blizu dveh let. Bolezen je ubogo siroto tako sključila, Ha jo je žalostno videti. Takih in tako težkih križev Bog ne naloži zlepa. -o- mali 0glašt" KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico ln pralni stroj sedal! Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru bralne, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkuSnjev preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebidlne. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali lornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 1740 NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY * Ask at any of our 46 Offices * DELO DOBIJO DELO DOBIJO 50 YEARS OF BANKING USEFULNESS THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ravno smo prejeli 1000 KV0RT0V R0CR & RYE $2.63 kvort MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rti slovenska lekarna BUSS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI IxEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvefier. Dobra služba Sprejme se stenografko in knjigovodkinjo za lahko delo. Prednost imajo graduantinje iz višje šole. Zglasite se na 6009 St. Clair Ave. (23) "Tali oglasi Kupujte vojne bonde! Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze . na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) Ne odlašajte z ureditvijo vašega dohodninskega davka INCOME TAX Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu davku, se prijazno svetuje, da zadevo istega uredijo, kakor hitro dobijo od svojega delodajalca listek (Form W2), ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v tovarni pridržani davek. ■ ....... • Dotični, ki imajo tudi dohodke od svojih posestev in najemnin, je potrebno, da take dohodke vključijo k zaslužku, to je nato, ko so stroški za vzdržavanje posestev pravilno odbiti. Firma AUGUST KOLLANDER ima v vseh zadevah, ki se tičejo dohodninskega davka, večletne izkušnje,-in se vam za to delo, ki bode pravilno in' točno urejeno, toplo priporoča. 'Pridite čim prej, kajti kadar je dovolj časa, se vsaki malenkosti lahko posveti več pozornosti, proti koncu je pa navadno naval in je težko vsem tako točno postreči kot bi se .želelo. Čas za ureditev davka je do 15. marca. Torej za točno in pravilno ureditev vašega dohodninskega davka se čim prej obrnite na: AUGUST KOLLANDER v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair ju 6419 St. Clair Ave. Telefon HEnderson 4148 Išče se stanovanje Želi se dobiti stanovanje 5 ali 6 sob od E. 30. do 85. ceste, severno od Euclid Ave. Kdor ima kaj primernega ali ve za kako stanovanje, naj pokliče HE 9041 (22) Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Are Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (25) Izredno dobra prilika Pozor veterani, ki so sedaj častno odpuščeni! Nudi se vam izvanredno dobra prilika, da začnete na svoje.lastne roke zanesljiv promet, ki da vso udobnost sedaj in po vojni. Ni treba nobenega kapitala. To je tudi dobra prilika za ženske srednje starosti. Vsa nadaljna pojasnila se izve, ako se zglasite ali pišete na Mr. Jelarčiča 4126 E. 95. St. Cleveland 5, O. DI 1046 zvečer. (23) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob, j zgorej, samo odraslim ljudem. $38 z garažo. Vprašajte na 772 E. 94. St. ali pokličite Liberty 4924. (Jan. 24, 26, 29) (22) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči_ KADAR vaša električna ledenica potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) Oprema za gostilno Proda se oprema za gostilno in sicer bara, električna hladilnica za pivo (beverage cooler), refrigerator, cash register in stroj za rezanje mesa. Vse v dobrem stanju. Zglasite se v Oblak Furniture, 6612 St. Clair Ave., HE 2978. (Jan. 22, 24, 26) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J &L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union _(25) TEŽAKI 10 URNI DNEVNI ŠIFT Plača od ure in overtime. Moiftte biti državljan. American Stove Co. 1834 East 40th St. Hough ali Wade Park bus. _(21) Mi bomo trenirali dijake višjih šol Za dobro stalno delo v pisarnah Zglasite se The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (21) DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke ZaVestanek pokličite IVanhoe 6436 Voznik dobi delo Sprejme se voznika za raz-važanje' mleka. Zglasi naj se pri Euclid Race Dairy 515 E. 200. St. KE 0515 _(22) Klerki za urad i Mi imamo nekaj pozicij za I uradniško pomoč. Predznanje j ni potrebno. Stalno delo. Prili-jka po vojni. Centralna prevoz-! na industrija. 48 ur dela na te-| den. Plača ter overtime za čas in pol. Morajo imeti izkaz o raz-1 položi j ivosti za delo. Vprašajte za Miss Gorman na 2600 Hamilton Ave., ali pokličite CHerry 5300. (22) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje ni 1 potrebno. Odprta pozicija za I pripravo sočivja in drugo. Hra-j na in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) __(23) j Pomagajte Ameriki, kupujte ) 1 vojne bonde in znamke. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje; 5 sob, zgorej. Kopalnica in gor-j kota. Za naslov pokličite IV 7183. (Jan. 22, 24, 26) j V vaše zadovoljstvo Ako imate v hiši kako pohištvo, da vam ne odgovarja v vaše zadovoljstvo, naj bo divan ali stoli, ki potrebujejo popravila, vam vse to jaz popravim v vaše zadovoljstvo po zmerni ceni. Pokličite John Lukanc, 698 E. 159. St. MU 3729._(F-x) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. I KEnmore 2473- (Fri. x] vVa je bil°še "^VvVo . rizu je vre-4 etikv. !Jem k°tlu. Kradli vzeli vso oblast »or „i ?a v Tuilerijah "> v, Ct«^a. Straže so atih v 0(Jnikih in na «« Wc 12h"dov so za-7 dv5arVnimi trakovi. 1» ta Skbilo, kakor luPali i • Vendar si ■Javitj' iral*A popolno-j mno* 80 J akobinci k ^ Mart "' precital Je dr- |Haj in Je množico 4a, d * azide. (jjfres, 2*e delajo nikdar jf stv0 in fam°Vala 3e dr" $f °3ake metala kame- J«fVeiidur ,ij Pa Je Lu-Jih i HZal ustreliti; if Jim ni Pa^lo in za ta-itftubliko; Prečilo razgla- To se je zgodilo 17. malega srpana 1791, torej skoro ravno eno leto po zavezni prisegi in na stopnicah istega "oltarja domovine." Voditelji Danton, Santerre, Robspierre in podobni junaki so se seveda varovali prikazati se javno. Nekaj dni prej, dne 11. malega srpana, bil je Pariz priča brezbožnega sprevoda — ko so Voltairja razglasili za svojega! boga — nekaj tednov pozneje pa so obhajali zmagoslavje Ro-usseaujevo. Voltaire in Rousseau, sta s svojimi spisi že več let prej širila prevratne ideje zoper tron in oltar. Oba sta bila zagrizena sovražnika katoliške cerkve. Umrla pa sta nekaj let prej, ko je izbruhnila revolucija so prenesli v cerkev sv. Genovefe, ki se je zdaj imenovala Panteon t. j. svetišče vseh bogov. Šestnajst konj je