I shaja vH&k četrtek. Cena ma jo t K na leto. (Za Nemčijo 4 K. t* Ameriko in druge tuje drtave « Kk - Po«amesne številke se prodajajo ' po 10 vinarjev. — n . S prilogami: j IIHaš kmečki dom. Prnštvenik. Hasa gospodinja Spisi In dopisi 60 pošiljajo > Uredništvo »moMiiba** LJubljana Kopitarjeva nlirfc Naročnina reklamacije in m-aeraO pa »'pra»niSivt JiumuDoba" _ Dnbtjana. Kopitarjeva a It ca. —— Stev. 49. V Ljubljani, dne 7. decembra 1911. Leto XXIV. Boj in delo. Občinske volitve na Kranjskem so najboljši pregled za politično življenje mrd nnmi. Moč naše stranke je od dne do dne bolj nepremagljiva; edinost v naših vrstah tako nepopisno lepa in to-Inžljiva. da mora razveseliti vsako po-f-icrio slovensko srce. Pri deželno- in državnozborskih. volitvah je na vsak način edinost mnogo ložja. Za poslanca se jih ne poteguje veliko; poleg tega je za cele okraje samo po en kandidat; osebna nasprotstva v tem slučaju ne pridejo do veljave. Pri občinskih volitvah >e pa reč popolnoma drugačna. Za občinskega odbornika se čuti sposob-:< ga domala vsak gospodar, in zdaj ob splošni volilni pravici v tretjem razredi; tudi mnogo oseb med delavstvom; nasprotja vasi proti vasem, oseb ] i roti osebam, butijo ob ti priliki na dan. Ena vas hoče imeti šolo zase, dru->.' . tudi in odtod se rodi prepir. Obč. pota. skupni svet in njegovo gospodarstvo ii: še brez števila drugih reči loči ljudi med seboj..Pa osebnosti I Ta je skregan k sosedom in ga zato ne mara v odboru. DrugI so v sorodstvu z nasprotnim kandidatom in zato zanj. Tete in botre, strici in ujne imajo svoj vpliv pri občinskih volitvah. Zato je pa res težko politični stranki za občinski odbor tako izbrati kandidate, da so vsem strankinim pristašem všeč. Pomisliti moramo namreč, da so liberalci zviti kakor ■kozji rog. Njihova stranka je tako propadla in gnila, da si skoraj nikjer ne 'ipajo postaviti v imenu svojo stranke kandidatov, marveč se poslužijo samo •Jeznih prepirov in izkušajo zmešati ljudstvo pod imenom stranke, ki neče <'l'činskih naklad na žganje, ali ki hoče šolo tu, in nc drugod, ki ne mara neke določene osebe in tako dalje. Seveda sc obnašajo tako samo do volitev; če se jim posreči kje zmagati, pa zatulijo na vso moč, da so zmagali liberalci in po liberalnih časopisih se potem berejo dolge litanije o taki malo pomenljivi krajevni bitki. Vendar pa vkljub spletkam liberalnih agitatorjev, vkljub nesramnim lažem in najostudnejšemu obrekovanju, vkljub pijači in podkupovanju, ki se marsikje na debelo izpeljuje, zmaguje S. L. S. pri volitvah s tako silo. s tako čudovito edinostjo, da nas ob ti priliki navdaja bolj nego kedaj, živo prepričanje: Tako-politično zrelega, tako značajnoga, poštenega, zanesljivega ljudstva nima Evropa, kakor je slovensko. Ljudski zastopniki so v deželnem zboru izboljšali občinski volilni red, po katerem je dobilo ros ljudstvo besedo. In takoj se jc pokazalo, na kako slabih nogah jc stala liberalna stranka tudi tam, kjer se je dozdaj štelo, da ima zase nepremagljivo trdnjavo. Ne rporemo naštevati vseh znamenitih, velikih občin, kjer je nova ljudska volilna pravica S. L. S. postavila na vrh. Imenujemo samo Kamnik, Kostanjevico. Bled, Žiri, Litijo izmed mnogoštevilnih, kjer je liberalec topen, da ne vstane nikoli več. Veseli smo teli in drugih zmag iz političnih vzrokov. Stranka, ki jc začela tako lopo delo za ljudstvo, ima ljudstvo za seboj. Zaupanje se z zaupanjem vračuje. Toda naše veselje ima še druge vzroke. Zdaj po teh zmagah bo namreč mogočo enotno, res napredno delo za blagor ljudstva v občinskih odborih. Ker so se volitve zvršile v znamenju načel S. L. S., bodo ta načela tudi prešla v meso in kri novih odborov in pričelo se bo novo, sveže življenje. Zveza z deželnim odborom bo bolj živa in s tem mnogo uspešnejša skrb za dobre ceste, za preskrbo z vodo. Ob- činski odbori bodo v svojem delokrogu podpirali vse, kar v velikem dela deželni odbor za deželo-: sodelovali bodo pri zboljšanju hlevov in pašnikov, pri napredku v živinoreji in vseh drugih vrstah kmečkega gospodarstva, pri povzdigi obrtnega poduka, uredbi domačega obrta. V zvozi s svojimi državnimi poslanci bodo sodelovali za zboljšanje stanovanj, za ožjo zvezo med pridelovalci in kupci kmečkih pridelkov in živine. Dežela bo veliko ložje in uspešnejše razvila svoje električno delo: Na vseh straneh bo mogoč velik in lop napredek. Prav malo dni jc, kar je cesar potrdil postavo, ki so jo sklenili naši poslanci v deželnem zboru o občinskih razsodiščih, kjer se bo lahko mnogo sedaj tako dragih pravd poceni in hitro končalo. To bo sedaj mogoče, ker je duh S. L. S. tudi duh ogromno večine naših občinskih odborov. Takih zgledov bi lahko navedli še več. Za danes le pravimo: Naj nihče, kdor je sodeloval v boju za našo zmago pri obč. volitvah, ali še bo, ne pozabi, da pomenja naša zmaga samo tem večjo in svetejšo dolžnost za novo, požrtvovalno delo v ljudski blagor. nananaaaaaaanaaaa Dobrih štirinajst dni ima še zbornica na razpolago do Božiča, oziroma do božičnih počitnic. In v tem kratkem času naj bi zbornica, kakor želi ministrski predsednik grof Stiirgkli, rešila celo vrsto raznih predlog, za katere bi potrebovala tedne iu tedne. Mogoče bi bilo še kaj narediti, čo bi imela vlada trdno večino, pa kaj, ko jo mora grof \\ Stiirgkh krpati z vso težavo. V najugodnejšem slučaju bo dovršena v proračunskem odseku razprava o začasnem proračunu. Zeli pa vlada, da bi se vršilo vsaj prvo branje teh-le predlog še pred Božičem: uradniškega zakona, po katerem bi se zvišale plače železničarjem in pa ustanovilo časovno napredovanje pri vseh državnih uradih, dalje nujne davčne predloge in novega brambenega zakona, ki je vzdignil že toliko prahu. Da si zagotovi primerno večino začel je ministrski predsednik s kupčijami, kakor se je že delalo včasih v dobi Korberja. Takrat je vlada postavila pred stranke polne sklede; kdor je drl za vlado čez drn in strn, je smel zajemati. Nekateri so dobivali iz te zakladnice železnice, drugi vodne zgradbe, tretji zopet velike podpore. Tisti pa, ki niso bili toliko srečni, da bi bili deležni takih dobrot, so seveda požirali sline in plačevali nove državne dolgove. Isto igro je začel sedanji min;strski predsednik, ki je zvabil Čehe v vladno večino z raznimi obljubami, novimi te-lefoničnimi zvezami, lokalnimi železnicami iid. Posebno oa se obijubuje tako Čehom kakor Poljakom vodne ceste, kanalov, ki bi stali državo v Galiciji 88. na Moravskem 35, na Češkem 94, na Dol. Avstrijskem .34 in v Sleziji 8 milijonov. Zvišati hoče vlada tudi melioracijski zaklad, da bi z njim podpirala razne že obstoječe vodne napra.e v imenovanih deželah. Seveda hoče za to pooblastilo, da sme vzeti posojilo 135 milijonov. V vladni večini so tedaj Poljaki, nemški nacionalci in Čehi. Ti zadnji so se ločili od nas Jugoslovanov, ker iščejo bolj svoje koristi, kakor koristi vseh avstrijskih Slovanov. Posebno so se pokazali nclepe mladočehi s Krama-rem na čelu. ki je sicer malo vpliven Ln za Čehe vedno slab politik, ki pa vendar često napravi zmede. Velik strah imajo ti ljudje pred našim dr. Šusteršičem, katerega se vedno boje, da jih ne bi komandiral. Seveda vseh Čehov pri tem r.e smemo obsojati, ker mnogi gredo za Kramarem le, ker radi domaČih razmer ne morejo drugače. Komaj pa je bilo zvarjeno novo prijateljstvo med Čehi in Nemci, že bi se kmalu razbilo. V zbornici je odgovarjal justični minister dr. Iloehenburger na neko interpelacijo češkega poslanca Kornerja. Pri tem se je vedel kakor zagovornik Nemcev in ne kot pravičen minister, ki mora soditi z višjega nestrankarskega stališča. To je češke poslance silno razburilo in začel se je v zbornici zopet hrup, da poslanci malo takih pomnijo. Nemški poslanci so se spravili nad Čehe, ki so protestirali proti nastopu ministrovemu in so jih poskušali prepoditi. Začel sc je pretep. V tem je podpredsednik moral prekiniti sejo in šele do daljšem odmoru so voditelji mogli pomiriti razburjene duhove. Mislilo se je splošno, da je po pretepu prijateljstvo končano. Pa kjer se gre za skupen dobiček, se kmalu sklene mir. Za pomirjenjc si je posebno 21 prizadjal Bilinski, ki se mu je posrečilo, da so Čehi sklenili kljub Hochen-burgerju, da ostanejo v vladni večini. Ir. dr. Kramar je že izjavil, da to ne bo škodovalo medsebojnim odnošajem. Proračunski od ek. V zndnj h dneh skoro nepres'ano zboruje proračunski odsek, ki je vedno največje važnosti. Važna pa so bila zadnja zborovanja za nas, ker sta dr. Korošec in dr. šusieršič pokazala, da se Jugoslovani nc bodo pustili pritiskati na steno. Načelnik proračunskega odseka Poljak Koryto\vski je v ponedeljek kar zaključil glavno razpravo o začasnem proračunu, četudi sui bila med drugimi poslanci priglašena tudi naša voditelja Korošec in Šusteršič. Ta dva sta pa zagrozila, da se mora dati Jugoslovanom za to zadoščenje, ali pa se začne v odseku ob-trukcija. In takoj so se gospodje spomnili, kako se je godilo lani, ko so Slovenci napravili v tetn odseku, kar so hoteli, pa so radi odnehali. Sam predsednik je drugi dan javno obžaloval, da nista prišla naša poslanca do bese le in predlagal, naj se jima omogoči, da govorita. Ko ošec jo v daljšem govoru prijemal Čehe, ki so šli toiiko časa proti vladi skupno z Jugoslovani, sedaj pa za skledo leče prodajajo svojo prejšnje zaveznike. Češki poslanec Udržal je priznal nato, da so res ne bi smelo odriniti Jugoslovanov od trdne delovne večine, ker so najzve-ste:ši Avstrijci. Nato je še dr. Šusteršič krepko prijel dr. Iv amafa radi njegove zahrbtne, Jugoslovanom so.ražjie politike. Kako more siliti v vladno Večino, ko vendar sedi v vladi najhujši sovražnik Čehov in Jugoslovanov, dr. Iloehenburger! Dalje dokazuje govornik, da je preveč, rla bi se dovolil vladi šestmesečni proračun, ker ni nikjer v navadi in čisto brez pot obe. Prijema tudi s svojimi znanimi ostrimi besedami vlado radi zagrebškega vseučilišča in radi dalmatinske železnice ter zapreti z najhujšim odporom, če se bo zanemarjalo naše dežele. VOJNA. Danes je Popolnoma jasno, da je italijanska diplomacija tripoliško akcf-jo nesrečno zanrslila. Nameslu da bi sc spustila v pogajanja s Turčijo, jo udarila z vojaško silo na deželo, ki bi jo bila lahko prej ali slej anektirala z manjšimi žrtvami. Kako drugače so Francozi prišli do Maroka! Italija pa je hotela pokazati F. v ropi svojo moč, sedaj se pa vidi njena slabost. Kmalu bo 100 000 laških vojakov v Tripolisu, ki stanejo na dan 5 milijonov lir, pa sc še ne morejo nikamor ganiti. Vsa laška poroč la o zmagah nad Turki so le govori p praskah, » katerih se morajo Lahi braniti. Nešat-bej, turški poveljnik, jih še vedno drži v 3voji pasti. Poročevalci listov po.očajo, da se turška armada množi in da jc z vsem preskrbljena. Zadnje dni prihajajo sicer poročila, da so Lahi nekoliko napredovali in potisnili Turke izpred mesta, vendar večjih uspehov kljub toliki svoji pro. moči ne morejo pokazali. Bes je težko" da bi Turki stalno ubranili pred laška požrešnosi jo svojo deželo, ampak d,,, gre osvajanje tako počasi, je že vsom Lahom odveč. Zato so se prip avljulj da pritisnejo na Turke v Dardanelali' Pa. glej jo, smolo! Husi se potegujejo za Turke, ali bolje zn.se, pa prepovejo luškim ladjam v bližino Dardanel. če bi Lahi namreč zaprli Dardanele (to iu ozko morsko ožino, po kateri rusko ladje morajo iz Črnega morja), bi bila silno oškodovana ruska trgo.ina. ln ke ■ Busi niso pustili, postali so Italijani za eno sramoto bogatejši. Pa še eno Irko blamažo si menda pripravljajo. Listi poročajo, da so stre-Ijale laš'-e ladje na mes o Šejd Said, ki leži ob Bdečern morju. Boje se namreč Lahi da se ne bi Turek prepelial čez Rdeče morje v laško naselbino Eritrejo. Toda io mesto, ki so ga obstreljevali, je važno za Angleže in Fancozo in bodo tedaj ii zopet Lahe prijeli. □CTsrscriL.:! ..