Junija bo znana usoda rezervata Klop se je tokrat sprehodil po pražarni Illy in se navdušil nad kavo / 22 Primorski PETEK, 28. MAJA 2010 Št. 125 (19.832) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € »Zamašite tisto prekleto luknjo« Dušan Udovič V tem jeznem vzkliku je zgoščena vsa ogorčenost, obenem pa tudi nemoč ameriškega predsednika Obame, potem ko se je od aprila do včeraj iz naftne vrtine v globini tisoč petsto metrov na dnu Mehiškega zaliva dnevno izlilo v morje kakih 25.000 sodčkov nafte. Številka je naravnost pošastna in je štirikrat višja, kot je uradno priznala lastnica vrtine, britanska družba British Petroleum. Ta tudi v tako dramatičnih okoliščinah skrbi predvsem za lastne interese s pravo vojsko odvetnikov in usmerjevalcev javnega mnenja. Kljub temu se bo težko ubranila zahtev po odškodnini, predvsem pa gneva in sovraštva, ki ga je vzbudila v javnosti. Povzročeno škodo bo po ocenah strokovnjakov izredno težko povsem popraviti. Gre za ekološko katastrofo brez primere. Izlita nafta uničuje tisoče kvadratnih kilometrov morja, ogroža ameriške obale treh zveznih držav in predstavlja smrtonosno past za vsakršno obliko življenja. Po včerajšnjih vesteh naj bi sicer uspel poskus zamašitve naftne vrtine na morskem dnu, vendar ni jamstva, da bo tehnično izjemno zahtevna operacija tudi res uspela. Kot vedno ob podobnih primerih pa se postavlja vprašanje, ali bo res kdo ustrezno odgovarjal za povzročeno katastrofo. Obama zagotavlja, da bodo krivci plačali in ni razloga, da ne bi verjeli njegovim dobrim namenom. Toda izkušnje s podobnimi katastrofami kažejo, da bo dejansko pravico težko doseči, še težje pa jamstva, da se podobne katastrofe v prihodnosti ne bodo dogajale. ITALIJA - Medtem ko so dežele, občine in opozicija do njega kritične Industrialci podpirajo vladni varčevalni paket Berlusconi navedel Mussolinija: Resnično oblast imajo hierarhi špeter - Po »sramotnem« pismu petih županov beneških občin Najvidnejša predstavnika dvojezične šole Frattinija seznanila z dejanskim stanjem ŠPETER - Pismo v zvezi s špetr-sko dvojezično šolo, ki so ga župani petih občin v Nadiških dolinah (Špeter, Srednje, Dreka, Podutana in Sovodnja) izročili zunanjemu ministru Francu Frattiniju med njegovim obiskom v Če- dadu, je močno razburilo vse tiste, ki jim je usoda šole pri srcu. Zato sta predsednik zavodskega sveta Michele Coren in ravnateljica Živa Gruden tudi sama napisala odprto pismo ministru Frattiniju, da bi ga se- znanila z dejanskim položajem, v katerem se nahaja dvojezična šola, in ga opozorila na cel kup neresničnih trditev, ki jih vsebuje dokument, ki so ga podpisali župani uvodoma omenjenih občin. Na 3. strani RIM, PARIZ - Predsednica zveze industrialcev Emma Marcegaglia je včeraj v Rimu na slavnostnem zasedanju skupščine Confindustrie ob 100-le-tnici njene ustanovitve izrazila podporo vladnemu varčevalnemu paketu, čeprav je vlado pozvala, naj kaj več naredi za gospodarsko rast, ki je po njenih besedah glavni današnji problem Italije. Dežele, občine in opozicija so včeraj kritizirale varčevalne ukrepe, premier Berlusconi pa je na zasedanju OECD v Parizu z navedbo Mussolini-ja zatrdil, da resnično oblast nima šef vlade, ampak »hierarhi«. Na 5. strani Poziv k razumu v referendumski kampanji Na 2. strani Zaradi varčevalnih ukrepov tvega tržaški inštitut OGS ukinitev Na 7. strani Maj 1945: dnevniški zapiski Carla Passerinija Na 7. strani Za šolo v Romjanu »staknili« dve učilnici Na 14. strani Na Sabotinu nova planinska postojanka Na 15. strani MANJŠINE - Med Slovaško in Madžarsko Zakonska vojna okrog dvojnega državljanstva BRATISLAVA - Slovaški parlament je v sredo zvečer z veliko večino sprejel zakon, v skladu s katerim se bo vsem slovaškim državljanom, ki se bodo odločili pridobiti še kakšno drugo državljanstvo, slovaško državljanstvo odvzelo. To je odgovor na prav tako v sredo na Madžarskem sprejeti zakon o dvojnem državljanstvu za Madžare, živeče v sosednjih državah. V sredo sprejeti amandma k slovaškemu zakonu o državljanstvu bo stopil v veljavo 17. julija, če ga bo seveda pred tem podpisal slovaški predsednik Ivan Gašpa-rovič, pri čemer pa ni pričakovati težav. Zakon slovaške državljane, ki pridobijo drugo državljanstvo, obvezuje, da s tem nemudoma seznanijo pristojne oblasti, sicer jim grozi denarna kazen. Tistim, ki pridobijo drugo državljanstvo, bo slovaško državljanstvo odvzeto. Posledično bodo vsi tisti državni uslužbenci, katerih položaj zahteva slovaško državljanstvo, izgubili službo. S tem korakom se je Bratislava odzvala na sporni zakon, ki ga je nekaj ur pred tem sprejel parlament v Budimpešti in v skladu s katerim bodo pogoji za pridobitev madžarskega državljanstva za Madžare, živeče v sosednjih državah, odslej lažji. Izvajati naj bi ga začeli s 1. januarjem leta 2011. Ta zakon je sprožil jezo in zaskrbljenost predvsem na Slovaškem, kjer živi dobrega pol milijona Madžarov. (STA) MEHIŠKI ZALIV - Pet tednov po eksploziji naftne platforme BP uspešno zapira naftno vrtino Obama napovedal nove omejitve NEW ORLEANS - Britanski naftni družbi BP je včeraj uspelo upočasniti iztekanje nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu, strokovnjaki pa opozarjajo, da je še prezgodaj za razglasitev zmage v pet tednov trajajoči okoljski drami. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ameriška vlada, je medtem ocenila, da je iz vrtine iztekalo precej več nafte, kot je trdil BP. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem včeraj zagotovil, da se njegova administracija od samega začetka intenzivno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi spopada z izlitjem nafte. Napovedal je tudi nekaj novih ukrepov za preprečitev podobne krize v prihodnje. Na 21. strani 2 Petek, 28. maja 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Predsednik Danilo Türk spet o arbitražnem sporazumu Poziv k razumu po sredini vroči razpravi v parlamentu Sporazum podprl tudi Potočnik - Kritika SDS - Cerkev »popravila« stališče LJUBLJANA - Po sredini razpravi o arbitražnem sporazumu v DZ, ki sta jo označila za čustveno, sta včeraj predsednik republike Danilo Türk in Liberalna akademija pozvala k razumu v referendumski kampanji. Türk pa je kot pozitivni razvoj v kampanji izpostavil distanciranje Katoliške cerkve "od nekaterih ekstremnih pojasnil njenega stališča do sporazuma". V tretjem pogovoru z novinarji v času referendumske kampanje je predsednik Türk sredino razpravo o arbitražnem sporazumu na izredni seji v DZ označil kot vrhunec čustvene razprave v kampanji. "Dobro bi bilo, če bi si zdaj vzeli čas za premislek, kako naprej v bolj razumno, strpno in argumentirano razpravo," je dejal. Potem ko je k argumentirani kampanji tako pozval že večkrat, ga je zunajpar-lamentarna NSi v sporočilu za javnost pozvala, naj se več ne zgraža nad potekom kampanje, ampak "naj končno predstavlja vse državljane" ter se vzdrži političnih komentarjev. Ocenili so tudi, da favorizira odločitve vladajoče politike "in je njihovo trobilo". Tudi predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je pozval k razumu. Ob tem je menil, da se je pri nastopih nasprotnikov sporazuma pokazalo, da gre za politiko, ki "temelji na prepričanju, da so vsa sredstva dovoljena za dosego ciljev". Liberalna akademija je ob tem v izjavi z naslovom Referendum o miru in sodelovanju v prihodnosti ocenila, da se se je razprava proti sporazumu začela graditi na novih nevarnih nacionalističnih čustvih in da stranke opozicije ta vprašanja brezvestno zlorabljajo za svoje notranjepolitične ambicije. Sicer v izjavi v petih točkah izpostavljajo prednosti sporazuma. Türk je v pogovoru z novinarji še ocenil, da se je na seji DZ med drugim pokazalo, da "enostranska izjava Hrvaške, ki je bila izrečena lani jeseni, ne spreminja arbitražnega sporazuma, ne spreminja njegove vsebine, ni del tega sporazuma in tudi ne vpliva na postopek v zvezi z arbitražnim sporazumom". Po njegovi oceni tudi ne vzdrži teza o goljufiji, ki naj bi bila povod za ničnost arbitražnega sporazuma, kot je to v razpravi v DZ ocenila SDS. "Za goljufijo bi šlo, če bi ena od pogodbenih strank drugo navedla k taki vsebini sporazuma, ki bi bila posledica lažnega prikazovanja dejstev ipd.," je pojasnil predsednik. Predsednik, ki je sicer profesor mednarodnega prava, je ob tem še ocenil, da je arbitražni sporazum za Slovenijo ugodnejši od sporazuma Drnovšek-Račan. Arbitražni sporazum ne govori o skupni hrva-ško-italijanski meji, prav tako pa ni različnih kompromisov glede meje na kopnem, am- Predsednik Slovenije Danilo Türk je pozval k razumu v referendumski kampanji pak vzpostavlja stanje na dan osamosvojitve, je dejal. Kot pozitiven razvoj v referendumski kampanji pa je Türk izpostavil distanciranje Katoliške cerkve "od nekaterih ek- stremnih pojasnil njenega stališča do arbitražnega sporazuma". "Vračanje k bolj razumnemu gledanju na arbitražni sporazum in poudarjanju, da bodo ljudje na podlagi razumne presoje ocenili, kako naj odloča- jo na referendumu, je pozitivno," je dejal. Potem ko je član Komisije za mir in pravičnost pri Slovenski škofovski konferenci Ivan Kukar ob predstavitvi izjave komisije o arbitražnem sporazumu v torek dejal, da Vatikan in slovenska Katoliška cerkev arbitražnega sporazuma ne podpirata, je namreč tajnik komisije Tadej Strehovec - ki je sicer bil na omenjeni novinarski konferenci - v sredo dejal, da gre za osebno mnenje Kukarja. V pogovoru za Dnevnik je evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik medtem napovedal, da bo na referendumu podprl arbitražni sporazum. Kot je dejal, osebno meni, da je sporazum dober in je "edinstvena priložnost, da presežemo stanje, ki ne koristi nikomur". SDS je njegovo stališče že ocenila kot "neprimerno in nedostojno". Menijo, da je "pozabil, da v Evropi ni predstavnik Zaresa, LDS ali SD, pač pa predstavnik Republike Slovenije, ki ji arbitražni sporazum jemlje pomemben del njene suverenosti in glede katerega so mnenja v Sloveniji deljena". (STA) Mlad delavec umrl v gozdu pri Ravasclettu VIDEM - Gozd pri Ravasclettu je bil včeraj prizorišče tragične nesreče pri delu. Komaj 24 let star Rudi De Infanti, sin lastnika žage De Infanti, je umrl med prevažanjem hlodov. Dopoldne je nameščal hlode na žičnico z vitlom, s katero so premeščali hlode iz doline po pobočju proti cesti. Eno tono težak hlod pa se je snel in padel naravnost na mladega delavca. Njegovo truplo je pozneje opazil mimoidoči, ki je poklical službo 118, a je bilo že prepozno. Karabinjerji ugotavljajo, ali je bil vitel slabo pripet, morda pa je prevoz potekal prehitro. Osumljencem podaljšali pripor LJUBLJANA - Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so v sredo zaslišali prvih šest osumljencev od 14 aretiranih in vsem šestim podaljšali pripor, so včeraj sporočili s sodišča. Očitano kaznivo dejanje je neupravičen promet s prepovedanimi drogami. V torek so policisti zaradi nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja pridržali 14 oseb, med njimi tudi lastnika lokalov Le Petit in Randevu Toši-ča, ki ga sumijo, da naj bi vodil slovenski narkokartel. Vsi osumljenci so slovenski državljani, stari med 25 in 40 let. Gre za organizirano hudodelsko združbo z mednarodnimi razsežnostmi, med preiskavo pa so zasegli orožje in prepovedano drogo. SLOVENIJA - Ustanavljanje novih občin Rdeča luč za Ankaran V državnem zboru premajhna podpora - Pobudniki se bodo pritožili na ustavno sodišče - Popovič zadovoljen KOPER, ANKARAN - 210 slovenskim občinam se utegne v prihodnje pridružiti še ena, in sicer občina Mirna, za katero je državni zbor na sredinem izrednem zasedanju sklenil sklenil, da je predlog za njeno ustanovitev primeren za nadaljnjo obravnavo. Nasprotno pa je ustavljen postopek ustanavljanja občine Ankaran, saj predlog med poslanci ni prejel zadostne podpore. Postopek ustanavljanja omenjenih občin poteka od julija lani, ko je državni zbor sklenil, da predloga izpolnjujeta pogoje ter razpisal posvetovalni referendum. Ankarančani so s 56 odstotki za in 44 odstotki proti podprli ustanovitev občine Ankaran. Prebivalci Mestne občine Koper so sicer z veliko večino zavrnili predlog o delitvi občine na štiri nove. Na sredinem glasovanju jeza ustanovitev občine Ankaran glasovalo 29 poslancev, 40 pa jih je bilo proti. Za ustanovitev obeh občin so glasovali v LDS in SLS, proti so bili v DeSUS, v SD, SDS, Za-resu in SNS pa so bila mnenja različna. Pobudniki za ustanovitev občine Ankaran se bodo zdaj, ko so poslanci ustavili postopek ustanavljanja občine, obrnili na ustavno sodišče, je povedal vodja pobude za ankaransko občino Gregor Strmčnik. Napovedal je še eno ustavno pritožbo na zakonodajni postopek in pobudo za presojo ustavnosti zakonodaje s področja lokalne samouprave. Po besedah Strmčnika so prepričani, da bo na koncu prišlo do odločitve o ustanovitvi njihove občine. "Na izvršno in zakonodajno oblast po vsem, kar so Ankarančanom naredili, ne računamo več, verjamemo pa v sodno vejo oblasti in v postopek pred ustavnim sodiščem," je dejal Strmčnik. Zupan koprske občine Boris Po-povič pa se je včeraj zahvalil poslancem in izrazil zadovoljstvo nad njihovo odločitvijo. Delitev koprske občine bi bila namreč izjemno slaba poteza tako za občino kot za Luko Koper in z njo povezano celotno gospodarsko sliko naše države, je ponovil. (STA) V Ankaranu zdaj računajo na ustavno sodišče DEŽELA FJK - Komisija za enake možnosti V volilnem zakonu naj se uvede dvojna preferenca po spolu TRST - Čeprav se je delež žensk v politiki v zadnjih letih skorajda podvojil, pa je v povprečju še vedno premalo poslank, svetnic, odbornic itd. na pomembnih mestih. Podobna situacija je tudi v našem deželnem svetu, kjer so ženske sicer relativno dobro zastopane, a še vedno ne v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. Na obzorju pa so tudi spremembe, ki odražajo sedanje stanje v politiki in zahtevajo razmislek. Skupina deželnih politikov - podpisnikov osnutka novega zakona - je namreč vložila več predlogov za spremembo deželnega volilnega zakona št. 17/07, še posebej za spremembo oz. razveljavitev členov št. 15 in 32, ki urejata položaj žensk v politiki. Nasprotovanje predlogom za spremembo zakona so na včerajšnji novinarski konferenci uradno izrekle članice deželne komisije za enake možnosti in predstavnice različnih ženskih organizacij, ki so enoglasno poudarile, da ni potrebe po spreminjanju sedanjega stanja, kvečjemu po njegovem izboljšanju. V polni deželni dvorani Azzurra je prisotne nagovorila predsednica Deželne komisije za enake možnosti Santina Zannier, ki je uvodoma izpostavila, da so komisiji, ki se ukvarja z vloženimi predlogi za spremembo deželnega zakona, izročile dokument, v katerem argumentirajo, zakaj ni potre- bno spreminjati obstoječega deželnega zakona 17/07. V tem dokumentu se njegove pobudnice med drugim sklicujejo tudi na ustavo; še posebej na 3. člen, ki med drugim pravi, da je dolžnost republike odstraniti ovire, ki omejujejo enakost med spoloma, sklicujejo pa se tudi na člena št. 51 in št. 117, ki prav tako govorita o tem, da je treba promovirati enako zastopanost spolov na različnih poljih družbenega udejstvovanja. Govornica je večkrat tudi poudarila, da ne želijo govoriti o ženskih oz. rožnatih kvotah, ampak o osnovnih pravicah do ženskega zastopstva v politiki po načelu enake pravice, enake možnosti - napredek za vse. Osnutek novega zakona naj bi predvideval tudi spremembo nekaterih volilnih pravil; ženske bi morale, kot je dejala Zannie-reva, vnaprej dokazati, da so za ustrezno mesto sposobne in dovolj profesionalne. Tudi ta zahteva se deželni komisiji za enake možnosti zdi nesramno di-skriminacijska, ob tem pa je ta ista komisija kategorično izrazila zahtevo po uravnoteženi zastopanosti žensk in moških v politiki in predlagala, da se uvede ločena volilna preferenca (en volilni glas za moškega kandidata ali en volilni glas za žensko kandidatko), kar na primer v Kampaniji že prakticira-jo, in da se ohrani zahtevani minimalni odstotek ženskih odbornic v deželnem odboru. (sč) KOROŠKA - Spominska slovesnost Vse več žrtev nacizma se vrača v javni spomin Na Bistrici v Rožu odkrili spominsko obeležje dvema kulturnima delavcema CELOVEC - Po odkritju obnovljenega partizanskega bunkerja pod Arihovo pečjo pri Šentjakobu v Rožu v spomin na osem od nacistov pobitih partizanov in partizank tik pred koncem druge svetovne vojne, so pretekli konec tedna na Koroškem odkrili še eno spominsko obeležje. Na Bistrici v Rožu so se s postavitvijo posebne skulp-ture spomnili dveh domačih kulturnih delavcev, žrtev nacistične strahovlade. Koroška Slovenca Lekša Einspielerja in Florijana Križnar so ustrelili, ker sta kljub prepovedi še naprej delovala za domače slovensko prosvetno društvo, je na slovesnosti poudarila predsednica Slovenskega prosvetnega društva Kočna v Svečah Tatjana Feinig. Avtor skulpture je domači umetnik Walter Misch-kulnig, slovesnosti pa se je udeležila tudi (socialdemokratska) županja Sonya Feinig. Za vrnitev imen žrtev nacizma v javni spomin se je v občini Bistrica v Rožu izoblikovala posebna iniciativa z nazivom Vrnimo jim imena, v kateri sodelujeta SPD Šentjanž in Kočna v Svečah z občino Bistrica. V Avstriji, sploh pa na Koroškem, kultura spominjanja, še posebej kar zadeva čas nacizma med 1938 in 1945, ni razvita. Tako žrtve naci- stičnega nasilja še zmeraj ostajajo brez imen. Omenjena iniciativa je sklenila, da na vseh pokopališčih uredi vsaj spominske table z imeni vseh teh žrtev kot doprinos k dostojnemu spominu prav ob letošnji 65-letnici osvoboditve Evrope od nacifašizma. Ivan Lukan Mladi za pravice koroških Slovencev CELOVEC - Za zaključek srečanja Mladine evropskih narodnih skupnosti (MENS) ob bin-koštnih praznikih v Šentjanžu v Rožu na Koroškem je bilo sprejetih tudi nekaj resolucij. Ena se nanaša tudi na položaj koroških Slovencev in zahteva popolno upoštevanja manjšinskih pravic s strani avstrijske države, druga opozarja na nevarno širjenje desnice in desnega ekstremizma v Avstriji, v nekaterih sodenjih državah in po vsej Evropi. Kot je poudaril član predsedstva MENS, koroški Slovenec Daniel Wutti, je srečanje mladih iz številnih evropskih držav služilo krepitvi te mednarodne manjšinske krovne organizacije. (I.L.