Naročnina mesečn« ^^ _ ^^^^^^^^^^^ Cek. račiin: Ljnh- za mozenj- ^ T^k A ^ ^^ I jan. U •IVO 40 - ue- ^^^^ ^^M ^^m ■ m ^^M W 10.349 za inseratei deljaka ce- ^^M M ^BH^fc M ^^M <*b M jBfB ^^m ^ m ^^M Zagreb 120Din ^ ^Bl JKV M mm m Praga-Dunaj 24.797 » JHH^ ^^^^ JHmm^ uPr«f.:iiopii.r- Kopitarjevi uLb/lIl jeva b. telefon 2V9J Telefoni arednlštvai dnevna alniba MM — nočna 29M. »94 hi MM - Uhaja vaak dan ijntraj. raicn ponedeljka ta dneva p« praznika Za velikonočne praznike: Papeževa okrožnica o miru Sv. oče bo v usodepotnem trenutku opozorit svet na bistvene predpogoje za mir in na njegovega največjega sovražnika: samoljubje Značitnost nemškega kulturnega boja Cilji modernih kulturnih bojev se od nekdanjih niso v ničemer spremenili. Toda bistveno drugačna je taktika. Kulturni boji so se nekoč odigravali s krampom in gorjačo, vsa javnost je od njih odmevala. Moderni kultur-nobojneži pa so mnogo bolj prebrisani. Boje se alarmirati javno mnenje. Zavedajo se, da bi to njihovemu dobremu imenu ne bilo v korist. Razvon tega je znano, da je svetovno mnenje po navadi na strani tistega, ki je zatiran in preganjan, posebno po nedolžnem. — Toda, Ker jim protiverski instikti le ne dajo miru, iščejo kulturnobojneži drugih potov, da pridejo do svojega cilja. Igrajo vlogo z dvojnim licem. Odgovorni politiki in državniki poda-jajo kar moč konoiliantne in pomirljive ofici-elne izjave. Po njih besedah sodeč, so brez izjeme vsi prijazno razpoloženi do krščanstva. Svoboda vere in vesti jim je sveta stvar. Spoštovanje verskih svetinj in religioznega čustva — tako se namreč glasi običajna fraza — je slehernemu državljanu z vso veličino državne avtoritete zajamčena... Vse to razglase listi in radio v širni svet in javnost je pomirjena in včasih celo navdušena, inozemstvo pa itak nima mnogo časa, da bi posvečalo večjo pažnjo notranjim razmeram v drugih državah. Kulturnega boja ali splošno boja proti veri ni oficiclno nikdar napovedala ne priznala niti sovjetska Rusija, niti Mehika, niti marksistična Španija. Toda na znotraj je bila dana prosta roka vsem protiverskini silam. Saj ni treba, da bi država oficielno preganjala vero. Dovolj je, da pusti protiverskim elementom svobodno roko v šolstvu, v vzgoji, v upravi na podrejenih mestih. Kaj se tam godi, o tem nihče ne piše in ne govori. Tudi preganjancem sc seveda zamaše lista. Prepovedani so jim protesti, zborovanja, tisk, shodi, sploh možnost sleherne obrambe. Vsak krik po pravici se uduši v kali. Ako je stvar le prehuda in se ne da več prikrivati, potem izda vlada oficielen komunike, v katerem natvezi svetu, kar se njej zdi prav. Tako je mehikaiuska vlada svojega najvišjega cerkvenega dostojanstvenika in škofovega legata, ki je protestiral proti krvavemu preganjanju katoličanov, obdolžila enostavno zarote proti državi in veleizdaje. — Svet, ki sliši največkrat le oficielne izjave, le redko izve resnico in se kmalu pomiri... Ako prebiramo nemške liste — in to brez izjeme — se nepoučenemu čitatelju niti slutnja ue bo vzbudila, da v verskem pogledu ni vse v najlepšem redu. Nasprotno: Nemčija ima razmeroma ugoden konkordat s katoliško Cerkvijo; obstoja pomirljiva izjava fiihrerja v državnem zboru marca 1933, s katero je kancler obljubil, da se veroizpovedi in njihovega področja narodni socializem ne bo dotikal. Končno je tu tudi strankarski program kot vrhovno vodilo stranke na oblasti, ki v 24. členu slehernemu državljanu garantira svobodo vesti in prepričanja. In vendar je vse skupaj vredno komaj kaj več kot praz.no slepilo. Žal, da so prav imeli tisti, ki novega poganstva, ki se je po zmagi liitleriz.ma v gotovih krogih takoj pojavilo in buknilo ua dan, niso smatrali le za nek prehoden pojav kot trenuten izraz vseplošnega vročičnega stanja nove Nemčije, ampak da gre za ribanje, ki je umetno ustvarjeno od dela nemške inteligence in vodilnih političnih krogov. Narodni socializem, ako ostane sam sebi dosleden, kaj drugega kot nasproten krščanstvu res tudi biti ne more. Prvič je razumljivo, da nastopa proti svobodi Cerkve kakor tudi proti svobodi prepričanja in vesti, ker je to totalitaren polt ret, enako, kakor fašizem ali komunizem. O tem je bilo na tem mestu že mnogo napisanega tn že znanih dejstev ne kaže ponavljati. Narodni socializem hoče kot masno gibanje zajeti celega človeka: politično, kulturno, gospodarsko, idejno in tudi versko, zato J« ljubosumen na Cerkev z njeno lastno upravo in zakonodajo. Vedno se bo prizadeval, da njeno avtonomijo čim bolj okrne. — Drugič pa prihaja narodni socializem neizbežno v konflikt s krščanstvom radi svojega zmotnega in popolnoma poganskega vrednotenja rase in krvi, ki mu je prva in najvišja dobrina. Zanimivo je, da je osnove za nemški poganski rasizem podal — Francoz in sicer grof Artur Gobineau (1816—1882). Gobineau je bil pisatelj, pesnik in diplomat. V tej lastnosti je prišel mnogo po svetn. Kot sad svojih življenjskih opazovanj je 1854 napisal knjigo o »Neenakosti človeških plemen« (Essai sur 1 ine^alite des ra-ces humainos, 4. zvezki), v kateri odločno zagovarja nadvredn06t arijskega plemena. Žali-bog, izvaja Gobineau, se je ta duševno in telesno najodličnejša rasa preveč križala z drugimi, manjvrednimi plemeni, kar je imelo za posledico, da so mnogi arijski narodi na svojih duševnih in telesnih vrlinah zelo trpeli. Posebno križanje s gemiti je nevarno, ker je to izrazito manjvredno, moralno propalo in k suženjstvu nagnjeno pleme. Gobineau je mnenja, da »o se Grki, Rimljani in Romani sploh mno- Eo mešali s semiti. Posledica je njihova du-ovna dekadenca. Kajti pri slehernem križanju dveh ra« prevladujejo pri potomstvu znaki šibkejše rase. Najbolj čisti se mu v tem pogledu zde Germani, ki so prišli iz severnih, skandinavskih dežel: »Vse, kar je velikega iS stvariteljnega na zemlji, se mora zahvaliti za obstoj tej višji rasi, tej kraljevski družini.« Poznejša antropološka raziskavanja so Go-bineaujevo teorijo v marsičem prevrgla in zlasti dokazala, da o kaki čisti nordijski rasi ni govora in ie manj seveda o »čistem« germanskem plemenu. Vendar pa so se možje III. car-ptva z velikim navdušenjem oklenili gobinizma, fa izkopali iz pozabljenja in pričeli zanj ve-iko propagando, ker jim je nudil tako pripravno podlago za njihovo mišljenje o prven-gtvenosti nemške rase. Ost proti židovstvu je h antropološkega vidika že v gob i n i zm a izrazito poudarjena. Se mnofo hujšo protižidovsko tendenco j>a imajo spisi znanega publicista Arturja Uinterja, posebno njegova trilogij«. Rim, 27. marca. TG. »Stampa«, ki je običajno dobro poučena o dogajanjih v Vatikanu, objavlja danes vnovič »od merodajne strani potrjeno« poročilo, da sv. oče Pij XI. pripravlja veliko svetovno okrožnico o miru, in to v zvezi s sedanjim mednarodnim političnim položajem. Ta okrožnica bi bila najvažnejša izjava vrhovnega poglavarja katoliške cerkve v vsej dobi njegov ?ga na dogodkih tako važnega pon.ii ka a. av Pij XI., ki predstavlja najvišjo morimo avtoriteto na svetu, misli, da je prišel tisti trenotek. ko je treba s tako visokega mesta spregovoriti od očno in jasno besedo o miru ter tako posvetiti v kaotično politično stanje, kjer vstajajo goni sovraštva in tirajo narode v pogubo. Sv. oče hoče v svoji okrožnici predvsem povedati narodom sveta, kakšen je dejanski položaj naše dobe in katere so največje nevarnosti, ki pretijo človeštvu. Obrazložil bo v vsem obs?gu bistvo in posledice sa-mcljubja, vse pogrešene idejne toke, ki izhajajo iz egoizma m ki dandanes pod raznimi lažigesli ma. mijo človeštvo. Sv. oče bo uvodoma omenil, kako so njegovi predniki na prestolu sv. Petra ob velikih trenotkih človeške zgodovine dvignili svoj glas in doprinesli, da katastrofe niso bile tako strašne. Povabil bo narode sveta, naj v duhu krščanstva, ki mu je bistvo ljubezen in njegova pogonska sila zopet ljubezen, naj z vsemi silami podpirajo tiste vlade, ki iskreno kažejo dobro voljo, da mir ohranijo. Podpirajo naj jih pa v prvi vrsti s tem. da bodo zvesto živeli po vzvišenih naukih krščanstva in tin ezen uvajali v svoje vsakdanje življenje. Najvišja podpora pa naj bo podpora molitve, ki bo premagala vsa egoistična katere en spis »Siinde \vider das Blut« (1917) spada med »klasična« dela narodnega socializma in je izšel v več stotisočih naklade. Din-ter je senzacionalen in plehek pisatelj, ki je protižidovski motiv zagrabil in ga priostril proti — krščanstvu. Vse zlo prihaja jk> Din-terju od židovstva. Židovstvo je pokvarilo tudi krščanstvo. Apostoli so krščanstvu odvzeli izvirnost in ga prekvasili ter pomešali z židovskim elementom. Nemčija, ki mora iz sebe iztrebiti sleherno sled židovstva, mora obračunati tudi 7. židovskim krščanstvom. Dokler