■.it-.v-jag-ncncrT" esean 1 ll - . C3 ca: fl jO J D ■innr-ir-S . iZSTJ Krmar Milanovič. Prosto po Hussellovem romanu »Krmar lloldsvvorth«. (Dalje.) Oče in dete! — Zapuščeni, osamljeni trpin je solnčil sedaj svoje srce v žarkih sreče, s katero sta mu nedolžnost in milina njegovega lastnega oiro-ka napolnje.ali dušo. Prevzet od trenutnega ginjenja ni mogel izpregov i-riti niti besede. Dolgo ni mogel druge-ga, kakor gledati ji v obbčjc, mot iti njega nežne poteze in se zatapljati v blaženo-bridke spomine, ki mu jih jo vzbujal v duši mili otroški obrazek. Vendar je zapazil, da ga je zaf la deklica boječe opazovati. To ga je opozorilo, da se ne sine s tako silo prepuščati svojim čustvom, če hoče igrati in doigrati svojo težavno vlogo. Otresel so je mamljivega sanjarjenja, postavil deklico na tla, stopil k omari in vzel iz njo punčiko. »Glej, Jelica! Tu je mala gospodična, katero sem še posebno povabil, da bo s teboj pila čaj. Rekla mi je, da silno želi, da bi ti postala njena mamica. Zato jo boš morala vzeti seboj na dom, kadar boš šla od tukaj. Boš?« Jelica je stala nekaj časa kakor omamljena in zrla bliščeče oblečeno tujko, ki se je ponašala z višnjevim svilenim kiilcem, rumenimi čeveljčki in s klobukom, na katerem se je zibalo veliko rdeče pero. Kmalu pa — tako zvesta je ljubezen — je vrgla svojo staro punčiko na tla in z razprostrtimi rokami planila in objela svojo novo znanko. Toda veselih presenečenj s tem Šo ni bilo konec. Zopet je segel Milanovih J v skrivnostno omaro in prinesel iz nje voz s konjičem, kočijo, v kateri se je, kakor je razlagal Jelici, pripeljala mlada »gospodična« do njegove hiše; b. ez nje, je pristavil, bi se gotovo ne bila tako ponižala, da bi ga bila obiskala, ker je previsoka, da bi hodila peš. — Nato so sledile še nekatere druge igrače in k mala je Jelica sedela na tleh in vsa srečna prijemala zdaj to zdaj ono, kakor skopuh, ki zaradi množine zakladov ne ve, kateri mu je najdražji. Milano- ič je pokleknil poleg nje in opazoval obraz, ki je žarel nedolžnega otroškega veselja. Ona bridkost, katero mu je v duši vzbujala misel, da ga mala deklica, njegovo dete, ne pozna, se je polagoma izpremenila v tllio, lahno žalost ob zavesti, da je poleg njega Jelica, bitje, ki je bilo njegovo. Da, njegovo po pravu, katerega mu ni mogel ugrabiti niti greh, niti zmota; njegovo Prež vsakega dvoma, tako da če Bog obema ohrani življenje, pride morda čas, ko se bo lahko glasno izpovedal kot njenega očeta in smel tirjati njeno ljubezen kot plačilo za žrtev, katero je (ioprinesel, da bi svojo ljubljeno ženo, mater svojega otroka, obvaroval pred bodbo brezs.čnega sveta. Kdor se more popolnoma uglobiti v Milanovičevo dušo, zami.-liti v njegov položaj, ta bo razumel, kako težko mu jo moralo biti, če je hotel ostati zvest svojim sklepom, zvest svoji ljubezni in zvest svojemu otroku, na katerega bi bil neizogibno padel del sramote, kakor hitro bi sc bil dal spoznati. Klečal je poleg svoje Jelice na preprogi in ob vsakem pogledu, s katerim se je ozrla vanj, se je radosti in milote topilo njegovo srce; oči so se mu poro-sile, njegove misli pa so se v tihi, iskreni molitvi dvignile k Vsemogočnemu, da bi mu On dal stanovitnosti, trdne, krepke volje in moči, da ne podleže v vročem, hudem boju. »Pojdi, Jelica, sedaj sem, da pijemo čaj « pravi čez nekaj časa, nato pa vstane in potegne za zvonec. Cenjeni naročniki, ki prejemajo naš list naravnost po pošti na svoj naslov, dobe v današnji številki priloženo polofcnioo za obnovitev naročnine za prihodnje leto. Izpolni naj jo kmalu vsak In natačno po predpisu. S tem prihrani upravi mnogo nepotrebnega dela, sebi pa zagotovi redno pošiljatev. vsak in natančno po predpisu. S tem položnice svoj naslov natančno tako, kot ga mi pišemo na ovojni pas. Ako Je ta naslov nepravilen ali pomanjkljiv, naj se to sporoči na zadnji strani položnice. > Nabiranje novih naročnikov bodi sedaj do Božiča ena najvažnejših na- Nato vzame iz omare tri debele knjige, jih drugo vrh druge položi na stol, dvigne nanj Jelico in jo pomakne k mizi; punčikc pa posadi na drugi stol na nasprotni strani mize. V tem trenot-ku stopi v sobo gospodinja s čajem in drugimi jedili, ki jih je bil Mdanovič nakupil. Vse je bilo lepo razloženo po krožnikih iz najfinejšega porcelana in okrašeno s cveticami. Jelica, katere večerja je bil pogosto košček suhega kruha, se kar ni mogla načuditi vsem neštetim dobrotam; sama svojim močem ni verjela, da je to resnica; zdelo se ji je, kakor bi bilo vse to bajka, ali kakor bi bila v raju. Še nikoli ni sedela pri mizi s tako krasnimi skodelicami, pri mizi okrašeni s cvetjem in polni samih sladčic in igrač. Ko je videla, da je dobri gospod vse to pripravil zanjo in za njene punčike, se je kmalu otresla še zadnjega strahu, s katerim je dosedaj nekako nezaupno gledala Milanoviča in stvari na mizi. Veselje jo je bilo gledati, kako je na njegovo prigovarjanje segla sedaj po pogači, namazani z medom, sedaj zopet popila požirek mleka, medtem se pa vedno ozirala po svojih »gospodičnah« in po igračah, v skrbeh, da bi ji ne ušel konjiček z vozom vred. Milanovič je ves srečen zrl v mali, nedolžnega veselja in blaženosti žareči obrazek, in kadar jc izpregovoril, je bilo v njegovem glasu nekaj mehkega, kar mu je prav posebno pridobilo otrokovo zaupanje. Konečno je Jelica krožnik odmaknila. Milanovič jc pozvonil in gospej skrivaj naročil, naj pogačo in druge sladkarije zavije v papir, da jih deklica vzame seboj domov. Nato je prijel hčerko za roko in odšel z njo na vrt; ona je nesla v naročju svojo novo punčiko, Milanovič je pa peljal za seboj konjička in voz. Na vrtu je bila majhna zelena trata, na kateri ie stala klop; sem je sedel Milanovič, Jelica se je pa pri njegovih nogah kratkočasila s svojimi igračami. i log vsakega našega somišljenika. O veliki važnosti časopisja za današnje čase nam pač ni ti oba izgubljati besed, saj so je ista najlepše pokazala ob sedanjih volitvah po kranjski deželi. Nasprotnik more zmagovati le še tam, koder je naše časopisje premalo razširjeno. Torej pogumno na delo. Cenjene dopisnike, k> ne najdejo svojih dopisov v tej številki, prosimo potrpljenja. Ozirati se moramo predvsem na kraje, ki so še v volilnem boju. t Šentpeterskl župnik Fran Pav-115. V nedeljo, 3. t. m. ob pol 3. zjutraj je umrl po dolgi silno mučni bolezni vč. u. Franc Pavlič, župnik pri Sv. Petru v Prijazni, dasi priprosti vrt, sveži zrak, zlasti pa pogled na ljubo dete, vse to je blagodejno vplhalo na Milanovičevo dušo, da je skoraj pozabil na trpljenje, ki mu ga je bil Bog naložil. Pustil je deklico, da se je igrala; šele ko je mislil, da jc že utrujena, jo jc poklical k sebi. Kakor bi trenil je bila pri njem in mu splezala na kolena. »Sedaj se me pa Jelica menda več ne boji?« »Ne, Jelica sc ne boji; J dica te ima rada.« »Me boš sedaj vsak dan obiskala?« Deklica je prikimala. »Ali te ima tvoj atek tudi rad?« Mislil je, da je naučena imenovati zobozdravnika očeta, zato jo je vprašal v tej obliki, dasi mu je šla beseda težko iz grla; toda izvedeti je hotel, kako skrbi Štcfič za njegovo dete in kako ravna z njim. Vprašanje je Jelico spravilo v vidno zadrego. Bila je še majhna in govoriti je znala komaj nekaj besed; a prav zaradi tega je bilo še ginljivejše gledati jo, kako je stisnila obrvi in napol zamišljeno, napol zvedavo zrla Milano« viču v oči. Toda kakor otroci, ki na kako vprašanje ne vedo odgovora, tako je molčala tudi ona. »Jesti dobiš vedno dovolj?« Pokimala jc zopet. Pravzaprav bi bila na to vprašanje smela zmajati z glavo; toda Milanoviča, ki takrat še ni poznal otroških navad, je ta odgovor pomiril, kajti ni vedel, da otroci pogosto tako odgovarjajo, kakor slutijo, da kdo od njih pričakuje. »Mcli tvoja mamica tudi s teboj?« »O, Jelica moli, Jelica pravi: Ljubi Bogec, varuj mamo in Jelico. Ljubi Bo-gec, blagoslovi tudi ljubega ateka male Jelice.« (Dalje prih.) Ljubljani. Rojen je bil dne 4. februarja 1865 v Podgorju pri Kamniku, v maš-nika posvečen dne 19. julija 1890. Služboval je kot beneficijat v Šmartnu pri Litiji, kot mestni kapelan v Kranju, od koder je prišel za mestnega kape-lana v Ljubljano k sv. Petru, kjer Je postal po smrti veleč. g. Martina Ma-lenška župnik. V kratki dobi svojega župnikovanja (od 25. jan. 1906 do 3. decembra 1911) je veliko storil za župnijo in za cerkev. Bolehal je že delj časa. Od 1. novembra ni več maševal, od vernih duš naprej ni več zapustil postelje. V težki, silno hudi bolezni, katero je prenašal z veliko potipežljivostjo, je bil 3« S 1 RAZGLED PO DOIKIOUINI m F F m m v. .n^roini'!!;;. »« : 1 ' 23'JlLl n VL <•- .'jliO. i IU !:J'"1I- »- it. Iilf4i: Oiit . . miiiiuiii; i. . .•• E.umaiovi: »• nmo j-stv - u »mm. ' ti:: it ;-n'i •-'. n t.usr .! 6i urrvc.ii . . >■: oirr. iMii' ■. iu±t? r ; ai &«n. •Inn- "M nmifei .« irrali. ia. fin jnrn ii • " - nt". :>:.. u um m : r>r? r. ^fK-L- x. .vts.-i. r: aii uu Jaanrui. Ju>i uu. tir.ii. nr ir: nxr «: . < . .. •: c..-k«»; .... .i;i.:K... ' ibbit: v mr non ninii tT. - Sfas* um. * 35: rt;vr-»tn.iT_ «♦ ti... :•• ii... u. i... -i; ..i::. nsiraa.: :. L nv«; s iupuk^ »iitiiu; l.uuti-. Uii LiHi/ii!'.. '•' .'V '..t-: l". 3tn'".r-.'k. . sam. • < v»« .♦*;•>*>*.' -n liintiiii . .iivi. e- rrr.-m.. t»;.. am: »;•..''ico r.uii. c. 2 ■:tz - *•!•". IruiEivrsiLi.- neit L*. .i:.:.:._ " . ..i . -- ... «r- ^ •- - an. n-fi-vt HBfil... .i- UTs« . g frlML " ~ r K • i :: »i»t?: muvur - ZrtfL.. — Hunniai. Bfi>-" .u.....• - ' - :.•.•..•:.•-:. . TC T" 2TP11 -1(31 H r i.iv> «->r. •fii. >ea liiu. li.hti tasim le nirraaii. 7 Rnua. iiirriam mii -nirrKefiii. ;.-<. f.cn n>f.'i ii:...i>."! h i« '»"•■- iii' i. -a«' iiovii^n: air :v. Jratltra. il r »1 r«J »» .. : ;:M. ' ;.-• . ui.'•■<"1 ' J"i>'i>. It* m .iji. ■ r.iTTriiii!]' ,■ nJ !<>.« i, - n. ' .. Sli. . i" ■ • . i!' • - TjT: .-it :: lin; i'r'-• • ' • ■ t« ni; vt* ruadika^iii v i.......u " UiTaiši a. ...-..:. hdiiiriainT- Tu.-rrar. ' , JO. ^ ima ht - ... c :«»»• er* rtitii i-iit^t DM IUIMO' K... H n, ..... " ." ...'. 'n. > it-. Bi Uii1 "TMUI-n ruTIuMPM. Iijurrni inK 3 ne ' ir.,i. •sar\. ji', -M. ..-• o? 3;. • ..:• .u-'»Tara li:.:....."Tli. .: . ii!:.. * T-f vr- I; ,, ';.£:' .J i •: ,:..M- r... : •:• r- ii '.'».-• ____ '. — 1- Ii: Jlf. K . ' j. : -1 i". ' iiii. ' f . ir.. . • n. . • . • ' • ),'lff! (•■'• >1 !>" criill ('H/ I " 1. III.I lic ',!». .. reiniif. '•:>;•, I;. jii i;,... fi !.'«•!*»•}••». i;.t;«11.-; 1 " .. »i>:l/•;: niyl.il . ,1 n Ift Ml)! <>". t ■:< i fZJl'»«rii. in '••k- i. .f i":ui. ii •:• »i nc l> :•!. .. '.--11111 ;.! ..'f:f»fTil: ••liti. (>-■•: .-: i Iii.;: fl>r»ivk . . '."'•: 1 I ;•,„!» t.;,j. . . Iii i 1* . - ■ *!».• ..-lil,.. )| . JI 1 O ;«»r-:-i:m i. • 'c.-UL ; .:i i;n.,ii:.- X: T*fc»ne ...... t n. '•) t" 11': 1M , ,.. ■ .. ,. , . . O*! Ki.'- tfm. i:«" ii.. , ... , f, .nt-: tri aauiii fgf uiv j ,v »j».c -T.-ui • s . u.- -. . .: . r-. . • . . T nrn.i:i<- .'•. ,»•.• vi.,:.. i(jt. ..J. : ./. <•: • . .'. !•:. ; nu^tuii.' ; . ••. >:: * 11. *;: i I i i *. k. :r.. 11 " i^:; i. ■ i ' .i i: . ' i Ci "K .fi'1'ii ' ' 1 r las« [tisvitmiiiift n tetu; • i k j., a™ :u ii^Ti .TU .... .. r^z. - .. K - : ;.-ar ittJHiurriMKt ..'iJ. '•■-trn1. kju ^'"s-.-v- mi Iiurjaji.. mt Tli - i • ' •: .... .. ... h. .. « mirt: BK . .-.t.:; a "•• r • . : 5..:. l s- i.v,- k- • tv . r - r-a.R '.». •;» 4. 2« mco " "T -' ir-p : mili : . • • I. "i. tjii i. r- Ci: ~ ; r. -ir..:;. . .. «»• ; nu - 2- _T >" n lir**1 ' t: m. ■ itt.i. rr::.' i. iS" s r !