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 28. maja 2010 3 ŠPETER - Problematika dvojezičnega šolskega centra Pismo ministru Frattiniju o dejanskem položaju šole Pismo predsednika zavodskega sveta Corena in ravnateljice Grudnove odgovor na pismo petih županov ŠPETER - Pismo v zvezi s špetrsko dvojezično šolo, ki so ga župani petih občin v Nadiških dolinah (Špeter, Srednje, Dreka, Podutana in Sovodnja) izročili zunanjemu ministru Francu Frattiniju med njegovim obiskom v Čedadu, je močno razburilo vse tiste, ki jim je usoda šole pri srcu. Tako kot že predstavniki Zavoda za slovensko izobraževanje, ki je bil pred več kot 25 leti ustanovitelj dvojezične šole, so bili nad vsebino pisma zaprepadeni tudi starši ter vodstvo šole. Zato sta predsednik zavodskega sveta Michele Coren in ravnateljica Živa Gruden tudi sama napisala odprto pismo ministru Fratti-niju, da bi ga seznanila z dejanskim položajem, v katerem se nahaja dvojezična šola, in ga opozorila na cel kup neresničnih trditev, ki jih vsebuje dokument, ki so ga podpisali župani uvodoma omenjenih občin, ki bi morali "po svoji institucionalni dolžnosti brez vsakršne diskriminacije zagotoviti materialne osnove za delovanje šol prvega izobraževalnega ciklusa'. Coren in Grudnova poudarjata, da so malčki iz vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole (skupno jih je kar 221) od marca, ko je bila stara stavba razglašena za neskladno z varnostnimi predpisi, prisiljeni slediti pouku v začasnih prostorih, ki ne zadoščajo niti minimalnim higiensko-sanitarnim standardom. Nič ne kaže na to, da bi se lahko zadeva v kratkem času izboljšala, saj doslej občinska uprava še ni nakazala konkretne rešitve za naslednje šolsko leto. Predlogi staršev pa niso bili vzeti v po-štev. Prav starši so bili v tem obdobju v vseh pogledih zelo aktivni in je nedvomno njihova zasluga, če je ministrstvo za šolstvo dalo Občini Špeter prispevek za prenovo občinskega poslopja, v katerem je domovala dvojezična šola. Občina Špeter je na podlagi prizadevanj staršev otrok dvojezične šole dobila prispevek ministrstva za obnovo poslopja, v katerem je imela šola sedež še pred dvema mesecema kroma Župani petih občin v Nadiških dolinah tudi trdijo, da naj bi velika večina prebivalcev z velikim začudenjem in določeno mero nestrpnosti doživljala vse to zanimanje za usodo dvojezične šole. Če bi bilo to res, pišeta Coren in Grudnova, bi bil to znak močnega padca čuta za skupnost, "misliva pa, da tako razmišlja na srečo le majhen del prebivalcev, medtem ko prevladuje čut odgovornosti." Predstavnika dvojezične šole nadalje opozarjata, da so nekateri deli pisma županov hudo zavajajoči. "Govoriti o veliki podpori, s pomočjo katere izvaja naša šola nelojalno konkurenco italijanskim šolam, je naravnost sramotno, saj župani dobro vejo, da vse državne šole prejemajo državne prispevke na podlagi kriterijev, ki jih določa ministrstvo, deželne in lokalne pa na podlagi razpi- podpredsednik Evropske komisije zavzemal za pravice otrok, "prav tem pa v našem primeru ni namenjena zadostna pozornost, saj se postavlja pod vprašaj pravica staršev, da za svoje otroke izberejo določen tip izobraževanja, varnost pa postaja le pretveza, da se prizadene del šolske populacije". (NM) V oddaji Brez meje jutri o jubileju Kmečke zveze KOPER - Slovenci predstavljajo večino kmetovalcev na tržaškem Krasu. Ukvarjajo se z vinogradništvom, oljkarstvom, živinorejo, vrtnarstvom in čebelarstvom. Že 60 let se povezujejo v okviru Kmečke zveze. Ta je nastala predvsem zaradi zaščite pravic kmetov in njihove zemlje, po kateri so v povojnem obdobju hlastali nosilci razvoja mest in industrije. Vloga Kmečke zveze zato ni pomembna le za ohranitev kmetijstva, temveč tudi za obstoj slovenske narodne skupnosti na ozemlju Furlanije Julijske krajine. Jubileju Kmečke zveze bo posvečena jutrišnja oddaja Brez meje ob 18.uri na TV Koper-Capo-distria. Errani potrjen za predsednika Konference dežel RIM - Vasco Errani, predsednik Emilije-Romagne, je bil včeraj soglasno potrjen na mestu predsednik Konference dežel. Tondo, ki je bil eden od predsedniških kandidatov desne sredine, je v zvezi s tem dejal, da je potrditev Erranija pomemben institucionalni dosežek. Poudaril je tudi, da so predsedniki dežel dokazali, da znajo v tako težavnih trenutkih, kot je sedanji, pogledati preko ideoloških plotov in soglasno izbrati institucionalno rešitev, ki je v danem trenutku najprimernejša. V Vidmu milijonski dobitek loterije Sanremo 2010 VIDEM - V Povolettu na Videmskem so prodali zmagovito srečko letošnje loterije Sanremo 2010, ki je bila povezana s karnevali v Viareggiu, Ca-pui, Putignanu, Gallipolliju in Aci-realeju. Prvi dobitek v višini milijona evrov je dobila srečka F029642. Ponudbe veljajo do 9. junija 2010 V NEDELJO, 6. JUNIJA, ODPRTO Cene s popolnim 'UŽITKOM 4 steklenice + 1 kozarec FRANZISKANER S Hefe Weiss Vrsta: Weizen ž Barva: pozlačena | Alkoholna stopnja: 5% vol. ° Serviranje: 10/12° C g 4 x 50 cl, 2,50 €/liter ä Paradižnik "I Pezzettoni' SANTA ROSA 3x4CC g 1,C8 €/kg Kava Aroma Clasico SPLENDID 4 x 250 g Sladoled CARTE D'OR ALGIDA več okusov a3,32 €/ kg Športna torba REEBOK MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740' od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Petek, 28. maja 2010 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Dan mladosti in študentske demonstracije Mirjam Bratina / Mesec maj, ko se narava razcveta v vsej polnosti in kar vse žubori od življenja, je bil vedno v znamenju praznovanja pomladi, mladosti, mladi pari so se najraje poročali prav v maju. V socialistični Jugoslaviji je bil še posebej pomemben 25. maj, rojstni dan predsednika Tita. Čeprav se je Josip Broz rodil 7. maja v Kumrovcu, je po vojni Centralni komite Zveze socialistične mladine Jugoslavije določil 25. maj kot dan mladosti, ko se je praznovalo Titov rojstni dan. Priprave so vsako leto stekle že veliko prej, saj je bila prireditev izjemno svečana. Vrhunec praznovanja je predstavljala predaja Titove štafete, ki je v rokah zaslužnih mladih pretekla vsako leto okrog 9000 km in so jo na koncu skupaj z voščili vseh mladih izročili predsedniku. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dobil povabilo za udeležbo na zaključni prireditvi tudi orkester glasbene šole, v katerem sem igrala. Seveda smo to razumeli kot veliko čast in smo se vznemirjeni in polni pričakovanj že teden pred 25. majem odpravili v Beograd. Tam so nas namestili v ogromno vojašnico »4. julij«. Veljala so stroga pravila vojaškega življenja, kar pomeni, da nismo imeli prostih izhodov, razen s posebnimi skupinskimi dovolilnicami, ki nam jih je dal dirigent. Izročili so nam tudi notni material, ki je bil izredno zahteven. Vsak dan smo vadili skupaj z drugimi orkestri. Dan pred velikim dogodkom pa nas je dirigent obvestil, da bomo igrali »play back«. Razočarani smo bili, saj je bil ves naš trud zaman. Kljub temu smo nestrpno pričakovali nastop in res nas je bogat program z veliko telovadnimi točkami, glasbo in plesom navdušil. Naše igranje pa je izgubilo smisel, saj smo le držali violine in vlekli z lokom. Občutila sem, da je vse skupaj preveč narejeno in nepristno in da gre za poveličevanje kulta Titove osebnosti. Tudi ob Titovi smrti so nam v šoli prebrali okrožnico, po kateri naj bi vsi obvezno gledali njegov pogreb. Če tega nisi naredil, si bil deležen policijskega obiska, kot se je zgodilo nekaterim študentom, ki so med televizijskim prenosom pogreba igrali karte in jih je soseda ovadila, da ne izkazujejo spoštovanja do mrtvega predsednika. Tako smo bili mladi večinoma politično pasivni, saj se nismo upirali enopartijskemu sistemu, ker smo se bali posledic. Zato smo toliko bolj navdušeno manifestirali maja 1988, po aretaciji četverice JBTZ. To so bile mirne in dostojanstvene demonstracije, ko je ogromna množica pokazala svojo moč in željo po resnični svobodi in uresničenju lastne države samostojne Slovenije, ko se je začelo uresničevati dolgoletno hrepenenje. In sedaj, po skoraj dvajsetih letih samo- stojne države? Kako živijo mladi? Zakaj demonstrirajo? O vsem tem sem premišljevala, ko sem se v sredo, 19. maja, vračala z univerze (kjer sem letos na študijskem izpopolnjevanju) proti avtobusni postaji. Srečevala sem skupine dijakov in študentov v rumenih majicah in s piščalkami, ki so bučno hodili proti Prešernovemu trgu. Na ulicah je bilo veliko policistov, mestno središče je preletaval helikopter, mimo mene je švignil policist na motorju. Skratka, imela sem občutek, da je vzdušje zelo napeto. Veliko študentov je posedalo po lokalih in pilo raznovrstne pijače. Nekateri so že veselo prepevali in vzklikali slogane, kot npr. »Ne damo malega dela!« Ker je imel avtobus kar precejšnjo zamudo, sem se odzvala na nejevoljo nekega gospoda, ki je tudi čakal avtobus in glasno bentil čez današnjo mladino. Zapletla sva se v dolg pogovor, najprej o študentskem delu. Oba sva soglašala, da je sedanja ureditev študentskega dela slaba in da je nujno potrebno kaj spremeniti, predvsem pa rešitev poiskati v skupnem medsebojnem strpnem dialogu. Po drugi strani sem zagovarjala mlade, ki izražajo svojo nejevoljo in protest, saj pomeni, da so aktivni, da želijo nekaj spremeniti, da jim ni vseeno, kakšna prihodnost jih čaka. Razočarani so nad politiko, ki jim je lagala in se verjetno zavedajo, vsaj ob doživljanju vsesplošne krize, da so dobri časi dokončno mimo. Po drugi svetovni vojni je bil velik del zahodnega sveta vajen, da je vsaka nova generacija živela boljše od prejšnje. Zdaj ni več tako. Moj sogovornik mi je pritrdil, a hkrati dodal, da se moramo prav vsi vprašati, katere vrednote smo posredovali našim otrokom, vnukom...? Ali jih nismo preveč razvajali in jim nudili vsega, česar mi nismo bili deležni. In sedaj so zahteve vedno večje: s čim manj truda do čim večjega zaslužka: vse hitro in takoj! Ko ni tako, se pa nejovoljo in nemoč izraža na ulicah in z nasiljem: verbalnim ali fizičnim. Zato v bodoče pričakujemo vedno več demonstracij, naraščanja populizma in razgretih strasti, kar lahko nevarno ogrozi demokracijo in ustvari pogoje za uveljavljanje najrazličnejših totalitarizmov. Alternativa in rešitve? Tu sva z mojim sogovornikom že zašla v demagoške odgovore, ali pa tudi ne?! Soglašala sva, da preprostih odgovorov ni in zaključila, da bi si morali zavihati rokave prav vsi in začeti pri poštenem in trdem delu, pri razvijanju ustvarjalnosti in ino-vativnosti, pri izgradnji družbe, ki ne bo temeljila le na čimvečjem dobičku in uživanju temveč na medsebojnem razumevanju in sprejemanju, pomoči šibkejšim in solidarnosti, predvsem pa na spoštovanju vsakega posameznika. TOMAJ - Jutri že šestič na sporedu pestra prireditev V osrčju dežele terana Sodeluje 14 vinarjev - Prisotnih bo tudi 140 slovenskih vitezov vina TOMAJ - Krajevna skupnost Tomaj prireja jutri že šesto prireditev V osrčju dežele terana (na posnetku OK z z lanskoletnega odprtja prireditve na turistični kmetiji Benčič v Šepuljah), s katero nadaljujejo promocijo krajevne skupnosti, kraškega terana in belih vin. Na novinarski konferenci pri Gabrčnih na kmetiji Petelin Rogelja v Tomaju so predstavili letošnji program. O programu in novostih je spregovoril predsednik KS Tomaj Vojko Terčon, podpredsednik tomajske KS Alojz Trampuž je izpostavil promocijski pomen prireditve za celoten Kras, Primorsko in Slovenijo, medtem ko sta Majda Brdnik iz sežanske Kmetijsko svetovalne službe ter mag. Silvana Šonc, vodja organizacijskega odbora prireditve predstavili evropski in slovenski red vitezov vina. Letos je vključenih 14 vinarjev, svoja vrata za ogled in pokušino bosta odprli tudi Pršutarna Šepulje in Kozjereja Žerjal iz Tomaja, možen pa bo ogled Kosovelove domačije v Tomaju in vaških cerkva. Poudarek letošnjega praznika je na tem, da bo v Tomaju zbranih približno 140 vitezov vina. Prireditev se bo pričela ob 11. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla v Tomaju, kjer bo tiha slovesnost Združenja Evropskega reda vitezov vina z oktetom Castrum. Uradno odprtje prireditve bo ob 13. uri pred sedežem krajevne skupnosti v Tomaju, kjer bodo predstavili reda Evropskih in Slovenskih vitezov vina in kraljico tera- na Nežo Milič. Do 20. ure bo sledila degustacija vin po odprtih domačijah. Na Turkovi domačiji v Še-puljah pa se bodo pod latnikom najstarejše trte te-ranovke, stare približno 230 let, zbrali člani viteškega omizja Slovenske Istre in Krasa reda Slovenskih vitezov vina. Na Škerljevi domačiji na Filipčjem Brdu bo ob 15.30 uri dia projekcija z naslovom Vinogradništvo in vinarstvo na Krasu. Zaključna prireditev pa bo ob 20. uri tudi letos v vaškem domu v Križu, kjer bo sledil ples z ansamblom Venera. Vstopnica za degustacijo po domačijah je de-gustacijski kozarec, ki ga je mogoče za 10 evrov kupiti na prireditvenem prostoru v Tomaju ali pri sodelujočih vinarjih. Obiskovalci bodo prejeli še brošuro s programom prireditve in sodelujočimi kletmi. Olga Knez KULINARIČNI KOTIČEK Bosanski burek Ko grem v Ljubljano, ponavadi skočim na tržnico in si tamkaj privoščim malico. Kakšno? Na burek. Nekoč je bil v Sloveniji bolj domač, po razpadu »stare države«, kot pravijo, pa ga najdemo bolj poredko. Burek je tipična bosanska specialiteta in v Bosni je »burek« samo vlečeno testo nadevano z mletim mesom, vse ostalo (s sirom, z zeljem itd., da o nadevu z jabolki, ali, bog ne daj, s češnjami in grozdjem sploh ne govorimo) so »pite«, na kar vas bo vsak Bosanec užaljeno opozoril. Recept te slastne jedi ni kompliciran, moram pa že vnaprej povedati, da se vam doma ne bo nikoli posrečil, oz. bo dober, ne bo pa tak, kot bi moral biti pravi bosanski burek. Najprej moramo zamesiti »jufko«, se pravi vlečeno testo, ki dobi to ime, ko ga razvaljamo. Za to potrebujemo 500 g gladke moke, malo soli, 1 dl olja, malo tople vode. Iz teh sestavin vmesimo nekoliko bolj trdo testo, ki ga razdelimo na dva dela in pustimo, da pol ure počiva, nato ga razvaljamo in še tanjše razvlečemo s hrbtno stranjo roke. »Jufke« se morajo nekoliko posušiti. Za nadev potrebujemo 60 g mešanega govejega in telečjega mesa (pravi Bosanci svinjine ne uporabljajo, saj je v nasprotju z islamom), 3 čebule, 3 rumenjake, 2,5 dag masla, sol, poper. Okrogel pekač namažemo z oljem ali z maslom, vanj položimo list vlečenega testa, ki naj sega kakih 10 cm čez rob pekača. Premažemo z oljem in prekrijemo z drugim listom testa v velikosti pekača. Tega prav tako premažemo z oljem in prekrijemo z nadevom, ki ga poravnamo in prekrijemo s testom, ki visi čez rob pekača. Spet premažemo z oljem ali raztopljenim maslom, na vrhu sta ponavadi dva lista testa, ki ju vsakega posebej spet premažemo z oljem. Pekač porinemo v pečico, ki smo jo segreli na 190 stopinj in pustimo, da se peče približno pol ure. Proti koncu lahko prelijemo z nekoliko razredčeno kislo smetano. Ponudimo toplo. Ves postopek se bo močno skrajšal, če boste uporabili že pripravljeno vlečeno testo, ki ga lahko kupite v vsaki trgovini z jestvinami. Ker je burek bosanska narodna jed, ga v vsaki hiši in v vsaki »buregdžinici« pripravljajo drugače. Marsikdo prisega na nadev z jagnjetino, kdor ni musliman bo v nadev dal tudi svinjsko meso, pomembno pa je, da je burek nadevan samo z mesom, vse ostalo so bolj ali manj okusne »pite«, ki jih v Bosni pripravljajo z vlečenim testom, pri nas pa je pita skoraj izključno iz krhkega testa. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Znanstveni analfabetizem Večkrat sem se vprašal, zakaj imamo v Evropi toliko Hudičevih mostov. Tega imena ne pozna samo Čedad, ki nam je najbližji, poznajo ga tudi v Provan-si. Imenuje se Pont de Diable: nebeško lep je in hkrati še fotogeničen. Če dobro premislim, ima to ime, žal, negativen predznak. Le zakaj? Čedajski most je ena izmed pomembnih zanimivosti tega starodavnega mesta ob Nadiži. Njegovo izgradnjo so zagotovo narekovale potrebe takratnega časa. Še danes predstavlja izvrsten dosežek intelektualnega znanja, ročne spretnosti in izkoriščanja praktičnih izkušenj. Zaradi koristnosti, ki jih je most prinašal in jih še prinaša, bi prej rekli, da je božji dar, ne pa hudičevo delo. Ne vem, zakaj so v preteklosti tako omalovaževali, da ne rečem zatirali znanost, kajti gradnja takšnih objektov zahteva precejšnje specifično znanje. 