vleklo Voltairjev voz. Zatrjevali pa so mi za gotovo, da je v katafalku ležalo telo nekega meniha, mesto v obupu umrlega brezbožneža, ki je že davno strohnel. (Dalje prihodnjič.) Samo $5,950! Na E. 170. cesti blizu St. Clair Ave. je naprodaj moderna hiša zn dve družini, 5 in 5 sob, v izvrstnem stanju, 2 dobra furne-za, dve shrambi za sadje pod verando. Tehten vzrok za prodajo. Hitremu kupcu bo šla za samo $5,950. J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288. AVTNA ZAVAROVAL. NINA iea 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna do-jasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue i je Huviler pokazal na i j,ru v dolbini, ki jo je s: J dotipati z roko, sve- n 3C Prižgal jo je in ii if na verižici okoli vra- d ltu visela na prsih. S # videl pri svetlikini b boitV U^mo, da ^nos, težko je fženn žiti in Pošteno Pošteno pre-^rl ka\bl se bil ž njim JnaS? takrat. ko mi i|je< ^ioma odpovedal Nottingham Winery 17721 Waterloo Rd. Imamo belo in rdeče .... / , ohijsko vino, Na debelo in drobno. Za vsako ženo in moža enega po 16 enega po 24 M. in M. Kožar, lastnika B DON'T WASTE ELECTRICITY! HELP SAVE VITAL COAL AMERIŠKA DoMoytNA, JANUARY 26, 1945 mora ta prepir radi Diabolo-močvirja nekaj pomeniti. Oba Kineza sta se že toliko pregledala v prepiru; da se nista nič več ozirala pri njih mizi sedečega Paddyta. Mogoče nista na to pomislila, da pri njih mizi sedeči gost lahko njih je*-zik razumi. *Po odredbi Strica Sama! WPB "BROWNOUT" UKAZ VELJAVEN OD ČETRTKA 1. FEBRUARJA Našim odjemalcem: H« t ■ " i i . t »■■*■. " f . , J J. A. Krug, načelnik urada za vojno produkcijo, je naznanil splošen ukaz za deželo, znan | kot "brownout," ki stopi v veljavo 1. februarja 1945 in ki prepoveduje razno električno raz- t svetljavo kot del programa, da se varčuje s kurivom. i ■ •■■■'■ o Mr. Krug je rekel: "Izračunano je, da bo ta ukaz prihranil 2,000,000 ton premoga letno. To je približno 10 odstotkov 25,000,000 ton mehkega premoga, ki ga je treba prihraniti po fc mnenju James F. Byrnesa, direktorja za vojno mobilizacijo in rekonverzijo 10. januarja. >i ODREDBA UTILITET U-9 The Cleveland Electric Illuminating Company tem potom naznanja svojim odjemalcem odredbo utilitet U-9 ter urgira polno izpolnjevanje iste. Odredba se glasi: direktno ali indirektno, ne bo zmanjšalo porabo premoga ali drugega kuriva, sme prositi za izjemo za okraj, Jd mu služi, na urad vojnih utilitet, urad za vojno produkcijo, Washington 25, D. C. Ref.: U-9. (2) Urad za vojno produkcijo sme od časa do 6asa izdati direktive, ki izločajo določene okraje od te odredbe, ako pronajde, da to ne bi zmanjšalo v teh okrajih porabe premoga ali drugih redkih kuriv v smislu te odredbe. (e) Appeals. Vsaka oseba, prizadeta po tej odredbi, ki uvidi, da bi izpolnovanje te odredbe napravilo težkoče, ali ki uvidi, da bi ta odredba bila nevarna javnemu zdravju ali varnosti, lahko apelira za olajšanje a distriktni urad urada za vojno produkcijo za okraj, v katerem se odjemalec nahaja, Ref.: U-9. (f) Notices. (1) Vsak dovajalec elektrike mora kot hitro potrebno, obvestiti z oglasom aH drugače vse osebe, ki jim daje elektriko aa rabo, ki je prepovedana po tej odredbi. (2) Ako kak dovajalec elektrike ve, da se krši ta odredba po osebi, kateri dostavlja elektriko, naj o tem osebo obvesti. Ako se kršitev nadaljuje, naj