■—::. ~ -r u., v*: i. T št t: U. * .i KiO.: ••! r.* ^'.i un. r<: "i >• icni. It' j^m. - > . -i. j. B i?.. n> . i-i Ki T- u.:. u nič -< . rr fituz K. » i .::. rr T iš>. i: 2. 'f ~ susHicr !•.« i'. .2-ouar " • 't : i sLo p Biii-.xn. . H' Cf?u T" .i>::-' " ' j ni"' ... r. . _ r-t-.u—u. ril*.? • mi: i ..::ii"".' ii ., > f'SHl.1 "f" : "p- "rrt.v : HBfsesv iaer r:' : ;ii F" iu-rr x . 'fi. isti rt ,:-i:„ i Triateu" »«r _-t p ■ i . s. safjunt. csr"t'«a. in • —. _« xu. i- efttii s. .>2C*.t r.t Ttint-- j , r"«*!"*"in. Siiiuirr?; »ii i-c:^ ivitrir mn-5yt.'"T- J. U. _ . 1 . . " '02 li^i) ».:'. ..''.. "T-.... : . £ii II1 iji j r' i ■ i/:.. • - •••.Ji.. Snmmsiiii naint.- T :'..i.". ! " ' " ix» -.." r- " "i" . srni m« !18 "r rnumi; t- .."ir.ii rt" ^r. . r- - - . . . ; ■ iwe- z." * ' • ". ~.:u ' "f . k.. .... !»;•"ic .. * *.: * "::.- ~ ii"*" i "l iTr-niii v.:k. ' Ii.. uj t . --i' ' ' ... " : ... ho m rr i z r.-t! i^— * ..i ■.i > t if -hi "!■• i-:—rm: *'. - zirrnia •.•■stiiik T^asTKi d lini i Tf.rr Ci» zBcr. ;3arPtuiK£. .nnun^e« rIaar;ii." ,■ r msia I "•!„•:•. fi»tLia«B t .- "P8Li;„..' • ■■ T "-mai ". J:J«2- ■r' *jvv TEoinitn JE miti IlJEIT. ' IfiEBltj wf*"n « ' U ovr XItt - ai ■ - i i ..":.". : -s:r»«vi ga je zadela kap pri volitvah, pri teh zadnjih so je še enkrat stresel in sedaj se je menda stegnil za vselej. Že njihovi kandidatje so bili taki, da so se ljudje po pravici spraševali: ali to-le bom volil; in umlji-vo je, da so se možje, ki še kaj drže na svojo čast, sramovali biti na njihovi listi. Da so liberalci tako hudo padli, temu so vzrok tudi njihovi agitatorji. Njihova usiljivost je presegala vse meje. Nek agitator jo je moral slišati: hujši ste kakor cigani; čc cigana dvakrat zapodim, ga ne bo več, ti si pa že tretjič tukaj. Ti agitatorji so spravili veliko naših ljudi na volišče, ki bi sicer ne šli. Krona vseh agitatorjev je bil nek Strokov France od Sv. Duha. Koliko jih je spravil v dobrov voljo. Revček jih je moral preslišati, marsikaj takih, ki so drugače pod varstvom paragrafa,"sedaj jih je pa molče spravljal v žep. Mislil je, da napravlja utia mogočneža, pa je že njegova zunanjost kazala, da nima pokojnine, ki jo uživajo njemu enaki. Ni nam znano, kako je prišlo do tega, da je odložil vojaško službo, to pa verno, da želi zopet nazaj in sicer s pomočjo nekega našega poslanca. To bi pa pač lahko vedel on ali pa vsaj Jožek, da naši poslanci n» bodo pomagali ljudem, ki doma delajo zoper S. L. S. Taki možje so delali za liberalno stranko. O Jožku samem smo imeli dosedaj še dobro mnenje, užival je še marsikaj spoštovanja; toda odločno mu moramo povedati, naj s takimi kandidati in agitatorji več nc nastopa sicer bo izgubil ves ugled. Ros žalostno ga je bilo gledati na volišču, kjer je ostal cel dan in okrog njega samo laki ljudje. Nam je tudi prav, če se pokaže v taki luči liberalna stranka. Zato jih je sedaj tako sram, ki so volili z njimi; edino tolažbo, strahovito otročjo. imajo še: saj so volitve tajne, saj nobeden ne ve, kako sem volil. Veseli so pa naše zmage naši ljudje. Odločno so pokazali svoje prepričanje. So pa zares lepe številke; liberalne pa, izvzemši one iz tretje, vse take, da jih lahko stavijo v loterijo. Poglejte. I. razred naših 148, liberalnih 44; II. razred naših 258. liberalnih 77; III. razred naših 466, liberalnih 153; podobčina Stara Loka 141, liberalnih 24; Dorfarjc 116, liberalnih 64, Godešič skupni odbornik 176, namestnik naših 146, liberalnih 30. Izmed 977, ki so imeli volilno pravico, jih je volilo 621. Na veselo svidenje pri prihodnjih volitvah! — Zanimivo iz naših občinskih volitev je to, da so liberalci zagotovo mislili, da dobe tretji razred. Zato so v ta razred spravili v. e najboljšo generale liberalne stranke; ta izredna čast je zadela tudi trgovca Antona Jurman, po domače Klančaria iz Staro si Loke, dasi jc sedaj še-le prvič očitno pokazal svoje liberalstvo. Številke so prepričale liberalce, kako grozno so se molili, ker so dobili v tem razredu 153 glasov; torej še četrtino ne vseh. Pričakovali so, da jih bodo rešili Joškovi in Ostermanovi hlapci in delavci ter železničarji, ki volijo samo v tretjem razredu. Številke pa pravijo, da je takih, ki volijo samo v tretjem razredu, volilo vsega skupaj 92; od teh 60 naših, liberalnih 32. g Iz Železnikov. Volitve se bližajo tn naši naprednjaki delajo s polnim parom, da bi si osvojili občino in da bi potem prišla oštarija v Železnikih do Blave z vso svojo močjo in oblastjo. Pilo ln jedlo ter plesalo se bo. kako pa tudi ne, saj ne bo potreba nobene licence več, če bo liberalni krčmar župan. Prava nebesa bodo v Železnikih, ko zmaga ; napredna in za svoj globoki žep iako vneta napredna stranka. Ker ne morejo zmagovati z resnico, pomagajo si po svoji stari navadi z — lažjo. Nabili ! so plakat, na katerem trdijo gorostas-no laž, da je sedanji župan napravil občini 8000 Iv dolga in vprašujejo, kdo ga bo plačal ali župnik ali Štrajnar. Vsi štirje liberalni odborniki vedo, da sedanji župan ni napravil v poldrugem lelu svojega županovanja niti vinarja dolga in da računi kažejo povsod prebitek in vendar puste razširjati tako gorostasne laži. Ljudstvo sedanjemu županu zaupa in zato ga hočejo naprednjaki ubiti in ker mu z resnico ne morejo do živega, zato s koloni laži in obi ekovanja po njem. Mi samo to rečemo: Lc svoje denite najprej v red in potoni se šele brigajte za občinsko pre-možen>. Kakšni nameni vodijo naše naprednjake, dokazuje zlasti to, da sta se dva kolovodja izrazila, da je dobro zanje, če se volitve zavlačujejo, da sc tem bolj pozabi sveti misijon. Tu sc vidi vražje konjsko kopito in kakšnega duha jo naš naprednjak. Popolnoma protiverskega. Kjer pa krščanstva ni, tam tudi pravičnosti ni in nc ljubezni do bližnjega. No, ljudstvu so se zlasti zdaj pri tej protimisijonski gonji odprle oči, in dobro ve, kaj mu bo storiti. Pa so res nehvaležni ti naprednjaki! Ljudstvo jih redi, da lahko žive brez dela. župnik sc trudi, da mašuje vsako nedeljo dvakrat in tako prihaja ljudstvo v Železnike in polni (žalj liberalne gostilne; pa udrihajo po župniku in žalijo versko prepričanje ljudstva na najkrutojši način. Zdaj hočejo dobiti pa še občino v roke, da bi bila porok njihovi posojilnici in njihovim trhlim podjetjem. O ne, nc boste vjeli ljudstva, ima prebistro oko. Roko torej proč od našega vernega ljudstva! Ce ne boste dali miru, vam bomo jasli obesili malo višje in javkali boste, da bo joj. Za to vam jamčimo. — Kaj nam je pričakovati od napredne stranko, nam zlasti kaže njen zvesti pristaš Poddr-čar. Ob nedeljah obišče vso svete maše in vse litanijo tudi ob delavnikih; voli pa vedno liberalno, tudi v Selca je šel volit za napredno stranko. In ko smo mi delali Društveni dom. ie nahrulil ta 6' pobožneš na cesti kovaškega pomočnika, ki je nesel vez za dom: »Ali bo to za čukarijo? Ali si tudi ti čuk?« Saj bi ga tožili, pa se nam smilijo njegove že sive brke. g Po jane nad Škofjo Loko. Ker se zadnji čas širi neko lažnjivo govorjenje zoper tukajšnjo hranilnico, se prosijo vsi oni. katerim je znano za kako obrekovanje zoper hranilnico, da takoj sporočite hranilničnemu vodstvu vsakega obrekovalca, da nastopi načelstvo posojilnice in hranilnice proti obreko-valeem sodnijskim potom. Kajti ne-5pamet.no je prikrivati take ljudi in jim slepo verjeti; ako resnico govore, bodo že dokazali, ako pa lažejo, je tudi j-otrebno, da prejmejo zasluženo kazen. ker le na ta način se bo lažnjivim obrekovalcem sapo zaprlo in ljudstvo bo prišlo do prepričanja, kaj je resnica. Torej ne zakrivati takega govorjenja. ampak povedati tam, kamor gre, in naravnost reči: ta in ta jc tako-le govoril, ali je kaj resnice na tem. — Grde obrekovalce pa tem potom javno pozivljemo, da se odkrito pokažite, da se pogledamo iz oči v oči. Ako si pa tega ne upate storiti, vas mora vse ljudstvo imenovati lažnjikc in obrekovalce. Torej če vam je kaj za vaše ime, z dokazi na dan, drugače se sami obsojate, kam da spadate. g Iz Preske. V nedeljo dne 10. t. m. priredi tukajšnje delavsko in izobraževalno društvo ter telovadni odsek Orel dramatično predstavo »Mlinar in njegova hči«. Ta krasna in jako priljubljena žaloigra se dosedaj pri nas še ni videla, pač pa jo je morda že marsikdo videl na drugih odrih, toda kdor jo je že videl, jo tembolj želi zopet videti, in tako upamo, da tudi k nam privabi mnogo gledalcev, kajti gotovo je, da bo igra jako zanimiva, ker se naši vrli igralci pridno urijo in delajo priprave za igro. Vabimo torej prav utjudno vsakega, kdor želi kaj lepega videti, naj pride v nedeljo na našo igro. — Društveni odbor. g Iz Poljanske doline. Adolf Rib-nikar v Žireh in v Poljanah. V nedeljo dne 26. novembra je prišel iz Ljubljane šef liberalne stranke mladinov, znani napredni živinozdravnik Dolfe Rib-nikar v Žiri, da pomaga ondotnim liberalcem do zmage pri občinskih volitvah. Nazaj grede je počastil s svojim obiskom ljubljanski živinozdravnik tudi Poljane. Ze zjutraj po maši so poljanski liberalci ljudi farbali, da pride popoldne v gostilno na Videm nek gospod iz Ljubljane predavat o »živinoreji«, o kakšni živinoreji seveda niso povedali. Nekaj kmetov je res verjelo tem tičem in so prišli popoldne poslušat loga znamenitega živinorejca Rib-niknrja. Poljanski napredni študent Pavel'Miklavčič s Trate, — ki vedno zabavlja čez duhovnike in poslance S. L. S., da že vsem Poljaucem to preseda in je že parkrat malo manjkalo, da ni letel čez prag jc pripeljal s soboj nekaj Tratarocv, tako, da je bilo vseh skupaj na Vidmu zbranih kakih 80 po iziavi treznega očividca, med temi tro- tovo ena tretjina prlstaftev S. L. 8. 14?< nažerija se je na«o pnč«la. Otr^l y> sam »sorodnik dr. Tavčarjev« &oma&t»r. Lovric, ko je še malo popre je kakor menažerist zbranim mladim radoved-. nežem klical: »Le notri, le notri, zastonj boste veliko lepega slišali o živinoreji!