19. stoletje je prineslo neverjeten tehnološki vzpon, izredno koristen za človeštvo, vendar mu pa-peška država, kot bomo videli kasneje, ni dala vstopnega vizuma. Če se hočem držati nekega besedišča, potem je bilo to področje v tistih časih, in tudi prej, v domeni hudiča. Bolj kot za telo so skrbeli za dušo. Hkrati, to je treba priznati, so tudi veliko gradili, kajti Večno mesto je vedno privabljalo romarje, z njimi pa se je v papeške blagajne stekal tudi denar. Tudi danes papeštvo zelo zaznamuje Rim. Pa ne samo njega. Ponoči si kdaj pa kdaj prižgem radio. In kaj slišim? Ali Radio radicale in, seveda, neutrudnega Marca Panel-lo, ali pa litanije prav tako neutrudnih redovnic, očitno posnetih na magnetofonski trak, sedaj na CD, ki jim ni ne konca ne kraja. Zaradi prevelikega dušebrižništva , ki je zapostavljalo znanost, je papež Gregorij XVI. (1831-1846) zavrnil predlog svojih upraviteljev, da bi tudi v Rimu, podobno kot drugje po Evropi, zgradili železnico. Ne, je rekel papež, ničesar takšnega ne bomo gradili, kajti železnica je »peklenski stroj«, torej hudičevo delo. (Seveda obstaja, vedno je obstajala, tudi druga plat vatikanske medalje, ki jo v našem zgodovinskem spominu zaznamujejo kardinal Marcinkus, Sindona in Banco Ambrosiano, kar vse govori o tem, da Vatikan le ni tako za luno, kot se zdi). Cerkevje glede pojmovanja sveta dolgo časa zagovarjala Aristotelovo filozofijo, da so nebesna telesa popolna in da se ne spreminjajo. Kdorkoli je trdil nekaj drugega, se mu je slabo godilo. V papeškem Rimu so bili prepričani, da ljudem takšnega kova najbrž pri-šepetavajo peklenščki. Eden od takšnih primerov je bil Galileo Galilei. Če si je mož na stara leta hotel rešiti kožo, se je moral pred inkvizicijo posuti s pepelom. Odpovedati se je moral privrženosti Kopernikovi teoriji, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno. Zanikati je moral svoje znanstvene dosežke, ki jih je z daljnogledom odkril na Luni, Soncu in v vesolju. Prisilili so ga celo do javne izpovedi, da bo inkviziciji izdal vsakogar, ki bo zagovarjal njegova spoznanja. Njegov predhodnik Giordano Bruno, tudi zagovornik Kopernikove teorije, je bil tako trdno prepričan v svoje znanstvene novosti, da jih kljub grožnji s smrtjo za nobeno ceno ni hotel zanikal in je to plačal s smrtjo: Cerkev ga je dala zažgala na grmadi. Vse to se je dogajalo pred 400 leti. Cerkev je za časa papeža Woytile priznala svojo napako glede ravnanja z Galileom, uradno pa se ni opravičila. Glede Giordana Bruna ni priznala niti svoje napake. O zablodah, ki jih prinaša protinaravno vztrajanje Cerkve pri celibatu, ne bom napisal ničesar, se mi enostavno upira. Omenil bi samo čudno televizijsko izjavo predstavnika Cerkve v Sloveniji Štuhca, da bi bilo treba ukiniti internet, češ, da je internet kriv za nasilstvo duhovnikov nad otroki. Navedel bi še časopisno izjavo papeža Ratzingerja, da je potrebno upadanje števila cerkvenih porok preprečiti tako, da bi že otroke pripravljali za zakonsko življenje. Kot dober teolog se Ratzinger zavzema tudi za ponovno uvedbo latinščine v liturgijo. Cerkev se nekako ne more izviti iz tega začaranega kroga. Vsaj uradno ne, čeprav imajo nekateri njeni predstavniki drugačno mnenje in ni jih malo. Država Vatikan, veliki zamudnik v razvoju družbe, kar naprej zagovarja teorije, ki zavirajo znanost, zlasti na tistem področju, kjer raziskovanje lahko odkrije vzroke raznih bolezni in jih odpravi. Vse to počenja, žal, s privoljenjem sedanje vlade, ki je Cerkvi prepustila glavno besedo pri odločitvah o bioetiki. Gre za politične igrice: daj - dam. Obstajajo, seveda, zgodovinski razlogi za zapostavljanje znanosti v Italiji. O njih govori znanstvenica Margherita Hack, astrofizik, v svoji zadnji knjigi »Svobodna znanost v svobodni državi«. Benedetto Croce in Giovanni Gentile, pravi Hackova, sta znanost proglasila za manjvredno, humanistično pa za večvredno kulturo. Zapostavljali so matematiko in druge vede, ki temeljijo na njej, kar je skozi čas povzročilo nastanek svojevrstnega pojava: znanstveni anal-fabetizem. Izhajajoč iz te predpostavke okoreli humanisti trdijo, da tehnološka znanost ni sposobna izraziti filozofskih misli.V resnici je ravno nasprot-no.Veliki znanstveniki kot so bili Einstein, Galilei, Kepler in veliko drugih so bili hkrati tudi izredni filozofi: spremenili so naš pogled na svet. Seveda v takšni družbi, kjer obstaja delno ali popolno nepoznavanje znanosti, lahko uspevajo najrazličnejši šarlatani. Bolj kot smo neuki, bolj kot smo stari, betežni in naivni, raje nas obiskujejo in prepričujejo, kako nam želijo dobro. Eni nam vtepajo v glavo, da nam bodo iz zvezd prerokovali rešitve ljubezenskih, zdravstvenih in gospodarskih zadev. Drugi poskušajo premamiti ljudi s psevdonormalnimi pojavi. Potem so še tisti, ki zagovarjajo kreacionizem, torej teorijo, da je Zemlja (in najbrž tudi vesolje) proizvod božje stvariteljske sposobnosti, torej izdelek inteligentnega načrta. In pravijo, da so samo njihovi nauki pravilni. Omejil se bom samo na en primer, najnovejši, ki dokazuje, kako je mogoče psevdonormalne pojave izkoristiti za svoj lastni žep. Govori namreč o tem, kako sta prebrisana zakonca, »furbakjona«, ogoljufala naivno žensko, ki jima je zaupala svojo edino željo, da bi se rada srečala s svojim pred desetletjem umrlim sinom. Obljubljala sta ji, za plačilo seveda, da se bo s sinom zagotovo srečala pod pogojem, da se z njima udeležuje posebnih obredov. In sta pokasirala vsaj 100.000 evrov. Povedano preprosto in na kratko. Da se razumemo: to se ni zgodilo nekje v Italiji, ki je poznana po tovrstnih prevarantih, ne, to se je zgodilo čisto blizu nas. Gorazd Vesel PS: Margherita Hack v svoji knjigi analizira pošastno stanje znanosti v Italiji in nakazuje poti, kako je mogoče s tehnološkim napredkom uspešno premagovati sedanjo globalno gospodarsko krizo. Bralcem priporočam, da jo vzamejo v roke. Se splača! (G. V.) / ITALIJA Petek, 28. maja 2010 5 VARČEVALNI PAKET - Medtem ko so dežele in občine ter opozicija kritične Industrialci podpirajo odlok, a glavni izziv zanje ostaja rast Berlusconi na sedežu OECD navedel Mussolinija: Oblasti nimam jaz, ampak hierarhi RIM - »Vladni varčevalni paket vsebuje ukrepe, ki jih Confindustria že dolgo zahteva. Zato v celoti podpiramo strogo linijo gospodarskega ministra Tremontija. Toda v finančnem manevru ni strukturnih posegov za spremembo mehanizmov, ki proizvajajo javne izdatke. Poleg tega vlada ni sprejela reform, ki bi dale novega zagona gospodarskemu razvoju.« Tako je povedala predsednica zveze industrialcev Emma Marcegaglia, ko je včeraj v Rimu uvajala slavnostno zasedanje skupščine Confindustrie ob 100-letnici njene ustanovitve. Marcagaglia je torej po eni strani podprla varčevalni paket, po drugi strani pa je vlado pozvala, naj kaj več naredi zlasti za gospodarsko rast. V tej zvezi je spomnila, da je gospodarska kriza hudo prizadela Italijo, saj je ta v primerjavi z začetkom leta 2008 izgubila 700 tisoč delovnih mest, vpisi v dopolnilno blagajno so se šestkratno povečali, industrijska proizvodnja pa je padla za 25 odstotkov in tako zdrknila na raven iz leta 1985. Marcegalia je pozvala vlado, naj bo enotna, saj v nasprotnem primeru ne bo mogla nič narediti, k večjemu medsebojnemu sodelovanju pa je povabila vse politične in družbene sile. V tej zvezi je predlagala, da bi se predstavniki delodajalcev in delavcev pred poletjem zbrali na »zboru podjetij in dela«, na katerem bi sklenili »pakt za gospodarsko rast«, ki je po oceni industrialcev glavni izziv za Italijo. Zasedanja se je udeležil tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki se je Mar-cegaglii zahvalil za podporo, pa tudi za konstruktive kritike. Industrialce je pozval k sodelovanju z vlado in v tej zvezi tudi javno povabil Marcegaglievo, naj prevzame ministrstvo za gospodarski razvoj, za katero kot vršilec dolžnosti skrbi sam, potem ko je bil Claudio Scajola prisiljen k odstopu zaradi vpletenosti v korupcijski aferi. Ko je dvorano vprašal, naj podpre predlog, pa se je dvignila samo ena roka. Zasedanje industrialcev je prek video sporočila pozdravil predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je ponovno pozval vse politične in družbene sile, naj v sedanjih zahtevnih časih kolikor mogoče strnejo vrste, da bi s skupnimi močni lažje prebrodili težave. Toda vladni varčevalni paket je tudi tarča kritik. Dežele in občine so včeraj ocenile, da so ukrepi zanje nevzdržni. »V našem primeru ne gre za krčenje potrat, ampak za krčenje storitev in uslug, npr. v korist družin in okolja,« je dejal predsednik Emilije-Romagne in hkrati predsednik konference dežel Vasco Er-rani, ki je bil včeraj potrjen v tej drugi funkciji. Podobno stališče je izrekel predsednik združenja občin (ANCI), turinski župan Sergio Chiamparino. Kritična do vladnega paketa je tudi Demokratska stranka. Namestnik sekretarja Enrico Letta je dejal, da gre za nepravične in nezadostne ukrepe, ki ne spodbujajo rasti. Napovedal je vrsto popravkov demokratov in vlado pozval, naj glasovanje o zakonskem odloku ne veže na zaupnico. Italija vrednot je potrdila svoje negativno stališče, češ da vlada zvrača vse breme krize na najšibkejše, medtem ko so sredinci UDC ocenili, da imamo opraviti z »zmedenimi« ukrepi. Premier Berlusconi je o varčevalnem paketu sinoči govoril tudi na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu. Na tiskovni konferenci je citiral Mussolinija, ki je nekoč dejal: »Jaz nimam nobene oblasti, mogoče jo imajo hierarhi«. Verjetno se je nanašal na dejstvo, da je finančni manever, kot pravijo, vladi »vsilil« gospodarski minister Giu-lio Tremonti. Premierjeve besede so seveda takoj dvignile veliko prahu. Silvio Berlusconi in Emma Marcegaglia VARČEVALNI PAKET - Nove cestnine Nedorečenosti okrog ukinitve manjših pokrajin RIM - Še vedno ni dokončno jasno, ali varčevalni paket, ki ga je v torek odobrila vlada, predvideva tudi ukinitev devetih manjših pokrajin. V členu 5 besedila zadevnega zakonskega odloka je rečeno, da so ukinjene pokrajine, ki so na osnovi podatkov statističnega zavoda ISTAT 1. januarja 2009 imele manj kot 220 tisoč prebivalcev, razen če ne mejijo s tujimi državami. Zainteresirane občine imajo 60 dni časa, da se odločijo, h kateri preostali pokrajini pristopiti, predsednik vlade pa naj bi potem izdal zadevni odlok v roku 120 dni. Kaže, da na tej osnovi grozi ukinitev pokrajinam Biella, Massa Carrara, As-coli Piceno, Fermo, Rieti, Isernia, Matera, Crotone in Vibo Valentia. Toda predsednik združenja pokrajin (UPI) Giuseppe Castiglione je včeraj dejal, da do ukinitve teh pokrajin ne bo prišlo, ker ni nobene norme v tem smislu. Tako naj bi zagotovil sam premier Silvio Berlusconi. V resnici je zadeva sprožila polemike v vladni večini. Vodja Severne lige Umberto Bossi je proti ukinitvi pokrajin (»Če kdo tika Pokrajino Bergamo, bo državljanska vojna,« je dejal), medtem ko naj bi se predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini zavzemal za ukinitev vseh pokrajin, kar bi sicer zahtevalo spremembo ustave. Medtem se je razvedelo, da bi na osnovi varčevalnega paketa lahko uvedli cestnino na skupno 23 avtocestah oz. hitrih cestah, kjer je zdaj ni. Gre za avtoceste A3 Salerno-Reggio Calabria, A18DIR v smeri za Catanio, A19 Palermo-Catania, A19DIR v smeri za Ul. Giafar, A29 Pa-lermo-Mazara del Vallo, A29DIR Alca-mo-Trapani, A29DIR/A v smeri za Birgi, A29Racc za Punta Raisi, A29RACC BIS v smeri za Ul. Belgio, A91 Roma-Fiumi-cino in A90 (rimska obvoznica) ter za hitre ceste Bologna sever, Salerno-Avellino, Siena-Firence, obvoznico pri Reggiu Ca-labrii, Scalo Sicignano-Potenza, BettolePerugia, Pavia- avtocesta A7, Ferrara-Porto Garibaldi, obvoznico pri Beneven-tu, Turin-Caselle, Ascoli-Porto dAscoli in Chieti-Pescara. MAFIJA - Massimo Ciancimino naj bi prepoznal agenta tajnih služb So prišli na sled »gospodu Francu«? Grasso: Mafijski pokoli s političnim ciljem PALERMO, FIRENCE - Morda so preiskovalci prišli na sled »gospodu Francu«, funkcionarju italijanskih tajnih služb, ki naj bi se bil udeleževal srečanj med bivšim palermskim županom Vitom Cianciminom in mafijskim šefom Bernardom Provenza-nom. Doslej še neznanega agenta naj bi prepoznal Cianciminov sin Massimo, ki kot skesanec nastopa na procesu bivšemu poveljniku specialnega karabinjerskega oddelka Ros generalu Mariu Moriju in trdi, da je v preteklosti prišlo do dogovora med mafijo in nekaterimi predstavniki institucij. »Gospoda Franca« naj bi Massimo Ciancimino prepoznal na fotografiji, ki jo je leta 2006 objavila rimska revija Parioli Pocket: moškega je fotograf ujel, medtem ko se je spuščal po stopnicah na nekem monde-nem dogodku. Na sliki se domnevni »gospod Franco« nahaja v ozadju, za znanim televizijskim voditeljem Brunom Vespo in podtajnikom pri predsedstvu vlade Giannijem Letto, ki pa z dogajanjem nista povezana. Vendar je fotografija precej nejasna, tako da so preiskovalci, ki so si jo priskrbeli že v prejšnjih dneh, zanikali trditve, da so moškega prepoznali, še manj pa vpisali na seznam preiskovanih oseb. Na področju boja proti mafiji oz. odnosa med mafijo in politiko pa je treba omeniti besede, ki jih je v Firencah ob obletnici mafijskih pokolov iz leta 1993 izrekel nedavno potrjeni vrhovni protimafijski tožilec Pietro Grasso. Na srečanju s predstavniki združenja svojcev žrtev atentata v Ul. Georgofili je Grasso dejal, da je bil cilj tistih pokolov sprostiti pot do nastanka novih političnih entitet, potem ko so podkupninske afere iz začetka 90. let prejšnjega stoletja pometle s starimi političnimi strankami, kot sta bili Krščanska demokracija in Socialistična stranka. Poleg tega je mafija s takimi atentati želela tudi usmeriti dogajanje na Siciliji v smer indipendentistične perspektive, je dejal Grasso. Amnesty: Italija slabo ravna s pribežniki RIM - Organizacija Amnesty International je v svojem letnem poročilu o stanju človekovih pravic pograjala Italijo, češ da postavlja v nevarnost življenje pribežnikov, ki se na gumenjakih pripeljejo na italijanski breg v upanju po boljšem življenju. V poročilu opozarja, da Italija s politiko izgona krši človekove pravice. Zunanji minister Franco Frattini poročila povsem ne sprejema. Po podatkih, s katerimi razpolaga, se Italija zgledno obnaša, saj osebje sil javnega reda vsak dan reši ogromno ljudi, kar je v nasprotju s podatki organizacije Amnesty International. Slednja je namreč kritična glede nejasnih diplomatskih odnosov med Italijo in Libijo in opozarja, da je za 800 pribežniki, ki jih je Italija vrnila Libiji, izginila vsaka sled. Restivo v priporu tudi zaradi primera Claps SALERNO - Sodstvo iz Salerna je 72 dni po odkritju trupla študentke Elise Claps v podstrešju cerkve v Po-tenzi odredilo pripor za edinega osumljenca Danila Restiva. Slednji je v Veliki Britaniji že priprt, prav včeraj je bila na vrsti predhodna obravnava sodnega postopka, v katerem je Italijan obtožen umora Heather Barnett. Elisa Claps je izginila 12. septembra 1993, njeno truplo pa so našli 17. marca letos. Restivo stanuje od leta 2000 v angleškem Bour-nemouthu, nasproti hiše Heather Barnett, kjer je 48-letna šivilja umrla nasilne smrti 12. novembra 2002. Restiva pa zdaj sumijo tudi umora korejske študentke Oki Shin (12. julija 2002). Ta primer naj bi bil zelo podoben ostalima dvema umoroma. 19-mesečni otrok se zadušil z bombonom FROSINONE - V kraju Serrore pri Frosinoneju je v sredo zvečer prišlo do tragedije. 19-mesečni deček si je v usta vtaknil bombon in ga pogoltnil. Bombon se mu je ustavil v sapniku, tako da otrok ni mogel več dihati. Preplašena mati mu je zaman skušala pomagati, stekla je na ulico in poklicala na pomoč. Priletel je celo helikopter 118 in osebje je malčka najprej oživljalo, nato pa ga odpeljalo v Latino, kjer mu je srce odpovedalo. V komi so ga nato sprejeli v rimski bolnišnici Gemelli, kjer je umrl. EVRO 1,2255 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 27.5. 26.5. ameriški dolar 1,2255 1,2309 japonski jen 110,79 8,3720 111,35 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 37,7950 574270 8,4059 38,2885 582150 IliUlJjIVa 1 upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4396 0,84625 7,4403 0,85470 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,6660 7,9860 9,6990 7,9775 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,629 1 4164 25,550 1 4206 JVILOIJKI 11 d I 1 IS. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 276,86 15,6466 27744 1 1 la 20, s sledečim dnevnim redom; 1) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija tef odobntev bilance ra poslovno leto 2009 in namemba čistega dobičfca; 2) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev, osebja ter sodelavcev, ki niso v rednem podrejenem delovnem razmerju; 3 j Volitve v upravni Mtr po predhodni določitvi števiFa ¿lanov slednjega. Obvešča člane, da sprejeti pravi tn k a vade-;j ob^rega zbora n voflitev v zadružne aigariE je na razpolaga vsem članam na sedEŽu banke m podružnicah. ZA UffiAVNl SVET: Predsednik bario Pene / GORIŠKI PROSTOR Petek, 28. maja 2010 15 DOBERDOB - Junija bo znana usoda deželnih rezervatov Z manj denarja prednost komercialnim dejavnostim Župan: »Občani niso imeli velikih koristi od ustanovitve naravnega rezervata« Gradina se zrcali v Doberdobskem jezeru foto d.r. NOVA GORICA Uprava Hita in sindikat še brez dogovora Tudi včerajšnja pogajanja med družbo Hit in sindikatom igralniških delavcev (SIDS) niso obrodila dokončnega dogovora, pa čeprav sta obe strani to napovedovali. Pogajalska skupina uprave je včeraj predstavila simulacijo izračuna plač na osnovi predloga SIDS, ki se nanaša na korekcijo faktorja učinkovitosti organizacijske enote in t.i. dodatka za nebolovanje. »Izračun je pokazal, da je prihranek glede na znižanja stroškov dela v okviru sanacijskega načrta preskromen,« ugotavljajo v Hitu in dodajajo, da so predstavnikom SIDS izročili konkretne izračune modela znižanja plač, ki ga zagovarja uprava, saj je socialno naravnan in varuje zaposlene z najnižjimi plačami. V upravi pričakujejo podpis dogovora do konca meseca, ko poteče skrajni rok za dogovor, ki omogoča sanacijo družbe ali pa jo pahne v še težji položaj. Na sindikatu takšno časovno pogojevanje zaključka pogajanj ocenjujejo kot brez osnove. (km) »Če nam ne bodo zagotovili zadostnih prispevkov za upravljanje deželnega naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera, bomo morali dati prednost komercialnim dejavnostim. Veliko pomembneje bo, koliko krožnikov bodo pripravili v sprejemnem centru Gradina, po drugi strani pa bo treba krčiti pobude, vezane na vrednotenje naravnih znamenitosti, ki niso tako donosne.