bo z židovstvom prepojeno krščanstvo vzgajalo nemški narod, ga bo le kvarilo m utrjevalo vpliv zavrženega židovstva v nemškem ljudstvu. Istočasno ko p° židovstvu je treba udariti tudi po krščanstvu, ker je nasprotno »germanskemu duhu«. S to miselnostjo, ki so jo Rosenberg (My-thus) in mnogi drugi narodno socialistični pisatelji še dalje razvijali, je obema krščanskima veroizpovedima v Nemčiji bila napovedana vojna. Narodni socializem se v tem boju poslužuje s precejšnjim uspehom »nemških kristijanov«, ki bi zaenkrat le hoteli sv. pismo »očistiti« židovskih primesi. Ti »nemški knsti-jani« v resnici niso drugega kot ovinek k ix>-polnemu poganstvu. Posebno raz,k rojeval no vplivajo na protestantizein. zlasti ker državni protestantski škof Miiller, ki ga je postavil po-jiučui fiiil, T aVvjiaui šTCu Z U j i 1.11 SHupstlJiTi- stremljenja posameznikov in vodij držav. V ta namen bo okrožnica predpisala tudi splošne molitve za mir, molitve, ki se bodo začele s posebnimi svečanostmi v baziliki sv. Petra. Na vprašanje, kdaj namerava sv. oče izdati to okrožnico, ki bo napravila silen vtis po vsem svetu Zadnje dmi se je proti »škofu« Miillerju uprla domala vsa protestantska duhovščina. Proti njemu je bila sestavljena ostra okrožnica in določeno, da se prečita isti dan po vseh protestantskih cerkvah. Za namero pa je zvedela vlada in veliko pastorjev preventivno zaprla, druge pa denarno kaznovala. Toda večina se le ni dala oplašiti. Okrožnica proti Miillerju in njegovemu podpiranju novopoganstva je bila vseeno prečrtana. Za svoj pogum je bilo nad 700 pastorjev aretiranih, policijsko zaslišanih in mnogo v domačem župnišču konfiniranih. Trenutno se zdi, da je naval proti protestantom še bolj izzivajoč kakor proti katoličanom. Rasisti si očividno obetajo večjega in hitrejšega uspeha. Zadnje dni so n. pr. v Piiss-neeku na Turin.škem imeli mladinsko nacionalistično proslavo kar v protestantski cerkvi. Za to priliko so bili vsi verski znaki iz cerkve odstranjeni in na njih mesto postavljene hitler-janske trofeje kljukastega križa. Peli so na-rodno-socialistične pesmi v spremstvu cerkvenih orgelj, nakar so sledile deklamaciie mladinskega pesnika Baldurja von Schiracnu. Govornik je nato j>rimerjal Kristusov križev pot s »14 postajami Hitlerjevega življenja«, ki je vodilo do vstajenja Nemčije. Govor je bil zaključen z mislijo: Kdor ne veruje v Hitlerja, ne veruje v Boga: kdor Hitlerju ni zvest, je Kajn in brezibožnik. — Narodni socialisti večkrat i»-klj»ču teio »voie govore z besedami: Ili- in ki jo posebno v Rimn z veliko radovednostjo pričakujejo, odgovarja »Stampa«, da je zelo verjetno, da bo nosila velikonočni datum in bo torej prava velikonočna poslanica miru, ki jo bo poglavar Cerkve razposlal krščanskemu svetu v kritičnem tr»-notku njegove zgodovine. vse države, ki so zaradi nemške politične linije v skrbeh, počasi sklenile koalicijo, ki bo imela ia posledico, da se bo Evropa končno razdelila v dva tabora.« Na to je Hitler odgovoril, »da Nemčija ne more pristati na vzhodni pakt, ker bi pomenil nevarnost za vso Evropo, da pride pod vrhovno nadzorstvo ruskih sovjetov. Sicer pa Nemčija nima nobenega interesa na tem, da bi garantirala varnost Rusije, ker je njene zadeve, posebno v Aziji, nič ne brigajo. Glede garancije avstrijske neodvisnosti pa je Hitler dejal, da ho tako pogodbo podpisal le; če ge Italija ne bo niti najmanj vmešavala, ako bi se v Avstriji spremenil režim.« „Morningpost" »Morningpost« pa prinaša članek svojega diplomatskega dopisnika, ki pravi, da je splošni vtis o uspehih berlinskih razgovorov med Angleži in Nemci pesimističen. Po sodbi tega lista se iz sedanjega splošnega položaja tako rekoč neizogibno vsiljuje osamljenje Nemčijo na eni strani, in ustvaritev antirevizijonističnega bloka s Francijo in sovjetsko Rusijo na čelu na drugi strani. Veliki londonski list pravi, da sta Francija in Velika Britanija složni v tem, da hi bila zelo kratkovidna politika tista, ki bi sovjetsko Rusijo žrtvovala nemški ekspanzivni politiki. Na podlagi tega list zaključuje, da je sodelovanje s Hitlerjevo vlado težko in nemogoče. „L' Oeuvre" »Oeuvre« pravi med drugim: Angleža sta globoko razočarana, ker sta šla v Berlin v nadi, da bosta srečala vsaj majhno možnost sporazuma. Seveda sir Simon ne bo odkrito priznal, da je berlinsko igro izgubil. Domnevati je treba, da bo vzlie temu neuspehu svetoval v svojem poročilu britanski vladi, naj še pred sestankom v Stresi izdela nov načrt splošne konvencije o oboroževanju. Nemci se zanašajo na ta predlog, toda ne Laval ne Mussolini ga ne bosta sprejela, ker ni bil noben Hitlerjev odgovor na vprašanja britanskih ministrov takšen, da bi mogel služiti za izhodišče za dejanski sporazum. Dunajska vremenska napoved: Ozračje se bo ohladilo. Pozneje izpremenljivo. tler včeraj, danes in vekomaj! Šolski inspektoi Reimpel je pred akademiki v Miinstru izjavil, ko je govoril o zimski pomoči za brezposelne: Hitler je vzel kruh, ga je blagoslovil, razlomil in dal funkcionarjem stranke, dn en r a zdele mod siromake. — Tako se ustvarja lažnjivi in obenem bogokletni misticizem okrog fiihrerja. Sledovi te propagande se poznajo tudi žc v narodu. Tako starši javljajo v listu, da se jim je rodila hčerka, ki se bo imenovala »Ileidn« (po-ganka). Drugod zopet javljata dva mlada človeka, da sta sklenila »nemški zakon«; neka družina, da ji je umrl član »spoznavajoč nemškega boga«; nekdo se ponuja v službo in pristavlja, dn je »nemški pogan«; ali mala anonsa. kjer »30-Ietnj protikrščanski rasist išče deklt enakega prepričanja«. I. t. d. Vse to se v bistvu nič več ne razlikuje od kulturnega boljševizma. Toda vse se preide molče, ne sliši «e ne svarila ne protesta. Nič sc ne piše o šolskih dekretih, ki so proti kolikor-datu, nič o smotrenein izpodrivanju konfesio-nalnega šolstva. Vse se ubije i. molkom. Pač. Zadnje dni ie kolinski kardinal praznoval visok jubilej. Vlada sc je potrudila in mu z. laskavim pismom izročila visoko odlikovanje. Za kaj tndi ne: snj to nikogar ne lx>liI Vse časopisje ^e poročalo o dogodku in ni pozabilo pri pomniti, da ie doprinešen nov dokaz o odličnih odnošajih, ki vladajo med katoliško Ccr kviio in narodno socialistično vlado... — Drin. Sv. oče bo posvaril tudi Nemčijo Bern, 27. marca. Švicarski listi objavljajo pismo, ki ga je pisal neki ugledni osebi nemški škof, katerega ime se seveda ne sme imenovati, da ne bi bil izpostavljen preganjanju. Pismo priča, da nemški režim napram katolikom, oziroma katoliški cerkvi postopa z vso brezobzirnostjo. V pismu je med drueirn rečeno: »Sploh se že nekaj tednov godijo v Nemčiji prav izredne stvari. Državna politična policija kakor tudi kriminalna policija sta izvršili preiskave po tnno?ih samostanih v državi. Očetje provincijali in predstojniki različnih redov ter kon°regacij so bili ar?tirani. Aretirali so tudi več menihov in celo nekaj redovnic. V nekem dominikanskem samostanu je 12 policistov cela dva dneva preobračalo ves samostan. oziroma vse celice in prostore, kakor tudi samostanski arhiv in celo zaseglo zasebno korespondenco patrov. Provincial tega reda je sedaj na -'"-'-"di. toda zaplenili so mu vsa pisma. Menihi morali izročiti policiji ves svoj pismeni material in celo rokopise svojih pridig. Ne ve sc, č'sa državni organi v samostanih iščeio. Bojim se, da se začenja za samostane v Nemčiji zelo huda doba. Postavlja se celo vprašanje, ali bodo samostani sploh še mogli delovati. Katoliški krogi so v tem oziru zelo pesimistični.« Podoba je, da hoče narodnosociallstični režim izvajati svoj tako zvani kulturni program do konca in da Hitler, bodisi iz lastnega nagiba, bodisi prisiljen od svoje okolice, noče odnehati od realizacije poganskega programa narodnega socializma, ki 1k> če imeti absolutno oblast predvsem nad mladino. Sv. stotica na to seveda ne bo mogla dalje molčati. Sv. oče je dosedaj z največjo ljubeznijo in potrpljenjem čakal, da bi se nemški režim premislil in poiskal sporazuma s poglavarjem Cerkve. Ker, kakor vidimo, narodnosocialistični režim ne kaže niti najmanjše dobre volje, da bi Cerkvi na polju vzgoje priznal in zajamčil vse, do česar ima glede na katoliško mladino pravico in kar je prav za prav bilo v nač:Iu ie sprejeto v konkordatu, zato bo pač neizogibno, da sv. oče spregovori odločno besedo. Zato bomo najbrž kmalu doživeli objavo papeževe okrožnice, o kateri se že dolgo govori, da jo bo sv. oče izdal in v njej obsodil poganstvo nemške narodnosocialistične vlade na prav slovesen način. Berlinski sestanek v očeh svetovnega tiska ! Organizacija fronte proti Rusiji „Neue Ziircher Zeitung" Zilrich, 27. marca. c. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina, da je bila debata o oboroževanju nemške armade posebno dramatična. Hitler da je posebno živo naslikal nevarnost, ki preti Nemčiji od ruske armade. V splošnem interesu Evrope je, da dobi Nemčija prav iz tega vidika kolikor mogoče močno armado. Nemško zunanje ministrstva je predložilo siru Johnu Simonu tudi nekaj dozdaj javnosti neznanih tajnih listin, ki se nanašajo na že obstoječe francosko ruske vojaške pogodbe. Sir John Simon je bil od teh dokumentov naravnost presunjen. Glede Avstrije prinaša »Neue Ziircher Zeitung« dobesedno poročilo angleške »Daily Mail«, napisano od njenega berlinskega poročevalca Ward Pricea, ki ima prost dostop do Hitlerja in ki pravi: »Nemčija je že večkrat vprašala v Parizu in v Rimu, kaj naj pomeni beseda «nevmešavanje». Ako Italija plačuje velike denarne subvencije za avstrijsko Heimwehr, to bržkone ni vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Ce pa Nemčija podpira trpeče narodne socialiste v Avstriji, potem se to takoj označi kot vmešavanje v notranje prilike Avstrije. Take pogodbe ne podpišem!« „Echo de Pariš" Pariz, 27. marca. c. Današnji >Echo de Pariš« piše iz Berlina, da je bil glavni predmet angleško francoskih razgovorov, ki jih je vodil osebno Hitler sam, vprašanje Rusije. Hitler da je v zelo energičnih besedah izjavil Simonu, »da brezkom- Eromisno odklanja vsako misel na vzhodni pakt, ki i Nemčijo vezal na Rusijo. Naloga Nemčije je, je dejal Hitler, da ustvari trdno obzidje, ki ga boljševizem ne bo mogel prekoračiti in ki mora sploh onemogočiti vsako prodiranje boljševizma v katerikoli obliki proti evropskemu zapadu. Naj se rajši zapadne velesile združijo i Nemčijo v boju proti boljševizmu. Nemčiji ne pade na um, da bi sklepala kakšen pakt, ki bi ji naložil dolžnost, da skupno z rdečo armado brani sovjetske meje, niti da bi rdeča vojska prišla kdaj branit nemške meje. Hitler se je prizadeval izvedeti, kako daleč se je Anglija v tem pogledu obvezala r Parizu, in je dobil upravičen vtis, da je lahko v pogledu vzhodnega pakta brezkompromisen s tihim odobravanjem Anglije.« Glede jamstvenega pakta za neodvisnost Avstrije je prišel Hitler Simonu nasproti. Pogodbe o nevmešavanju ne odklanja, pač pa noče na noben način privoliti v to, da bi druge države (meneč pri tem Italijo) smele od zunaj podpirati obstoječi režim v Avstriji, samo Nemčija bi ne smela storiti ničesar. Hitler je pripravljen priznati neodvisnost Avstrije, a ne večnost sedanjega režima v Avstriji, ki ga bo prvi svobodni plebiscit prevrnil. Hitlerjeve besede o Avstriji so bile tako hude. da se je eden od. angleških državnikov, ki so razgovoru prisostvovali, izrazil, »da je bilo hudo poslušati Hitlerja, kako govori o svoji pravi domovini in o onih možeh, ki njeno neodvisnost tako močno in junaško branijo.« „Daily Telegraph" - „Daity Mail" London, 27. marca. TG. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina, da je bil glavni predmet berlinskih pogajanj sovjetska Rusija. Nemčija ima prijateljske odnošaje s Poljsko. Zakaj? Ker se obe državi bojita ruske nevarnosti in ker imata tudi_ obe državi osvajalne namene proti vzhodu na škodo sovjetske Rusije. Vzhodni pakt hi temu napravil konec. Zato ga tako Nemčija kakor Poljska odklanjata. Rusko vprašanje je jedro mirovnega problema. »Daily Mail« pa piše med drugim: »Razgovor med Hitlerjem in Simonom je bil sicer resen, toda vseskozi prisrčen. Sir Simon je med drugim dejal: »Ako Nemčija noče sprejeti sistema kolektivne varnosti, kakor ga predlaga Francija, potem bodo Nova nemška armada Nemčija tudi ne prizna več demilitariziranih okrajev v Posaarju Laval odgovarja in se zahvaljuje Italiji za solidarnost Pariz, 27. marca. Francoski vladni krogi so obveščeni, da bo v Berlinu v kratkem izšla izvršilna odredba k zakonu o zvišanju nemške armade na 12 armadnih zborov s 36 divizijami. V tej odredbi se določa, da se bosta poleg teh 12 armadnih zborov postavila še dva zbora, vsak po dve diviziji, ki ju bodo tvorili policija, narodnosocialistično orožništvo in en motoriziran zbor. Torej bo celokupna nemška armada štela 14 armadnih zborov s 40 divizijami. Najprej se bo poklical pod orožje letnik 1914, ki bo služil eno leto. Vpoklici v motorizirane ar-inadne zbore se bodo efektuirali 1. aprila in bodo obsegali tudi inženjerje in druge specialiste, ki bodo ostali pod orožjem 18 mes;cev. Letnike od 1000 do 1913, ki doslej še niso služili, bodo poklicali pod orožje za instrukcijsko dobo treh mesecev. Z objavo novega zakona preneha kon-trakt 12 let, ki jih mora odslužiti vsak član Reichs. vvehra. Častniki in podčastniki-instruktorji Reichs. wehra bodo vsi vključeni v novo nemško armado. Novi zakon ne dela izjeme za demilitarizirano cono (Porenje in Posaarje). ainpak se bo tudi tam izvršilo novačenje, kakor v vseh rajhu sploh, samo s tem razločkom, da sc v tej coni ne bodo formirale posadke, dokler se to vprašanje ne bo uredilo v sporazumu i velesilami. Ludendorll - maršal Vest, da bo general Ludendorff imenovan za načelnika generalnega štaba nove armade, se ne potrjuje. Ludendorff bo dobil drugo važno naznače-nje. Imenovan bo namreč 9. aprila za maršala in bo poklican za člana v vrhovni obrambni svet, ki ga je, kakor znano, vcrsaillska mirovna pogodba odpravila in ga nova naredba zopet vzpostavlja. V armado ne bo sprejet noben Žid ter bo torej nova nemška armada stoodstotno arijska. Pač pa bodo Židi morali plačati visoko vojaško takso. V zvezi s tem je imel francoski ministrski svet v torek zjutraj sejo, na kateri se je med drugim sprejel sklep, da se prepove iz Francije vsak izvoz surovin, ki so potrebne vojni industriji. Ta prepoved se zaenkrat tiče gotove vrste kovin, bombaža m tiste vrste lesa. ki služi za izdelovanje puškinih kopit Sploh je razpoloženje v Parizu tako, da je treba biti pripravljen za vsak slučaj. Dasi še nihče točno ne ve, o čem sta se sir Simon in Hitler raz-govarjala in kaj je bil rezultat teh njunih razgovorov, je francoska javnost precej pesimistična. 50 °/0 močnejša kot francoska Pariz. 27. marca. b. Čeprav z angleške strani doslej ni bilo nobene uradne izjave in četudi Nemci trdovratno molčijo, prevladuje v tukajšnjih političnih krogih vendarle splošen vtis, da so berlinska pogajanja bila brezuspešna in da so se angleški ministri, zlasti pa zunanji minister sir John Simon zelo razočarali pri svojem obisku v Berlinu. To razočaranje je doseglo višek pravzaprav šele drugega dne razgovorov med angleškimi in nemškimi državniki, ker so upali, da bo Hitler p>o svojem trdovratnem stališču v vprašanju enakopravnosti popustljiv vsaj prihodnjega dne v vprašanju varnosti in oborožitve. Namesto tega j>a je Hitler osebno postavil zahtevo, da mora biti stanje nemške armade enako t efektivnim stanjem sovjetske Rusije, to se pravi za 50% močnejše od efektivnega stanja francoske armade. Halje je Hitler zahteval, da mora znašati moč nemškega vojnega brodovja najmanj 400.000 ton, slede letalskih sil pa je zahteval naravnost neomejeno število. Od celotnega londonskega programa je preostal torej samo še letalski pakt, ki ga je Nemčija pripravljena podpisati vsak trenutek. toda pod jiogojem. da odgovarjajo njene letalske sile moči angleškega in francoskega zračnega brodovja. Titulescu pti BeneŠU na sestanka v Bratislavi Pariz, 27. marca. AA. Včeraj je v senatu pri debati o rimskih sporazumih povzel besedo zunanji minister Laval. V začetku svojega govora je izrekel priznanje predsedniku italijanske vlade Mussoliniju in jx>udaril: Mnogo mi je do tega, da se ponovno zahvalim predsedniku italijanske vlade, ker je spre. videl, da ne zadošča, da naši dve državi uredita svoje posebne interese, temveč da je treba v nemirni in razdejani Evropi zastaviti vse sile za ohranitev miru. Od 7. januarja je Mussolini že z več dejanji jjotrdil, da hoče odloino vztrajati pri svoji po- j litiki sodelovanja. Olede Jugoslavije je Mussolini j poudaril svojo voljo do dejanskega zbližanja, brez katerega bi bil sleherni poskus za organizacijo miru v srednji Evropi zaman. Tako je olajšal mednarodne razgovore s svojim političnim jx)gumom in jasnim gledanjem dejanskega položaja. V trenotku, ko Nemčija s svojim sklepom od 16. marca tepta peti del mirovne pogodbe in ko vse kaže, da noče ničesar več slišati o obveznostih, ki jo vežejo z drugimi narodi, je tolažilno videti velik narod, kakor je Italija, da brez slehernega pridržka prispeva svoj del k prizadevanjem za ohranitev mednarodne solidarnosti. O. Laval se je nato spomnil govora, ki ga je imel pred svojim odhodom v Berlin leta 1931. Spomnil se je navdušenja ljudskih množic v severni Bel- Bratislava, 27. marca. AA. Danes ob 10.45 se je pripeljal iz Belgrada romunski zunanji minister Titulescu s svojo gosjjo in pooblaščenim ministrom g. Rajkovičem. Odličnim gostom so priredili zelo prisrčen sprejem. Na postaji so g. Titulesca in njegovo spremstvo sprejeli in pozdravili zunanji minister dr. Beneš s svojim tajnikom dr. Kučero, romunski poslanik v Pragi g. Emandi, predsednik bratislavske občine dr. Krno, divizijski general g. Vojka in ostali zastojMiiki civilnih in vojaških oblasti. Spre- giji, ki so bile takrat tovljen. Nato je f>a zaključil prepričane, ijučil: da je mir zago- Ohranimo nedotaknjene naše zveze in prijateljstva! Glejmo, daf jih bomo razširili in utrdili! Toda predvsem mora Francija biti odločna pri dfchi za zagotovitev svoje obrambe. Da bomo imeli vero v svojo usodo, moramo biti krepki in zedinjeni. Simon v London - Eden v Moskvo Berlin. 