« — Znani živinozdravnik si je z navdušenjem pogladil brado in pričel' govoriti o živinoreji, kakor zna samo on, ki se je kot, živinozdravnik učil živali »Lrančirati«. »Trančiral« seveda ni živali, ampak nesramno la?.njivo kak hijena oglodal kosti škofu in kaplan r» in se na to spravil na poslance S. L. S. Poslancu dr. Lampetu je očital, da Ima on neizprašnni nadzornik, več ▼ peti kakor dr.Lampe v glavi, lagal je, da bodo poslanci S. L. S. odrli kmeta, da jo 10 milijonov, ki jih je dežela vzela na posojilo, da ubogemu kmetu pomaga, dr. Lampe vtaknil v žep in sam požrl; našemu dr. šusteršiču je očital, da jo samo zato na svetu, da liže ministrom pete in da je celo, oj groza, sam hotel postati minister itd. itd. Nato jc- bilo trančiranje končano. g S Trate v Poljanski dolini. Kakor drugod tako tudi pri nas vzdržujejo gnjili liberalizem nekateri liberalni gostilničarji in trgovci. Posebna vnet je trgovec Vencelj Paleček v Gorenji vasi. Ta je prišel pred nekaj leti s prazno torbo s Češkega, si pridobil pri ubogih čipkaricah znatno premoženje, in zato tudi misli, da bo koman-diral v občini. Toda ne boš, Vencelj! Ti si odvisen od kupovalcev in čipkai i<\ ne pa oni od tebe. Palečkovo mišljenje se lahko po tem najboljše spozna, da kot načelnik požarne brambe ni imel toliko olike, da bi bil lansko leto pri birmovanju pozdravil gospoda knezo-škofa, kar drugod tudi liberalni načelniki store. Desna roka tega Palečk.i jc dijak brez izkušenj Pavel Miklav-čič. Od toga se dajo komandirati liberalni trgovci in gostilničarji, toda Pavel se jako moti, če misli, da bodo tudi naši zavedni katoliški možje, pristaši Slovenske Ljudske Stranke, poslušali njegove čenče. Sicer pa se govori, da so tudi liberalci se Miklavčiča naveličali kot sitne muhe, katera prileti desetič, če si jo tudi že, devetkrat odpodil. g Volitve na Trati bodo dne 19. decembra. Možje volilci! Pojdimo pogumno v volilni boj, nihče naj ne osia-ne doma! Za zgled naj nam bodo naši sosedje Zirovci, kjer je po hudem boj i zmagala S. L. S. Pri nas liberalni trgovci in krčmar j i in njihovi kimovei nimajo veljave, toda če mi ostanemo doma, bodo zmagali oni. Zato vsi k volitvam, da starorno hinavski liberalizem! g S čeinuč. V nedeljo, dne 3. decembra, so bili povabljeni od g. župnika N. Stazinskega volilci, možje krščanskega prepričanja, h kratkemu p;>-menku glede bližajočih se občinskiu volitev. V kratkih a jedrnatih besedna nam je gospod župnik pojasnil nekoliko položaj in namen volitev ier nam obenem tudi prebral imena onih in oz , katere ic postavila naša S. L. S. kot kandidate za bodoči občinski odbor. Zatorej, možje volilei, nič se ne strašimo strupenih puščic naših nasprotnikov, kajti z božjo pomočjo se vse pre-jnaga. že smo možje na Črnučah, ki se držimo starega gesla: Vse za ve o, dom ju cesarja, še, ki smo in hočemo še v jiaprej vztrajati v boju za svetinje na-žili očetov, to je za našo s.eto vero katera nam je v brezštevilnih težavah edino zvesta vodnica. g Trž ške novice. V nedeljo dne 10. decembra priredi dekliška Marijina družba v prostorih društva sv. Jožefa predstavo s petjem in znano prekrasno \:ro »Lurška pastirica«. Pričetek točno :> 5. uri popoldne. — Na praznik Brez-i: dežne bo ob 4. uri popoldne v dru-f vu sv. Jožefa javno predavanje. Predaval bo g. župnik Janez Kalan iz 1 i lbljane. — V treh zanimivih predavanjih nam je g. kaplan Čadcž popisal svojo pot na Nemško v Oberhausen. — Prihodnje predavanje 1k> v torek dne •12. t. m. ob 8. uri zvečer. — Te dni so bila dela v župnij.-ki cerkvi dokončana. Po preteku 3 me»ecev je cerkev vsa prenovljena in vrlo lepo poslikana. — Zoper občinske volitve so se pritožili Nemci, ka eiiin ni ptav, da so zmagale slovenske stranke. Kaj, in če bodo k ; opravili, s- nio: Kaj pa so oni, ki bero in razširijo umazano »Jutro« drugega kot liberalci. In take može ie Krtina volila, takim je zvonila, takim obešala zastave . . . g So n. V naši novoustanovljeni občini se bodo vršile 11. decembra občinske volit\e. Kakor skoraj povsod, tako sta tudi pri nas dve stranki: Slovenska ljudska stranka in pa liberalna stranka. Vodja poslednje je kričavi Starmanov Janez, ki mu posebno zadnji čas huda prede, ker sam ne ve, kako bi prišel do županskega stolčka. Ml prav dobro poznamo njega in razmere v tukajšnji občini ter njemu lahko njegove pristaše kar na prste sešieje-rno, klub temu, da si je zbral med kandidati tudi par naših mož, in da ima on za agitacijo dober jeziček. Opozarjamo volilee, da naj se ne pustijo preslepiti od raznih liberalnih agitatorjev in naj ne izročajo tem ljudem nikakih pooblastil, ako bodo prišli k vam po-nje. Prepričani smo, da se bo vsak pošten človek s studom obrnil od takih ljudi. Robinzon starši. Knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 40 v., na karton 1 K 90 v. Ta knjiga nudi znamenito povest o Robinzonu v slikah, ki so prikrojene otroškemu razumu, pa bodo zanimale tudi odraslega. Popis je okrajšan in popolnoma prikrojen otrokovi domišljiji ter vplival blažilno in vzgojno. Največ pa govore večbarvne slike, ki služijo za nazorni pouk. Dobi se ▼ »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Daricnjs&e siouice D □ n □aaaDanaaaaaanDaa d Višnja gora. Da ne boste mislili po svetu, da se je Višnja gora podrla in da je več ni, naj vam jaz nekoliko poročam. Če to dosedanjemu dopisniku ne bo všeč, naj sam sebi pripiše, zakaj pa nič ne piše? Novic imamo toliko, da ne vem, kje bi začel. Predpustom so se pričele po prizadevanju in zaslugi g. kaplana predstave s petjem pri Omahnit. Kmalu potem se je pomladila in pomnožila požarna hramba pod vodstvom mestnega župana. Potem smo imeli eni prvih občinske volitve po novem volilnem redu, pri katerih so se preme-nile nekatere osebe, a politično je ostalo isto stanje. V juniju so začeli gradili Društveni dom, katerega so presvetli knezoškof 8. oktobra blagoslovili. Meni ugaja, pa popisati ga ne znam in upam, da ga opiše kdo drugi. Konec septembra smo imeli manevre in gotovo je, kar Višnja gora sloji, še ni bilo tu toliko vojakov kakor tedaj, zmanjkalo je kruha, mesa, vsega, le še malo pijače smo imeli. V oktobru smo imeli sveto birmo in srno prevzvišenega gospoda knezoškofa lepo pozdravili. Na kolodvoru ga je čakala šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva, gg. župani in svetovalci ter požarna bramlm in depu-tacija Marijine družbe. Po prisrčnih nagovorih smo so podali v mestno cerkev. Zvečer so napravili pevci lepo pod- oknico. Spomladi pričete igre se nadaljujejo zdaj v društveni dvorani. Dvakrat se je predstavljal »Divji lovec« in obakrat je bila udeležba velika. Poleg igre srno poslušali tudi petje in gosla-nje ter se čudili požrtvovalnosti gosp. kaplana, ki je duša petja, goslanja in iger. 5. novembra je imel v dvorani g. Terseglav lep govor in tedaj smo ustanovili izobraževalno društvo, ki ima že veliko članov. Ob priliki premovanja sesajoči h telet, se je pa ustanovila Živinorejska zadruga, od katere upamo najboljše. Premovanje je bilo vse zmešano, ker se je pokvaril avtomobil, ki bi imel pripeljati komisijo. Pa upamo, da dobe nagrade tudi tisti, ki so teleta pred prihodom zakasnele komisije odgnali domu. Glejte, koliko novic, in še niso vse, koliko dopisov bi vam lahko napravil vaš dopisnik. Naj se zbudi! d Iz št. Ruperta. Volilei in voli 1 k e! Bliža se čas, ko nam bo odločiti, kdo 1» vladal v lx>doče našo občino. Dve stranki ste, ki si prizadevati dobili jo v roke. Na eni strani so možje, pristaši Slovenske Ljudske Stranke, stranke resnega dela, na drugi strani pa stegajo po nji svoje kremplje pristaši liberalne stranke, stranke vpitja in zabavljanja. Kam se boste odločili? Ali k stranki, katere pristaši zabavljajo proti veri in cerkvi? k stranki razbijanja, laži in pridušanja? Ali ni že skrajni čas, da se to odpravi? Zato, komur je mar korist občine, se bode odločil za Slovensko Ljudsko Stranko, katera edina more res kaj storiti za blagor ljudstva. Na naši strani je deželni odbor in vsi poslanci in dr. Lampe je rekel na zadnjem shodu: Možje, glejte, da izvolite v občinski odbor naše može in potem deželni odbor Št. Ruperta ne bode pozabil. Vsaj naša občina ni bogata, da bi lahko pogrešala vsako podporo. Toda., če izvolimo liberalce v obč. odbor, ne bomo dobili nikdar nič. Pokažimo, da znajo občino vladati tudi drugi, ne samo liberalni krčmarji v družbi z drugimi razgrajači. Zato naj odpadejo vse osebne mržnje proti temu ali onemu možu naše stranke in na dan volitve pojdimo složno v boj za naše kandidate. Poka-žimo, da Št. Rupert ni tako liberalen kot se o njem vpije. Skrbimo, da gre na dan volitve vsak naš volivec k volitvi in oddajmo složno naše glasove za naše kandidaie in Št. Rupert bo prost liberalnega mrčesa. d Toplice. Dne 13. t. m. so zopet občinske volitve. Nad 700 volilcev je iz tujih občin posebno iz Novega mesta in okolice. Zalo liberalci vpijejo: 300 pooblastil že imamo. Lažniki, da bi zbegali naše ljudi. Tudi Novomeščani vedo dobro, da imajo od Vršencev koristi, zato bodo dali njim pooblastila. Liberalci so vzeli tudi par naših mož med svoje kandidate — pa to nas ne bo preslepilo. Dokler imajo »Julrovce« med njimi — niso njihove glasovnice za drugam kot v peč. Možje volilei! V rokah imato'glasovnice, nanje napišite naše poštene kmete in dne 13. decenri bra zapoje mrtvaški zvon topllškemu liberalizmu. Vaše glasovnice bodo odloČile, da zavlada zopet mir v občini. Ako ostanete doma, se ne zjedinite ali če bi celo napisavali na glasovnice druge odbornike kot so določeni, potem boste čutili liberalno gospodarstvo in njih jnrm vas bo žulil povsod. Torej edini bodite, imejte le načela S. L. S. pred očmi in smrt liberalizma je gotova. — Volilec. d Iz št. Ruperta. Kaj pravi pristojna oblast nad terorizmom, ki ga uganjajo liberalci v občini? Občinski tajnik v občini agitira, da ne bo podpisoval pobotnic, da no bodo ljudje dobili podpore itd. Poštena agitacija je dovoljena, taka pa menda ne! d Boštanj. Občinske volitve bodo dvignile precej prahu. Liberalni krč-marji in trgovci pridno delajo. Ljudstvo hočejo slepiti še nadalje. Sami sebe hvalijo in človek bi mislil, to mora pač dobro blago biti. Toda kdor pozna občino boštanjsko in njene potrebe, mora reči, da so je za vse drugo izdajalo, samo za potrebne stvari ne. Naša občina ima tako visoke doklade, kakor nobena druga daleč na okoli. Občinska pota so pa taka, da se Bog usmili. Pokažite nam vi, naprednjaki, ki slepari-te z lažmi o škofovih zavodih in o župniku, pokažite nam ono stvar, katero ste z občinskim denarjem modro naredili. Pri vsaki ljudski zahtevi sto nasprotovali. O župniku in škofu širite neresnice samo zato, da bi s tem odvrnili pozornost s sobo. Prilizujete se nam in nas hvalite. A v srcu si mislite: »Kmet jo neumen, on ne bo revidiral računov. Treba nam je lo, da ga izneverimo duhovniku, kateri odkriva našo hinavščino.« Da, vemo, če bi sc vam to posrečilo, potem bi oslali vedno pri polnih jaslih. Toda to se vam nc bo posrečilo. Mi smo člani mogočne V. L. S. in spoštujemo enega duhovnika bolj kot vso vašo gardo z vso vašo oholostjo in mogočnostjo vred. In to bo imel prod očmi vsak krščanski volivec. d Loški potok. Podporo 250 Iv jc prejela živinorejska zadruga od vis. deželnega odbora. Za podporo pa je priporočilo pred vsem njeno živahno delovanje. Poleg dveh plemenjakov in enega mrjasca si je zadruga nabavila v zadnjem času še gnojnični voz, ki bo zadružnikom brezplačno v uporabo, drugim proti odškodnini. Zadružnikom je zadruga preskrbela tudi poži-ralnikovo cev in trokor, to jc sredstvo, ki se uporablja pri živini proti napenjanju, da sc jo reši pogina. Dva slučaja sta bila v naši dolini že letošnjo jesen, ko ste poginili dve kravi haš vsled napenjanja. Čeravno jc bilo veliko zabavljanja ob ustanovitvi zadruge, se vendar ista kaj krepko razvija. Podporo 300 K jc prejela od visokega deželnega odbora tudi podobčina Hrib za popravo napajališča. Občina je dobila baš te dni hiralno podporo letno 60 K. Če šc omenimo zneske lanske podpore: fšoli 400 K, Kmetski podružnici 200 K, Dekliški zvozi za čipkarski tečaj 200 K, o priliki premovanja telet na Blokah je v našo občino prišlo 860 K, vse lo od 8' visokega deželnega odbora, večinoma po posredovanju naših poslancev, če to omenimo, potem bo lahko našim prijateljem in somišljenikom se zadovolj ti s svojimi poslanci, na drugi strani pa bodi lo našim neodvisnim in neodreše-nim kmetom za dolge zimske večere predmet premišljevanja in kapljice zoper bolesti in krče, ki jih zvijajo o pogledu na uspešno delo naše stranke in lepo število, ki je ima ista stranka v našem ljudstvu. d Iz Toplic, dne 5. decembra. Volitve so prod durmi, dne 13. dec. bo tudi pri nas volilni boj. Stojita si, kakor drugod, tako tudi pri nas, dve stranki nasproti: Slovenska Ljudska Stranka in pa liberalci s prejšnjim županom Iv. Sitarjem na čelu, ki je zatajil našo stranko in uskočil v sovražni tabor. Toda liberalci se čutijo sami zase preslabe, zato delajo z lažjo in žali-bog so preslepili in potegnili za sabo tudi dobre krščansko može. Posebno begajo ljudi z vršensko šolo in pravi o, da Čo oni zmagajo, potem nc bo t:eba plačevati za vršensko šolo; sami dobro vedo, da je to laž, saj po sedanjih postavali mora cela občina plačevati za šolo kake podobčino, vendar vsaj