« Tako poudarja doberdobski župan Paolo Vizintin v zvezi z namenom dežele, da občuteno skrči prispevke, ki jih namenja občinskim upravam za upravljanje naravnih rezervatov. »Doslej smo od dežele za naravni rezervat Prelosnega in Doberdobskega jezera prejemali od dežele 90.000 evrov na leto, na podlagi novega deželnega proračuna pa naj bi jih prejeli samo 30.000, kar nedvomno ni dovolj,« poudarja Vizintin. S podobnim znižanjem dotacije se soočajo tudi ostali deželni naravni rezervati, katerih predstavniki so se pred nekaj tedni srečali z deželnim odbornikom Claudiom Violinom. Srečanje je bilo po Vizintinovih besedah zelo napeto, saj so predstavniki vseh naravnih rezervatov kritizirali deželno vlado zaradi napovedanega znižanja finančne dotacije. »Po zadnjih vesteh iz Trsta naj bi se deželni upravitelji le odločili za dvig dotacije za deželne rezervate. Po novem zgleda, da naj bi naši občini zagotovili 60.000 evrov,« pojasnjuje Vizintin in napoveduje, da bo avgusta zapadla pogodba z zadrugo Rogos, ki upravlja center Gradina. »Po vsej verjetnosti bomo pogodbo podaljšali za štiri mesece, tako da bomo z zadrugo zaključili letošnje poslovno leto,« napoveduje Vizintin in poudarja, da prebivalci doberdobske občine niso imeli velikih koristi od ustanovitve naravnega rezervata Prelosnega in Doberdob-skega jezera. »Dežela je ob ustanovitvi rezervata zagotovila, da nam bo za njegovo upravljanje dala na razpolago 300 milijonov lir na leto. Do tega seveda ni prišlo, denar, ki smo ga prejmali, pa ni bil dovolj, da bi razvili turistične dejavnosti, ki bi jih sicer lahko. Ko smo prirejali oglede centra Gradina, so sicer turisti obiskali tudi vaške gostilne in osmice, kar je pa premalo glede na to, kar nam je svoj-čas obljubljala dežela,« poudarja Vizintin. (dr) DOBERDOB - Kam so izginile ribe iz Doberdobskega jezera? Mrzla voda vzrok odsotnosti Linji zakopani v blatu, kleni in ščuke razpršeni po vsej površini jezera - Ribjo populacijo bo mogoče oceniti po otoplitvi in znižanju gladine Ščuke v Doberdobskem jezeru in sploh v vseh vodnih ekosistemih ne ogrožajo drugih ribjih vrst, pač pa zagotavljajo biološko ravnovesje (levo); karabinjerji so se v torek potapljali v Doberdobsko jezero (spodaj) fotod. l, d. r. Kam so odplavale ribe iz Doberdobskega jezera? Zakaj jih karabinjerji posebne potapljaške enote iz Trsta pred nekaj dnevi niso opazili? Zakaj so bili edini prebivalci »beznov« polži? Tako se sprašujejo v Doberdobu in okoliških vaseh, potem ko potapljači med torkovim snemanjem jezerskega dna niso posneli niti ene ribe. »Linji so zaradi nizke temperature vode še vedno zakopani v blatu, kleni in ščuke pa so po vsej verjetnosti razpršeni po vsej površini jezera, v katerem je precej vode za ta letni čas, in jih je zaradi tega zelo težko zagledati,« pojasnjuje Walter Princi, predstavnik goriškega ribiškega okoliša znotraj zavoda Ente tutela pesca, ki je sicer tudi strasten ribič in je že večkrat ribaril tudi v Doberdobskem jezeru. Po njegovih besedah je navidezno odsotnost rib treba iskati ravno v nizki temperaturi vode, ki je zaradi deževnega vremena iz zadnjih tednov pod povprečjem za ta letni čas. Linji in rdeče-repke, ki jih domačini poznajo z imenom »tinke« in »ščardule«, bodo po Princijevem mnenju še nekaj dni zakopani v blatu, komaj se bo voda oto-plila in gladina znižala pa se bodo spet pojavili na površju. »Ko bo vodostaj upadel in bo voda ostala le v globljih kotanjah, bo mogoče tudi dejansko preveriti, kolikšna je ribja populacija in kakšno je njeno zdravstveno stanje,« pojasnjuje Princi, po drugi strani pa njegov kolega Giancarlo Cecchin, ki v zavodu Ente tutela pesca predstavlja tržiški ribiški okoliš, pojasnjuje, da v jezero že leta ne vlagajo rib. Po njegovih besedah se Doberdobsko jezero nahaja v zaščitenih območjih SIC in ZPS, zaradi tega pa ni poskrbljeno za vlaganje ribjih mladic. »Pred leti smo postrvi vlagali v sosednje Prelosno jezero, ko so z ustanovitvijo območij SIC in ZPS zaščitili naravno okolje, pa smo z vlaganjem prekinili,« pojasnjuje Cecchin. Po njegovih besedah v zadnjih letih v Doberdobskem jezeru ni bilo opravljenih posebnih raziskav na ribjem življu, sploh pa je na dlani, da vse manj domačinov zahaja do jezera, ki je sicer predmet zanimanja strokovnjakov zaradi svojega presihanja. Potem ko karabinjerji v vodi niso opazili rib, so se med vaščani spet pojavile govorice, da naj bi bile za izginotje rib krive ščuke. To je po besedah Princija povsem nemogoče, njegove besede pa potrjuje tudi vsa strokovna literatura. »Ščuke so plenilci, njihovo število pa je sorazmerno s prisotnostjo drugih rib,« pravi Princi in pojasnjuje, da se število ščuk uravnava glede na druge ribje vrste, ki od roparic niso nikakor ogrožene. Tudi prisotnost polžev na dnu Doberdobskega jezera ni povezana z navidezno odsotnostjo ostalih rib; na dnu je bilo namreč polžev ogromno v vseh zadnjih letih, to pa še posebej velja za jameljsko stran jezera, kjer je voda toplejša in kjer se v poletnih sušnih mesecih zadržuje večina rib iz jezera. Polži so vsekakor hrana ribam - predvsem linjem, z njimi pa se nikakor ne hranijo ščuke, kot pomotoma mislijo nekateri. Ščukini ostri zobje namreč niso primerni za hrustanje trdih polževih lupin, pač pa so tako ukrivljeni, da po ugrizu ribicam nikakor ne more uspeti pobeg iz ust. (dr) SABOTIN - Pridobitev briških planincev Planinska postojanka Z jutrišnjim dnem bo urejena v delu objekta nekdanje graničarske karavle - Gora naturalistični raj Briški planinci so le dočakali uradno odprle planinske postojanke na Sabotinu, na kar so se dolgo in skrbno pripravljali in v objekt vložili, poleg kopice prostovoljnega dela, tudi znatna finančna sredstva. Obiskovalci 609 metrov visoke gore nad Sočo in Brdi, ki jih je veliko med tednom, največ pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, bodo tako od jutri dalje imeli na razpolago tudi planinsko zavetišče, ki so ga uredili v delu objekta nekdanje graničarske karavle in do koder je, poleg planinskih poti, speljana tudi pred dvema letoma asfaltirana cesta iz Vrhovelj. Z novo pridobitvijo se bo obisk gore, kjer so se med prvo svetovno vojno odvijali hudi boji in je predstavljala zadnjo obrambo pred Gorico, zagotovo znatno povečal. Prav burni in krvavi dogodki izpred skoraj sto let in številni objekti so bili spodbuda za ustanovitev in ureditev Parka miru. Vendar, kar žal prepogosto pozabljamo, je gora izredno pomembna tudi iz naturalističnega vidika, kar so botaniki ugotovili že v 18. in 19. stoletju, nekaj stoletij pred njimi pa znani zdravnik in raziskovalec flore Mattioli. Na relativno majhnem prostoru je bilo v različnih časovnih obdobjih evidentiranih nad šesto rastlinskih vrst, od tipičnih mediteranskih, do značilnih alpskih, kakor je recimo avrikelj ali jeglič, ki uspeva v oste-njih nad Sočo. Zaradi zaraščanja so nekatere vrste že izginile, druge pa so postale iz- redno redke. Ohranjevanje bogate flore je poleg ohranjevanja značilnosti okolja v mnogočem odvisno tudi od osveščenosti in odgovornosti obiskovalcev. Če kje, potem velja to posebej za Sabotin, je ugotovitev, da so rože najlepše tam kjer rastejo. Zavetišče PD Brda je nekoliko pod vršnim grebenom gore, do samega vrha, kjer je bila pred leti postavljena smerna tabla, pa pet minut. Pot lahko nadaljujemo po grebenu, proti jugovzhodu do ruševin cerkvice sv. Valentina, v nasprotni smeri pa lahko v uri in pol dosežemo Vrhovlje. Za vzpon in sestop, zlasti v poletnem času, je priporočljiva mulatjera, ki se kar strmo dviga s soške strani. Pogled s sabotinskega grebena 16 Petek, 28. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Na gospodarski zbornici o severnoprimorskih podjetjih Lani najslabše poslovanje, letos še razlogi za skrb »V Hitu si ne bi smeli privoščiti, da se toliko časa ubadajo sami s sabo, z nasmeškom bi morali delati naprej« »V letu 2009 so severnoprimorska podjetja zelo slabo poslovala, celo najslabše v obdobju zadnjih petih let,« pravi direktorica območne gospodarske zbornice za severno Primorsko, Mirjam Božič. V stečajnem postopku je bilo lani 27 podjetij, sem sodijo sicer tudi več let trajajoči postopki. Letošnji podatki so sicer še tajni in težko dostopni, vendar je situacija po direktoričinih besedah zaskrbljujoča, predvsem iz vidika hitro rastoče nelikvidnosti ter zaradi dragih in zato za podjetja nedostopnih kreditov. »Drastičen padec beležimo na prihodkovni in odhodkovni strani. Zaposlovalo se je 6,6 odstotka manj. Prvič po dolgih letih je lani ustvarila za skoraj 23 tisoč evrov neto čiste izgube, medtem ko je še v letu 2008 beležila 83.000 evrov neto čistega dobička. Najslabše je bilo v panogah, ki so vezane na gradbeništvo in v tistih predelovalnih dejavnosti, kjer so se potrebovala visoka sredstva za obračanje posla, kjer se proizvajajo proizvodi visoke vrednosti,« pojasnjuje direktorica. V primerjavi z ostalimi dvanajstimi slovenskimi regijami, je severnoprimorska regija na šestem mestu. Rekord v neto čisti izgubi beleži Obalno-kraška regija, s 161 milijoni je na prvem mestu v Sloveniji. Goriška regija sicer ustvarja okrog 30 odstotkov prihodkov na tujem trgu, vendar je izvoz lani padel za 25 odstotkov, uvoz pa za 26 odstotkov. »Edino pozitivno je to, da naša regija vsa leta ustvarja pozitivno bilanco, to pomeni, da več izvaža kot uvaža,« dodaja Božičeva. Med izvoznimi partnerji je bila tudi lani Italija na prvem mestu, na drugem Nemčija, na tretjem pa Hrvaška. Goriška regija še vedno največ prihodka ustvarja v predelovalni dejavnosti, sledi trgovina, gradbeništvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti (sem sodi tudi igralništvo, ta dejavnost pa med ostalimi beleži tudi najvišjo bruto povprečno plačo, ki znaša 2.235 evrov, skoraj dvakrat več kot trgovina, ki je druga na lestvici po višini bruto plač v regiji), sledi oskrba z električno energijo ter promet in skladiščenje. Regija beleži padec tudi na področju gospodarskih kazalnikov kot so gospodarnost, donosnost in produktivnost. Sicer pa je med občinami v goriški statistični regiji, novogoriška gospodarsko najmočnejša, sledita Ajdovščina in Idrija. V slovenskem merilu je goriška statistična regija iz tretjega mesta lani padla na šesto med dvanajstimi regijami. Letos podatkov torej še ni, situacija pa je, tako Božičeva, še vedno zaskrbljujoča, predvsem zaradi hitro rastoče nelikvidnosti, pomanjkanja investicij, ponekod pomanjkanja naročil in dragih kreditov. Nelikvidnost ogroža predvsem podjetja, ki se Mirjam Božič foto k.m. ukvarjajo s proizvodnjo investicijske opreme. »Po drugi strani pa je proizvodni krč popustil, naročila se povečujejo, zlasti v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo največ v prihodkih celotne regije. To pa zato, ker so to v glavnem razvojno naravnana podjetja, s procesi stalnega inoviranja in poslovne odličnosti, kar jim dviguje konkurenčno sposobnost in omogoča pridobivanje novih poslov. Podjetja so tudi zniževala stroške v največji možni meri, prodajajo zanje neu- porabne nepremičnine, da pridejo do likvidnosti, povečujejo napore pri iskanju novih trgov,« pravi Božičeva, ki je spregovorila tudi o Hitu: »Hit beleži izgubo, to se pozna razvedrilni in kulturni dejavnosti, kamor sodi. Vsekakor gre za storitveno dejavnost, kjer si ne bi smeli privoščiti, da se toliko časa ubadajo sami s sabo, ampak bi morali z nasmeškom delati naprej,« zaključuje Mirjam Božič. Katja Munih GORICA - Predstavitev Slovikovega programa Ekstra v novem letu Prijavijo se lahko dijaki prvih treh letnikov slovenskih višjih srednjih šol v Italiji Predstavitev na goriškem sedežu konzorcija Slovik; prihodnje leto bo program Ekstra stekel s polno paro bumbaca Na sedežu izobraževalnega konzorcija Slovik so v sredo predstavili program Ekstra v letu 2010-2011. Namenjen je dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in so ga letos izvajali prvič, takorekoč poskusno. Prihodnje leto pa bo program, ki ga skupaj izvajata Slovik in Dijaški dom Simona Gregorčiča, stekel s polno paro. Letošnji skupini se bo pridružila še ena, na program pa se bodo lahko prijavili dijaki prvih treh letnikov višjih srednjih šol. Razpis bo objavljen prvo nedeljo v juniju; »stari« tečajniki bodo morali potrditi vpis predvidoma pred koncem junija, novi tečajniki pa se bodo lahko prijavili vse do konca avgusta. Program predvideva, tako kot letos, kosilo v Dijaškem domu, nadzirano učenje v goriških prostorih Slovika ob spremstvu tutorjev, krajša tečaja komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter delavnico računalništva in varnosti na internetu. Poleg te- ga lahko med letom po potrebi organizirajo še inštrukcije za predmete, kjer se pojavljajo večje težave, družabno-študijske vikende v Sloveniji in druge pobude, za katere bodo dijaki in njihovi starši zainteresirani. Dijaki, ki so vključeni v program, pa tudi njihovi vrstniki, ki se prijavljajo k posameznim pobudam, bodo imeli letos tudi pestro poletje. Najprej jih čaka mladinska poletna šola slovenskega jezika v Ljubljani, nato tečaj angleščine na Malti, nazadnje, po 15. avgustu, pa še intenzivni tečaj angleščine v Gorici, na sedežu Slo-vika v kompleksu KB centra. Letošnje šolsko leto bodo zaključili v četrtek, 10. junija, z družabnostjo na terasi KB centra. Vabljeni so letošnji tečajniki na programu Ekstra, njihovi sošolci, starši, vzgojitelji in vsi, ki bi radi praznovali zaključek šolskega leta in začetek poletnih počitnic. Arbitražni sporazum Na srečanju »Prispevajmo svoj glas za razum in za sporazum«, ki ga danes ob 16. uri v gostilni Bric v Mirnu prirejajo Socialni demokrati, bo o prednostih, ki jih Sloveniji prinaša arbitražni sporazum, spregovoril Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu; pridružili se mu bodo novinar Dimitrij Volčič, senatorka Tamara Bla-žina, novogoriški župan Mirko Brulc, državni svetnik Matej Arčon, predsednik uprave KB 1909 Boris Peric, svetovalec za zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade Marko Mako-vec, direktorica novogoriška Kulturnega doma Pavla Jarc, zgodovinar Branko Marušič in sociolog Mirt Ko-mel. (km) Iz Škocjana pomoč v Togo Otroci, ki obiskujejo župnišče v Škoc-janu, na daljavo pomagajo vrstnikom v vasi Kouve v Togu. To počenjajo že od leta 2003, včeraj pa je njihovo človekoljubno početje odmevalo tudi v državi. Otroci zbirajo pomoč s prodajo vaz z vijolicami po Škocjanu, z izkupičkom pa nudijo pomoč za nakup šolskih potrebščin in za zdravstveno oskrbo trem otrokom, ki obiskujejo vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo. Društva v nekdanji šoli Goriški občinski odbor je včeraj odobril izvršni načrt za obnovo poslopja nekdanje šole De Amicis v Ločniku, kjer bodo sedež dobila razna društva. Prvi del prenovitvenih del bo stal 430.000 evrov, sredstva pa bo dala na razpolaga Fundacija Goriške hranilnice. Vlak prijateljstva iz Romjana V goriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 31. maja, z začetkom ob 18.30 zaključna prireditev slovenske osnovne šole iz Romjana. Na temo otroških pravic so pripravili predstavo z naslovom »Vlak prijateljstva«. Dan dihanja tudi v Gorici Združenje pnevmologov AIPO prireja jutri 16. dan dihanja. V Gorici bo potekal na oddelku za pnevmologijo splošne bolnišnice Janeza od Boga od 9. do 12. ure; spregovorili bodo o škodljivosti kajenja in o boleznih dihal. Anita Kravos v palači Alvarez V palači Alvarez v Gorici bo danes ob 17. uri četrto srečanje iz niza »Il giar-dino degli incontri«. Med gosti izstopa goriška igralka Anita Kravos. Modiano danes v Romansu V dvorani občinskega sveta v Roman-su bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Segno Modiano«. Na ogled bodo letaki in grafike podjetja, ki je v Ro-mansu upravljalo tovarno avtomobilov. GORICA - »Collio Cinema« Tridnevni maraton z 200 sodelujočimi Žirija ocenjuje 28 kratkih filmov - V juniju nagrajevanje V nedeljo se je uspešno zaključila prva faza Maratona "6*60 - Nagrada Collio Cinema. Maratona se je udeležilo 31 filmskih ekip in preko 200 sodelujočih - igralcev, tehnikov in statistov -, ki so tri cele dneve poživljali Brda in okolico z namenom, da iz 60 ur posnetkov izdelajo 6-minutni kratko-metražec. Maraton "6*60, ki ga organizira združenje Makin'Go, je filmska sekcija že ustaljene prireditve Nagrada Collio Cinema, za katero stoji konzorcij za zaščito briških in kraških vin, njen namen pa je promovirati lepote, zgodovino in znamenitosti Brd. Nagrada se podeljuje za področja znanstvenega raziskovanja in novinarstva, z lanskim letom pa še filma po zaslugi družbe Transmedia, ki je pristopila k pobudi. V petek minulega tedna se je iz Golf & Country kluba v Spessi podalo na snemanje 31 filmskih ekip, do zaključka maratona pa se je v nedeljo zvečer dokopalo 28 ekip, ki so svoja dela izročile na zbirnih točkah v štirih glavnih mestih pokrajin: štiri ekipe v Pordenonu, devet v Vidmu, devet v Gorici in šest v Trstu. Na potezi je sedaj žirija - Roy Menarini (predsednik), Elena Giuffrida, Fabiano Rosso, Melanie Hollaus in Mariano De Rosa -, ki bo ocenila izročene kratkometražce. Lestvico s tremi zmagovalci, ki si bodo razdelili 7.500 evrov nagrade, bodo razglasili na zaključnem večeru 11. junija v Hiši filma v Gorici. Dan kasneje pa bo na vrsti še shod vesp, z udeležbo rumenih briških vesp, ki se bodo iz Hiše filma odpravile na odkrivanje Brd. NOVA GORICA - Pri mladinskem centru odprli galerijo »Obešalnik« namenjen mladim umetnikom z obeh strani meje Vhod v galerijo Obešalnik foto k.m. Novogoriški mladinski center z majem uvaja dobrodošlo novost, ki bo zapolnila vrzel na področju mladinskega ustvarjanja: v sredo so prvič odprli galerijo Obešalnik, ki bo v bodoče enkrat mesečno dala možnost mladim z obeh strani meje, da predstavijo svoja umetniška dela. Tokrat jih je na ogled postavilo pet mladih slikarjev, fotografov in kiparjev iz Nove Gorice, Gorice in Krmi-na. Odprtju razstave je sledila okrogla miza, na kateri so mladi spregovorili o svojih delih ter o pogojih dela in ustvarjanja, ki so jim na voljo v prostoru kjer živijo. Omenjeni mesečni kulturno-umetniški večeri so del čezmejnega projekta Young-GO. Da se v mladinskem centru dogaja nekaj novega, mimoidoče opozarja že ličen izvesek na vhodu v galerijo. Pohvaliti gre tudi okusno in hkrati sproščeno urejen razstavni prostor - gre sicer za del mladinskega centra, kjer so na zanimiv način razstavili dela mladih avtorjev z obeh strani meje. Kulturno-umetni-ški večeri z razstavo in sledečimi okroglimi mizami bodo postali mesečna stalnica, napovedujejo v mladinskem centru. »Naš cilj je povezati mlade in jih spodbuditi k druženju in umetniškemu ustvarjanju, predvsem pa jim dati pobudo, motiv, da ustvarjajo in pokažejo to, kar morda skrivajo v svojih sobah,« je povedal direktor novogoriškega mladinskega centra Dejan Vidic, ki pojasnjuje, da z mladinskimi centri iz Gorice in Krmi-na od konca lanskega leta sodelujejo v projektu Young-GO. Začeli so na športnem področju in organizirali že serijo športnih turnirjev, v »pogonu« imajo že glasbeni natečaj Go Rock, sodelovanje pa sedaj širijo še na umetniško področje. »Začeli smo tako rekoč z majhnimi koraki, sedaj pa se lahko pohvalimo že z bogatim sodelovanjem. Obiskovalci mladinskega centra so zelo veseli novih možnosti. Veseli jih, da smo se povezali s sosednjo Gorico,« dodaja Vidic. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 28. maja 2010 17 mačega društva, vokalna skupina Sraka in mešani pevski zbor Lojze Bratuž. SNOVANJA 2010: v sredo, 9. junija, ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju Bruno Mereu nastopil s klavirskim reci- Na pokopališčih poklon primorskim fantom - Ganljivo srečanje z rojakom Dušanom Simčičem talom; vstop prost GABRJE-DOBERDOB - Pevska zbora sta se vrnila s Sardinije Z najlepšimi vtisi Goriški izletniki pred grobnico v Cagliariju, kjer so pokopani tudi primorski fantje Pevci zborov Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba so se ponoči minulega dne vrnili z enotedenskega spominskega potovanja po Sardiniji. Pevcem so se pridružili še nekateri člani in prijatelji obeh društev. Skoraj petdesetčlanska odprava je tam obiskala pet vojaških pokopališč, na katerih so pokopani številni primorski fantje, ki so med drugo svetovno vojno padli kot italijanski vojaki daleč od doma. V glavnem je šlo za pripadnike t.i. »posebnih bataljonov«. Kar nekaj desetin teh fantov se ni nikoli vrnilo domov, zanje so bile namreč usodne bolezni, v prvi vrsti malarija, pa tudi bombni napadi zaveznikov. Na grobove padlih sta delegaciji položili vence občinskih uprav iz Sovodenj in Doberdoba, pevci pod vodstvom dirigentke Zulejke Devetak pa so spomin primorskih fantov počastili z izvedbo priložnostnih pesmi. Združena zbora sta nastopila tudi na treh celovečernih koncertih - v Nuoru, v Moresu pri Sassariju in Sinnaiu pri Cagliariju. Ob tem je bila predstavljena tudi italijanska različica knjige »Sardinci«. Pred leti jo je napisala goriška novinarka in raziskovalka preteklosti, Dorica Makuc, ki se je tudi sama udeležila sicer napornega potovanja po Sardiniji. O knjigi in o obdobju, ki ga njena knjiga obravnava, je na predstavitvi spregovoril Spartaco Capogreco iz Cosenze, odličen poznavalec tedanjega časa. Vzpostavljeni so bili tudi stiki s kulturnimi sredinami s DOBERDOB - Jutri Domiselne igre brez meja Priložnost za medsebojno spoznavanje Kulturno društvo Hrast prireja jutri, 29. maja, že šesto izvedbo Iger brez meja za otroke in mlade, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče bo travnik ob župnišču v Doberdobu, igre se bodo začele ob 14.30; vpisnina je seveda brezplačna. Gre za pobudo, ki je bila doslej vedno uspešna; udeleževalo se je je namreč okrog 50 otrok. Igre brez meja so zanje trenutek živahnega druženja, ki ponuja zabavne pripetljaje v veseli družbi in priložnost za medsebojno spoznavanje. Skupni trenutki želijo predvsem povezati otroke iz vasi in okolice. Otroci bodo razdeljeni po ekipah, ki se bodo borile za končno zmago v nekoliko neobičajnih, a zelo domiselnih preizkušnjah. Zaključek iger je predviden ob 17.30. (ač) FESTIVAL SERGIO AMIDEI Risi v žiriji, izbirajo filme Z včerajšnjim dnem so tudi uradno stopile v živo priprave na 29. filmski festival za nagrado Sergio Amidei, ki bo potekal med 22. in 31. julijem. Že ustaljeni prizorišči bosta park dvorca Coro-nini Cronberg in Hiša filma na Travniku, ki bo z 10. junijem bogatejša še z novo pokrajinsko mediateko, poimenovano po Ugu Ca-siraghiju. Včeraj se je v Rimu sestala žirija, ki podeljuje Amideievo nagrado na najboljši uresničeni scenarij, zato da določi letošnji izbor devetih tekmujočih filmov, domačih in tujih. Iz Gorice sta bila prisotna predsednik združenja Sergio Amidei, Nereo Battello, in organizacijski direktor festivala Giuseppe Longo. Letošnja novost je vstop v žirijo režiserja Marca Risija. Poleg nagrade za scenarij bosta podeljeni še nagradi za avtorsko delo in filmski prvenec. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče SEZONA SSG 2010 V GORICI: v torek, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Sex and the City«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. Dvorana 3: zaprta zaradi del. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 22.20 »Final Destination 3« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.15 »Robin Hood«. Dvorana 4: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La regina dei castelli di carta«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.00 »La nostra vita«. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. PRIPRAVA NA MALO MATURO za dijake tretjih razredov srednje šole bo potekala pri Mladinskem domu v Gorici, v Ul. Don Bosco 60, od 7. do 11. junija od 15. do 18. ure. V torek, 8. junija, bo psihoterapevt Bogdan Žorž vodil delavnico v zvezi s premagovanjem treme in ohranjanjem koncentracije. Ob 17.30 bo spregovoril tudi staršem. Od 6. do 10. septembra bo potekala PRIPRAVA NA VSTOP V SREDNJO ŠOLO name- njena letošnjim petošolcem; prijave in informacije do 31. maja na sedežu MD in po tel. 0481-546549 ali 3283155040. Še je možen vpis k popoldanskemu pouku 2010-11. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila 2010 do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in so dosegli naslov za poučevanje učencev / dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6 v Gorici. il Koncerti M Izleti foto vip Sardinije, goriške izletnike pa so marsikje sprejele občinske uprave. Najbolj ganljivo je vsekakor bilo srečanje z Dušanom Simčičem v kraju Mores pri Sassariju. Simčič je po rodu iz Pev-me pri Gorici in je po vojni ostal na Sardiniji, se tam oženil in bil v šestdesetih letih dva mandata župan Moresa. Kljub dolgoletni odsotnosti z Goriškega Simčič zelo dobro govori slovensko in je bil srečanja z rojaki zelo vesel, posebno še, ko so mu zapeli venec slovenskih pesmi. V kratkem bo v našem dnevniku objavljen daljši zapis s potovanja na Sardinijo, saj je šlo za obisk, ki je v sebi združeval marsikaj. Izletniki so na tem prelepem otoku marsikaj videli, še več pa so doživeli. (vip) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence izleta na Dolenjsko, ki bo v soboto, 29. maja, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri iz Gorice s trga Meda-glie d'oro, s postanki pri pevmskem mostu - vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter Štandrežu. Na avtobusu je prostih še nekaj mest. Priporoča se točnost! OB DNEVU MLADOSTI 2010 ŠZ Dom in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita v nedeljo, 30. maja, na 6. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Zbirališče ob 5.30 pri spomeniku padlim v Braniku-Rihember-ku; informacije na andrej-ro@gmail.com ali po tel. 320-1423712. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4009625. □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ prireja pevski večer v spomin na Eldo Grauner Nanut v torek, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Nastopili bodo otroška pevsko-glasbena skupina Oton Župančič, ženski zbor goriških upokojenk, bivši pevci kulturnega do- AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 048133029 (Elena). PIHALNI ORKESTER KRAS Doberdob prireja glasbeno poletno središče namenjeno otrokom od 6. do 12. leta, ki bo potekalo od 5. do 16. julija. Spoznavali bodo svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggia-ta; prijave in informacije po tel. 3384199828 (Romina). POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. DRUŽBA ROGOS v sodelovanju z OK VAL in ZSŠDI organizira Odbojkarski kamp 2010 od 21. junija do 2. julija. Športne dejavnosti za otroke od 6. do 12. leta se bodo vršile v jutranjih urah v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa bodo na Gradini potekale delavnice, vodeni ogledi, tečaji tujega jezika, skupinske igre in mnogo drugega (urnik: med 7.45 in 16.30); prijave in informacije do 16. junija po tel. 333-4056800 ali na in-forogos@gmail.com. AŠZ OLYMPIA - GORICA vabi na prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike, minivolleyja in športnega plesa z naslovom »Mi gremo na morje!« danes, 28. maja, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes, 28. maja, ob 19. uri večer v sklopu niza Znanost na krožniku na temo hrupnega onesnaževanja in njegovih učinkih na živali. Ob klepetu fanclji z dušo; info-rogos@gmail.com, tel. 333-4056800. VIDEO PRO in Društvo žena Vrtojba vabita danes, 28. maja, ob 20. uri v Kulturno dvorano v Vrtojbi na ogled filma »Vpraš'te našo nono«. TELOVADNA AKADEMIJA ŠZ DOM IN KŠD VI PAVA bo v soboto, 29. maja, ob 18.30 uri na igrišču športnega središča na Peči; ob slabem vremenu bo prireditev prenešena na torek, 1. junija, ob 18.30. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: v soboto, 29. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 30. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempo-re in »bike cross«, nastop otroškega zbora Štandrež, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe in dramske skupine PD Štandrež, ples z ansamblom Hram. V OKVIRU POLETNIH DEJAVNOSTI MLADINSKEGA DOMA (POLETNO-STI 2010) bodo od 14. junija do 2. julija potekali Izzivi (videodelavnica, dnevne ekskurzije, zeleni teden); vpisi in informacije do 31. maja na sedežu MD in po tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 31. maja in 1. junija zaprti. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo v torek, 1. junija, ob 18. uri na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici otvoritev in predstavitev projekta »Esta-te Serena 2010«. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. junija. Rok prijave zapade 8. junija; razpisne pogoje in prijavnica na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. IS Prireditve NA DVORIŠČU PALAČE ALVAREZ v Ul. Diaz danes, 28. maja, ob 17. uri bo biolog Stefano Ciccone iz Rima predstavil knjigo »Essere maschi. Tra po-tere e liberta«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 28. maja, ob 18. uri Laura Lauzzana predstavila svojo knjigo »Il resto del giorno«. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja razstavo in predavanje o prvi svetovni vojni z naslovom »Jamlje in Dol med prvo svetovno vojno« v soboto, 29. maja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovali bodo Pierpaolo Russian, Dario Frandolič, Renato Pacor in Bruno Santini. TURISTIČNO REKREACIJSKO DRUŠTVO GLOBOČAK IN OBČINA KANAL OB SOČI prirejata 8. kulturne dneve pod Globočakom v veteranskem domu na Kambreškem v nedeljo, 30. maja. Na programu: ob 11. uri na pokopališču v Ročinju poklon spominu brusača iz Rezije Dominika Užbeta; ob 12. uri v veteranskem domu na Kam-breškem kosilo za vse povabljene; ob 14. uri otvoritev 8. kulturnih dnevov pod Globočakom, sodelovali bodo folklorna skupina Razor Tolmin, skupina Kmečke žene iz Goriških Brd, društvo Kraški šopek iz Sežane, Slovensko kulturno društvo Grad (Trst), CAMA brusači iz Rezije, kulturno društvo Rozojanski dum (Rezija), kulturno društvo Kobilja glava (Benečija), krajani KS Kambreško; v soboto, 12. junija, ob 20. uri bosta predstavitev Trin-kovega koledarja in nastop Beneškega gledališča z igro »Weekend na morju« v režiji Marjana Bevka. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 31. maja, ob 17. uri pevsko glasbena skupina Oton Župančič nastopila s pravljico »Slon Slononos, hudobni netopir in živalice v džugli«. ZSKD vabi v ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev Naj otroci - pregled otroške ustvarjalnosti. Id Osmice PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V RUPI: 14.00, Zora Kovic v cerkvi. DANES V TRŽIČU: 11.00, Ida Lenzini vd. Contento v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. 1 4 Petek, 28. maja 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu »Naša« napoved o zmagovalcu letošnjega Gira »Če bo spolzko cestišče, bo zmagal pogumni Nibali« I. Doglia: Odločilne bodo vremenske razmere - A. Rojc: Veliko kontrol, Giro je »čist« 18. ETAPA Nemec Greipel najspretnejši v ciljnem sprintu BRESCIA - Nemški kolesar Andre Greipel, ki kolesari za moštvo HTC-Columbia, je bil najhitrejši v ciljnem sprintu 18. etape dirke po Italiji ter se v Brescii veselil etapne zmage. Španec David Arroyo (Caisse d'Epargne) je ubranil rožnato majico vodilnega kolesarja letošnjega Gira d'Italia. Včerajšnja 156 km etapa je kolesarje vodila od kraja Levico Terme do Brescie. Greipel, ki je prišel do svoje prve etapne zmage na italijanski pentlji, je najhitreje prevozil etapo s časom 3:14:59, drugi je bil Nizozemec Julian Dean (Garmin-Transitions), tretji pa domačin Ti-ziano dallAntonia (Liquigas-Doi-mo). Sedemindvajsetletni Greipel je izkoristil zadnjo možnost za etapno zmago na letošnjem Giru, ki se bo končal v nedeljo v Veroni. Danes in jutri bosta na sporedu zahtevni gorski etapi, zmagovalec pa bo znan po nedeljskem kronometru s ciljem v prizorišču dogajanje najbolj znane tragedije Romeo in Julija. Arroyo je pričakovano ubranil rožnato majico vodilnega ter ohranil dve minuti in 27 sekund naskoka pred prvim zasledovalcem Italijanom Ivanom Bassom (Liquigas-Doimo), na tretjem mestu zaostaja 2:44 minute Avstralec Richie Porte (Saxo Bank). Svetovni prvak Avstralec Cadel Evans zaostaja več kot tri minute (3:09), na četrtem mestu pa je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji Španec Carlos Sastre, ki ima več kot štiri minute zaostanka (4:41). Slednja peterica naj bi krojila tudi končni vrh dirke. Večji del etape sta bila sicer v begu Olivier Kaisen (Omega Phar-ma-Lotto) in Alan Marangoni (Col-nago-CSF), ki sta glavnini pobegnila na 21. kilometru. Ubežnika sta bila ujeta dva kilometra pred ciljem. Etapne zmage na letošnjem Gi-ru so slavili kolesarji 12 ekip. Ekipa Liquigas-Doimo je edina zbrala tri etapne zmage, HTC-Columbia, Gar-min-Transitions, Katjuša in QuickStep pa so ekipe s po dvema etapnima zmagama. Edini slovenski predstavnik Gorazd Štangelj je bil daleč za vodilnimi, z zaostankom 21 sekund je zasedel 119. mesto, v skupnem seštevku pa je na 98. mestu z več kot dvema urama zaostanka za vodilnim Špancem. (STA) Izidi: 1. A. Greipel (Nem/HTC-Columbia) 3:14:59, 2. Julian Dean (NZl/Garmin-Transi-tions), 3. T. DallAntonia (Ita/Liqui-gas-Doimo); 4. G. Henderson (NZl/Sky); 5. D. Hondo (Nem/Lam-pre-Farnese Vini), 6. G. Brown (Avs/Rabobank), 7. L. Sebastian Haedo (Arg/Saxo Bank), 8. M. Elij-zen (Niz/Omega Pharma-Lotto), 9. F. Sabatini (Ita/Liquigas-Doimo), 10. W. Bonnet (Fra/Bbox Bouygues Telecom), 119. G. Štangelj (Slo/Astana) 0:21. Skupno: 1. D. Arroyo Duran (Špa/Caisse d'Epargne), 2. I. Basso (Ita/Liquigas-Doimo)+ 2:27, 3. Richie Porte (Avs/Saxo Bank) 2:44, 4. Cadel Evans (Avs/BMC) 3:09, 5. Carlos Sastre Candil (Špa/Cervelo) 4:41. Z današnjim vzponom na sloviti Mortirolo se začenja zaključni del letošnjega Gira, ki se bo končal v nedeljo s kronometrom v Veroni. »Do takrat pa naj bi bilo vse odločeno,« menita Aleksander Rojc, nekdanji kolesar, in Ivo Doglia, predsednik tržaškega kolesarskega kluba Team Eppinger Saab in še aktivni kolesar. Oba sta prepričana, da bosta odločili današnja in jutrišnja gorska etapa. Doglia pravi, da bodo o končnem zmagovalcu odločale vremenske razmere. »Napovedujejo, da bo deževalo in take razmere bi bile pisane na kožo Vincenzu Nibaliju, ki je odličen pri spustih, saj zelo rad tvega. S prelaza Grappa je na mokrem cestišču vozil z vrtoglavo hitrostjo 90 km/h. Če bo spolzko cestišče, bo tako zmagal pogumni Nibali. Basso pa ponavadi ne tvega. Spust z Mortirola in z Gavie sta zelo nevarna. Če ne bo deževalo, bo Basso glavni favorit. Račune mu bo lahko bržkone prekrižal le Evans. Španec Arroyo bo mogoče celo zdrknil na četrto mesto.« Rojc pa pravi, da bo o končnem zmagovalcu odločalo sodelovanje ali nesodelovanje italijanskih ekip. »Če bodo sodelovale vse italijanske ekipe, bo na koncu zmagal Ivan Basso. Drugače pa bo slavil zmago kak tuj kolesar. Basso je vsekakor dokazal, da je še vedno odličen kolesar in da še ni za staro šaro. V igri za roza majico je prvih pet na lestvici. V gorskih etapah je namreč mogoč kakršenkoli razplet. Dvomim, da bi do končne odločitve prišlo na nedeljskem kronometru v Veroni.« Rojca in Doglio smo vprašali tudi, ali mislijo, da je letošnji Giro »čist« (brez dopinga)? »Kot kaže, je čist, čeprav ne stavim rok na ogenj. Protidopinških kontrol je veliko in tudi kolesarji so veliko bolj utrujeni kot prejšnja leta. V gorskih etapah doslej dejansko niso napadali in so pedale vrteli enakomerno. Na Zon-colanu je letošnji zmagovalec prišel do cilja vsaj dve minuti slabše kot pred dvema letoma. Podobno na Kronplat-zu. Vse to v dokaz, da je Giro bolj 'čist'. Sam pa sem nad kakovostjo nekoliko razočaran, saj so ekipe slabe in ne opravljajo svojega dela, tako kot bi morale,« je dejal Ivo Doglia. Podobnega mnenja pa je tudi Aleksander Rojc: »Protidopinških kontrol je veliko, tako da nihče ne tvega, da bi si pomagal s prepovedanimi poživili. Prav zaradi tega nihče ne izstopa in Giro je bolj zanimiv.« (jng) OBLETNICA - Jutri v Trstu na Čarboli Rokometni »revival« ob 40-letnici tržaškega kluba Predstavili so tudi publikacijo o bogati zgodovini društva Tržaški rokometni klub Pallamano Trieste bo jutri v tržaški športni palači na Čarboli praznoval 40-letnico ustanovitve. Zgodovina tržaškega kluba je posejana s številnimi uspehi: tržaški rokometaši so bili 17-krat državni in 6-krat pokalni prvaki. Predsednik Giuseppe Lo Duca, duša kluba, je na včerajšnji tiskovni konferenci dodal, da so v zadnjih dveh sezonah slavili zmago tudi v državnem prvenstvu U16. »Delo z mladimi je naša prioriteta, čeprav finančno stanje ni najboljše, saj še vedno nimamo pravega pokrovitelja, da bi se znova potegovali za osvojitev samega vrha,« je dodal Lo Duca. Jutri bodo od 15. do 17. ure na sporedu tekme mladinskih vrst tržaškega kluba proti nekaterim ekipam iz Slovenije. Ob 17.30 pa bo na vrsti Memorial Civi-din, na katerem bo igrala nekdanja tržaška ekipa Cividin proti ekipi Volani Ro-vereto. Nato pa bosta stopili na igrišče nekdanji ekipi Principe TS in državna selekcija over 45. Včeraj so tudi predstavili knjigo »Auguri Campioni! 1970-2010, quarant'anni di Pallamano Trieste«. Španec David Arroyo Duran (Caisse d'Epagne) -sodeč po izjavah Doglie in Rojca - ne bo končal letošnjega Gira v rožnati majici ansa ODBOJKA - Kvalif. Černic in ostali danes spet za EP GIOIA DEL COLLE - Italijanska odbojkarska reprezentanca, v kateri igrala tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mama, bo danes začela z nastopi v 2. krogu kvalifikacij za EP 2011. Ob 20.30se bo pomerila z Belorusijo (po Raisport1), jutri bo ob 20.30 igrala proti Romuniji, v nedeljo pa jo čaka Turčija (ob 20.30), proti kateri je pred tednom dni izgubila. Na odločilnih tekmah za direktno uvrstitev na EP selektor Anastasi ne bo mogel računati na Parodija, ki še okreva po poškodbi, in niti na blokerja Ma-strangela, ki ima otečen desni komolec. V prvi postavi bo najbrž Černic, libero Mania pa ne bo igral, kot nam je že napovedal. Slovenski odbojkarji pa bodo igrali v Tel Avivu: danes se bodo pomerili z Madžari (ob 19.00 po lokalnem času), jutri s Španci, v nedeljo pa z Izraelom. ŠOK ZA GANO - Zvezdnik Michael Essien ne bo mogel nastopiti za Gano na nogometnem SP, ker so mu nastop odsvetovali zdravniki reprezentance in njegove ekipe Chelsea. Zaradi poškodbe kolena, ki jo je staknil med afriškim prvenstvom januarja, ne bo nared za napore do konca julija. NOGOMET - RTV Slovenija je pridobila ekskluzivne televizijske in internet-ne pravice za neposredne prenose vseh 64 tekem (60 neposrednih prenosov in štirje posnetki zaradi sočasnosti tekem), ki si jih bodo gledalci lahko ogledali na drugem programu. SP v nogometu bo tudi osrednji športni dogodek programa Radia Slovenija - Vala 202. SKOKI V VODO Generalka pred mladinskim DP Na Pokalu London 2012 v skokih v vodo, ki je bil konec prejšnjega tedna v Trstu, so nastopili vsi najboljši italijanski tekmovalci in tekmovalke. Šlo je v bistvu za reprizo nedavnega absolutnega zimskega prvenstva. V najmočnejši konkurenci je nastopila tudi mlada slovenska skakalka Sofia Carciotti. Z metrske deske se je v kvalifikacijah uvrstila na 15. mesto, s trimetrske je bila deseta, s stolpa pa dvanajsta, kar pomeni, da se ni prebila v finale osmih najboljših, je pa bila nekoliko boljša kot na državnem prvenstvu. Že konec prihodnjega tedna (od 4. do 6. junija) pa čaka dijakinjo liceja Franceta Prešerna pomemben nastop na državnem mladinskem prvenstvu v Rimu, kerj ima v svoji kategoriji možnosti za visoko uvrstitev. NOGOMETNO SP 2010 Turizem v JAR v vzponu, a navijačev manj od pričakovanj Nekoč bolj optimistične napovedi organizatorjev letošnjega mundiala so napovedovale pol milijona navijačev s vsega sveta, a je aktualna številka daleč od načrtov. Sprva so v JAR računali na 450.000 navijačev, a so kmalu doživeli hladen tuš in ob upadu zanimanja številko znižali na 350.000. Še aprila je moral vodja organizacije na svetovnem prvenstvu Danny Jordaan ugrizniti v grenko jabolko in priznati: »Smo pri številki precej višji od 100.000, morda je ta že 200.000. Mislim, da se bomo približali 300.000.