27. marca. b. Danes ob 10 dopoldne se je britanski zunanji minister sir John Simon vrnil s posebnim britanskim letalom nazaj v Loti don po tridnevnem bivanju v Nemčiji. Lord Eden je odjiotoval snoči po dineju pri kanclerju Hitlerju z vlakom v Moskvo. Sira Johna Simona so na letališče v Tempelhofu spremili zunanji minister von Neurath, državni podtajnik Meissner, britanski poslanik Phipps z ostalim osebjem poslaništva, višji državni funkcionarji in precej občinstva. Predno je sir John Simon stopil v letalo, mu je bila izkazana vojaška čast. Poslovitev med njim in nemškim zunanjim ministrom von Neurathom je bila prisrčna. S tem je bil berlinski sestanek zaključen. Neurathu grozijo s koncentracijskim taborom Dunaj, 27. marca. b. Včeraj pozno v noč so se razširile v mednarodnih diplomatskih krogih vesti, da je nemški zunanji minister von Neurath podal ostavko državnemu kanclerju Hitlerju, ker je ^zadovoljen z načinom razgovorov, ki jih je imel Hitler z angleškimi gosti. Te vesti so bile sicer še ponoči najodločnejše demantirane iz pisarne nemškega drž. kanclerja Hitlerja, in sicer jih je demantiral držav, ni tajnik Meissner, toda isti diplomatski krogi trdijo, da je nemški zunanji minister von Neurath zares izročil po 20 svojo d?misijo, ki pa je Hitler ni hotel vzeti na znanje. Nasprotno je von Neurathu Hitler odgovoril v zelo ostrem tonu, da mora ostati na svojem mestu tako dolgo, dokler ne dobi dragega povelja. Ce pa se bo upiral v izvrševanju Hitlerjevih zapovedi, ga bo takoj odpreinil v koncentracijsko taborišče. jemu je prisostvoval tudi odpravnik jx>slov jugoslovanskega generalnega konzulata v Bratislavi vice-konzul g. Krstič. Velikanska množica ljudi, ki se je zbrala pred postajo in na cesti, je odšla pred hotel Carlton, kjer so se gostje nastanili, ter jim priredila navdušene manifestacije. Vse mesto je okrašeno z zastavami držav Male zveze. Ko je vlak vozil na poslajo, je godba zaigrala romunsko in češkoslovaško himno. V imenu mesta Bratislave je g. Titulesca pozdravil v francoščini župan dr. Krno. V svojem odgovoru je g. Titulescu rekel med drugim: Ko sem iz Romunije odpotoval skozi Jugoslavijo na Češkoslovaško, sem zmerom imel med vožnjo občutek, kakor da sem doma. Ta občutek še krepi navzočnost dr. Beneša, ki je del mojega jaza. Mi d lidva sva eno, to pa ne pomeni, da bi biTi naši razgovori enolični. — Nato se je g. Titulescu dotaknil vprašanja revizije in dejal: Mi ho. čemo med državami Male zveze odpraviti meje, toda zato hočemo tudi svoje skupme meje braniti s skrajno energijo. — Temperamentni govor g. Titulesca je često prekinilo burno ploskanje. Bolgarija ne bo odpovedala Ankara, 27. marca. AA.Anatolska agencija noroča: Zuuauji minister Tevfik Ruždi Ara« je sprejel novo imenovanega bolgarskega poslanika v Ankari Pavlova. Pri tej priliki je poslanik Pavlov izjavil, da Bolgarska nikakor ne misli razveljaviti vojnih določb neuillyske mirovne jjogodbe. Z bolgarske strani so pKKlobne vesti v inozemstvu proglasili za tendenčne. Zunanji minister Aras je po tej izjavi bolgarskega poslanika kot predsednik sveta Društva narodov takoj obvestil generalno tajništvo Društva narouov. Hkratu je obvestil tudi posamezne balkanske države. Porazni sadovi sovjetske vzgoje Priznanie sovjetskega tiska o polomu komunistične vzgoje Dopisnik katoliškega lista »Kolniscbe Volks-zeitung« je poslal svojemu listu iz Moskve značilen dopis o pogubonosnih učinkih komunistične vzgoje na mladino. V zadnjem času se je celo sovjetski tisk pričel pritoževati proti duhu, ki je zavladal v komunistični šoli in v komunistični mladinski organizaciji »Komsomol«. Sovjetski listi napadajo šolo in komunistično organizacijo, da ne vzgajata komunistični državi neoporečne mladine. Pojavi nemoralnosti, nediscipline, nereda se med mladino čimdalje bolj množijo. Tisk se vprašuje, kaj bo imela komunistična država od takšne mladine. V komunističnem tisku se je v zadnjem času pojavila prav organizirana gonja proti nezadostni vzgoji v šoli in v komunistični mladinski organizaciji. Listi kličejo po višji moralni vzgoji. Ta kritika v sovjetskem jistu kaže, da pripravlja vlada nove ukrepe glede mladinske vzgoje. »Za komu-nističeškoje prosvečenje«, glasilo moskovskega prosvetnega komisarijata, priobčuje odkrito kritiko komunistične vzgoje. Ta kritika je bila pač dovoljena tudi iz razloga, ker ni list posebno razširjen. List priobčuje podobne kritike že dolgo časa. Iz teh kritik je razvidno, kako je podivjala mladina v komunističnih šolah. Učinki te vzgoje se vidijo tudi na zunaj. Učenci razbijajo šipe, klopi in luči. Smisla za snago ni več. V šolah primanjkuje kurivo, samo kakih 30% otrok obiskuje šolo. Tudi učiteljstvo ni dovolj šolano. Učitelji nimajo dovolj smisla za ukaželjnost otrok, pogosto odkrijejo učitelji vso goloto svojega neznanja. »Komsomol«, mladinska organizacija, ki ima namen pripraviti čimveč ruske mladine za vstop v komunistično stranko, je tudi predmet strogih kritik. Voditelji sami nimajo prave vzgoje. Celo »Pravda«, uradno glasilo komunistične stranke, se pritožuje nad nekulturnimi voditelji mladinskih skupin, ki jih je treba odstraniti. Komunistični tisk seveda nima poguma, da bi priznal, kje se skriva resnični vzrok podivjanosti komunistične mladine. To so samo posledice brezdušnega materializma in komunističnega nauka, ki ne pozna idealizma. Komunistična vzgoja je tudi prezgodaj zanesla politiko med mladino. Nedorasla mladina se vzgaja v povsem političnem ozračju, ki je polno ovaduštva. Jasno je, da ne more to ozračje dobro vplivati na vzgojo mladine. Naj navedemo samo en primer, kakšnega posla se loti mladina v Rusiji že v nežnih letih. V neki vasi so kmetje umorili 15 letnega učenca, ki je v nekem mladinskem listu pogosto priobčeval »razkritja o protikomunističnem snovanju kula-kov«. Prav ta dogodek dokazuje, da se je politika vcepila v mlada srca že v zgodnji mladosti. To so posledice vsega sovjetskega vzgojnega sistema ln komunizma sploh. Mladini vbijajo v glavo materialistično ideologijo in danes se so-vjeti sami plašijo sadov svoje vzgoje. Potrtega srca javljamo žalostno vest, da Je nai ljubljeni soprog oziroma dobri oče, brat, svak In stric, gospod --VILKO RUS uezkl prosvetni referent, odlikovan t redom Sv. Save dane«, dne 27. marca 1935, po kratici mučni bolezni, 59 let ttar, potem, ko Je odslužil ioli 39 let, previden, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 29. marca ob S popoldne. V Kranju, dne 28. marca 1938. Ana Rtn roj. Sumi, soproga; Vilko, Marjan, sinova In ostalo sorodstva Brez posebnega obvestila. Vzgojitelj Nj. Vel. kralja Petra II. Belgrad, 27. marca. AA. Z odlokom kraljevskega namestništva je imenovan za od-gojitelja Nj. Vel. kralja Petra II. senator Jeremija Živanovič. G. Živanovič bo imel skrb nad šolanjem in odgojo Nj. Vel. kralja. Vzgojitelj Nj. Vel. Petra II. senator g. Jeremija Zivanovič se je rodil 27. septembra 1874 v Vraža-grnacu v timoškem okraju. Po končani ljudski šoli v rojstnem kraju se je vpisal na gimnazijo v Zaje-čarju, kjer je tudi maturiral. Študije je nato nadaljeval na iilozofski fakulteti v Belgradu. Nato je študiral slovansko filologijo na Dunaju in v Lip-skem. Po končanih vseučiliških študijah je postal p>rofesor ter je služboval v Zaječarju, Nišu, nato je bil pa premeščen v Belgrad. Od leta 1912 do 1914 je bil narodni poslanec, zatem je bil p» postavljen za načelnika v prosvetnem ministrstvu. Od leta 1920 je bil profesor na višji pedagoški šoli v Belgradu. Živanovič je bil pozneje imenovan za bana morav-ske banovine in je bil na tem pjoložaju dalj časa, nato pa je bil upokojen. Bil je tudi član senata kraljevine Jugoslavije. Kot zelo dober p>edagog in strokovnjak je aktivno sodeloval v profesorskem društvu. Leta 1923 je zavzel položaj predsednika uprave zedinjenega profesorskega društva. V Nišu je urejeval leposlovni list »Gradina«. Leta 1910 je