dobafatelj elektrike obvesti osebo pismeno o posebnih pogojih te odredbe ter o kaznih, ki so predpisane za prestopek ter naj pošlje en iztis distriktnemu uradu za vojno produkcijo za okraj, v katerem je odjemalec, Ref.: U-9. (g) Violations. Ako urad. za vojno produkcijo določi, da kaka oseba rabi elektriko v kršitvi te odredbe, lahko naroči dobavatelju elektrike, da mu postrežbo ustavi ter določi pogoje, po katerih bo zopet začel s postrežbo. Dodatno, vsaka oseba, ki vedoma krši to odredbo, ali ki nalašč zakriva fakt ali daje napačne informacije kateremukoli oddelku Zed. drŽav, Je kriva zločina in se jo lahko po obsodbi kaznuje a globo ali zaporom. (h) Effective Date. Datum za veljavo te odredbe par. (c) je 1. februarja 1945. Izdano 15. januarja 1945. WAR PRODUCTION BOARD By J. Joseph Whelan Recording Secretary Odredba utilitet U-9. (a) Namen te odredbe. Vojne zahteve so ustvarile primanjkljaj v zalogi premoga in drugega kuriva. Namen te odredbe je varčevati s kurivom v produ-ciranju elektrike s tem, da se prepove rabo elektrike za gotove svrhe. (b) Definicija, Za namen te odredbe: (1) "Person" pomeni vsakega posameznika, družbo, partnerstvo, trgovsko zvezo, korporacijo, politično subdivizijo, vladno agencijo ali korporacijo ali vsako organizirano skupino oseb, če so inkorporirane ali ne. (2) "Electric Supplier" pomeni vsako osebo, ki proizvaja, prevfcja ali razdeljuje elektriko. (c) Prohibited Uses. Nobena oseba ne sme rabiti elektrike za nobeno naslednjih namen: (1) Zunanje oglaševanje in zunanjo promocijo razsvetljave. (2) Zunanjo razsvetljavo razstave, razen če Je potrebno naznaniti ime ter vrsto podjetja. (3) Zunanje okraske z razsvetljavo. (4) Razstavnih oken razen če je potrebno za razsvetljavo notranjosti. ' (5) Za nobeno razsvetljavo se ne sme rabiti več kot 60 watts žarnice. (6) Nadvišno razsvetljavo cest, razen kolikor določi oblast za varnost publike. (7) RazsveUJava zunanjih napisov razen: (i) Napise za direkcijo ali identifikacijo, potrenbo v slučaju ognja In za policijsko protekciio, prometno kontrolo, postaje ali bolnišnice; ali za razsvetljavo podobnih javnih postrežb, ki jih določi lokalna oblast. Dovoljenje mora biti dano pismeno dovajalcu elektrike, brez posebno forme. (ii) Direkcij ski all Identifikacijski napisi pa ne smejo rabiti več kot 60 watts žarnice, za zdravnike ali hotele ali druge Javne naprave. (d) Exemptions. (1) Vsak dovajalec elektrike, ki sprevidi, da izpolnovanje te odredbe po osebah, ki jim daje elektriko NAZNANILO IN ZAHVALA t Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in- zivancem prežalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenje našega dragega sina in brata Pvt Larry A. Leskovec ki je dne 21. novembra 1944 padel za svobodo domovine na bojnem polju nekje v Nemčiji Tem potom želimo izreči našo prisrčno hvalo Msgr. Vitus Hribarju za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so nam poslali sožalna pisma in karte. Lepa hvala vsem sorodnikom, ki so nas tolažili in nam bili v pomoč v teh žalostnih dneh. Lepa hvala Mr. A. F. Svetku in Mr. Tony Rudmanu, zastopniku društva sv. Jožefa, ki sta nam preskrbela vojake iz Crile bolnišnice. Toraj še enkrat lepa hvala vsem skupaj. Ti predragi sin in brat, ki si za mir in svobodo sveta svoje mlado življenje dal, spavaj mirno tam v dalni tuli zemlji, mi pa bomo ohranili Tvoj blag spomin do svidenja v večnosti. Žalujoči ostali: FRANCES LESKOVEC. maU; RICHARD in RONALD, brata; FRANCES BETTY, sestra. Cleveland. Ohio, 26. januarja, IMS. Urad za vojno produkcijo tudi apelira za največje varčevanje v rabi elektrike, ki ni navedena v tej odredbi. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN 4 bil na jasnem, da se je Paddy nalašč udinjal v to delo. Straš- ; na radovednost se loti Freddy-ta, zakaj je starec za/pustil ( otok, toda odgovora si ni vedel : dati. Nekega bližnjega dne pa je bilo zapovedano, da se ima več parnikov podati k obrežju kaz-njenskega otoka, da se tudi tam očisti vdda nesnage. Freddy je bil strašno vesel. Samo da bi se Paddy nahajal med delavci, ki pridejo k obrežju! Potem se bo mogoče dobil trenutek, da bom zamogel z njim par besedic pregovoriti, — ali previdnost je poglavitna stvar. Mali pamiki so se približevali k obrežju. Paddy pa je znal stvar tako urediti, da se je tudi on na enem izmed teh parnikov nahajal. Becker ju je pričelo srce tolči jod razbui'jenosti, in moral se je j grozno krotiti, da bi se ne izdal. On je delal pridno ih prav na skrajnem robu obrežja. Kmalo pa je bil Paddy v njegovi bližini. Vendiir pa se je nahajalo okoli Becker j a preveč delavcev in kaznjencev, ki bi takoj lahko opazili, če bi Becker le besedico pregovoril. Stari Paddy se je toliko časa muzal med delavci, da je prišel v bližino, kjer je delal Fred-> dy. Sedaj velja izrabiti ugodni trenutek, .če se bo dalo parbe-'jsedic pregovoriti, i' Toda paznik je bil tako v Freddy je natančno videl, t kaj se godi na parniku, in tre- r nutno je postal pozoren na ne-ij kega črnca, ker dozdevalo se t mu je, da mu daje nekako zna- c m en je. c Naj prvo si je Freddy mislil, da se moti, ali da je bilo ono } znamenje komu drugemu na- j menjeno, takoj pa pogleda še ] bolj natančno in spoznal je v •, črncu na parniku starega Paddyta, njegovega' zvestnega de- < lavca, katerega je pustil na , otoku. Kako je zamogel Paddy priti i sem v luko San Francisca? On : je bil, Becker ga je natančno . spoznal! In Paddy se je mučil, < da bi mu dal znamenje, toda mogel je biti previden, da bi ga drugi ne opazili! Vse to je Becker dobro videl, toda približati se mu ni smel, ker delavci na malemu parniku | so bili ravno tako strogo nadzorovani, kot "kaznjenci. Vseeno pa se je Freddy zadovoljil že s tem, da je videl starega Paddyta. Brez vsakega vzroka se on ne nahaja v moji bližini. To mora nekaj važnega pomeniti. Vendar pa zakaj je Mary to zvesto dušo od sebe pustila? Ali mu hoče Paddy kaj važnega povedati? Ali je Paddy prišel, da me na kak način reši? Nikakor pa ni bilo mogoče med njima kake zveze napraviti: Tucli drugega dne je Freddy j zopet zagledal črnca. Sedaj je taarja prinesti večerjo in je opazoval zamorce, kateri so v ozadju sobe lomili vsakojake burke. Medtem pa sta prišla naša že poznana mornarja v prepir in sta si raznovrstne »stvari predbacivala. Paddy je v prejšnjih letih tudi dosti delal med kine-škimi, delavci in se nekoliko naučil tega jezika, in to mu je sedaj dobro došlo, da je zamogel nekaj razumeti, kar sta ona dva mornarja govorila. Dostikrat sta med prepirom imenovala Diabolo-močvirje. In stari Paddy je iz tega sklepal, da Stari Paddy jih zumel, da je dobro* prepirata radi neW in pa piabolo-močvfrj dižini, da sta