« Jordaan je bil pred tem veliko bolj prepričan, da bodo navijači preplavili državo organizatorko prvenstva, a so razmere na svetovnih trgih in prisotnost globalne gospodarske krize ter propad nekaterih bank »prizemljile« tudi nogometne navdušence iz sicer gospodarsko zelo stabilnih držav Nemčije in Velike Britanije. V narodnem parku Kruger, ki leži blizu mesta Nelspruit, kjer bodo potekale tekme, so upravitelji vknjižili le 50 rezervacij, upali pa so na 1000. Slabše zanimanje od pričakovanega so opazili tudi pri razstavljavcih na turističnem sejmu Indaba. Tudi pingvini so turistična atrakcija ansa Kljub vsemu pa je južnoafriški turizem zadnjih nekaj let v vzponu, to velja tudi za lansko leto, ko se je promet povsod drugod zmanjšal. JAR pričakuje v letu prvenstva več kot deset milijonov obiskovalcev - leta 2009 je jug črne celine obiskalo 9,9 milijona turistov. »Naš turizem je leta 2009 presegel vsa pričakovanja, pri nočitvah tujih turistov smo vknjižili 3,6 odstotno rast, kar je preseglo vse načrte in bilo veliko nasprotje dogajanju drugod po svetu,« se je aprila v parlamentu po prsih potolkel minister za turizem Marthinus van Schalkwyk. Prispevek turizma z gospodarskega vidika znaša skoraj 200 milijard randov, kar je preračunano približno 20 milijard evrov, to pomeni, da je iz naslova turizma delež bruto državnega proizvoda dosegel 7,4 odstotka. Tudi sosednji državi Mozambik in Zimbabve v času prvenstva računata na večji obisk turistov, turistični delavci pa si že manejo roke. Tudi njihovi hoteli so si za obdobje SP nadeli najlepšo podobo, znamenitosti se oglašujejo že na daleč, pot do vize je poenostavljena. Minister za turizem v Zimbab-veju Walter Mzembi je še pred časom dejal, da si želi približno 30 odstotkov obiskovalcev svetovnega prvenstva zvabiti tudi v svojo državo. Prav tako je pojasnil, zakaj Južni Afriki ni uspelo privabiti še več in sprva načrtovanih številk obiskovalcev. »Če bi imeli boljšo oglaševalsko kampanjo, bi želeno in napovedano številko 450.000 obiskovalcev prav gotovo presegli!« je poudaril. (STA) / ŠPORT Četrtek, 27. maja 2010 19 ROLKANJE - Začetek sezone kriške tekmovalke Mateje Bogatec »Iz meseca v mesec se bom odločala, kje bom tekmovala« Cilj ne bo osvojitev tretjega kristalnega globusa - Forma je že dobra Še pred mesecem dni je morebitno vrnitev na tekme višjega ranga načrtovala šele v mesecu juliju po študijskih obveznostih, zdaj pa sta se življenje in sezona zasukali v drugo smer. Trikratna zmagovalka svetovnega pokala FIS v ski-rollu Mateja Bogatec ima zdaj več časa in priložnosti za treninge in tekme, tako da so se tudi športni načrti nekoliko spremenili: »Potem ko sem se zaposlila v bančnem zavodu in se iz Ljubljane, kjer sem študirala fizioterapijo, preselila ponovno v Križ, so se letošnji prvotni načrti izjalovili. Prve pomembnejše tekme se bom udeležila najbrž že konec junija v Turinu, ne pa šele julija. Letošnja rol-karska sezona pa bo vsekakor bolj umirjena in ne bo natrpana, kot je bila doslej. Iz meseca v mesec se bom odločala, kje bom nastopila,« je pojasnila 28-letnica, ki mora spremembo življenjskega stila še usvojiti. Prav gotovo bo Bogatčeva nastopila na domači rolkarski tekmi, ki bo v nedeljo, 30. maja, prvi pomembnejši nastop pa bo opravila v Turinu na drugi etapi svetovnega pokala konec junija, kjer bodo podelili tudi evropske naslove. Prvo etapo svetovnega pokala v nemškem Markkleebergu od 18. do 20. junija bo torej izpustila, nastopa na ostalih preizkušnjah pa še ni potrdila: »Zdaj še ne vem, kje bom tekmovala. Mogoče bom nastopila tudi na večini tekem - ničesar ne izključujem, po osmih napornih poletjih pa si želim letos tudi nekaj oddiha.« Ker bo kriška tekmovalka gotovo izpustila prvo etapo svetovnega pokala in torej tri tekme (prolog, sprint in zasledovalni tek), bo težje nadoknadila točke za skupno razvrstitev. Ker so tudi nastopi na ostalih preizkušnjah še vprašljivi, letošnji cilj ne bo osvojitev svetovnega pokala, ampak dober nastop na vsaki posamični tekmi: »Ker vem, da lahko še naprej konkuriram z najboljšimi, bom na vsaki tekmi ciljala na najboljšo uvrstitev.« Po turinski etapi svetovnega pokala bo na vrsti tekma v Bad Peterstalu v Nemčiji od 23. do 25. julija, avgusta se bodo najboljši rolkarji podali na Norveško v Kristansund (12.-14.), septembra pa bosta na vrsti dve etapi: peta v Cuneu, šesta in zadnja pa v Solunu v Grčiji. Da je forma že skoraj izpiljena, je kriška tekmovalka dokazala že konec aprila. Na tržaškem nabrežju je v sprin-tu v konkurenci vseh najboljših italijanskih tekmovalk in lanske zmagovalke Mateja Bogatec je osvojila svetovni pokal leta 2005, 2008 in 2009. V zadnjih dveh sezonah je prejela tudi velika kristalna globusa Mednarodne zveze FIS. Lani je v Pigliu pri Rimu osvojila tudi naslov svetovne prvakinje v sprintu kroma Hrvatice Nine Broznic osvojila prvo mesto. Forma se zdaj še stopnjuje in je blizu optimalne: »V primerjavi z lansko formo v tem obdobju sem le rahlo v zamudi, vendar lahko v nekaj tednih vse nadoknadim. V zimskem času sem v Ljubljani, kjer sem študirala, konstantno trenirala in tako obdržala formo, od aprila pa treniram bolj vneto.« Zdaj, odkar je zaposlena, trenira vsak večer - vadba je usmerjena predvsem v sprint in v ravnino. Tačas razmišlja tudi o jutranjih treningih, ki pa jih zdaj še ne izvaja. Pred pomembnejšimi mednarodnimi nastopi v Turinu pa čaka Bogatče-vo še tradicionalni nastop pred domačimi gledalci. V nedeljo bo na Grand Pri-xu v organizaciji ŠD Mladina skušala ubraniti lansko zmago, saj verjame, da je v ravnini povsem konkurenčna. Tekmovanja se bo udeležila popolna postave »azzurrov«, nastop pa je potrdila tudi Hrvatica Nina Broznič, ki je letos nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Veronika Sossa ROLKANJE - V nedeljo •w Ze 20. Mladinin Grand Prix Alpe Adria Športno društvo Mladina bo v nedeljo, 30. maja priredilo že 20. po vrsti Mednarodni Grand Prix Alpe Adria. Rolkarska tekma veljavna kot tretja preizkušnja italijanskega pokala bo privabila tudi letos veliko število rolkarjev. Doslej so se na tekmo prijavili predvsem italijanski tekmovalci, nekaj jih je tudi s Hrvaške, Poljakov je šest, kriški klub pa čaka še na prijave rolkarjev iz Slovenije. Rok prijave zapade jutri zvečer. Na tekmi bo nastopilo tudi 25 kriških tekmovalcev, med katerimi bo tudi Mateja Bogatec. Na krožni progi, ki meri 3 kilometre in 600 metrov, bodo rolkarji glede na starostno skupino morali prevoziti različno dolžino trase: najmljaši cicibani 2 km, člani in veterani do 19 km, članice pa 10 km. Tekma, ki bo stekla pod pokroviteljstvom ZKB, zahodnokraškega rajonskega sveta, Občine Zgonik in ZSŠDI-ja, se bo kot običajno vila od Samatorce do Saleža in nazaj proti Samatorci. Start bo ob 9.30, predvideni zaključek pa ob 12.00. Ob 14.30 bo nagrajevanje na nogometnem igrišču v Križu. Od 9.00 do 13.30 bo zaprta za promet občinska cesta, ki od osnovne šole v Saležu vodi skozi Samatorco do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24. KOŠARKA - Jutri Pri Briščikih ZSŠDI v minibasketu V telovadnici pri Briščikih bo jutri na sporedu tradicionalan Trofeja ZSŠDI v minibasketu za ekipe naših društev. Spored: 15.00 Polet/Kontovel A - Polet/Kontovel B; 15.30 Sokol -Breg; 16.00 Polet/Kontovel A - Sokol; 16.30 Polet/Kontovel B - Breg; 17.00 Polet/Kontovel A - Breg; 17.30 Polet/Kontovel B - Sokol; 18.00 do 19.00 demonstrativna tekma 2001/2002 Po-let/Kontovel - Bor, sledi nagrajevanje. KOLESARSTVO Visintin (Devin) tik za vodilnim Janom Petelinom Devinov kolesar Matteo Visintin je tekmoval na prvi dirki na velodromu za trofejo Master 2010 v kraju S.Giovanni al Natisone. Trofejo sestavlja sedem tekem, ki se bodo odvijale vse do 9. julija. Matteo Visintin je lepo začel preizkušnjo in le za las se mu ni posrečilo stopiti na najvišjo stopničko. Na skupni lestvici je slovenski kolesar Jan Petelin osvojil majico prvaka trofeje, ki bo po vsaki od sedmih tekem dodeljena prvemu na skupni lestvici. Nastopilo je 19 kolesarjev začetnikov, ki so se pomerili v dveh preizkušnjah. Vrstni red, 1. tekma (scratch): 1. Giulio Pestrin (Rivignano); 3. Matteo Visintin (Devin); 2. tekma (dirka na točke): 1. Jan Petelin (Sacilese); 2. Matteo Visintin (Devin). Na Peči jutri Športni piknik Jutri, s pričetkom ob 18.30 uri, bo na igrišču športnega središča na Peči tradicionalni »Športni piknik«, ki ga skupaj prirejata ŠZ Dom Gorica in KŠD Vipava s Peči v sodelovanju z Dijaškim domom Simona Gregorčiča, kulturno zadrugo Maja in pod pokroviteljstvom ZSŠDI. V športnem delu programa se nam bodo predstavili kotalkarji in plesna skupina domačega društva Vipava, nato otroci Domovega športnega vrtca in skupine, ki se ukvarja z motoriko. Sledil bo prikaz mladih Domovih košarkarskih upov in nato novonastala skupina Cheers Dance ŠZ Dom. V tem okviru bodo kot gostje večera nastopili še plesna skupina Dijaškega doma »Simon Gregorčič« iz Gorice. Sledila bo družabnost s tradicionalnim piknikom. V primeru slabega vremena bo prireditev v torek, 1. junija 2010, vedno ob 18.30.. Kotalkarji in kotalkarice Vipave uspešni v Vilešu Kotalkarji in kotalkarice goriške Vipave so v nedeljo v Vilešu nastopili na deželni Trofeji AICS 2010, ki je promocijskega značaja. Nastopilo je 80 otrok, med temi je bilo kar 29 kotalkarjev Vipave. V Vilešu se je trofeja pravzaprav začela, saj bo nato 27. junija na sporedu druga etapa v Pordenonu, tretja pa bo septembra v Vidmu. V taboru Vipave so bili z nastopi svojih nastopajočih zadovoljni. Vipava se je na društveni lestvici uvrstila na prvo mesto, na sam vrh zmagovalnega odra pa je stopilo kar nekaj kotalkarjev in kotalkaric Vipave. Poleg goriške Vipave so v Vilešu nastopili še domači Roller 99, Gradisca Skating, Patt. Aquileiese, Patt. San Floreano, Patt. Pieris, tržaški Jolly, San Vito in New Skate iz Pasian di Prata. ODBOJKA - V Caserti za dečke do 14. leta Na DP zmaga in poraz Olympie Odbojkarji Olympie so včeraj začeli nastope na državnem prvenstvu v Caserti za dečke do 14. leta starosti. Izkupiček prvega dne je polovičen, saj so na prvi jutranji tekmi zmagali z 2:0, v drugi popoldanski tekmi pa izgubili z enakim izidom. Končni izid 1. kroga kvalifikacij pa bi bil lahko boljši, saj bi Goričani na drugi tekmi proti ekipi iz Piemonta lahko vknjižili vsaj točko: v drugem nizu so namreč že vodili 24:21, z nekaj naivnimi napakami pa so jih nasprotniki dohiteli in zmagali. »Ekipa iz Piemonta je bila premagljiva, a smo mi preveč grešili, da bi bil lahko izid boljši. Res škoda, saj bi že z zmago enega niza imeli boljše izhodišče v jutrišnjih (današnjih op. a.) kvalifikacijah,« je pojasnil pomožni trener Andrej Vogrič. V prvi včerajšnji tekmi pa se je Olympia pomerila z ekipo iz Moli-seja. Proti šibkemu nasprotniku so Markičevi varovanci zmagali brez težav, čeprav je bila njihova igra posejana s številnimi napakami: »Ve- liko je bilo tudi zgrešenih servisov, a kljub temu nasprotnik nam ni bil dorasel. Najbrž je vplivala na našo predstavo tudi trema,« je še povedal Vogrič. Danes bo Olympia nadaljevala nastope v 2. krogu kvalifikacij. Ob 11.30 se bo pomerila z ekipo Kam-panija 2, ki je bila v skupini G tretja, popoldne ob 16.30 pa z Lom-bardijo, ki je v skupini E osvojila prvo mesto. Jutri se bo začel finalni del, v katerem bodo ekipe igrale za končno razvrstitev na podlagi doseženih točk v prvih dveh dneh, v nedeljo pa bodo še finalne tekme za najvišja mesta. Vogrič je še dejal, da je organizacija prvenstva zelo dobra. Olympia - La Fenice Volley (Moli-se) 2:0 (25:14, 25:17) Arti e Mestieri (Piemont) - Olmy-pia 0:2 (25:19, 26:24) OLYMPIA: A. in S. Čavdek, Cobello, Corsi, K. in S. Komjanc, Lupoli, Manfreda, Princi, Terpin, Winkler. Trener: Markič. 20 Petek, 28. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / ŠOLSKI ŠPORT - Osnovnošolska olimpiada Športne šole Trst Porast števila udeležencev in solidni nastopi malčkov Na atletskem troboju je nastopilo 225 otrok - »Milčinski« najboljši v igri med dvema ognjema Letošnjega zaključnega dne osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst se je v dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja udeležilo 225 otrok, kar je največ v zadnjih desetih letih. V atletskem troboju (tek 20 m, skok v daljino z mesta, met medicinke) so se pomerili učenci in učenke mestnih osnovnih šol šol Finžgar, Župančič, Ribičič, Milčinski, Grbec in Gregorič-Stepančič, pred nagrajevanjem pa je bil na vrsti še finale v igri med dvema ognjema, v katerem je drugo leto zapored zmagala ekipa kati-narske šole Milčinski po zmagi z 2:0 proti vrstnikom svetoivanske šole Župančič. Tekma ni bila le, kot vedno, izjemno napeta in občutena, temveč tudi zelo kvalitetna, kar kaže na presenetljivo stopnjo sposobnosti in na dobro pripravljenost otrok. Solidni so bili tudi rezultati v atletiki, nekateri celo nadpovprečni z nekaj teki pod 4 sekundami in več kot dva metra dolgimi skoki v daljino. Športa šola Trst je s kolajnami nagradila tri najboljše uvrščene tekmovalce iz vsakega razreda in ločeno po spolu (nagrajevali so športniki Miko Mado-nia, Biserka Cesar, Valentina Oblak ter predsednik Športne šole Trst Maxi Kralj), vsi pa so prejeli spominsko kolajno in krof. Tekmovanje je vodil Matija Jogan s pomočjo učnega kadra in sodelavcev ŠŠT, nagrajevanje je vodila Rado Šušter-šič. Izidi 1. razred Dečki: 1. Peter Gherlani (FIN) 412 točk; 2. Matija Pučnik (ŽUP) 408; 3. Stefano Giusto (ŽUP) 398. Deklice: 1. Ilaria Vecchiet (GRB-STE) 388; 2. Sofia Belli-nello (FIN) 366; 3. Sophia Bark (FIN) 346. 2. razred Dečki: 1. Vital Molina Suffredi (RIB) 423; 2. Cristian Buri (FIN) 422; 3. Mario Vilevich (ŽUP) 418. Deklice: 1. Carlotta Benco (GRB-STE) 440; 2. Sofia Bragagnolo (FIN) 410; 3. Vera Beltrame (RIB) in Elisa Manzin (ŽUP) 401. 3. razred Dečki: 1. Martin Oblak (MIL) 471; ODBOJKA - Turnir v Tržiču Otroci so se na svetoivanskem 1. maju predvsem zabavali kroma 2. Luca Lorenzi (MIL) in Danjel Švab (FIN) 468; 3. Elia Marchesich (ŽUP) 457. Deklice: 1. Blanka Kravos (FIN) 438; 2. Matilde Buzzan (RIB) 437; 3. Martina Kuttin (ŽUP) 434. 4. razred Dečki: 1. Gabriele Cappellini (MIL) 535; 2. Dimitri Zettin (MIL) 504; 3. Elia Pelizon (ŽUP) 496. Deklice: 1. Kathrin Sušanj (MIL) 518; 2. Lara Betocchi (FIN) 483; 3. Nika Pahor (FIN) 477. 5. razred Dečki: 1. Raffaele Ficiur (ŽUP) 527; 2. Matej Gruden (MIL) 508; 3. Ivan Gherlani (FIN) 496. Deklice: 1. Giorgia Carmignano (RIB) 541; 2. Desire'e Celin (ŽUP) 484; 3. Elisa Porta (ŽUP) 482. Mladi slogaši štirikrat izgubili z izidom 2:1 Prejšnji teden je bil v Tržiču mladinski moški mednarodni odbojkarski turnir namenjen kategoriji Under 16, ki ga je priredilo domače društvo Fincantieri. Turnir je bil tokrat na sporedu šestič zapored, letos je na njem nastopalo 12 ekip. Slogaši na tem turnirju res niso imeli sreče. Pristali so na zadnjem mestu, pa ne zato, ker bi bili nasprotniki premočni: vsa štiri srečanja so namreč izgubili z 1:2, kar res pomeni, da se jih je držala smola! Izločilna skupina: Fincantieri -Sloga 2:1 (25:21, 22:25, 25:16), Salonit -Sloga 2:1 (25:21, 25:17, 23:25) Nedeljska izida: Triestina Volley - Sloga 2:1 (23:25, 18:25, 15:13); finale 11.-12. mesto: UISP Volley Bolzano - Sloga 2:1 (16:25, 26:24, 17:15) Končni vrstni red: 1. S. Dona' Je-solo, 2. OK Žužemberk, 3. Reprezentanca FJK, 4. Prvačina, 5. OK Rijeka, 6. Bas-sano Volley, 7. Fincantieri, 8. Salonit Anhovo, 9. Volley Ball Gemona, 10. Triestina Volley, 11. UISP Volley Bolzano, 12. Sloga SLOGA: Antoni, Cettolo, Dussich (samo v četrtek), Fiorelli, Guštin (samo v nedeljo), Pečar, Taučer, Trento (samo v četrtek). Trener Ivan Peterlin Prva Ljubljana, Bor Kinemax 6. Odbojkarice Bora Kinemax so se konec tedna v Novi Gorici udeležile 2. me-moriala Ladislava Loviščka-Slavka. V konkurenci šestih, pretežno starejši mladink letnika 1992, so v povprečju nekaj let mlajše predstavnice Bora , Brega in Govolleya pristala na zadnjem mestu. V kvalifikacijski fazi so najprej z 2:0 (21:18, 21:13) klonile pred Luko Koper, nato pa z 2:0 (21:15, 21:13) tudi pred ekipo Eurkabel Neptun iz Kanala. V tekmi za 5. mesto so nato s tesnejšim 2:1 (20:22, 21:15, 15:6) izgubile proti Vivilu iz Ville Vicentine. Turnir je osvojila Ljubljana, ki je v finalu z 2:0 premagala Koper, novogoriški Hit pa je v tekmi za 3. mesto odpravil Neptun Kanal. BOR KINEMAX: Janja Hauschild, Mateja Petejan, Katerina Pučnik, Sharon Costanitni, Aleksija Antonič, Stefania Vi-sentini, Irina Kneipp in Melina Colsani. Trener: Betty Nacinovi. UNDER13 ŽENSKE Altura - Sloga Dvigala Barich 1:2 (19:25, 4:25, 25:21) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Feri, Gornik, Kocman, Košuta, Kova-čič, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman, Štoka. Trener Martin Maver Slogašice so odigrale nedvomno eno svojih letošnjih najboljših tekem, kar velja zlasti za prva dva seta. Dobro so gradile in bile vseskozi v vodstvu, izkazale pa so se čisto vse igralke, tudi najmlajše. Drugi set je bil pravi monolog Sloge Dvigala Barich in naše odbojkarice so nato želele dokaj neobičajen izid ponoviti tudi v tretjem nizu. Vendar so v svoji želji, da bi nasprotnicam prepustile čim manj točk, postale živčne in ko jih je Altura dohitela, jih je zajela prava panika, iz katere se niso znale izvleči. ŠAH - Prvenstvo šol openskega ravnateljstva Predstava, da gre za igro za moške, je povsem zgrešena Prejšnji petek je v Trebčah bilo prvenstvo osnovnih šol openskega ravnateljstva, ki so se ga udeležili učenci trtjih, četrtih in petih razredov šol Bevk z Opčin, Sirk s Križa, Trubar z Bazovice, Tomažič s Trebč in Gradnik z Repna. Manjkali so samo proseški učenci, ki pa na šoli prav tako pridno vadijo. Opensko ravnateljstvo ima namreč šahovske krožke prav v vseh šolah. Rezultati so vidni ne le v ekipnih uspehih, ampak tudi v vsestranskem (ne le šahovskem) napredku posameznikov. Končni izid turnirja kaže, da je prepričanje nekaterih, da je šah izključno moška igra, povsem napačno. Absolutna zmagovalka s šestimi zmagami na šest odigranih partij je bila namreč učenka OŠ Tomažič iz Trebč Tina Kralj. Varovanka učitejice Barbare Boneta, ki je bila tudi glavni organizator turnirja, se je s sošolkami pravkar udeležila ekipnega državnega prvenstva v Caorlah. Skupina talentiranih deklic je na dobri poti, da z redno vadbo nasledi ekipi prešernovk, ki so že nekaj let med najboljšimi v Italiji. Drugouvrščeni in prvi med moškimi je bil presenetljivi Matej Kalc (5/6), prav tako iz trebenske šole, ki je v odločilnem dvoboju klonil bodoči zmagovalki. Prehitel je vrsto bolj koti-ranih šahistov, kot na primer tretjeu-vrščenega Arama Covarellija (Sirk, 5/6), šestouvrščenega Jordana Štekar-ja (Bevk, 5/6) in sedmouvrščenega Luko Nabergoia (Sirk, 5/6). Vmes sta bila še drugouvrščena deklica Tina Busan (četrta, 5/6, Bevk) in tretjeuvršeni deček David Renzi (Tomažič, peti, 5/6). Na absolutnem osmen mestu je pristala Veronika Feri (Tomažič, 4,5/6), ki je bila tudi tretja najboljša deklica. Vsi omenjeni dijaki obiskujejo 5.razred in bodo naslednje leto okrepili vrste srednje šole Kosovel. Nagrajeni so bili še najboljši učenci v moški in ženski konkurenci 3. in 4. razredov. Najboljši četrtošolci so bili Andraž Štoka (Sirk, 4/6)m Jan Sedmak (Sirk, 4/6) in Filip Malalan (Tomažič, 4/6), četrtošolke pa Maja Chenda (Sirk, 3,5/6),, Tjaša De Luisa (Bevk, 3,5/6), in Martina Danev (Bevk, 3/6). Med tretješolci so se izkazali Aleksander Malalan (Gradnik, 4/6), Alan Radetič (Trubar, 4/6) in Nikolaj Malalan (Gradnik, 4/6), med tretješol-kami pa Ivana Kreševič (Bevk, 2,5/6), Lucille Protti (Trubar, 2,5/6), in Alice Tognetti (Trubar,1,5/6). Tudi vsi ostali so se borili korektno in požrtvovalno in lahko v bodoče s pomočjo mentorjev Borisa Fabjana, Barbare Boneta, Mitje Petarosa, Da-njela Ceja in Franca Blocarja še veliko napredujejo. Najboljši vsake šole pa bodo nastopili na velikem turnirju čezmejne mreže, ki bo 2. junija zjutraj v domu Gradina pri Doberdobu. Nastopile bodo vse slovenske osnovne šole s Tržaškega, neketer iz Goriškega, špetrska dvojezična šola in nekateri gostje iz Republike Slovenije. Marko Oblak □ Obvestila NK KRAS - organizira nogometni kamp, ki bo od 14. do 19.6. v Repnu, za dečke in deklice letnikov 1997-2004. Za vpis (do 9.6.) in informacije pokličite na: 3289518440 (Maurizio) in 3280350533 (Srečko). AŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor društva, ki bo v petek, 11. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). Vabljeni! AŠD SK BRDINA vabi na predstavitev nove kolekcije zimske opreme, ki bo v petek, 28. maja, ob 18.30 na sedežu društva v Merčedolu, Repentabrska ul. 38, na Opčinah. AŠŽ GAJA - teniška sekcija organizira od 14. junija do 2. julija začetne in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce. Pojasnila in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ Bor na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek - petek 15.00 - 18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 7. do 25. junija v bazenu na Alturi intenzivni plavalni tečaj za otroke od 4. do 11. leta. Vadba bo potekala vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. Za informacije in vpis pokličite vsak delavnik na tel. št. 040-51377 od 15. do 17. ure do torka, 1. junija. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 14.-18. in od 21.- 25. junija 2010. Za informacije in prijave pokličite 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). JADRALNI KLUB ČUPA organizira poleti tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic za srednješolce, tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti in štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. e-mail: info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org. ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse odbojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Za treninge je na razpolago telovadnica v Lonjerju, ob četrtkih (13. 5. - 20. 5. in 27. 5.) od 18. do 20. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 335-6045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 347-4421386. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja! ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL, v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21.6. do 25.6. in od 28.6. do 2.7. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 3385889958 ali marinandrej@alice.it. / SVET Petek, 28. maja 2010 21 ZDA - Pet tednov po eksploziji naftne platforme BP upočasnil iztekanje nafte v Mehiški zaliv Predsednik Obama napovedal nekaj novih ukrepov za preprečitev podobne krize v prihodnje. NEW ORLEANS - Britanski naftni družbi BP je včeraj uspelo upočasniti iztekanje nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu, strokovnjaki pa opozarjajo, da je še prezgodaj za razglasitev zmage v pet tednov trajajoči okoljski drami. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ameriška vlada, je medtem ocenila, da je iz vrtine iztekalo precej več nafte, kot je trdil BP. "Uspelo jim je stabilizirati vrtino in zdaj vanjo črpajo blato. Ogljikov vodik ne prihaja več navzgor," je sporočil vodja obalne straže Thad Allen, ki usklajuje napore ameriške vlade za ustavitev širjenja naftnega madeža. Allen je povedal, da je BP ponoči dosegel "določen uspeh", vendar je opozoril, da je zdaj treba počakati in videti, ali se bo vrtina stabilizirala. "Vsi so previdno optimistični, a razloga za razglasitev zmage še ni. Spremljati moramo zelo zelo podrobno," je še dejal Allen. Po dveh neuspešnih poskusih s kupolo je BP poskusil vrtino zamašiti z blatom. Če bo to ustavilo iztekanje, bodo vrtino zace-mentirali. BP je uspel zajeti nekaj iztekajoče nafte s cevjo v vrtini, ki pa so jo morali za sredin poskus odstraniti. Poskus zamašitve luknje z blatom je doslej uspeval na kopnem, nikoli pa ga še niso uporabili 1500 metrov globoko pod morjem. BP je možnosti za uspeh ocenil z med 60 do 70 odstotki. Od 20. aprila, ko je razneslo naftno ploščad Deepwater Horizon, pri čemer je umrlo 11 delavcev, naj bi v morje izteklo najmanj 26,5 milijona litrov nafte. Nafta je že dosegla močvirnato območje v ameriški zvezni državi Lousiani ob delti reke Mississippi. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovila ameriška vlada, pa je včeraj ocenila, da je iz vrtine izteklo kar od 12.000 do 19.000 sodov nafte na dan. BP je doslej ocenjeval, da je v morje vsak dan izteklo 5000 sodov nafte, vendar te ocene niso bile zanesljive. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem včeraj na novinarski konferenci zagotovil, da se njegova administracija od samega začetka intenzivno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi spopada z izlitjem nafte v Mehiškem zalivu. Med drugim je opozoril, da bi morala nesreča pospešiti sprejemanje zakonodaje o boju proti podnebnim spremembam v senatu. Gre za celovito strategijo zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv in prehoda na čisto energijo, pri čemer je Obama opozoril, da je Kitajska to že spoznala, ZDA pa zamujajo. Obama je prav tako sporočil, da podaljšuje moratorij na izdajanje novih dovoljenj za vrtanje nafte v morju ter odlaga izdajanje najemnih pogodb za izkoriščanje nafte ob obali Aljaske, kakor tudi ob obali Virginije in drugje. Predsednik ZDA je zagotovil tudi to, da bo BP plačal za vso nastalo škodo. (STA) Uhajanje nafte iz podmorske vrtine se postopoma upočasnjuje ansa FINANCE - Kitajska ne zapušča evropskega trga Val optimizma na evropskih borzah, nafta dražja, evro se krepi LONDON - Evropske borze je včeraj popoldne zajel val optimizma, potem ko so kitajske oblasti odločno zanikale pisanje britanskega časnika Financial Times (FT), da namerava Kitajska zmanjšati svojo izpostavljenost do državnih obveznic iz območja evra. Izrazito se je podražila tudi nafta, evro pa je v primerjavi z dolarjem pridobil. FT je v včerajšnji izdaji poročal, da Kitajska, ki ima v dolžniških instrumentih iz območja evra za 515 milijard evrov naložb, proučuje strategijo do lastništva državnih obveznic iz območja evra, v okviru katere naj bi zmanjšala svojo izpostavljenost do teh instrumentov. Kitajska naj bi bila namreč zaskrbljena zaradi javnofinančnih težav v nekaterih državah evrskega območja. Kitajska državna agencija za upravljanje z deviznimi rezervami, ki upravlja s približno 2000 milijardami evrov (okoli 2500 milijardami dolarjev) kitajskih deviznih rezerv in je izjemno redkobesedna glede svojih dejavnosti, se je takoj odzvala in je na spletni strani zapisala, da je pisanje FT "brez podlage". "Evropski trg je bil v preteklosti, je v sedanjosti in bo v prihodnosti vedno eden naših glavnih naložbenih trgov," so zapisali na agenciji in obenem izrazili zaupanje, da bo EU z mednarodno podporo uspelo ponovno vzpostaviti "stabilnost in zdrav razvoj" finančnih trgov. Novica je zasenčila nekatere manj spodbudne signale iz ZDA. Ameriški bruto domači proizvod je namreč po popravljenih podatkih ameriškega ministrstva za trgovino v prvem letošnjem četrtletju rasel po triodstotni stopnji, kar pomeni, da je rast nekoliko nižja od prvih ocen, v skladu s katerimi naj bi ZDA v prvem trimesečju beležile 3,2-odstotno rast. Delno je razočaral tudi podatek o številu novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti v ZDA. To je sicer v minulem tednu upadlo, a ostaja nad pričakovanimi ravnmi ter izkazuje le šibko okrevanje trga dela. Število prošenj se je znižalo za 14.000 na 460.000. Evropski trgi so tako dan zaključili krepko v zelenem območju. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 3,11 odstotka in trgovanje sklenil pri 5937,14 točke, le za odtenek več se je okrepil londonski FTSE 100, in sicer za 3,12 odstotka na 5195,17 točke, medtem ko se je pariški CAC 40 oblikoval pri 3525,31 točke, kar je kar 3,42 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pridobil 3,61 odstotka in trgovanje končal pri 2621,70 točke. Pozitivno je tudi vzdušje v regiji. Dunajski ATX se je okrepil za 3,55 odstotka na 2422,34 točke, zOriški SMI je pridobil 2,23 odstotka in končal pri 6305,18 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share trgovanje sklenil pri 20.216,19 točke, kar je 4,30 odstotka več kot v sredo. Budimpeštanski BUX pa se je ob 5,28-odstotnem zvišanju oblikoval pri 21.978,74 točke. (STA) Ukrajina se je odpovedala članstvu v zvezi Nato KIJEV - Ukrajina se je včeraj uradno odrekla članstvu v zvezi Nato. Zunanji minister Konstantin Grišenko je namreč izjavil, da je to vprašanje umaknjeno z dnevnega reda ukrajinske politike. To je bilo doslej najbolj jasno sporočilo nove vlade predsednika Viktorja Janukoviča, da je vprašanje članstva Ukrajine v Natu, za kar se je močno zavzemal prejšnji predsednik Viktor Juščenko, za nekaj časa postavljeno na stranski tir. "Ukrajina bo še naprej razvijala svoje odnose z zavezništvom, vendar je vprašanje članstva umaknjeno z dnevnega reda," je dejal Grišenko. Po njegovih besedah članstvo v Natu nima podpore večine državljanov in ima razdiralne učinke na državno politiko. Ukrajinski predsednik Janukovič pa je dejal, da je članstvo v Natu v tem trenutku nerealistično. Pojasnil je, da je ta korak nerealističen, ker "moramo imeti podporo večine prebivalstva in tisti v zavezništvu se tega zavedajo". Spolne zlorabe pri jezuitih BERLIN - V jezuitskih ustanovah v Nemčiji je bilo v zadnjih desetletjih spolno ali fizično zlorabljenih najmanj 205 otrok, pogosto ob vednosti nadrejenih, je pokazala včeraj objavljena raziskava. Za zlorabe naj bi bilo odgovornih 46 jezuitskih duhovnikov, učiteljev in drugih uslužbencev ustanov. Odvetnica Ursula Raue, ki je preiskovala zlorabe na prošnjo jezuitskega reda, je na novinarski konferenci v Munchnu povedala, da je 12 duhovnikov, od katerih jih je šest že umrlo, in dva učitelja izpostavila več kot ena žrtev ali priča spolnih zlorab, nasilja ali obojega. Ostalih 32 osumljencev je obtožila le ena oseba. Odvetnica je še povedala, da je med preiskavo izvedela še za okoli 50 primerov zlorab v neje-zuitskih katoliških ustanovah. Potres v južnem Pacifiku PORT VILA - Južni Pacifik je včeraj zvečer po srednjeevropskem času stresel potres jakosti 7,4 po Richterje-vi lestvici. Zaradi moči potresa in pa dejstva, da je bil njegov epicenter v globini le 36 kilometrov, so v regiji nemudoma razglasili opozorilo zaradi nevarnosti cunamija. Potres z epicentrom 214 kilometrov severozahodno od mesta Luganville v otoški državici Vanuatu ali dobrih 20000 kilometrov severovzhodno od avstralskega mesta Brisbane je južni Pacifik stresel nekaj po 19. uri po srednjeevropskem času, ko je bil tam že petek zgodaj zjutraj. ZDA so nemudoma izdale opozorilo pred cu-namijem za območje južnega Pacifika, kjer med drugim ležijo otoške državice Salomonovi otoki, Vanuatu in Nova Kaledonija. (STA) ZDA - Letelo je 7160 km/h Novo nadzvočno letalo postavilo svetovni rekord WASHINGTON - Ameriška vojska je uspešno opravila preizkus nadzvočnega letala X-51A Waverider in pri tem postavila nov svetovni rekord. Letalo je namreč dobre tri minute letelo s hitrostjo šestih machov. Gre za hitrost, ki je šestkrat višja od hitrosti zvoka, in znaša okoli 7160 kilometrov na uro. Jezdec valov (waverider) je poletel nad kalifornijsko obalo, potem ko ga je v zrak ponesel Boeingov strateški bombnik B-52 stratofortress. V zraku je X-51A s hitrostjo šestih machov nato letel 200 sekund, ko je moč posebnega reaktivnega motorja na letalu začela pojemati. Kot je ob tem sporočila ameriška vojska, je rekordni polet pri taki hitrosti pred tem trajal le 12 sekund. Vodja programa X-51A v raziskovalnem laboratoriju ameriških zračnih sil Charlie Brink je poudaril, da so nad dosežkom naravnost navdušeni. Dejal je, da tokratni dosežek, vsaj kar se tiče zmogljivosti letalskih motorjev, enačijo s prehodom s propelerskih na reaktivne motorje po drugi svetovni vojni. Prototip letala sta izdelali družbi Rocketdyne in Boeing. V slednjem so se tokratnega dosežka še posebej razveselili, saj menijo, da je to osnova za uporabo tovrstne tehnologije v več izdelkih. Tehnologijo bi bilo tako mogoče uporabiti v vesoljski tehniki, v vojaške namene, pa tudi za komercialne transporte. Za potrebe ameriške vojske so doslej zgradili štiri letala X-51A. Tri preostale naj bi preizkusili jeseni. (STA) korejski polotok Pjongjang odstopil od sporazuma z Južno Korejo PJONGJANG/SEUL - Severna Koreja je včeraj odstopila od sporazuma z Južno Korejo o izogibanju oboroženih spopadov med državama in napovedala, da se bo v primeru kršenja morske meje odzvala z vojaškim napadom. Južna Koreja pa je medtem v Rumenem morju začela vojaške vaje. Razmere na Korejskem polotoku so se dramatično zaostrile, potem ko je ekipa mednarodnih preiskovalcev prejšnji teden sporočila, da je bil za marčevski potop južnokorejske vojaške ladje kriv severnokorejski torpedo. V incidentu je umrlo 46 južnokorejskih mornarjev. Severna Koreja je vpletenost takoj kategorično zanikala, pri tem pa opozorila, da bi vsako maščevanje s strani Južne Koreje pomenilo vojno med državama. V preteklih dneh sta državi z najrazličnejšimi potezami zaostrovali že tako napeto stanje v odnosih. Vrhunec je zaostrovanje doseglo z včerajšnjo napovedjo Severne Koreje, da odstopa od sporazuma, ki je bil med državama podpisan z namenom izogibanja oboroženih spopadov na mejni črti v Rumenem morju. Prav v Rumenem morju, v bližini mejne črte s severno sosedo, pa je Južna Koreja včeraj začela pomorske vojaške vaje. Aktivnosti južnokorejske vojne so oblasti v Pjongjangu jezile že v preteklih dneh. Opozarjale so namreč, da bodo vaje državi pripeljale na rob vojne. (STA) JAMAJKA - »Dudus« zbežal Oblastem v Kingstonu uspelo vzpostaviti mir KINGSTON - Jamajškim oblastem je po treh dneh spopadov uspelo prevzeti nadzor nad revnim predelom Kingstona. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je na ulicah jamajške prestolnice zdaj mirno. Spopadi med jamajškimi varnostnimi silami in oboroženimi pripadniki kriminalne tolpe so po zadnjih podatkih terjali najmanj 73 življenj civilistov, Nasilje, ki je izbruhnilo v nedeljo, potem ko je premier Bruce Gol-ding pred tednom dni privolil v zahtevo ZDA po izročitvi vodje kriminalne tolpe Christopherja Cokea, znanega pod vzdevkom Dudus, se je po treh dneh tako končalo. Coke je povezan s premierovo vladajočo Delavsko stranko in Golding je zavračal izročitev, ker naj bi bili ameriški dokazi pridobljeni z nezakonitim prisluškovanjem. Jamajške oblasti so v lovu za Co-keom prijele in zaslišale prek 500 oseb, a jim Dudusa ni uspelo ujeti. Uradni Kingston medtem niti ne mo- re več potrditi, ali je Coke sploh še na Jamajki. Potem ko so oblasti prevzele nadzor nad zahodnim delom King-stona, bo policija znova dovolila vstop v središče mesta, ki se nahaja v neposredni bližini prizorišča spopadov v preteklih dneh. Šole in nekatere druge ustanove bodo kljub temu vsaj včeraj še ostale zaprte. Jamajka ima 2,8 milijona prebivalcev, leta 2009 pa je bilo tam 1660 umorov. Kriminalne tolpe so v 70. letih prejšnjega stoletja organizirale politične stranke in po vzoru ZDA v 19. stoletju so tolpe skrbele za "volilno disciplino" ljudi. Tolpe so se kasneje začele ukvarjati s trgovino z mamili in orožjem. Jamajka je sčasoma postala največji izvoznik marihuane v regiji. Obiskovalce na letališčih najprej pričakajo napisi, da so za tihotapljenje in uporabo mamil zagrožene visoke kazni, zunaj na parkirišču pa se gnetejo prodajalci priljubljene "gandže". (STA) 1 4 Petek, 28. maja 2010 Št. 21 (148) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Klop si je ogledal industrijski obrat Illy Od zrna do skodelice Ljubitelji kave vsega sveta (ali vsaj 144 držav, v katerih je prisotna kava Illy) združite se! Klop (ki se je po ogledu pra-žarne kave Illy odločil, da se bo posvetil kultu čaščenja kave) vam ekskluzivno, strogo zaupno in inovativno razglaša formulo idealne kave! Enačba »[prijeten pogovor z barma-nom + mamljiv vonj po kavi značilna skodelica + (perfekten okus) = nepozaben espresso, ki vključuje vsa čustva«, če jo boste pravilno izpeljali, vam bo dala tako kavo, da jo boste težko pozabili (ljubezen na prvi poskus je zagotovljena, jamstvo »zadovoljni ali pa vam bo denar povrnjen«)! Ta enačba je tudi temelj oziroma cilj ali sanje vsakega proizvajalca kave in moto pražarne Illy. Klop je imel priložnost, da si ogleda pražar-no, ki je v Italiji vodilna družba v sektorju espresso (kar pomeni, da ima več ali manj 6% tržni delež, saj je konkurenca zelo ostra) in ki v celoti predeluje surovo kavo v našem ljubljenem Trstu. Tako je, dragi bralci, kjer koli na svetu boste pili skodelico te kave, vedite, da je bila pra-žena, zmleta in pakirana v Trstu, vsako zrnce, brez izjeme. Illy seveda ni edina tržaška pra-žarna kave in Klop takoj pojasnjuje, da se je odločil za ogled prav te iz enostavnega razloga, ker je ta izmed vseh najbolj znana in je kava, ki jo proizvaja razširjena (skoraj) po vsem svetu. Klop ceni prav vsako izmed tržaških pražarn kave! Življenjska pot naše Illy kave se je začela