ustanovil mladinski leposlovni list »Venec«, ki izhaja še danes pod njegovim uredništvom. Bavil se je tudi s kritiko in belelristiko. V vseh krogih so ga imeli za dobrega poznavalca vseh pedagoških problemov. Hrast v Parizu v spomin bla-gopokojnega kralja Aleksandra Pariz, 27. marca. Včeraj so na Marsovem polju, sredi med_ Eiffelovim stolpom in bivšo Vojno akademijo, vsadili na svečan način mlad hrast v spomin na pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Zediiiitelja. Rudarska Slavka Zagreb, 27. marca. b. Pred par dnevi je izbruhnila rudarska stavka v Ladanju. Rudarji so pričeli stavkati zaradi tega, ker jim lastnik rudnika že od meseca decembra ni izplačal mezd. Rudarji so šli v rudnike in izjavili, da tako dolgo ne bodo odšli iz njih, dokler se jim ne izplača celotna mezda. Danes je potekel že sedmi dan, odkar so vstopili rudarji v rove in so torej pod zemljo že 150 ur. Oblasti so skupaj z lastnikom že po^ nudile rudarjem, da jim plačajo mezde do polovice januarja, toda rudarji so siti neprestanih obljub in ogorčeni nad postopanjem lastnika rudnika, ki misli, da jim izkazuje miloščino, če smejo delati v njegovem rudniku. Sklenili so, da ne bodo v nobenem slučaju pristali na ponudbo, temveč zahtevajo, da se jim izplačajo pošteno zaslužene mezde do zadnjega dne. Olajšave za nemške turiste Belgrad, 27. marca. AA. Naše Primorje obišče leto za letom med drugim tudi mnogo nemških izletnikov. Zlasti zadnje dve ali tri leta jih je bilo mnogo, ker je Nemčija imela od uvoza blaga v Jugoslavijo velike terjatve nri kliringu. Toda od srede preteklega leta Nemčija ne samo nima več klirinških terjatev pri nas, temveč nam nasprotno celo dolguje več ko 270 milijonov Din in morajo zato naši izvozniki čakati po več mesecev. Tako ii nemškim izletnikom onemogočen prihod v našo državo na. devizno predpise, ki vladajo v Nemčiji. Da se pa vseeno omogoči nemškim izletnikom prihod v Jugoslavijo in da se razvije naš tujski promet, je Narodna banka sporazumno s finančnim ministrom sklenila odkupni tista vplačila, ki se v Berunu zbirajo na zbiralnem računu mark pri obračunski blagajni na račun turistov, prav tako kakor Narodna banka odkupnie terjatve tudi naših izvoznikov. V tn namen je dovoljen znesek 10 miliiouov Din, Konec liubljanske carinske alere Belgrad, 27. marca. m. Znana carinska afera bivših carinskih uradnikov na ljubljanski carinarnici Dušana Spadjera in tovarišev je danes dobila epilog v državnem svetu s sodbo 120.000 Din, oziroma eno leto zapora. Pritožba bivših caruiskih uradnikov proti razsodbi finančnega ravnateljstva, oziroma finančnega ministrstva je s tem sklepom državnega sveta zavrnjena. Belgrajske vesti Belgrad, 27. marca. A A Po poročilu Narodne banke znaša stanje terjatev naših izvoznikov v i\emčijL kl so vplačane v markah nn zbiralnem računu pri poštni hranilnici v Berlinu na dan 27. marca protivrednost 268 milijonov Din. Tn dan so se izvršila klirinška vplačila po avizih do št. 39.50 od 27. novembra 1934. Belgrad. 27. marca. m. 18. kongres Olavne zveze obrtnih zadrug bo 31. marca v Kruševcu. Belgrad. 27. marca. m. Vodstvo Jugoslovanske narodne stranke je sklicalo sejo izvršilnega odbora te stranke za 3. aprila ob 10 dopoldne. Belgrad, 27. marca. m. Konrem tegn tedna bo državni odbor za volitve narodnih poslancev imel zopet svojo sejo, na koleri se bodo menjali nekateri predsedniki volivnih odborov, ki zarodi bolezni alt iz drugih razlogov ne moreto izvrševati le funkcije na dan volitev. Zakaj si tako zelo poiellmo m letno ko.ado MlekitaT Ali radi okusa redkih začimb, ali radi okusa po najfinejšem kakaou. ali morda radi okusa po neposnetem mleku, ali mogoče vsled njene medene sladkosti in nedosegljive arome? To je težko povedati z besedami. Skrivnost pa Vam molče razodene mleina Čokolada Hlekita sama, čim se topi v Vaših ustih. _ ■ V m. w m ■ m m m m , » •> KRALJICA ČOKOLADE Novi primas Anglije Vatikansko mesto, 27. marca. TG. V Vatikanu so uradno objavili, da bo za naslednika kardinala Bourneja imenovan za nadškola v Westminstru (London) rektor angleškega kolegija v Rimu in kanonik stolnega kapitlja pni sv. Petru, titularni nadškof msgr Arthur Hensley. Novi nadškof in primas Anglije, ki bo v kratkem postal tudi kardinal, j« star že 70 let in je znan po svojem močnem temperamentu, ki ga je uveljavljal povsod, kjerkoli je bil postavljen na važna cerkvena mesta. Nemčija na pomoč - Abesfniji? Pariz, 27. marca. AA »Echo de Pariš« pjoroča iz Londona: V britanskih uradnih krogih je zbudilo veiuso senzacijo poročilo' britanskega poslanika v Addis-Abebi, da je novi nemški "oslanik dr. Kirsch na svoji prvi avaijenci izjavil abesinskemu cesarju, da bo Nemčija v morebitnem italijansko-abesinskem sporu stala na strani Abesinije, in »a ji bo poslala voj«ia«».e inštruktor*'' in vojaški materijal, predvsem vojaka letala Vladna kriza na Poljskem Varšava, 27. marca. AA.Tn krožijo gla>-sovi o možnosti rekonstrukcije vlade. Do rekonstrukcije, bi po vsej priliki prišlo po za-ključku parlamentarnega zasedanja, to je po četrtku. V poučenih krogih izjavljajo, da bi imel novo vlado sestaviti predsednik vladnega bloka poslanec Slavek, ki je bil že dvakrat predsednik vlade in lri je eden izmed glavnih tvorcev nove poljske ustave in naj-bližnji sodelavec maršala Pilsudskega še iz časov, ko so se vršili boji za poljsko neod. visnosL, Poplave na Kitajskem Sanghaj, 27. marca. b. Poplave, ki jih povzroča Rumena reka na področju pokrajine Šantung in Oran, so se spremenile v pravo narodno katastrofo. Vedno večje mase vode bruhajo čez nasipe in prodirajo v dolino. Doslej je poplavljenih ze 10.000 kvadratnih kilometrov. Pod vodo je že nekaj sto mest in vasi, kjer vlada nepopisen obup in beda, na pomoč pa ni misliti v tako velikem obsegu. Število mrtvih je že ogromno in voda neprestano nosi s seboj nova človeška trupla. Smrtna nevarnost grozi stotisočem življenj. Škoda je neprecenljiva. Velesile protestirajo v Kovnu London, 27. marca. b. »Times« poročajo da so oblasti, ki so podpisale memelski statut, od . vorne za red in ustavo v tem kraju, ki se morata spoštovati. Senzacije poljskega inženjerja Pariz, 27. marca. b. Znani Poljak Dunko\vski, ki je vzbudil senzacijo s trditvijo, da lahko pridobiva zlato iz pieska in drugih mineralnih snovi, radi česar je bil tudi nekaj časa zaprt, ker so ga smatrali za goljufa, je povzročil novo senzacijo. Svoj izum za proizvodnjo zlata je ponudil francoski vladi kot p»rvi in se pri tem skliceval tudi na številna mnenja strokovnjakov, ki so v zadnjem času op>azo. vali njegovo delo in ki bodo potrdili, da zna Dun-kovvski zares delati zlato. Osebne vesti Belgrad, 27. marca. m. Univerzitetni svet tukajšnjega vseučilišča je na svoji snočnji seji izvolil za svoja redna profesorja dosedanja izredna profesorja: zn zoologijo na filozofski fnkulteti dr. Finiša Stankoviča in na medicinski fakulteti za ginekologijo dr. Miloša Bogdanoviča. Na isti seji je vse-učiliSkl svet izvolil za izrednega profesorja dosedanjega docenta na filozofski fakulteti v Skoplju dr. Millvoja Pavloviča, kustosa drž. muzeja v Sarajevu dr. Antona Čreinošnika pa za rednega profesorju zo splošno zgodovino srednjega veka na filozofski fakulteti v Skoplju. v Cisti zobe — varuj se zobnega kamna Umrl je včeraj ob eni po polnoči. Marsikateremu čitatelju »Slovenca« se bo danes, ko bo čital ta naslov, oko porosilo. Dobrega profesorja Perneta ni več med živimi!- Vsem bivšim kranjskim gimnazijcem iz let 1895—1914 ter ljubljanskim (s klasične gimnazije) iz let 1914— 1924, kolikor jih ni smrt pobrala že pred njihovim profesorjem, bo danes pač vstala pred očmi draga podoba visokoraslega gospoda, ki so ga pred leti imeli za veroučitelja in vzgojitelja. Po vsej pravici jiin je bil vzor na življenjski poti: saj je bil kot oče dober z njimi, kot čebelica priden vse žive dni, do pičice, do minute natančen v vr-ienju dolžnosti, globoko učen v svoji bogoslovni Stroki, pa še v marsikateri drugi, pri tem pa od 6rca ponižen in pobožen; kako naj ne bi bil tak mož vernemu slovenskemu dijaku svetal vzor? Rodil se je Fran Perne dne 28. marca i. 1861 v trdni kmetski hiši na Povljab v lepi trsteniški župniji tam pod Storžičem. Gimnazijske študije (nižjo gimnazijo) je odlično dovršil v Kranju, višijo pa istotako odlično v Ljubljani v letih 1876 do 1884. V Ljubljani je bil vzgleden gojenec Aloj-zijevišča. Tu je bil sošolec K. Janežiču, sedaj odvetniku v Kamniku, Jan. Evangelistu Kreku ter ^jfilaku. Kot bogoslovec (1884—1888) ni bival v semenišču, ampak si ga je tedanji alojz. vodja Tomo Zupan ,od škofijstva izprosil kot prefekta; pač dokaz posebnega zaupanja v njegovo vzgojiteljsko zmožnost. Kot gimnazijec se je bil rajnik v svoji neizrečni pridnosti popolnoma naučil vseh treh romanskih jezikov (italijanščine, francoščine in španščine) ter tudi angleškega; kot bogoslovec pa se je popolnoma posvetil strokovni vedi. V mašnika posvečen kot tretjeletnik (1. 