nekaj ljudi preslepe in jih pridobe zase. Naj zmaga ta ali ona stranka, kadar bo spoznala višja oblast, da jo šola potrebna, se bo šola zidala; in šole ne bo treba naenkrat plačati in tudi ne vsega, saj bo prispeval tudi deželni odbor. Čudno jc tudi, da slovenski naši liberalci kandidirajo v podobčini Nemca Zhubor — naj bi si to dobro zapisalo vodstvo Ciril-Metodove družbe. To je narodnost liberalcev! Volilci! Ze dolgo časa je razpor med občino in cerkvijo, ker nagajajo liberalci; porabimo sedaj priliko, da vržemo nasprotnike ob tla, da zopet zavlada enkrat mir in sloga v naših lepih Toplicah, da bodo tujci z vesoljem prihajali k nam. Povsod na Kranjskem mečejo liberalce iz občinskega odbora, menda ne bo topliška občina tako nazadnjaška, da bi trpela liberalno kugo v naši sredi. Ljudje tožijo na Toplicah o podivjanosti našo mladine in lo so povzročili »liberalni časopisi »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki jih razširjajo liberalci! Kakšna podivjanost in surovost bo šele zavladala, čc pridejo do krmila. Pustimo torej vso osebne prepire in krajevne razpo-re. gre so zdaj za važno stvar, naj nobeden naših somišljenikov ne ostane doma in potom bodo Toplico še slovenske in zveste tudi še naprej veri naših mafer. d Boštanj. Veste, kaj liberalce skrbi. čc mi zmagamo pri občinskih volitvah? Kdo bo župan! Saj ni nobenega tako učenega kakor Darmel, da bi županstvo vodil, pravijo. Ta vaša skrb jc pa nepotrebna, liberalci! Prvič se po novem stare liberalne učenjake pošilja v penzijon, kakor jc bil iz Boštanja eden poslan, iz enostavnega razloga, ker star učenjak ni več za rabo. In Dar-incl je dovolj star. Drugič pa za župana sploh ni treba nobene učenosti; veliko boljša jc zdrava pamet in pošte- nost. Kdo bo opravljal tajniške posle, vas skrbi. Saj so se naši pristaši učili v isti šoli š'evilke pisati kakor liberalci. Ali pa v Tržišču na primer je za taj-n'ka nadučitelj. Zakaj bi ne bil v Bo-štanju? Če je vam premalo liberalen je zato vseeno dober! — Posojilnica jg imela tudi pred kratkim nenapovedano revizijo. Revizor je našel, da se blagajna ujema do vinarja in knjige so v najlepšem redu. Pri občini je našel r<>-vizor knjige v najlepšem neredu, baje devet mesecev nazaj ni bilo nič vpisanega. To ne kaže, da bi bil Darmel tako hudo učen. Revizor je tudi potrdil, da posojilnica lepo napreduje. Liberalci so pa rekli, da ne bo šlo. Nismo še pozabili, kaj je Darmel rekel, ko se je naša posojilnica ustanovila, Povabljen ju bil namreč on in vsi občinski odborni ki, da bi zraven pristopili. Pa je dejal: »Menda zato, da bi župnik iz rezervnega zaklada za cerkev svetnike kupoval.« Ni mu bilo všeč, da bi rezervni zaklad cerkvi pripadel, če bi posojilnica prenehala. V Boštanju smo pa vsi teh misli, da imamo radi lejMi cerkev in nimamo nič proti temu, če bi se j« dalo s pomočjo posojilnice kaj olepšali. Zalo cerkvi nasprotnih mož nc bom« volili v občinski odbor. d škoeiian pri Mokronogu. Konnv-dij naših liberalcev sicer ne sme niln o gledati, ampak je le marsikaj zanimivega pri njih. Prvič hoče biti vsak voditelj. Samo župana Činkoleta vlačijo kot medveda za sabo. Zdaj si prisvai i prvo besedo neka glista, ki je šo mlada, majčkena in slinasta, pa le lazi po hišah gospodarjem zapovedovat. Dn -gič nadučitelj Bonedičič, ki so mu nedavno predobri fantje pri Orlu prizanesli. Tretjič so se zbrali naši svobodoljubni liberalci v posvete, kjer so sklenili — da drugo preidemo — predložili prevzvišenemu gospodu knezoškofu zahtevo, da se zatre Orla. Ko so pa zvedeli škofovo pridigo, jim je upadel pogum in nameravani obisk jc izostal. Užagali so jih še več. Prepovedali so za inštalacijo novega župnika zastave, pa ra-zun šole in P. Durjave, jo jc imela vsaka pomembnejša hiša. Liberalni komandi je zazvonil pogrebni zvon. d Iz vinske gorice Brezovice. (S v. Križ pri Kostanjevici.) Poroča se nam, da so tam letos pridelali do 2500 lil vina, od katerega se je že prodalo do 1000 hI. Ostalo je še na prodaj po ceni od Ai vinarjev do 60 vinarjev. Vino jc rdeče in belo; kupci, ki pridne, se ne boste kosali. d šmarjeta. Z velikim veseljem naznanjamo, da so nas 26. t. m. obiskali naš prevzvišeni gospod knez in škof, ko so sc vračali iz Škocjana, kjer so umestili novega vlč. g. župnika. Pri-li so pogledat, kako smo popravili cerkev Ko zagledajo zvonik, kar obstane o in priznajo, da jc jako lep. Vse, kar i" novega, jim jc močno dopadlo. Le kar je starega, so rekli, da je grdo! S tem so namignili, kaj da naj storimo! Kajne, Šmarječani, da bomo še staro v novo izpremenili? Čc smo zvozili že toliko peska, opeke, kamenja in apna in se toliko trudili, bomo že Se to zmogli 1 Kar začnimo s peskom, ki je že nakopani Gospodarji, ki imate živino, kar vprežite, pa vozite pesek! Prostor Vam bo že gospod kaplan pokazal. Začnite kopati kamen! Malo bomo storili farma ni, malo bodo pomagali še drugi dobri ljudje, Bog bo pa svoj blagoslov dal! Korajžo! Gre za čast božjo in slavo iare šmarjetske! d Iz Dragatnša. Tako kunštnih liberalcev pa ni zlepa pod solncem kot so naši dragatuški. Kakor povsod, bi se imele tudi pri nas že vršiti nove občinsko volitve. Dvakrat je bilo že oznanjeno, da bodo volitve 20. novembra. Ko pa pride 20. november — pa ni bilo nič. Odložila se je volitev na poznejši čas. iVzrok tega vednega odlašanja je najbrže strah pred temi preklicanimi klerikalci, ki so našim mogočnim občinskim očetom že tolikrat naredili križ čez njihove račune! Zato so vedno ovadbe, tožbe in celo pretepi, da pošten človek ni varen življenja. Tako n. pr. je bivši poveljnik naše liberalne .armade, župnika lažnjivo ovadil orožnikom, da je imel v Tančigori političen shod, za katerega pa nihče vedel ni in orožniki so se prepričali, kako jih je liberalni kolovodja nalagal. Krivično so naši liberal-čki šele zdaj ovadili Jurija Štefaniča iz Zapudja, da je ob volitvah v državni zlror nekemu sosedu prečrtal Majerleta in zapisal kandidata Jarca. Zakaj pa je imel dotični mož (z imenom Slobod-nik) zapisanega na glasovnici Majerleta, tega pa ti poštenjakoviči niso povedali, in vendar stoji v obtožnici državnega pravdništva z dne 19. novembra, da je kovač »Janez Majerle« n a prepovedan način popisal volilni list Slobodniku. Krivično so ovadili Jožefa Graheka, da je baje pred dvemi leti preklinjal »cesarja, glavarja in njegove postave«. Za pričo so pa postavili neko gluho žensko, ki niti tri korake daleč ne razume besede. Poznamo vas dobro, liberalni Miškoti! Bojite se teli naših vrlih mož, zato ste jih ovadili in potem izbrisali iz volilnega imenika. Pa ste se urezali. Šla je pritožl>a na okrajno glavarstvo, od katerega pričakujemo pravično rešitve. Če ste tako vestni, zakaj jih niste poprej ovadili? Mi pa vprašamo dragatu-ške volilce: Ali vam je znano, za koga so naši gospodje liberalci naročili moko in komu so jo prodali? Ali vam je znano, kaj in kako »o naredili z najemnino lova? Ali se tako dela za korist občine? Ali vam jc znano, kako so pred par leti popravljali farovž, pa napravili škodo, ki šc do-zdaj ni popravljena! Stroškov je pa bilo 630 K! Kdo bo popravil fabijone? Ali vam je znano, kako se je vršila licitan-ta za snažen je in kurjavo šole? Ali ni bila to očitna krivica? Ali so vam znani računi za gasilno društvo? Kdo jih je videl? To društvo pa ni niti postavno ustanovljeno! Saj pravi § 28 policijskega reda z dne 15. septembra 1881. dež.' zak. št. 14, da mora občinski odbor potrditi pravila gasilnega društva. Kedaj SO jo to zgodilo? Nikdar! Volilci. ali vam je znano, kako se je naš župan Mate pritožil zoper župnika, ki je namesto vas popravil zvonike farne cerkve? Da so liberalci navadno kratke pameti, to vemo, a da bi koga, če jim dobro stori, še povrh tožili, to pa presega že vse meje. Kdor tako dela, je res za tri dni naprej neumen! Zatorej, vo-lilici dragatuški, na noge! Vzemite si za zgled večino kranjskih občin in volite može, ki bodo delali za korist občine, za čast naše fare! Skrajni čas je že, da pride občina v poštene roke! To vam svetuje vaš odkriti prijatelj — Znate-kdo. d S Krke. Ker se nasprotni listi vedno zaganjajo v naše občinske volitve, je treba pojasniti, kako je bilo našo dobro ljudstvo, ki pripada v veliki večini S. L. S., pri občinskih volitvah grdo prevarano. Piodajalec Jožek jc izdal po svojih »možeh« navodilo: kdor bo z menoj, ta ne bo plačal prispevka za novo župnišče, razdrl bom župnijsko stavbo, kakor sem razdrl šolo na Muljavi. In to je vleklo. Na Krki stoji staro, zanikrno župnišče iz srednjega veka, in ker ni bilo več za rabo in le za sramoto odlični romarski cerkvi in fari na Krki, je odredila politična oblast na podlagi izjave v to poklicanih izvedencev, da se mora zidati novo župnišče. Seveda to bi zadelo vsakega farana posestnika kolikor toliko, in to boli. Premeteni Jožek je pa porabil slučaj za agitacijo v svojo korist. Vsak razumen človek bo pa vedel, da ima le politična oblast skrbeti za enake stavbe, in da le-ta nc bo vprašala niti Jožka niti kakega župana, jc-li se sme zidati, marveč to razsodijo le v to poklicani zveden«. No, kako pa jc s šolo na Muljavi? Leta 1902 jc pričel prav tak imeji-telj žganjarije, kakor jc Jožek, tam na Muljavi premišljevati, kako bi si pomagal pri obrti, in prišel je do zaključka, da bi mu pomagala k temu le nova šola. Vložil ic v ta namen prošnjo na politično oblast in dobil k temu podporo pri tedaj še mogočni liberalni stranki. Ker pa Muljava ni imela k temu dovolj otrok, naj bi se pritegnile tudi razne vasi iz župnij na Krki, v Dobu in v Gorcnjivasi. Tej zahtevi so pa nasprotovali vsi župani navedenih občin pod vodstvom tedanjega zaslužnega župana na Krki Ivana Zupanca iz Znojil. Boj je trajal do deset let in Jožek je prišel na dan šele zadnji čas, ko je kot sluga Zupančevega naslednika nesel neko pisanje svojega gospodarja skupnemu zastopniku v Ljubljano. No, pravica je obveljala in šola na Muljavi sc ni zgradila, za kar pa ima Jožek toliko zasluge, kakor da je brez njegovega sodelovanja skopnil lanski sneg. Na Muljavi je izbistril boj pojme in S. L. S. se je okrepila; prepričani smo, da se bo prav tako zirodilo tudi na Krki. gaDnnaannnanaocan i D D □ notranjske novice n Iz Idrije. Sv. Barbara jc patrona idrijskega rudnika in pri nas praznik, da se v jami nič ne dela. Pazniki so napravili v ta namen veselico s petjem in godbo. A naši liberalci hočejo preprečiti vse, kar le kaj po cerkvenem diši. Njih pristaši med pazniki so sicer obljubili, da bodo prišli k pevski skušnji, a znani naš terorizem jim je zabranil in na isti dan so omislili si veselico povodom 251etnicc obstanka naše Ciril-Metodove družbe. To je žc znana metoda naših nasprotnikov, da takrat kaj napravijo, kadar imajo naši kak sestanek. Boje se, da bi njih pristaši ne po-setili naše prireditve in tako videli razloček in udeležbo pri obeh strankah. Tucli jih zelo bode Didičev hotel, treba ga je na vsak način uničili, zato gospoda rajo izbere nekdanjo klet pri »Črnem orlu« kakor elegantno Didičevo dvorano, ki jim je vedno na razpolago. A kam vodi taka zagrizenost kakih štirih možicev v našem mestu ? — Veliki lepaki so vabili k slavnosti 251ctnlce, in ker so menili, da bi sc ti prezrli, so isti dan šc nove rdeče lepake po vseh krajih razširili in vabili na veselico v klet pri »Črnem orlu«, a pokazalo sc jc zopet, da bodo liberalni generali kmalu brez armade. Došlo jc kakih 40 oseb na veselico in gledali so ocl daleč eden drugega, pa jc še bilo obilo praznega prostora. In tolikrat se bere v nasprotnih listih: »Idrija je in ostane napredna«. Res napreduje v nazadovanju. — Med tem pa je bilo pelje pri