skupno s tisto firme Hausbrandt. Na začetku je bila to tvrdka, ki je uvažala v glavnem kavo, čokolado in čaj, potem sta se njuni poti razšli in Illy je postala pražarna, ki proizvaja en sam izdelek. Od leta 1933 naprej je bil njen vzpon bliskovit, njen ustanovitelj Ernesto Illy (madžarskega rodu) je bil izumitelj in kemik in s svojim kavnim aparatom »Illetta« je ustvaril espresso, kakršnega poznamo danes (25 ml kave, izvleče-ne v 30 sekundah iz 7gr zmlete kave). Espresso so do takrat pripravljali na drugačen način in je bil bolj voden in manj okusen. Drugi, bistveni izum, je način pakiranja kave, ki deluje obratno kot vakuumsko pakiranje: poseben stroj odstrani kisik in ga nadomesti z nevtralnim plinom, ki ohrani aromo komaj zmlete kave ali celih zrn. V 80. letih je bila kava Illy že poznana na vsej zemeljski obli in uslužbenci tovarne Illy so potovali po državah, v katerih pridelujejo kavo, in izbirali ter končno izbrali po njihovem mnenju devet najboljših vrst arabike na svetu. Še danes nenehno opravljajo kontrole kakovosti kave, saj je ta zelo odvisna tudi od količine padavin ... Zakaj? Vstopite z nami v čarobno pražarno kave in izvedeli boste to . In še marsikaj drugega! Obljubimo vam, da se vam po tej izkušnji kava ne bo zdela več »samo kava«! Pražarna Illy Univerza kave Za sedem ali osem nogometnih igrišč veliko skladišče, kakih pet tovornjakov kave na dan, stavba ob stavbi, ob kateri že raste nova stavba, stalno prenavljanje in izboljševanje strojev, vstop dovoljen samo izvoljencem, kava na razpolago non-stop in predvsem omamna aroma pražene kave. Ne, to ni fantastična tovarna Willija Won-ke, ni sad fantazije Roalda Dha-la, je realnost, je del Trsta, je pra-žarna Illy. Seveda to pomeni tudi, da ni nobenih zlatih listkov ne palčkov in na žalost niti čokoladnih slapov, vendar kvaliteta in natančnost kompenzirata vse ostalo. Ogled se je začel na pravi način: z brezplačno, super ka-vico (takoj so nas skušali podkupiti ... In jim je tudi uspelo!) v okusno opremljeni recepciji. Pojem »recepcija« je treba v tem primeru malo pojasniti, saj je to ogromen prostor, v katerem so razstavljene najnovejše ponudbe podjetja, z udobnimi stoli in barom, nad katerim so v obliki ogromne spirale umetniško razstavljene slavne Illyjeve skodelice. Odgovorna za stike z javnostjo Barbara Dolenc je izčrpno odgovarjala na vprašanja Klopa in ga skozi niz slik in informacij pripeljala do same tovarne. Tukaj si je Klop nadel belo kapo in oblačilo in se počutil kot kak policist iz nadaljevanke CSI, kljub temu, da je bil bolj podoben telebajsku kot pa ameriškemu TV zvezdniku. Prijazna priložnostna vodička ga je nato peljala med stroje in aparature, Klop pa je capljal za njo, pozorno poslušal in pazil, da ne bi slučajno niti s tačko prekoračil bele črte, ki jo čuvajo optični senzorji, in se obenem spraševal, če so vsi uslužbenci, ki se mirno sprehajajo čez prepovedano mejo imuni na te senzorje, ali pa so morda senzorji nastavljeni tako, da delujejo samo za Klope? Skrivnost. Zanimivo pa je, da je vstop v pražarno z uhani, ogrlicami, prstani, ipd. prepovedan (da ne bi slučajno kaj padlo v kak stroj), z izjemo poročnih prstanov, poročnih zapestnic ipd., ker, kot nam je pojasnila gospa Dolenc, so verski simboli nedotakljivi in nimajo pravice, da prisilijo človeka, da bi si jih snel. Od plantaže do kavarne Pot, ki jo opravijo zelena zrna kave, potem ko so jih nabiralci nabrali v plantažah, je res dolga in zapletena. Porazdelimo jo lahko na več faz. Prva faza poteka na poljih, in sicer pri nabiranju. Obstajata dve vrsti nabiranja, »picking«, oziroma ročno nabiranje zrna za zrnom in »stripping«, oziroma trganje kavnih »češenj« z vej, ki je lahko ročno ali pa strojno. Strojno nabiranje uporabljajo za večje površine, saj tako delo poteka hitreje. Faza, ki sledi nabiranju, je tista, v kateri izluščijo zrno. Pri tem sta na voljo dve tehniki, in sicer »naravna« in »vodna«. Pri naravni posušijo cel sadež, pri vodni pa sadež najprej razkoščičijo. Ko so zrna ločena od mesa in posušena, jih spravijo v jutaste vreče (ki so lahko težki največ do 60 kg) in jih natovorijo na ladje, ki jih pripeljejo do pražarne. Ko vreče pridejo v pražarno, raznorazni stroji fotografirajo in analizirajo vsako zrno posebej, ki gre skozi 125 kontrol, preden se začne praženje. Med praženjem se grenka, zelena zrna spremenijo v rjava, dišeča in lahka. Zadnja in poglavitna faza pa je posvečena ohranitvi nadtlaka, ki omogoča, da se kavna aroma ohrani, kar bi bilo nemogoče, ko bi bila kava izpostavljena kisiku. Kavo nato spravijo v kovinske embalaže. Če je kava mleta, jo stroj zmelje sekundo pred pakiranjem, saj se samo tako ohrani prava aroma. Med številne člane družine Illy uvrščamo tudi t.i. »Univerzo kave«. Univerza je namenjena tistim, ki se ukvarjajo z gojenjem, s predelavo ali z degustacijo kave. Univerza je najprej nastala v Neaplju, leta 2000 pa so v Trstu v sklopu pražarne Illy TR& GAFMBAL-DI mAMO ILLY K CAj poskusijo iste izdelke. Radovednemu Klopu je prijazna vodička tudi pojasnila rabo pljuvalnika: uporabljajo ga pokuševalci, saj dnevno poskusijo 35 do 40 skodelic kave, in če bi jih vse popili, jim bi verjetno resno škodilo. Glavna skrb Univerze pa je vzbuditi v bodočih pridelovalcih ali barmanih ljubezen do popolnosti, odličnosti in pravega uživanja te pijače, ne glede na to, ali si v Trstu, Kairu ali Parizu. Vonj, okus in vid Ljubezen do estetike in iskanja popolnosti je v 90. letih prejšnjega stoletja porodila Francescu Il-lyju zamisel, da bi lahko ustvarili lastno serijo skodelic. Leta 1992 je v sodelovanju z umetnikom Thu-nom nastala prva porcelanasta skodelica, ki je še danes simbol kave Illy. Od takrat je pri nastanku novih, originalnih skodelic sodelovalo več kot 70 umetnikov, bodisi priznanih, kot na primer Michelangelo Pistoletto, Joseph Kosuth, Jeff Koons ali pa Julian Schnabel, kot tudi mlajših, novih talentov, ki so imeli možnost izraziti lastno kreativnost pri okraševa-nju te skodelice, ki je postala že nekakšna moderna ikona kave. Skodelice »Illy Art Collection« proizvajajo v serijah po šest, ki so namenjene kavi espresso ali pa cappuccinu. Od leta 2006 pa imajo umetniki še možnost kreacije embalaže. Uživanje kave torej ni več le okus, aroma, temveč popoln užitek, kjer so prisotni vsi čuti: vid, okus, vonj in tudi sluh. Uživamo jo lahko doma, v kavarni, na delu ali na potovanju in ob tem lahko cenimo navdih umetnikov, ki so pripomogli k nastanku te umetnine. Iskanje popolnosti in številni preizkusi ali kako okusiti kavo ustanovili njen glavni sedež, nato pa še druge podružnice npr. v Sao Pao-lu v Braziliji. Smoter te posebne in edinstvene ustanove je širjenje kulture kvalitetne kave, ne samo v Italiji, temveč po vsem svetu. Kultura kave pa je tista, ki spremlja v detajlih cel nastanek te pijače, od zrna do skodelice. Univerza ponuja raznorazne tečaje, od enodnevnih za amaterje in gurmane, do štiridnevnih za izvedence ali barmane in do tistih, ki so namenjeni pridelovalcem kave. Univerza je nastala prav zaradi slednjih; pražarna Illy izpopolnjuje pridelovalce, pridelovalci izkoristijo pridobljeno znanje za pridelovanje kvalitetnejše »zelene kave« - to so ne-pražena kavna zrnca. Tovarna Illy plača surovino več, kot bi jo sicer, in krog se tako zaključi: z vzajemno pomočjo se tako dosega visoko kvaliteto. Specifični tečaji so namenjeni osebju, ki je zaposleno v različnih sektorjih in fazah predelave kave. Obiskovalcem tečajev so na voljo predavanja zgodovine kave, agronomije, botanike in tudi praktičnih dejavnosti, kot so priprava dobre in okusne kave, čiščenje kavnega avtomata, upravljanje kavarne in reklama izdelkov. Klopu je bila dana čast, da si je v živo ogledal učilnico, kjer potekajo predavanja v raznih jezikih, od angleščine in nemščine do kitajščine ali japonščine, saj so učencem na razpolago tudi tolmači. V učilnici, ki je zelo moderno opremljena z računalniki, projektorjem in posebnimi lučmi, je tudi nešteto kavnih avtomatov in »kafetjer« za različne načine priprave kave: turški način, neapeljski način, ameriški, t.i. »french press« ... Posebno pozornost sta vzbudili okrogla miza in pljuvalnik ob njej. Vodička je takoj pojasnila, da okroglo mizo uporabljajo pri tako imenovanem brazilskem načinu degustacije kave. Skratka, pokuše-valci posedejo k mizi, ta se potem vrti, tako da vsi Če mislite, da ima kava okus zgolj po kavi, se res krepko KREPKO motite! Dragi bralec ali draga bralka, pojdi v bar in naroči si espresso (in pazi, da bo ta espresso dober!), drugače pa si ga kar sam skuhaj doma s kavnim avtomatom ali s »kafetjero« - v tem primeru pazi, da kavo odstaviš s štedilnika takoj, ko zavre, drugače bo dosti slabša in manj okusna. V zadnjih trenutkih kuhanja namreč kava pridobi »osmojeni okus«, če boš storil tako, kot ti svetuje Klop, bo kava neprimerljivo okusnejša, tudi če je bo približno 20% manj. No, zdaj ko jo imaš pred sabo, si oglej to rjavo tekočino, povohaj jo, začuti njeno aromo in vedi, da nepražena kava skoraj nima vonja in da se lahko vonj zelene kave zavoha samo, če se zrno kave poriba. Da veš, obstajajo ljudje, ki imajo v okviru svojega poklica tudi nalogo, da ribajo in vohajo zrna zelene kave: to spada med razne poskuse in kontrole, ki jih opravljajo na kavi. Zdaj, dragi bralec ali draga bralka, srkni poži-rek kave (tudi tipični »sssslurp« zvok je dovoljen, saj si zdaj kot nekakšen somelier za kavo) in povej, če ima kava kisel okus? Čutiš agrume? Je malo vi-nasto? Praženo? Čokoladno, rahlo fermentirano in rozinasto? Da? Potem je to zelo dobra arabika, oziroma boljša in najbolj razširjena vrsta kave! Seveda moraš čutiti tudi rahel priokus po žarkem, živali oziroma usnju, mineralnem olju, gumi, pepelu, plesni in mleku. Če pa ti okusi prevladujejo, dragi bralec ali draga bralka, in je kava vrh tega še značilno grenka, si se znašel pred skodelico robuste, druge in manj kvalitetne vrste kave. V vednost: arabika je tako popolna, ker ima 44 genov, dva manj kot človek! Raziskovalci in pokuševalci družbe Illy pa v svojih štirih laboratorijih (Aromalab, Sensorylab, Biolab in Techlab) in pokuševalnici nenehno iščejo in uravnavajo perfektno sožitje med temi okusi, ki si jih zdaj zaznal, dragi bralec ali draga bralka, saj se kvaliteta kave nenehno spreminja tudi glede na vre- Drevo kave (da smo si na jasnem: kava rase v obliki nekakšnih češenj na drevesu, ne že pražena v vrečah), cveti takoj potem, ko dežuje in kakih 6 ali 8 mesecev pozneje postane ta cvet sadež. Dragi bralec ali draga bralka, mislil si, da si velik izvedenec za kavo - v primerjavi z Nemcem ali Američanom bo to še vedno držalo -, zdaj pa veš, da se o kavi lahko še veliko naučiš! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. maja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -Pevski zbor otroškega vrtca Šem-polaj 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Game show: Speciale Soliti ignoti 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktulno: L'appuntamento - Scrit- tori in Tv 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Zibaldone...cose a caso 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.45 Aktualno: Rainotte cultura itinera- ri: l'enigma del labirinto 6.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 22.55 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Crimini 2 (det., It., '09, i. R. Corsato) 23.10 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Rai Educational - Citizen Report 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 1.10 Kolesarstvo: 93° Giro d'Italia 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Kolesarstvo: Giro all'arrivo 17.10 Šport: Processo alla tappa 18.10 Konjeništvo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 6.50 Nan.: Kojak 7.50 Nan.: Charlie's Angels 8.50 Nan.: Nash Bridges 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 4 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.35 Nan.: Sentieri 16.10 Film: Il principe guerriero (pust., ZDA, '65, r. F. Schaffner, i. C. Heston) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: The Patriot (akc., ZDA, '98, r. D. Semler, i. S. Seagal) 21.50 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Payback - La rivincita di Porter (akc., ZDA, '99, r. B. Helgeland, i. M. Gibson) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnosti show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Ciao Darwin 6 - La regres-sione (v. P. Bonolis, L. Laurenti) 0.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.15 Nan.: Reba 6.40 17.30 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Variete: La pupa e il secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Merlin 16.10 Nan.: Jonas 16.35 Nan.: Sonny tra le stella 17.00 Nan.: True Jackson, VP 19.30 Nan.: Samantha chi? 20.30 Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.10 Nan.: CSI - NY 23.05 Film: Landslide - La natura si ribella (dram., ZDA., '04, i. V. Spano) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Klasična glasba 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.15 Il Rossetti 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Dok. odd.: Archeologie 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.45 Film: Tedeum (western, '73, r. E. Castellari, i. T. Brent) LA 6.00 7.00 10.55 10.05 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.30 23.35 1.30 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, Omnibus Life, Omnibus (ah)iPiroso Punto Tg Omnibus Life Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Cowboy (western, ZDA, '58, i. G. Ford) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik 3.50 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit Files (v. I. D'Amico) Aktualno: Reality Variete: Crozza Alive Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Dečko s svečko (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Osmi dan (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbolenca 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 1. oddaja (pon.) 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 Alpski večer 2010, 2. del 22.20 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub 0.20 Duhovni utrip (pon.) 0.35 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 28.05.1992 (pon.) (t* Slovenija 2 1.30 Zabavni infokanal Infokanal Glasnik, oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 28.05.1992 Na utrip srca: 9 Gala Večer novih baletnih koreografij na slovenski glasbo (Ne)pomembne stvari Žogarija, otroška oddaja Dok. feljton: Turški čaj, 6. zadnji del (pon.) Dok .odd.: Izpoved gospodarskega plačanca (pon.) Pisave (pon.) Circom Regional - oddaja TV Maribor Primorski mozaik Mostovi - Hidak V dobri družbi - oddaja TV Maribor Zlata šestdeseta Resničnostni šov: Kdo gre v Afriko? Odločitev o gostitelju evropskega prvenstva v nogometu 2016, posnetek Dok. serija: Ljudstva sonca Nad.: Nujni primeri Film: Božanski kuhar Film: Samo za odrasle 6.25 7.00 8.50 9.15 9.45 10.00 10.25 12.00 12.55 13.55 14.20 15.20 16.15 16.45 17.15 17.50 18.50 20.00 20.50 21.05 22.00 22.45 0.20 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.30 Športna oddaja 16.40 Dokumentarec 17.00 Back Stage Live 17.30 Vzhod-Zahod 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Potopisi 21.00 Istrska potovanja 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Miš Maš Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Objektiv (pon.) Razgledovanja Pod drobnogledom Sodobna umetnost RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdo-skop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla-Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 28. maja 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 C V naslednjih dneh bo naša dežela pod vplivom šibkih ju- Nad severno in srednjo Evropo je plitvo ciklonsko ob-gozahodnih tokov, ki bodo občasno bolj vlažni in nesta- močje. V višinah priteka k nam z jugozahodnim vetrom bilni. nekoliko bolj vlažen zrak DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.21 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v petek obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.25 najnižje -64 cm, ob 12.03 najvišje 29 cm, ob 17.05 najnižje -10 cm, ob 22.52 najvišje 46 cm. Jutri: ob 5.58 najnižje -60 cm, ob 12.51 najvišje 26 cm, ob 17.41 najnižje -3 cm, ob 23.17 najvišje 39 cm. ''"lunine MENE ^SŠ Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 5.17 MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 1 2000 m . 1000 m .......... 14 1500 m .......... 10 2500 m............ 4 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 8, v gorah do 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona TOLMEČ O 13/21 TRBIŽ O 12/20 O GRADEC 13/24 CELOVEC O 10/23 O 9/19 KRANJSKA G. O TRŽIČ 11/22 0 10/22 S. GRADEC fii O KRANJ VIDEM O 13/24 CELJE 11/23 O MARIBOR o 11/24 PTUJ O M. SOBOTA 011/24 O PORDENON 14/23 16/24 14/24 ČEDAD O 14/23 r ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 13/23 N. MESTO 12/24 9°,RI.CA O ■,„,-■„ POSTOJNA O O 10/20 " „ , KOČEVJE TRST O fl .. > srVi O 18/24^ CA^fN "O PORTOROŽ O V ČRNOMELJ 16/25, ' UMAG REKA 15/24 UMAG OPATIJA , ZAGREB 13/25 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo spremenljivo in nestanovitno vreme. Ponekod bodo možne plohe in nevihte. Padavine bodo verjetnejše popoldne in zvečer predvsem v zgornji nižini in v predalpskem svetu. Ob morju bo več sončnega vremena, pihali bodo krajevni vetrovi. Zjutraj bo delno jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in popoldne posamezne nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. J o GRADEC 12/20 TOLMEČ O 13/21 4 TRBIŽ O 12/20 o 10/18 KRANJSKA G. CELOVEC O 11/21 O TRŽIČ 11/20 O KRANJ o 10/20 S. GRADEC m CELJE 11/22 O MARIBOR 012/22 PTUJ O M. SOBOTA 011/21 a-" O LJUBLJANA 14/23 r, ČEDAD O VIDEM O 14/23 ^ O PORDENON GORICflrt ° N. GORICA 13/22 N. MESTO 12/23 j T6m 0 14/23 POSTOJNA O 16/24 s^14/23 0 10/19 PORTOROŽ O 16/25 REKA 15/24 ZAGREB 13/23 o„ ČRNOMELJ a OPATIJA PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V spodnji nižini in ob morju bo v glavnem le delno oblačno, drugod bo spremenljivo oblačno. V Predalpah bo oblačnosti več. Predvsem v popoldanskem času in v notranjosti se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo lahko širile tudi na obalnem pasu. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri in v nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo v soboto pogostejše. V nedeljo bo pihal jugozahodni veter. fcinuJba ("n.kvna t. makom lili ^Ij.i v vjth liviUkih in frjniirnth prod^i^ln^h ConuilhA oznafcni z HMlwm lv>n*kdka vt]jn «1 27.do w.