1887) je bil naslednja leta kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, kjer je ves prosti čas porabil v to, da se je pripravljal za teol. rigoroze; za doktorja je bil promoviran v Gradcu 1. 1895. Že pred doktoratom Je nekaj mesecev supliral v bogoslov. semenišču obolelega profesorja cerkvene zgodovine. Ta stroka mu je bila sploh najljubša; če je kdaj imel kako dovoljeno željo, je bila ta, da bi cerkveno zgodovino poučeval v bogoslovju ali na univerzi. Ko so jeseni 1. 1895 v Kranju zopet odprti gimnazijo (najprej z dvema razredoma), je prišel gori dr. Perne kot mestni kaplan in obenem gimnazij- Iz domače politike ski katehet. Tesno prijateljstvo ga je vezalo s pokojnim ravnateljem Josipom Hubadom. Ko je mesto jeseni i, 1897 s svojimi stroški dozidalo krasno gimnazijsko stavbo in so jo slovesno blagoslovili, je rajnik v DSv-u (1897) popisal predzgodo-vino gimnazije ter stavbo samo. Tu je nato 17 let poučeval, v gimnazijski kapeli propovedoval. V Izvestjih gimnazije (1905 in 1906) je priobčil študijo o angleškem cerkvenem govorniku T. Bur-ke-ju. Tudi druge angleške govornike je rad čital v izvirniku. Ze naslednje leto (1907) pa je moral kot senior učiteljskega zbora in ravnateljev namestnik pisati nekrolog svojemu dragemu ravnatelju. V Kranju je ostal do konca šol. 1. 1913/14. Odondod je prišel na klasično gimnazijo v Ljubljano kot naslednik kanonika dr. Ivana Svetine. Poučeval je do 1. 1924. Po škofijstvu že prej odlikovan kot 5. konzist. svdtnik, je ob odhodu v pokoj prejel red sv. Save 3. stopnje. Bolehati je začel pred letom; Nenadna smrt ljubljenega nečaka dr. Ivana Perneta, min. svetnika in načelnika odseka za Društvo narodov, umrlega na tujem, v Ženevi, je srcu skrbnega strica zadala prvo rano, srce si ni več opomoglo. Rajnik si je bil v življenju nabral Krezove zaklade duha. Predvsem ga je zanimalo vse, kar so katoličani kjerkoli ustvariti kaj velikega v znanstvu ali leposlovju ali likovni umetnosti (tudi to je dobro poznali). Katoliške pisatelje vseh narodov, tudi slovanskih, je poznal vse prav do najnovejše dobe. Seveda najljubše čtivo mu je bila pa teologija, zlasti apologetika, asketska in mistična (kardinal Newnian, Spanca sv. Terezija ter sv. Janez od Križa). Kaj čuda, če si je ob teh mojstrih in s svojim sodelovanjem priboril milost molitve. Tudi sam je rad prijel za pero: v D. Sv-u je popisal delo p. Koloma D. J., v Pečjakovi dogmatiki čitamo njegov sestavek o »etiki brez Bo-riran Udmat in je občina narasla za 470.281 m*, ne 19. junija 1914 je bila inkorporirana Spodnja Saška ter se je Ljubljana tedaj povečala za 2 milj. 648.418 m» in za 5727 duš. Pokopališče pri Sv. Križu je bilo inkorpo-rirano leta 1931 ter je mestni pomerij narastel za 185.786 m*. V tem letu je bilo inkorporirano tudi Brinje z 154.451 m*. Vsega skupaj meri me«tni pomerij danes 3830 hektarjev ali natančno 38,307.186 kvadratnih metrov. Seveda ne bo ostalo končno pri tej številki, zakaj v kratkem se bo pomerij Ljubljane povečal najmanj za polovico — z inkor-puracij-o okoliških vučiu. Narodne noše na evharlstlčnem kongresa naj Iri s tvojo lapoto pripomogle k čim večjemu sijaju prireditve. Zato ne sme ostati niti ena narodna noga doma. Iz mnogih krajev pa sprašujejo, če je samo gorenjsko narodno nošo smatrati za pravo narodno nošo. Temu seveda ni tako. Posamezni kraji imajo svojo nošo in kjer je mogoče, da se pokaže ta značilna noša, naj se ob kongresu tudi pokaže. Seveda pa je treba paziti, da bo noša pristna in ne izumetničena. Zato naj se vsi, ki se za to vprašanje zanimajo, raje obrnejo na Glavni pripravljalni odbor po pojasnila, preden kaj ukrenejo. Okrasitev Ljubljane. Na mnogoštevilna vpra-lanja, kako naj posestniki hiš v Ljubljani pripravljajo okrasitev svojih poslopij, moramo pojasniti, da je odbor arhitektov in inženjerjev pri Glav. kongresnem prip. odboru polno zaposlen s pripravo načrtov. Na splošno je prepuščeno posameznim hišnim posestnikom, da svoja poslopja okrasijo po lastnem načrtu in tako, kakor jim dopuščajo možnosti Razumljivo je,_ da bi morala okrasitev poudarjati osnovno idejo kongresa, to je misel presv. Reš. Telesa. Prosimo vse prizadete, da se sami obrnejo na znane jim arhitekte in umetnike ter jih zainteresirajo za vprašanje okrasitve. Polje iznajdljivosti ia ustvarjanja je tu posebno široko. Ne dvomimo, da bo Ljubljana tudi v pogledu zunanje okrasitve povsem zadovoljila in napravila zlasti na številne odlične goste iz inozemstva najboljši vtis. Prehrana ob kongresa. Poseben prehranjevalni odbor se peča z vprašanjem, kako oskrbeti deset in desettisočem udeležencev kongresa, dovolj in primerne hrane. Lahko že danes sporočimo, da bo prehrana organizirana tako, da ne bo nikjer nerodne gnječe, pa tudi tako, da bodo udeleženci lahko ra najmanjši denar dobili hrano. V tej stvari stoji odbor v stiku z gostilniško stanovsko organizacijo. Mnogi nameravajo prinesti hrano s seboj. Seveda je vsakomur prosto, da se tiste dni na njemu najprimernejši način prehrani. Vendar je treba vedeti, da bo takrat sredi poletja in se hrana rada pokvari. Tudi je prenašanje zavitkov s hrano nerodno, zlasti še v tako velikih množicah, ki bodo dospele na kongre*. ZnU> iitijuo i»i- Sarajevo, v marcu. Prvi vrhbosenski nadškof pok. dr. Josip Stadler je sezidal v Sarajevu več cerkva, od katerih se posebno odlikuje monuinentalna katedrala v .sredi mesta. Ker je število katoličanov v Sarajevu močno naraščalo, je koncem preteklega stoletja še nadškof Stadler nameraval zgraditi novo cerkev blizu Marijinega dvora za vernike v predmestjih Črni vrh in Kovačiči. Tega načrta nadškof dr. Stadler ni mogel izveisti, ker ga je prehitela smrt. zato je sedanji nadškof dr. Sarič sklenil, da uresniči Stadlerjev načrt Pred štirimi ali petimi leti je nadškof dr. Šarič izrazil željo, da bi se v omenjenem delu mesta zgradila monumentalna cerkev sv. Jožefa. Ustanovilo se je društvo za zgradbo cerkve, nadškof je pa na priporočilo svojih prijateljev naročil arhitektu Schottenbergu na Dunaju, naj narodi idejne skice. Dunajski arhitekt pa ni povsem zadovoljil želje g. nadškofa ker v svoji idejni skici ni najboljše pog-odil arhitektonskega značaja Sarajeva, poleg tega bi pa bila stavba po njegovem načrtu predraga. Zato je nadškof nedavno naprosil sarajevskega arhitekta Franca Lavrenčiča, naj naredi končni načrt. Arh. Lavrencic .ie izdelal načrte čisto neodvisno od idejnih skic arhitekta Schottenberga. Po načrtu arh. Lavrenčiča stoji cerkev samostojno sredi velikega zemljišča. Prehod iz cerkvene arhitekture na arhitekturo okoliških stanovanjskih zgradb tvorita v načrtu nameravana nadškofijski dvor z desne strani in župnišče z leve strani. S tem prehod itn napravlja cerkev sv. Jožefa vtis umetniške celote in samostojnosti. Glavno pročelje °er-kve je obrnjeno proti ulici, ki bo šla spo-redno z ulico Kralja Tvrtka. Cerkev bo imela tri vhode: Glavni in dva vzporedna. Pred glavnim vhodom bo prazen prostor, 24 m širok in 90 m dolg, za večje cerkvene slovesnosti. 4 i - i J « , ( mmm Atifl tjtilti f.ijiij.1 I, ... ,Ml. ..;....,,;„»..<.,>„„ i i. i M pmi šilif Notranjščina nameravane katedrale Zaobljnbljena cerkev sv. Jožefa bo imela tri ladje, prezbiterij, kapelico, zakristijo, dva zvonika, kor, župnišče in nadškofijski dvorec. Pod prezbiterijem bo kripta z grobnicami. Prezbiterij bo dobival svetlobo neposredno od zgoraj, arhitektura zunanjosti in notranjosti bo moderna, elegantna, pa enostavna. Zvonika bosta visoka okrog 45 m. Nad glavnim oltarjem bo deset metrov visok križ iz aluminija. Na desni strani glavnega vhoda bo krstni kamen, na levi pa prostori za razne cerkvene stvari. V novi cerkvi bo tudi centralna kurjava, Arh. Lavrenčič se je potrudil, da v svojem načrtu doseže čimveč praznega prostora okrog cerkve, zato je naredil tri vhode oziroma izhode. Nadalje je glodal na to, da bo vsa zgradba originalna in, kar je za današnje razmere zelo važno, da se bo cerkev gradila v etapah. Po sklepu g. nadškofa bo nova cerkev sv. Jožefa mCtropolitanska cerkev, župnijske posle pa bo v cerkvi opravljal kanonik. Cerkev bodo začeli graditi še letos in bo uajbrz do konca leta 2£r&jvun prva slapa. Društvo za zgradbo cerkve, ki mn načelnj« kanonik g. Marko Nedič, je izvedlo obširno propagando po vsej naši državi, pa tndi r inozemstvu, kjerkoli prebivajo hrvatski izseljenci. Dosedanja akcija ima zelo ugoden uspeh, ker so številni posamezniki i.n ustanove poklonile