si moža zamo- tni rla samo nekaj pomenljivih po-'op sledov menjati. j oz •Freddy ni izvedel, kako je bu lo tega prišlo, da se je Paddy ukaj nahajal. Vendar pa si je £e mislil, da je Paddy zato to delo jn prevzel, da bi zamogel Freddy- pi :u kaj pomagati. Drugega dne pa ni bilo nobene priložnosti več, ker oni par- ~ niki se niso več povrnili k obrežju otoka. Nejasnost razjeda strašno Freddy tu dušo. Vse upanje mu je splavalo po vodi, da bi še ke-daj starega Paddyta videl, ker nadpaznik se jte pri njem pojavil in se prepričal o njegovi zmožnosti. Spoznal je, da je Freddy zopet sposoben za težje delo, in raditega ga je pustil prestaviti na drugi, precej od obrežja oddaljeni prostor. Ena sama stvar je bila še sedaj v veljavi, po naročilu zdravnika, in ta je bila, da mu ni bilo treba biti ponoči v verige vklenjen; toda spati je moral zopet hoditi v ono strašno zaduhlo celico med skalovjem. In sedaj ni nikoli nič več čul od svoje Mary in otoka! On je Pri vsem tem pa je ostal stari Paddy trden kot skala prepričan je bil, da je bil umor od druge roke storjen; slučaj pa je nanesel tako, da je bil Freddy Becker osumljen. Pri vstopu v krčmo je stari Paddy takoj opazil, da so skoraj ,vse mize zasedene. Posrečilo pa se mu je zagledati mizo, pri kateri sta sedela oba kine-Ška mornarja, da je še nekoliko prostora, in Paddy se pod« tje. On je pozdravil oba mornarja in se .k mizi vsedel... Na to pa si je pustil od .krč-. i a veiiKi prostor se je poinu vedno bolj in bolj. Jako malo miz pri straneh se je nahajalo še ne zasedenih. Kmalo pa za-sedeta dva kineška mornarja eno izmed teh miz, katerim je bilo poznati, da sta že nekoliko vpijanjena od opiuma. nekem višjem prostoru, pa se je nahajalo nekaj zamorcev in KihezoV, ki so z petjem in drugimi burkami razveseljevali goste. Ta veliki nrostor se ie uolnil lamree veaei, aa se ena /.veaui luša nahaja v njegovi bližini, n da kuje nekak tajen načrt; ;o je bilo pa tudi vse, kar si je nogel Freddy misliti. Težak križ mu je bil zopet ialje natoren! Kako pa bi nu naj stari Paddy, rešitev prinesel? O kakem begu ni bilo /eč zamisliti, ker bil je sedaj preveč zastražen. ( , \t 1 __' t j _ i —w. /-«1 ..njnn ar\ a INaupazrilK je unci veunu ciiu )ko za njim, ker je on nekaj srečej mastnih čul radi njega. "Zaupajte v boga, on vam bo se dalje pomagal," je enkrat stari Paddy Freddy Beckerju rekel; in teh besed se je on vedno spolnil, kadar se ga je hotel obup polastiti. Oba mornarja. V krčmi pri zelenem Mušel-nu poleg obrežja je. bilo precej živahno. Bilo je zopet v veliki sobi, v kateri se je kadilo kot v prostoru, kjer se meso suši vse polno! pomorščakov vsakovrstne na- j rodnosti. Raznovrstni jeziki so prihajali na uho opazovalcu tega vrveža, in krčmar kakor tu- . di njegove dve hčeri so imeli polne roke dela, da so vse zadovoljili, V ozadju te velike sobe, na V tem irenutku pa vstopi, ko e nastal večer stari Paddy v ;rčmo. Njegovo delo je bilg do-;ončano in si je hotel nekaj je-li privoščiti, poleg pa tudi njegove poizvedbe nadaljevati. V 3iabolo-niočvirju je že bil in ti vse natančno pregledal; tudi ie mu je posrečilo enega izmed mih dveh stražnikov najti, ko ita takrat Freddy Becker j a iretirala. Vendar pa je on za-lobil od njega zatrdilo, da se >no noč ni drugega našlo v Dia-jolo-močvirju kot Beckerja po-eg trupla one umorjene dekli-:e.