Didiču izborno, vkljub temu, da so izostali liberalni pazniki - pevci in oba govora sta žela obilno ploskanje ter godba je krasno igrala. Kedaj sc bodo streznili naši prvaki in spoznali, da s samim nagajanjem in zmerjanjem nič no opravijo! — Novo Tučkovo hišo jc kupil trgovec Primožič, za 65.000 K. Mala hiša je prav draga, najbrž upa novi posestnik pri čipkah toliko dobiti, da bode splačana. Vsekako jc tudi to znamenje draginje, ki vlada povsod in posebno še v Idriji. — Za praznik svete Barbare jc naročil naš rudnik vojaško godbo 27. pešpolka iz Ljubljane, da s koncertom proslavi rudniško zaščitnico. Vojaki pridejo kaj radi v naše mesto, ker so se opetovano izrazili, cla malokje dobe toliko hvaležnih poslušalcev, kakor ravno pri nas. Tudi vsako leto izbero prav umeten program, ker vedo, da jc tu veliko glasbenikov Čehov - uradnikov in domačinov prijateljev ubrane godbe. n Iz Idrije. Velika nevolja sc je polastila tukajšnjega prebivalstva, ker nevarna škrlatiuka šc vedno nc poneha. Pol leta sc žc plazi od hiše do hiše, mori otroke, dela preglavico staršem, poklicani organi pa brezdelno gledajo, čemu pa nosimo v bratovsko skladni-co, ako nc dobimo pomoči, kedar jo najbolj potrebujemo? V Idriji, pri Fari in no celi okolici je radi tega polno pri- 8J tožb in upravičenega zabavljanja, ker ubogi rudar pač ne ve, čemu plačuje doneske, ako ne dobi tega, kar mu gre. Pri nas imamo tri zdravnike: okrožnega in dva rudniška, a kaj pomaga vse to! Ako jih pokličeš, se rudniški izgovarja na okrožnega, ta pa na rudniškega. Kako se pri nas za zdravstvo skrbi, smo videli pred nekaj leti, ko je Idrijo obiskal gospod deželni predsednik. V našo bolnišnico stopivši se je proti zdravniku obrnil s pripombo: kako ste kaj s tem zadovoljni? ker ni druzega videl, kakor nekaj železnih postelj in par zarjavelih nožev! Kake bolnišnice imamo v Postojni, Novem mestu in drugod, v naši »cesarski Idriji« pa še tega ne dobiš, kar v prvi sili potrebuješ. Seveda: Kaj se na Dunaju za daljno Idrijo brigajo! Za kake mokraške pivnice v starem gledišču in podobne stvari jc vedno dovolj denarja, prave delavske potrebe so pa gotovim krogom deveta briga. n Senožeče. V nedeljo 26. t. m. sta obhajala zlato poroko Martin Tominc in njegova žena Neža v Dolenji vasi pri Senožečah. Oba sta še čvrsta in krepka Dokaz živahnosti je dal »ženin« Martin. ki je krepko zavriskal, ko je prišel iz cerkve od poroke v spremstvu svojih sinov in vnukov. Upanje je in jima želimo, da bi učakala biserno poroko. Bil je lep dan za vso Dolenjo vas, ker še nihče t1! videl doma zlate poroke. n Žeovnica. Težko smo pričakovali že toliko časa zaželjeno cesto Gra-hovo-št., Peter. Pretečeni mesec je bila kolavdacija; iker so pa dela pomanjkljiva, se je sklenilo, da se nedostatki popravijo; podjetnik pa le počasi nadaljuje tafeo, da še sedaj ni v redu in najbrž bode sneg izravnal. Vkljub ogromnim stroškom se nam vožnja iz gozdov vsled slabe ceste zadržuje, tako da smo priniorani čakati na sneženo pot. Po cerkniški dolini se je letos marsikje pokazala kužna bolezen sli-novka, edino naša vas je ostala nedotaknjena. Hvala Bogu, zdaj je povsod ponehala ter so vsled tega tudi živinski sejmi v okol-ci dovoljeni; v Grahovem na sejmu 15. novembra je bilo le malo kupcev, ker so se ljudje bali bolezni. Dne 15. decembra t. 1. se vrši tudi pri nas v Žerovnici po navadi od tujih kupcev dobro obiskani semenj. Ker tujci čutijo, da je bolezen popolnoma pojenjala, je upati, da pride mnogo tujih kupcev iz Moravske. Živinorejci kakor tudi konjski trgovci se tem potom vabijo, da se v obilnem številu udeleže, ker se obeta zelo živahna kupčija. n Iz S!avir.e. Iluda bolezen začela se je zlasti, odkar se bližajo občinske volitve, oprijemati naših liberalcev. Kaže se posebno takrat, kadar čutijo v svoji bbžini kacega deželnega odbornika — kar ves razum jim vzame. Bilo je nedavno, ko si je predrzni! dež. odbornik dr. Pegan imeti v naši občini kar dva shoda. V strahu pred to »zverino« brž pošlje liberalni vodja v Postojno po ponmč. Pride nedelja in res: rejeni g. Durjava pripelje poinoštevil- no svojo četo na shod, kjer so naSi zavzeli že ves prostor; pa za tistih njegovih par nezrelih fantov se je že dobilo prosto, a — poi stopnicami. Pa tudi tu menda se niso čutili varne, zakaj celo njihovemu vojskovodji zdelo se je primerno zatajiti prepričanje svoje in svojih dragih, da izjavi slovesno pred vsemi zborovalci »Saj mi nismo liberalci.« Ko so kmalu nato potuljeno zapustili prostor ter je cclo vneti učitelj Brus zapustil svojo skrivališče — tedaj pa se zgodi največje čudo — niti svojih oseb več ne poznajo! Takoj namreč napišejo v »Slov. Narod« dolgovezen članek, v kateiem trdijo, da so shod zapustili — klerikalci! Ali ni to znamenje nevarne bolezni? — Pa kaj si upa dr. Pegan storiti dalje. Povedal je popoldan mnogoštevilnim zboroval-cem v Slavini, kako liberalci guspinla-rijo z njihovim denarjem v občini. Celo to jim je razkril, da je pred 6 leti vzela liberalna mlekarna posojila 30.000 K, za kar jamči cela občina. Seveda to je bilo odveč za njihove že iiak omehčane možgane. V svojih listih zaletavajo se v dr. Pegana in njegovega »inspira-torja« g. župnika. Le počasi, liberalni b atcil Vi vj kar kimal in pritrjeval njihovim sklepom. Zato pa okoličani tudi nikoli nismo deležni občinskih dobrot. Saj U možje. ki imajo sedaj toliko krščanske ljubezni, dobrot in obljub do nas okoličanov, da se jim kar srce taja, delajo drugače: kmet, okolica plačaj, pa stradaj, mi pa se postavljajmo s tujim prispevkom. to je njih geslo. — Kako je z davki? Ali ti ne vpijejo ti siromaki, tla l'o-stojnei sami največ plačajo? V resnici pa cela okolica prispeva katastru Postojna. ker ima v tom svoja posest , a. Mi nimamo zoper mesto ničesar, hočemo pa. da bo v prihodnjem občinskem odboru sedelo tudi nekaj mož, ki no bodo pustili, da bi samo par mogočne, žev vladalo občino. — Glejfe, kako ln a sedaj popraviti pot proti Zagonu. isa. mo, da bi nam metali pesek v oči. —> Pa kaj vse to, mi hočemo vernih odbornikov, ne pa umazanih »Jutrovcev«, Kdo pa se poteza zanje? V Hrašč h znana pipčarska družba, od katere ju le par volivcev, pa še par drugih; v Zagonu eden. kvečjemu dva. na Mal. Otoku pičla polovica. Po Hrenovkah pa o vedno išče pooblastil in nadleguje ljudi Juvančič, ki drugače na vse strani trdi, da ni in ne bo liberalec, obenem pa agitira za liberalce. Pokažimo ton j pri volitvah, da znamo tudi mi samostojno misliti. Ne pustimo, da bi nas, verne okoličane, vladal oholi in puhli liberalizem. n Podrana. Dne 31. oktob-a so vršile v Podragi občinske volitve. Ta dan so dobili naši liberalci plačilo, k i-koršno so zaslužili. Pristaši S. I. S., ki dosedaj niso imeli v občini nobena besede, so dobili pri volitvi 1 6 o d b o r-nikov, liberalci pa samo 2. Nič jim ni pomagalo, da so imeli v o volivno akcijo sami v rokah. Ni jim pomagalo, da so nekaterim volilcem šele zadnji dan na brzojavni ukaz c. kr. okr. glavarstva v Postojni izkaznice ia glasovnice dostavljali. Ni jih rešilo, da so pri štetju glasov I. raz eda 2 naši glasovnici samo radi tega razveljavili, ker niste imeli občinskega pečata. Niso jim mogle pomagati vse nepostavnosti, ki so jih v svoji strankarski strasti zagrešili, padli so, in pošljemo jih v pen-zijon. Ta je res huda za liberalce, ki so imeli baje na dan volitve že vse pripravljeno, da bodo svojo zmago, o i a-teri so sanjarili, proslavili s.streljanjem in kdo ve, * čom še. Pa Slovele obrača. Bog pa obrne, veli pregovor. Namesto streljanja in divjanja, s kate- rim navadno »izobraženi« liberalci proslavljajo svoje zmage, je zavladala grobna tihota, ko se je Izvedel izid volitve, liberalni volilci so se pa porazgubili po hramih, kjer so si s pijafio in eabavljanjem čez klerikalce tolažili gvojo jezo. Naši volilci, ki so si častno Izvojevali novo postojanko, so ostali kljub lepi zmagi popolnoma mirni in s tem pokazali, kje je prava izobrazba. Sliši se, da vlože liberalci pritožbo in volitve razveljavijo. Bo pač težko Slo. pritožiti se inonsjo le na podlagi nepo-Btavnosti, katere so sami zagrešili, in ?«di katerih pride lahko še kdo izmed njih v »prežon«. Kakor se sliši, so bili tudi v sosedni občini Lože, kjer je do-nedaj županoval g. Karel Majer, liberalci pri volitvah dne 30. oktobra pora-leni. Dobili so le 5 odbornikov, pi-istaši S. L. S. pa 7. Tako pada trdnjava za trdnjavo, kakor Kamnik, Lože, Podra-ga. Liberalci naj pa le pisarijo, da na- i predujejo. Mi vemo, da je vse to sama i farbarija in gremo nemoteno naprej. Uradno izpričevalo deželne bolnice In porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožef-ova grenčiea, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima napram drugim, na odvajanje čreves učin-kujočim zdravilnim vodam še to prednost, da „Franc Jožef-ovo" vodo bolniki lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost. 12 Skrivalnica. nt u ii—ir it ir-innnnnt ir « inn^ Za kratek čas □nuuuacuciaaL.iuinnatzia Skopostl se ]e Sel učit. Živel jo skopuh, ki lii se bil rad naučil še bolj skop biti. Cul je, da živi daleč proč največji skopuh. Napoti se k njemu in se mu predstavi rekši: »Učenec bi ne rnd naučil tvoje umetnosti!« — »Mir bodi s teboj!« mu ta odgovori. »Vendar, da te pogostim, pojdiva na trg, da kupiva živil!« — ilresta najprejc k peku. »Kakšen jc tvoj kruh?« vpraša skopuh. — »Oj, frišen in mehak ko maslo!« odvrne pek. — »Maslo je bolje, ko kruh; pojdiva k maslarju!« — »Kakšno je maslo?« vprašata maslarju. — »O, slastno in sladko, Irišno in mehko, kakor najboljše olje!« — »Morava oljo kupiti,« pravi skopuh, »to bo bo- 1 jo.« Gresta torej k oltarje. »Kakšno jc olje?« vprašata. — »O, gospoda, friSno in čisto, kakor studenčnica!« — »Nos, pravi na to skopuh, »se- tlaj vem, kaj nama jc storiti. Čudno naključje! Jaz imam doma studenčnicc poln čuber, poj-iliva jo pit! Naj gre nama v slast!« — In tako ie tudi bilo. Pila sta jo, kakor dva mehova, da jima je krulilo po želodcu. — Lepo zahvalivši se, gre skopuh zopet domov, vesel, da se je toliko naučil. .. , _ V hotelu. Gost: »Fej te bodi! Ziv polz v nulati!« — Drugi gost; »Pst! Nikar tako glasno oe govorite, sicer vam notakar zaračuni so porcijo polžev!« . „ V gostilni. Gost: »Kakšno vino imate/« — K "čmar: »Kislo in prav kislo!« ^^^^ Kje Jo plsmonoša z »Domoljubom«? Mnenje g. dr. Edgarda S a i a s - a v Solunu. Gospod J. Serravallo, Trst. Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljke Vašega Serravallo-vega Kina vina z železom, ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v konvalescenci sem mogel konstatirati da so njegove moči s pomočjo tega vina hitro narastle, splošno stanje se je znatno zboljšalo in tek se je zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer sem dosegel imenitne uspehe, je bila neka porodnica, bolna na malarični mrzlici. Vaše vino je zmagalo Laveranovega parasita. Ta dva slučaja mi zadostujeta, da bom zanaprej vedno pripisoval Vaše vino vselej, kadar bo prilika. Solun, v maju 1909. Dr. E. S a i a s. HmmiMItlllliMMHIIMi Kašelj 1 naduho pljučne kaiare, posledice Inflnence, oslooskega kašlja se odstrani nspelno s Sirolini,Roche' hI ozbnla tek In priletno dISI V lekarnah naj se zahteva izrecno Slrolln „Roche" Tržne cene za 100 kg. Lju liana, dne 5. decembra 1911. Deželni pridelki: Plenica...... Rž ......... Ajda........ Ječmen...... Oves....... Proao belo. . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah . ....... Laneno teme . Grailca . . Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rconlčan Fižol Prepeličar Slžol Mandalon ebula...... Krompir...... Zelje »veže . . Zelje kislo brez soda...... Repa svefa . . . Kepa klala brez soda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe «uhe . . . . Ježice....... Želod ...... Smrekovi storil. Seno........ SI »m a....... Stelja....... Cen., K V Živina, meso U 10 živa vaga: IH *4 10 »1 IH IH tO UII Goveda pitana . 80 Teleta težka . . Teleta mala . . . 80 80 tU 10 «. Kuretnlna In drugo: «8 411 Maslo kuhano l« 1.0 od K ««>•— do U to Maslo surovo od 1TB — K — do ... D« 41 — Slanina sveža <)..... it — Slanina preka- 88 — lena 18 — Mast svinjska . . D 30 Loj..... . . 1 40 Jtijca 100 kom 15 _ t 80 1(1 — *S J!) (0 Kolonljalno blago M 4X0 — oa debelo 10 — Rlž Rangon od K « ■ - Jo 8 — 14 _ Kava Santos od b K tH-~ do . . « 60 Sladkor..... II — »o Veste moja navada nI, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišalal Pri .„ pralnem ekstraktu „Zenska hvala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bSlenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Vsaka beseda velja za vsakokrat 10 vinarjev. | Sprejme se: | eden ali dva vajenca za kovaško obrt. Naslov. Franc Kožar, kovač, Vir, p. Dob pri Domžalah, Vač p zdravi G dosežetel Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite sc ojačijo. Vaše spanje n o«la n oz dr a vo Vaša dobro počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid«. Dvanaistorica za noskušnio 5 kron franko. Izdeluje lo lekarnar E. V. Fellcr v Stubici. Elsatrg 16 (Hrvatsko). 3191 Moja | št 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsekund.kazalcem K5-50 i^sr Dve leti garancije. < ■ IMIUJHmai: OJiTBCH BflBLtCD CD C 5 '5 ^ Usfna profokolirana fovarna ur v Švici. Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnino prosto moj ^ bogati cenik od nr, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko ictsa Krojaški pomočnik »e tnkoj sprejme v trajno 7 Fin«, pletena verižic« Is b vrst z lepim prcnirkalcem. u-|>o in solidno Izdelana Hu cm dolg« K 4-00. ii. hurs-. IsU vpiistiipia srebrn, krasna uvriitev K 25 -r obilja po povzetju ali prejpoilatfi ritiska c. 111 kr. dvor. založnik JAN KONKAD rn poSiljam. briiz, *tcv. Hit, ČeSko. M' alt tizlkol Zamona dovotjena nll denar nazaj. Hišna gospodinja skrbna mati, bo vedno imela doma preiz-kuSeno in zdravniško priporočeno sredstvo Thymomel Scillae, 4 tla bi obranita svoje ljubljene pred InijSimi boleznimi ter jiir isto pri nfn»opivA«um kaAiju in nahodu i. t. d. tnkoj začela, dajuti Titdi proti oslovskemu kaSlju kot najbolj preizkušeno in liitro učinkujoče sredstvo. Izdelovanje In glavna zaloga v B. FRHGNER-ja lekarni*« c. in kr. dvor. dobavitelj Praga m., št. 103. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika l t steklenica K 2-20. Po posti franko proll naprei poSiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti rtnprei poSi-■jatvi 7 K. 10 steklenic proti rtirprcj po5il|alvl 20 K, Pozor na Ime sredstva, izdelovalalja svili varstveno znanim. 3118 \ Dobiva se v vseh lekarnah, v Ljubi lan 11 Rlhard SuSnlk, dr. G. Piccoll, Jos. fl«maf. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 29. novembra: 24, 7, 11, 88, 35. Trst, 2. decembra: 18, 44, 67, 22, 82. Line, 2. decembra: 36, 32, 76, 42, 57. Mi nočemo imeti glavobola, zobo-bola, trganja, bodlajev, revmatične 1 Kile z ni v hrbtu in mišicah. Mi uporab-l uino Fellerjcv fluid z znamko »lilsa-(lujtl«. Dvanajstorica za poskušnjo sia-ne samo 5 K franko. Želodec utrdijo, pospešijo prebavo in izborno učinkujejo Feller-jeve odvajalne Rhabarbera-krogljice z znamko »Elsa - krogljice«, gest škatljic franko 4 K. — Dobe se od K. V. Fellerja v Stubici, Elsa trg št. IG (Hrvatsko). Pri nakupu posteljnega perja, je zelo važno obrniti se na veliko tvrdko. Opozarjamo na staro tvrdko te stroke Aflolf Gans, Dunaj. Centrala XVII., Otlakringerstrasse št. 60. Božična prodaja. Krasna darila za veliko in ln malo. Zahtevajte ilu-strovanl cemk zastonj — I. hO IG, Duna) 111. 16- wengasse 51. P 3304 a Najlepše Wago za obleke dobite irl CIUHA Start trn S flv. j. Zahtevajte vzorce! Ecrlianl. flaneie, modno blano, opreme platno, duinasl, kanalu« itd. lame novosti, razpošilja iz-»«/.NU t v rma veselje do krojaštva, takoj Ulstzllt/li, pri Francu škrabec, krojaškem mojstru, Hrovača-Ribnica, Dolenj. 3014 Priznano najboljše vrsti belega platna za perilo sta: Planinsko platno po 40 h in Gorenjsko platno po 52 h Pri večjem naročilu popust. Glavna zaloga v Ljubljani: M G0INJK1" mum iro ŠI.3. Varstvena znamka „Gorenjka'i Zahtevajte povsod! taanmnmmta&mm Svarimo 3272 vsakogar, če kašlja, je liripav, zaslizen, nima pravega teka, ntu pojernljc telesna teža, se ponoči poti, se slabotnega in utrujenega čuti ali če zajiazi te nevarne znake na družini naj ne polaga različna skrivna sredstva na želodec, ampak takoj naroči 6rk6ng-iev LIPOV MED sirup da prepreči razširjanje bolezni. Orkčmj-jev lipov med (sirupi prekaša vso podobna sredstva, miri kaSelj, izvistno topi slino bo j;o tek In odpravi nadležni in sli bed nočni pol No angleški razšla. I odlikovan z zlato kolajno Steklenica za vzorec stane 3 K, velika steklenica 6 K, 3 vel ae stekli niče poštnine prosto 15 K. Naroča se po povzeiju ali če se pošlje denar naprel pri ,d.nem izdelovatelju BOGO 0RKENY-Ievalekarra, BudaneSta, ThQK0ly-ut2B Zal.45. se odda takoj. P ača po dogovoru. Ponudbe upravnistvu Domoljuba z naslovom: »Polten in trezen.. 3582 He cen?, mmk kakoues! ooceni blago. ZajamDgnj dobro Ma{o za $ospotliitisiyo in opremo novost. fl kosov platnenih rjuh. debelih niti, brez šiva. obrobljenih, 200 cm dolgih. l5ocm Širokih, za K 14 .6 ko«ov motnih platnenih rjuh, bre/. Siva, obrobljenih, 225 cm dolgih, 160 rn Širokih, K 15*70. G kosov platnenih rjuh, tenkih niti, brez Sira, obrobljenih, najbuljSa kakovost, 225 cin dolgih, 150 cm Širokih. K 18*50. Kole rjuhe so iz najboljše preje. 1 kos 24 m rumbur&ke tkanine 80 cm Široke K It*—, najholjS« kakovosti K 15 - 1 kos 24 m Sifona „sney;ulčiea" 80 cm Širok« K 13 60, na.jboljAo kakovosti K IS 50. Zajamčeno damasta« bri»ače z čistega platna krasni vzorci tucat: 60/110cm K 7*60, 6'i/lgo cm K 10« , 60,130 cm K 14- Zajamčeno čiste platnena brisale za kuhinjo 60/110 cm, K 7 60, 55/1l6cm R 9 60. Zajarn-čis"i platneni žepni robci « ali brez ajour K 6 —, 7-—, 10 — tncat. Trpežni žepni rohci K 2-20, 8*—, 4-— tucat. Zajamčeno čUto platnene brisače 65 65 cm K 4 40, zelo fine 70/70 cm K 6*M tucat Zelo fine namizne garniture in garniture za kavo, bel« a i barvane (1 prt, 6 prtičev) K 6 —, 8'-, 10 , 14*- *a garnituro. Ostank. brez napak 8—15 m doltfi se oddajo v zavojih S 6 kjr I m za 50 vin. Me Ulteitle, flaneie, cef:re„ oMe, ittlete, mastem poSilja najceneje najbolj sloveča tvrdka Emil V/internitz, Nahod. Razpoš tja po povzetju. Rizika Izključen, če ne ugaja, sprejmem nazaj. 3291 Tu Zelo nevarno ra tudi najmanjSo rano (nepokrito) ne-obvezano pustiti, ker se ista lahko v hudo rano spremeni. 4 Ze 40 let se ie izkazalo mecilno vlačno mazilo taKo-zvano praško domjie mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo To obvaruje rane, olajšuje vnetja In biltCine, hladi in pospešuje zaceljenje. Hazpošllja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti pred- __ plačilu K 3"tO se pošljejo 1 pu-Slce, za K7-- pa lo ptisic poštnine prosto na vsako oostajo avstro-oarske monarhije. Vsi deli embalaže malo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga STXI B.FMGNER, c. in kr. dvorni diMlell lekarna »Pri črnem orloc Praga, Mala strana, voga Nerudove ulice šL2S3. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. v Ljubljani: Dr. G Piccoli, jos Cižmaf, RI!«.SuSnik. Platnina in bombaževina po najnižjih eksportnili cenah, St B 14. Konradovo platno, močno, debelonitno domače platno, 76 cm široko, S kosa i '/a m dol. K 7-—. Cel kos 23 m dol«? K M-ftO. Mirše platno v boljši kakovosti kos 23 m dolg K I4*5i>, l«3 5 , '7 i . - Št S t. Shirting srednje debele niti, 84 cm širok, kos 20 m dolg K 15- . Isti boljše kakov. K l -oO, 19 -, .'2-5 - St. C F» Sifon, srednje močan, 32 cm šir. kos *0 m dolg, K 16-50, finejša kakovost K »6*50, Pošilja se po povzetju ali naprej plačilu. im KONRND, G. Kr. dvorni založniK v BrQxii 2744 Češko. Bodalo iluslrov. glavni cenik 2 nad 4000 slikami na zahtevo zrstonl in franko. H3 Urarin< ure od 9. di 12. »op. In od 2. do a. rop. j. Ustredni banka p°drDulcn^. českjfcli sporilelen VazR„SdTe, * Otredn. hanka relklh hranilnic. Ponterosse 2. Prrmijnc vloge: 4%% Vloge v tekočem re6unu In vloge fiksno najugodnejše. Bančno trizovanje vseh vrst. 18» 62 i - Oddeiek zo viutue m kavene. - Uradne ure o« 9. do 12. Cap. In cd 2. do 6. pop. Vloge na knjižice: 4 V/o V Otojti pri Brezjah se takoj proda pripravno POSESTVO •0 Orožje, streJjivo, lovshe potreDšcine. Vsako orožje jc izstreljeno in nosi državni pečat za streljamo Le najboljša kakovost in lepo izdelajo nlago. Jamstvo zn izbor, funk- cijoniranje St too. Lefauclieux-samokres, Kal. 7 mm. bsire ov.zb patrone s Stiftom, svetlo po- llran s polltirnnim orehovim držalom, varnostnega z m"'«. dolgost 17 cm Komad K f-SO Isti kaliber v mni H 7-50. St. 'lUl. Kaliber 7 mm, naifineje ponihlan K 6-30. Kaliber 9 nun K 8-50. Patronl za samokrese: St. 507, 7 mm. baSe se s krogljo, 25 kom K - 80 . 5(i9, 9 . . . . . 25 . . 1-10 . 61«, 7 . . . z zrncl, 25 . , t — . 5to, 9 . . ... 25 . .1-25 . 511. 7 . , .s patronl 25 . . — 70 . 512, 9..... 25 . . - 90 Največja izber vseli vrst samoKresov. žepnih piOol, ter-cerol, pištol za gonjače in vinorradnike. Flobert-TeSings lovskih puSk, lovskih potnbSCin, streljiva itd. na|dete v mojem glavnem ceniku z nad 4000 podobami, ki se posije vsakomur zasloni In franko. C. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD razpošiljalnica v Briixu 2752 (CelkOl. Brez dvoma najdete v trgovini tvrdke R.Miklauc Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5 (Špitalska ulica) veliko zalogo blaga za moške in ženske obleke, vse vrste rute, kocke, šerpe, ogrinjalke, koče, plahte, kovtre, srajce, nogavico itd. Cene kakor Vam je znano so nizke, ker kupuje tvrdka v velikih množinah vsled velikega prometa se posluži najmanjšega dobička. Tcrcj tukaj najde vsakdo veliko izber, ugodne cene in kupi dobro ter priporoča tvrdko svojim znancem in sorodnikom. 3478 Nadomestilo godbe dajo moji najnov. fonografi in gramofoni, ki delujejo brez napake Iste pošilja po najnižjih tovarniških cenah Jan Konrad ^SiV'1™' v Bruxu št. 2740 (Češko). Fonogrnfc z * valjema K o-—. Oramofont z najnovejšimi komadi K 22 —. lili —. Zuhte-vajte moj bogato ilusir. glavni cen k s 4K0 slikami z stonj In poštnine prosto. l'o5iljj po povzetju - Nlknk riziko I - Zamena dovoljena. Le pr vporabi od leta l,XM) sija.riu poliva^encgn, z znamko nepmnočnl, zelo trpežni. itulikl In sposobni za leSCenje. Izborila ludl za preproge za vozove, koujsuo oprava, gonilna jermena itd. - Dobi se povsod v škatljali po .50 vin in večjih pos<»d.ili kjer nc, ori samoznstopstvu l.orenz 3 Co., Heo na Češkem in Bohinc S L' renz, Chemnitz. Saško — Sodba se glasi: Pošljite nn zopet eno škatlo masti za usnje .Gumitran'. Je zelo dobra. Stradelbach, p. Gunurn na Koroškem, I. maja 1900. P. Brunger, šolski vod/a. :!504 popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dglgi ostanki za 20 K. In sicer: I moderna obleka iz raševine ali listra, t praktična obleka zj hišna opravila in 1 ktasua poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd popolnih srajc vsebujejo moj 40 metrov dolgi riimburSki ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pilpravni za n jboljše opreme ----- Razpošilja se po povzetju. . — Prvovrstna tovarnlika razpošiljalnica Josip FranKenslein, Jaromer 91, CeSko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti. Cena, solidna sestava kot božično darilo za dečke. 