znatne milodare za zgradbo nove katoliške katedrale v Sarajevu. Nova cerkev je neobhodno j»otrehna za sara.ievc.ko katoličane, ki stanujejo v spodnjem delu mesta in zato prebivalstvo požrtvovalno pomaga pri tej veliki in pomembni akcijL Sinlonični koncert pod vodstvom slavnega francoskega dirigenta Rhenč-Batona Od vse strani zajezen«, hrepenenje po sinfonični glasbeni umetnosti med Slovenci se je s svojo rastočo silo končno vendarle pognalo čez skopo merjene razmere in si našlo pot v nanovo ustanovljenem sinfoničnem ansamblu — Ljubljanski Filharmoniji, ki si je postavila za cilj redno prirejanje sinfoničnih koncertov. V naših tesnih in ubožnih kulturnih razmerah je ta gesta vsekakor drzna, a kakor kažejo dejstva, nikakor ne predrzna. V razmeroma silno kratkem času si je izoblikoval sinfonični ansabl okrog 70 poklicnih glasbenikov z bazo ljubljanskega opernega orkestra in si je pod agilnim vodstvom izravnal tla, kot so vsestransko potrebna za obstoj Filhar-moničnega orkestra. Poleg izravnanja časa, ki je potreben za študij, si je utrdil tudi materijalno stran, ki seve sloni na idealizmu kot edini možni bazi za resno kultuno delo med Slovenci. Oklepa se poleg pridobitkov iz koncertov skromnih podpor vseh, ki ljubijo glasbeno umetnost. (Ti podj>or-ni člani naj bi z mesečnim prispevkom od 1 Din navzgor tvorili materialno jedro Ljubljanske Filharmonije, za kar bi bili odškodovani s popusti na koncerte, pa bi bili idejno povezani v skupno družino po ie danih, zelo uspelih vzorih. Na pr. Gesellschaft der Musikfreunde.) Glavna stran vsega takega snovanja, — pristna umetniška vrednost — pa je zagotovljena za enkrat Ljubljanski Fil-i harmoniji z načrtom, vabiti v gostovanja za svoje koncerte le prvovrstne domače in tuje dirigente. Naj vsej opisani podstavi je delovanje že vzbrstelo. V ponedeljek je prispel v Ljubljano svetovnoznani francoski dirigent Rhenč-Baton in v prostorih ljubljanske opere se že vrše intenzivne vaje za prvi nastop Ljubljanske Filharmonije. Prikupni, kljub letom mladostni in zanositi francoski dirigent stoji pred slovenskim filharmoničnim orkestrom in oblikuje. Spričo njegovih prefinjenih gest, mimike, zlasti pa ob njegovi notranji umetniški sili pa se lušči iz že neokretnih potez komaj rojenega zbora muzikov glasbena umetnina za umetnino, vsaka od njih polna estetskih vrednot in umetniške globine. In skoro bodo izoblikovani pristni in resnični obran francoskih skladateljev: Berlioza, Francka, Rabauda, Dukasja, kakor so jim začrtale poteze njih tvorne sile. Mednje pa s« bo uvrstil tudi obraz slovenskega skladatelja BTavničarja, katerega delo si je dirigent to pot izbral po načelu Ljubljanske Filharmonije, da se na vsakem koncertu izvede dosledno tudi po eno slovensko delo. Tako obeta biti prvi sinfonični koncert Ljubljanske Filharmonije, ki se bo vršil v petek zvečer v veliki dvorani Uniona, resničen, veliko vreden umetniški dogodek. Tu bo stopila pred na« francoska glasbena umetnost, kot se je oblikovala iz omenjenih skladateljev, nekako od srede 19. stol. z revolucionarnimi umetniškimi snovanji romantično poudarjene miselnosti do pričetkov 20. stol. s svojo razkošno kolorirano tipiko, ki se je razrasla in razcvela prav na francoskih tleh. Posebna vred nost pa bo pri tem izstopila iz dejstva, da bo vso to umetnost interpretiral zopet francoski umetnik, poln prefinjenega občutja svoje domačije, s čime* bo podana polna stilno estetska verodostojnost. Obenem pa bo mikavno opazovati odnos francoskega oblikovalca do naše umetnosti. Vse, ki jim je resnična glasbena umetnost pri srcu, opozarjamo na ta sinfonični koncert v upanju, da bo deležen polne privlačnosti, tako vsled svoj« ttSSvtmi-k v, kot |Ufib«S* kuitiMU« puuicuionoiiL Liubljmnshe vesti: Kuluk in hatdrmina Ljubljana, 27. marca. Do prevrata je bilo le malo Slovencev, ki bi vedeli, kaj ti dve besedi v srbskem jeziku pomenita, danes pa ve menda prav vsakdo, saj je zlasti prvi pojem, ki dobesedno pomenja prisilno delo, posegel občutno v žep marsikoga. Za Ljubljano kot občino pa ta dva pojma ne pomenjata slabo, s kaldrnuno in kulukom se je namreč moglo naše mesto znatno olepšati in kolikor toliko urediti svoje ceste, zlasti pa jih mnogo tlakovati. Pred vojno je bilo le malo ljubljanskih cest tlakovanih, Šelenbuirgova in Židovska ulica sta bili asfaltirani, Dunajska cesta pa tlakovana v kratkem delu z debelim tlakom, pa smo že pri kraju. Uredba kal-drmine (beseda pomenja prispevek za kaldrmo, to je tlak) pri upravi carinarnice je bila za Ljubljano blagodejna in naše mesto je to uredbo temeljito izkoristilo. Sedaj so dohodki iz kaldrminskega fonda skoraj izčrpani, ker je mestna občina najela pred leti posojilo 16,400.000 Din na račun kaldrminskega fonda ter mora s sedanjimi dohodki i? tega fonda plačevati anuitete tega posojila. Ako vštejemo še to posojilo, je Ljubljana dosedaj dobila na račun kaldrnune skupno okrog 32 milj. Din. Ves ta denar bi mogel gladko propasti, da se mestna občina ni ob pravem času brigala zanj. Cestna dela, ki s>o bila napravljena s sredstvi kaldrminskega fonda, so vidno spremenila cestno lice Ljubljane. Ako bi ne bilo teh sredstev, bi mogla me-stna občina šele v desetletjih ustvariti to, kar je mogla ▼ zadnjih petih letih. Najbolj Mladinski odsek glavnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani priredi v nedeljo, 31. marca ob 5 popoldne v veliki dvorani hotela »Union« OTROŠKO EVHARISTIČNO AKADEMIJO Spored: 1. P. Kriaostoin: Evhairtstttioa pioeesij« (Deklamae.ija). !. Kristus kraljuj! (Sini bol i Ano rajainje tn pelje dedkov). 3. Pozdravljen, nag evhariistMHj Kralj! (Govori p. Kri-7/ostom SekovainiA O. F. M., tajnik mladinskega odseka). A. P. Krlzo«tom: Sveta Klara (Deklamacida). 6. Vimko Vodopivec: Pozdravljen, 7,lat rSoiiIftnl Mas! Vtoko.Vodopivec: V borni JeAl al zaklenjen. AIoj7.ij Mj»v : NaJlepSl trenutki (Poje dekliBkii 7,bor). «. P. Krlzostom: Blažena 1 molil« (Deklamaclj-a). 7. P. Krizostom: Sveti Tarclmj, nmčenec presvete Ev- h-ari-stije (Igriom za deftke v dveh dejanjih). 8. Sveti PashaJ zaSfitniik ljubljanske«« evhariatMuosra kongresa (Prteorček z rjtjmnjeni i« petjem. Pevske loftke ntrlasbli p. Fran.-iSek A Ako). Cene sedežev v parterju: 15, 10, 8 in 6 Din, balkon in galerija 4 Din, stojišča za odrasle 2 Din, stojišče za otroke 1 Din. Predprodaja vstopnic pri samostanskem vratarju 0 Ljubljanske gospode katehete opozarjamo, da pohitijo z nakupom vstopnic za otroško evharistično akademijo, ki bo v soboto ob štirih pop. Vstopnic edobite pri frančiškanskem vratarju. Ker bo v soboto akademija izključno za otroke, zato so cene zelo nizke. Sedežev ni več na razpolago, so le še stojišča po 1 Din. — Predprodaja vstopnic za nedeljsko akademijo je tudi pri frančiškanskem vratarju. 0 Akademski pevski zbor si je z zadnjih letih svojega nesebičnega, narodovi kulturi posvečenega dela, pridobil pri vseh glazbenih krogih nedeljive simpatije, dn tudi ni to nič čudnega! Saj se le redko ponudi v Ljubljani prilika, da bi mogli z tako nedeljenim priznanjem poročati o kakem glasbenem dogodku Pot k prehladu /odi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčcvimi „Smreka" bonbon« 1* smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost Zavitki Din 3"— in Din 5'— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. važno pa je pri vsem tem, da zaradi cestnih del prebivalstvo ni prav nič davčno obremenjeno. K stroškom za vzdrževanje in zgradbo cest je mestna občina dobila še izreden dohodek iz ku-luka. Občina je pobrala kuluk za leti 1930 in 1931. Ko je bil odpravljen banovinski kuluk, se je mestna občina odpovedala lastnemu dohodku iz ku-luka. Ostal pa je še krivični kuluk za državne in samoupravne uradnike, katerega zaradi izrecnih predpisov ni mogoče odpraviti. Mestna občina je dosedaj prejela iz kuluka skupno 2,141.967 Din, od tega pa so plačali davčni zavezanci z odmerjenim neposrednim dohodkom do 2000 Din kar 1,200.000 Din, kar je očiten dokaz, da so plačali kuluk predvsem gospodarsko šibki ljudje. Doslej so bile, deloma na račun kaldrmine, deloma na račun kuluka, le v manjšem delu pa iz rednih sredstev mestne občine, tlakovane naslednje večje ceste: Gosposvetska in Celovška cesta do gostilne Kmet, Bleiweisova cesta, Masarykova, Smartinska, Vilharjeva ceata, Pražakova ulica, Res-ljeva cesta, Vidovdanska cesta, Kolodvorska ul., Prečna ulica, Gradišče, Jurčičev trg, Pod Trančo, Reber, Za Gradom, Poljanska cesta, Krekov trg, Vodnikov trg, Pred škofijo, Dolničarjeva ulica, Gledališka stolba, Nabrežje 20. septembra in Ulica na Grad. Dolžina vseh ljubljanskih komunikacij znaša danes čez 161 km, od teh pa jih še ni izgrajenih 38 km, torej čaka mestno občino še mnogo dela. med Slovenci. S svojimi koncerti, predvsem na z lanskim, je zbor postavil viden svetilnik, ki bi kazal krmarjem naše pevske kulture smer, da ne /,greše poti. Hvaležni moramo biti dirigentu g. Maroltu, za važno uarodno-kul-turno delo, s katerim nam rešuje uašo glasbeno umetnost. Če Akademski pevski /bor zapoje njegove pesmi, najdejo taKoj pot do srca. Kontakt med zborom in poslušalci je trajen in iskren. To dokazujejo dosedanji zborovi nastopi. In koncert I. aprila bo to poaiovno potrdil. 