3 lBtD0 <^11 i**' pismeno jamstvo Št. »8. Prava sr«- brna remontolr- Krnil ura, pund- luuu rana pri c kr. uradu, z belim ali barvastim kazalnikom, sekundnim kazalcem, v solidnem okrovju t šarnirjem, natančno reguliranim „Oloria" kolesjem, s triletnim pism. jamstvom. • temu primer. pravo - srebrno oklopno verižico, 80 cm dolgo, a peresnim obročkom in karablneriem ler pristno srebrul n kompasom kot obesek k verižfd, kompletno le K 12. Nikik riziko I Zamena dovoljena tli p« denar nazaj. PoSllJa po povzetju prva tovarna za nr« JAN KONRAD C. kr. dvorni založnik * BrDxu šiev. 2/29 na t-e-keti.. Zahtevajte moj bogato iluslrovani glavni cenik z 4000 slikami zaštonj in franko. složna, leni in varna S' Cunard Line Bližnji odhod Iz domače luke Reke: Caronia 9. 12., Frtinconia 20./12. 1911. Trsta: Ultonla 12./1. 1912. IzLlvcrpolff/ Lusitaniia rfi'hoIcm dolge K S-fiO. Papagaji, bi -ieča divjačina, lev, I. bod, družina srnjakov, lisica, 1 es Ud. Stenske preproge slikami lile cm široke, 2t>>cm dolge K krasnih pcrzij skihsc esijskil -zs303cn ,n cvcU(Tnih vzoicv, temelj a barva rdeča In zelena, •tncmšir., 2 ocmdolgK 8 — ;200cmšir., 300cmdolgK ir>- Salonske ureurose lil , 180 , 2sn 270 II - Z60 M-—13, 0 350 40O Predposteljne preprooe iz e »ke kis »k«,. Preproge za pred okna smysbenvnkineDmcm visoke, 14" cm široke, z obšivom In resicami ali perzijski vzoiec K .VSo za kos Cene In kakovost brez konkurence. 3432 Razpošilja p oti povzetju. f'e ne ugaja je zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljalnica blaga Gustav Slern, Produktivna in ir, ovslta družba v Hcdoninu 13, Moravsko Pri naročilu čez 10 kron priložim nošiljatvi zastonj elegantno dozo za svalčice Kril Najboljši zajutrekl 50% ohranijo in pridobe oni, ki |r pijejo mesto kave, čaja, kakao, sladne -kave, puro, samatoze, sanatogena, re-dilnih soli, mesnega izvlečka, juhinih dodatkov, otroške moke itd. - dr. pl. Trnkoczy-a sladni čaj. Dobi se Povsod '/* ififiri zav°)50v-Tudi p"tr_ M*W1«| govcih. Po pošti najmanj 5 zavojev v glavni zalogi lekarnarja pl.Trn- Zdravie! koczyja v Ljubljani. Proda se lepo posestvo Natančneje so izve v šmartnem pri Litiji pri gosp. Mat. Osredkarju. ;J470 : 1= Slavno občinstvo! Tem potom se Vam vljudno naznanja, da so se prostori trgovine gvantnega blaga 3468 i iiiiUH, na ulica, n šl palače izdatno pove čali. tam najdete velike, svitle, zračne prostore; lope, velike izložbe in okusno zalogo dobrega blaga po blagu primerni nizki ceni kakor tudi znano dobro in prijazno postrežbo. Za innogo-brojni obisk se tvrdka priporoča. ikr S Dobro računale f in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kol pridatek za kovo v 8vo|em gospo Jinjstvu .pravega :Francka: s kavnim mlinčkom' 7 zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-eja :Francka:" se je mnoga desetletji, kot na|bol| ugajajoča, njegova izdatnost kot na|krepkejša izkazala, 1585 Podpisani priporoča gg. zdravnikom in slavni rnu občinstvu svojo vvllko zalogo vsakovrstnih kilnih in trebušnih pasov, ki urg. obvez in vate, kirurg. In mi d. Instrumentov, aparatov, umetnih udov no meri I in naročilu, nogovic Iz I gum.ja ter drugih gumijevih pripav, brl-zgninic, mehurjev itd NaroČila po poSn naj-natui čneje in unglo. - Lastna delavnica, „£ se lahko naroči t o rr eri. (Za vprašanja po uo&ti naj se orjloži znamka.) K. PIOTROWSKI, LiuBLjANfl Sv. Petra cesta St. 32, (Levčeva hiša.) Konji olirnnijo tudi po zimi na zdrslih gladkih) potih svojo popolno zmožnost z Leonhardt-oviinl Izvirnimi H-ozobci z znamko Izvirni H-ozobci so že doisro preizkušeni in pri vporabi najcenejši. 3370 Na prodaj je malO flrH /0 obstoječe iz vseh gospodarskih poslopij ter drugih pritiklin. Zemljišče, na katerem -e nahaja primerna množina njiv. boste in (ravnikov ter tudi nekaj vinograda, oblega od 12—U oralov. Nntančneja pojasnila dnjo lastnik mthael Lampret v Temenici, pošta Šentvid, L'oleu,sko. so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jujca, sladkor, torej za človeški organiz. potrebna h runi lna sredstva v dobro dišeči obliki. One so v mnogih slučaji/i, posebno za otroke, bolj važne kot mesne ali sestavljene jedi. Zal pa imajo večkrat to napako, da so težko prebavne in jih slab želodec, posebno zopet otročji, nič dobro ne prenese. Lahko se sedaj odpomore temu nedostatku, da se ne najrravi nikakih močnatih Jedi, nikakega sočivja, nikako pecivo več brez dodatka ki ga dandanes že več milijonov gospodinj zelo rado uporablja. Uporaba Je zelo lahka in po predpit-ih dr. Oetkerja, ki se dajo zastonj, je izključeno vsako pokvarjenje. Samo 6 dni! Samo 6 dni! r t Edino pri ED. ŠMARDA, uoiovaina mm v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo Urez HflVrC V NeW-YflrR in i z Amerike nazaj v domovino. Bi t Krmarjev Tone, doma iz Lepcvasi jc bil najpremožnejši v celi vasi in obenem tudi najlepše postave izmed domačih fanlov. Nameraval se je v kratkem poročiti z Urško, županovo hčerjo. Vse sta imela žc pripravljeno za |joroko, manjkalo jima je samo še nohištvo k)e dobiti lepo, močno in poleglega tudi ceno? pillllalVU. Dolgo jc premišljeval, kam naj bi se obrnil, a ko-nečno sc domisli, da je čital letos v listu .SLOVENEC* priporočilo naših domačih tvrdk in med tistimi se je priporočalo tudi tvrdko s pohištvom fUZIHi DPjPJUSl mizarski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) ia nikamor drugam nI šel kupit pnlnštvo, kakor edino k tej domači tvrdki. ker je bil tudi res dobro in s i dno po-trežen. - Zatorej vsi. ki si mislite nabavili novo pohlfttvo, naravnost k Iva u ' oftnn! _23 5 1 Grand I'rli svetovna razstava Pariš 1900. 1303 Kwizdov resfiiucijski fluid Voda za pranje konj. Cena; 1 steklenica K 2'80. Nad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in JabaliAčih za ojačenje in zopetno krepitev po velikem, trudapolnein delu pri otrpnosti kit Itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji. llustrovani ceniki zastonj in tranko od glavne zaloge Franc Jan.Kwizda G. Kr. prlv. zavarovalna družba $$$ Avstrijski Feniks Da Innaiii. Vplačana delniška glavnica: Sest milijonov kron. Družba zavaruje: 1.) Proti škodi, povzročeni vsled požara, strele ali piinove raz-strelbe na poslopjih ali premičnih stvnreli; 2.) Proti tatinskemu vlomu ali tatvini izznprtili ali odprtih prostorov. Ponudbe sprejema ln pojasnila do je: Generalni zaslop c. hr. priv. zavarovalno družne Avstrijski Fenifcs v Ljubljani, Sodna ulica 1 C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje Avstrllshi Feniks na fluna;o. Vplačana delniška glavnica: Dva milijona Stiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron. Stanje zavarov. gltivnic 31. i ec. 1909 Dvesto in deset milijonov K. Premijski in obrestni dohodki na leto: Deset milijonov kron. • ZAVAROVALNO POGODBO zti preskrl o svojcev, • ZAVHBOVALNO POGODBO za opremo sv.otrok, ZAVABOVALNO POGODBO v lastno korist, do se t mu po oreteku določenih let i pluča zavar. glavnica, ZAVABOVALNO POGODBO v varnost posojila pri kakem kred tiiem zavodu ali zasebniku, ZAVABOVALNO POGODBO v varnost životne rente dobi jo takoj pod jako ugodnimi pogoji pri 232 Generalnem zaslonu c. kr. priv. zavarovalne mM Hvslriiski Feniks v Ljubljani, So .na ulica štev. 1. JDS. Prosenc, vodja generalnih zastopov. ( Herbabny-jev podiosioračto-.-iS. Apneno-žeiezni sirup 7 t »« :* <2 let v »tort r drv* o tu. v ; :im<-t u ji.npi.n.-ut p«»n ti^iij OOvinmin !•»« z. ponnuun t.t ti- t vzbrji muh. - »pemut prct>Bvt u -tcmn a 't>u'r.'. t»vOif»» •. rt • • * u » Sfrjl- fcrvi ic k.i".V c»-tn V'.'I ( t r : 1 JH : i ^ DObl S£ V VSEH LEKAfeKAH! "I1 i nru rt r: ■ 11 č HiHE »BKi WIF► Varstveno zavarovan. PURJODAL. l-ll OM 111." H t II'>W'I I. •••«•«• f'! •:•••< •■«n i '. »i E,: 1 ; r!l J t * * 'rcr.tr nt 1,1 tpf i ■ t IV '' i.ir t 'i: Ur.t Ed.no Vil i. p1-t' «'. v-.h-i t it: m . Dr. Mmm Mana Jff totimit&f (fcfhhj-jff mM J ...... I ra.pf t ti K n lekrnrji« » l »bljam. h ■ en. Um Uim t'im i Imen mtfi trt. '.mu . t- Mi h;, T-n n mu i li nru DUNAJ VIL 1., ver&trasse 73- 75. ri« Najbo jša ura sedanjosti in po najmž;i cen . Srebrna ura od K 7'— naprej. .'nuvCu pn mojidomačitvrOki ker botte 1. rei ceno in dobro p st -'eni. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkue Ceniki s kotedarjem tudi po p zastonj hi Mjtolju m naiceiejii itraiai s;nj :c v zalogi. it ni m Me i!m trja. samo nasproti Fr? cerkve s m h" B »ž j« » * * ■ ■■...... C 41365» KSW drclic « ob!»d. c i*4e k. it tki c.ce == « *►>' - • \ r i. t f * ;■ ■- • ^ a i.»ij h*i.ti Bek rdit r- l- ► , . fci. h -0'6'J. -" ' •i ..( rn ir » K It-. I' •> t» Pfrrj3n»Et n 8'60 11 ".t" -• • • li 6. Cortka tkalnica /64) Stžrek & Machane — Sp> Stev. 45 ČeikO. i /s nepovo jno den«r na-a cVrorcs zastonj ■ ■ B M a M ■ g * ■ ■ T* —HBB—B3— HejpniBirnEiše božično dar.lo za ta in gcspcde. l.i »: t.r.i« . i ({i ' • n trti c»rm Spt lil. Unru J£2f! UlEIft 1 liimtl &IIE2L I. Hi««eiptiir;-?aise ?. Iltttrotin ce-lt za 1 d is nO' im oe pros g. roMavio m. bozf.na priložnost. Hitra razpoSiljatev. "eJl ZA BOŽIČ 1911! Nt v -Yotl ia Locd vn r. »-'.s ;r rtrt-i t • c« t * • \ fr * * ' . '.r »i -•*• -1 : ♦ r« t » t v - 7rx ;.rv rr.t irin ; •' _ tf • K • •• < • - ?. ri P rr • iiur L pt i" t' s i p f • ce u r K 14 40 in sicer. • »c- 'i ' i" r- r r:2rv i t-oirir.O e r - ' t o-r tr tr.pr i rt* • » u t:■« tt t.: rr.tc* Lor tr.tr. ps*. ircbrr.tr • • i/ torr. *r iz: • t kt •: • ) r orr er rr. pet. orr zt tri.r z* t- : 1 tor. t-.ir. z,-.' '.rc". e-t • z e - i t : k'.r-.. t". t'i».:o r t zč pte: 2 kor.. i.: -. »rtr ' • t** zr. r irctf t.r-v i r.om. crr r.r z» C 1 e"." -. ; ■ • te ; i r zi i.t:? * korr.teov iknp- mrr.o K »4*43. Viii. 4.' pr<. c P--Pr< «*t«t n .t» • • ; j.it coi; . • i r • - t - :c: r. 14 40 • . i r n i • • i z f.s oz» t>eia korua. t: oocrž' Mo vrcpra ei z« fcai s* Q«rani»»«. V nel&oiifi ooraz. le cratecic" * a nikatim step r.;i, zav*z-,tr. se s lerr ;v." ruttru • c t: b;.0 D.8T vi-cd p: . rr : :rtz z? ? r -Z" { ; • ■ rjf - - .to Krms o gsrr. c ; r., pr.f.iec" '' pr;»rsf M5 ii« • so A II f a Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko ===== je s cesarskimi brzoparniki ===== . Kronprin essin Cacina" ..Kaiser Wllheim II." - ..Kronprinz Wilhelm" m ..Kalser W Ihelm der Ctosse". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljnbljana Kolodvorska ulica it. 35, nasproti siari Tlilerjevi gostilni. božično darilo kakor mei zi trno - • ra oob.vt « joiso ^ i A. Hirschberg-c sktportrl hiti imer. pit. sre:"t;a ti35.: 0 nuji 1. Ltt&Kfana K i 'ivr PoS:l,a S€ v prov.rc:;0 prot, ; . znese* naprti \poi ;e. - C;s'> ju vul — ^r.s:rao u z rrarm na:.: meno varstveno z-.erKo izare. hovmal. — Izv eCtk 12 sta Bii scroapoii e:\.?o 'iBrniture jar.o zadovoljen 1 Jana. Otor. Banuscn. c kr. s:otni». v /7. prtpo.Ra — S pat. srebrno qarn:iuro sem isko zaoovo;}en. Tone denan v Mariboru. — Ker jc ra&a {jf qospodis;stvu jakc kcnstra prosir : Ij«le &e eno. Ser.i Pave pr HrePo.-'-mtJo BOhm. okrožni ln tovarr.ilki zčr S poslanim remiznim orodjer. ser 7t voljen. Mihael KovaCeviC. ravnate, uradov cež. pri vladi v Sarajem. S-22. oktobra 19«. hrau d - ▼ V/ r o krasnt * u • n. L: np- < 7 ------- 4rV *.un < • pol- • Kj-■■■«.-rado--otr. ■ ! CTC Tovarna strešnikov F.P.V1DIC ^ KOIHP. LJubljana ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani uvodni strešnih siir in patent, dvojno zarezani sfrešnik-zatač sistem .Narzolc' 782 Na željo pošljemo takoj vzorce in popise. Izdaja konzorcij „DomolJuba". 12 Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.