0 V Salezijanskem mladinskem domu bo drevi ob 8. g. dr. Srečno Zamjen predaval o Egiptu. — Vsto f prost. © Kino Kodelfevo bo od jutri naprej predvajal ruski film »Pastir Kostja« m »Carjeviča«. © Zveza gospodinj priredi predavanje o čaju danes ob 16 - Breg 8. Gospoedinje vabljene. O Požar pri Vevčah. Včeraj popoldne so Ljubljančani opazovali ogromen steber dima v okolici Vevč. Gorela je večja množina suhe trave na polju in grmičevje. Ogenj je najbrže zanetila iskra iz lokomotive, ni pa izključeno, da je ogenj nastal zaradi kakšnega ogorka ali pa, da je kdo na polju kuril. Škoda je le majhna. Mariborshe vesti: Stavbena sezona bo slaba Pričetek pomladi je obenem pričetek nove gradbene sezone, ki jo vsako leto v mestih napeto pričakujejo tako podjetniki in gospodarski krogi, kakor delavske množice. Saj je od gradbene sezone odvisen napredek vsega mesta. Trgovina in obrt imata zaslužek, stotine sezonskega delavstva, ki je čez zimo držalo roke križem ter živelo na račun podporne akcije, dobi zopet delo in kruh, pridobi pa tudi zunanjost mesta na urejenih cestah, zazidanih uličnih vrzelih in novih lepih stavbah. Živahnost gradbene sezone je najsigurnejši barometer za gospodarsko blagostanje mesta in gospodarsko podjetnost meščanov. Za Maribor pa kaže letos ta barometer slabo. Običajno je bilo v tem času nešteto novih zgradb prijavljenih, izdelani in odobreni so bili že vsi načrti, tudi za stavbe, ki so se začele zidati šele v poletju. Letos pa je prijavljena ena sama nova zgradba — enonadstropna vila v Stritarjevi ulici. In se tudi ne obeta nobeno večje novo zasebno poslopje. Oe bi imela občina letos v svojem pro. □ Ban dr. Puc v Mariboru. Danes pride po i uradnih poslih v Maribor ban dr. Puc. Je to njegov j prvi obisk v Mariboru v svojstvu bana. □ 25 let dela 7» bližnjega. Vincencijeva konferenca frančiškanske župnije obhaja v nedeljo lep jubilej. 25 let že deluje v blagor revežev frančiškanske župnije. □ Energično borbo, ki je obenem dobro organizirana, so začeli okoliški vinogradniki proti ba-načanu. Te dni dobivajo vsi uradi, društva in razne organizacije okrožnice, v katerih jih kmetovalci opozarjajo na svojo borbo ter jih prosijo, da njihovo akcijo podpirajo z bojkotom vseh gostiln, ki bodo točile banaško vino. □ Službo je zopet nastopil bivši narodni poslanec dr. Lfudevit Pivko na tukajšnji realni gimnaziji. Preden je postal leta 1931 poslanec, je služboval na državnem moškem učiteljišču. □ Poročili so se: Koban Antcm in Rozman Hedvika; Kukovec Vladimir in Virtič Marjeta; Mli-narič Ferdinand in Sel Frančiška; Pečovnik Jožef in Poličnik Marija; Vešligaj Josip in Miroslava Filip-čič Novoporočencem obilo sreče in blagoslova! □ Člani SSK Maratona se udeležijo danes ob 15 pogreba pokojnega prof. dr. Frana Rostacherja, Kaj se godi v Ljubljani? 7e od ponedeljka prodaja tovarna Remec & Co. iz Duplice pri Kamniku v svojem lokalu v Kersnikovi ulici 7 (poleg Slamiča) vsakovrstne stole in upognjeno pohištvo po izredno nizkih cenah. Ljubljančani, kakor tudi vsa ljubljanska okolica, ima sedaj priložnost, da si tako poceni kot še nikoli na novo opremi svoje stanovanjske, oziroma gostilniške in pisarniške prostore z okusnimi izdelki te svetovne tovarne po originalnih tovarniških cenah. 3384 Primanjkljaj na viški občini Vič, dne 27. marca. Včeraj smo kratko poročali, da je bila javna seja, na kateri se je imelo razpravljati o poročilu o občinskem gospodarstvu, proglašena še pred pri-četkora za tajno in je bilo poskrbljeno tudi za primerno policijsko zaščito. Kakor smo zvedeli, je bil ugotovljen primanjkljaj okrog 86.000 Din iz naslova pobranih prispevkov za porabo vode, ki bi se imeli odvajati Mestnemu vodovodu v Ljubljani. Kot posledica tega primanjkljaja sta bila suspendirana oba občinska uradnika, revizija, ki jo izvaja občinska uprava, pa traja dalje. V današnjem »Jutru« beremo izjavo Kluba občinskih odbornikov JNS na Viču, kjer se krivda oziroma primanjkljaj iz naslova vodarine zvrača na prejšnji občinski odbor. Znano pa je vsem, da je po razrešitvi nekaterih odbornikov že prejšnji občinski odbor sestojal iz ljudi, ki imajo tudi danes odločilno besedo pri upravljanju občine. Sedanji občinski odbor in klub občinskih odbornikov JNS pa sta na upravi občine tudi že 17 mesecev. Dosedaj na občinski seji nismo slišali zahteve po reviziji, ki je bila najbrže izrečena le na sejah kluba JNS, ki so bile bolj pogostne kakor pa občinske. Nad šest mesecev že ni bilo nobene občinske seje. Zato je občinski svetnik g. Gale na včerajšnji seji grajal postopanje večine, ker ne skrbi za to, da bi se seje vršile pogosteje in da bi se vsaj občinski odborniki informirali o delu in poslovanju občinske uprave in uradništva. Mnenja smo, da bi ee dala revizija izvesti že davno prej, kljub odporu g. župana, ki s tem postopanjem ni bil zadovoljen, dasiravno je tudi on član kluba občinskih odbornikov JNS in je bil izvoljen kot predstavnik in nosilec liste JNS. To je znano prav vsakemu občanu na Viču. Na seji je občinski odbornik g. Gale podrobno razčlenil občinsko gospodarstvo in navajal primere, ki gotovo niso bili prav vsem ljudem. O tem si pa pridržimo sodbo za prihodnjič. Eden od suspendiranih uradnikov je bil nastavljen na občini šele od gospodov, ki tudi danes odločajo in to še prav posebno ugotavljamo, da se ne bo valila krivda na vse prejšnje odbornike. Predvsem priporočamo sedanj občinski upravi, naj ne razburja občinstva, ampak naj gleda, da bodo knjige in dokumenti o plačanih zneskih prišli čimprej v pravo stanje; krivce naj pa brez ozira na levo in desno zasleduje in zagotovi materijelno kritje. Kdor je to nerednost s svojim zaupanjem ali površnostjo zakrivil, naj trpi tudi posledice, če kavcija, ki mora biti za vsakogar, kdor ima posla z javnim denarjem, ne zadostuje. V bodoče pa naj se o občinskem poslovanju poroča občinskemu odboru. Doslej še nismo slišali poročila, da je blagajna in splošno poslovanje, ki ni bilo najekspe-ditivnejše, v redu. Za računske in knjigovodstvene posle naj se preskrbi moč, ki ima potrebno kvalifikacijo in je obenem zmožna podati potrebna jamstva, ki jih zahteva že vsaka manjša podeželska občina. gramu kaka večja javna dela, bi se izostanek zasebne gradbene podjetnosti še prenesel. V občinskem proračunu pa ni za taka dela ničesar predvidenega. Sicer si prizadeva vodstvo občine, da bi dobilo iz kaldrminskega fonda, v katerem so za Maribor določene še znatne vsote, nekaj sredstev, toda tnalo je upanja, ker uprava fonda doseaaj na številne urgen-ce niti ni odgovorila. Dokler se ne uredi vprašanje zamenjave vojašnic, tudi ni misliti na zidanje nove carinarnice, za katero bi se še najprej dobila sredstva iz omenjenega fonda. Prav tako je še v zraku vprašanje zidanja nove šole v magdalenskem predmestju, ki bi pa tudi v primeru srečno zaključenih pogajanj za posojilo postalo aktualno šele na pri. hodnjo pomlad. Tako se obetajo za letos Mariboru slabi časi, ki se poznajo že sedaj na borzi dela: narašča od dne do dne število brezposelnih, ki so se jx>zimi stiskali kje pri sorodnikih in znancih na deželi ter so sedaj prišli nazaj v mesto v nadi, da bodo dobili zaslužek pri novih gradnjah. očeta našega klubskega tovariša. — Vodstvo SSK Maratona. □ Izgubila se je. Pod tem naslovom smo poročali med mariborskimi vestmi, da je prišla v Maribor gdčna Baumgartnerjeva iz Gornje Radgone in so tu zmanjkale za njo vse sledi. To vest poprav, ljamo v toliko, da je pravo ime izginule Risi Atzen-hofer, roj. Baumgartner. Je avstrijska državljanka iz Gornje Radgone. Gornjo vest izpopolnjujemo še v toliko, da sta izginila zadnje dni v Mariboru še u|X)kojenec Kolenc iz Tezna in avtoizvošček Ivan Volker. Za vse primere, ki so vzbudili v Mariboru izredno pozornost, se zanima policija. □ Drevi prva operna premiera. Vprizori se Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke« pod vodstvom kapelnika Herzoga in režiserja J. Koviča. □ Breskve in marelice so se razcvetele na vrtu vile ministra Ivana Vesenjaka na sončnem pobočju Piramide. Gotovo so to prvi marelični in breskvini cveti letošnje pomladi v Mariboru. □ Žaga pogorela. Na Urbančevi žagi v Lehnu na Pohorju je nastal požar, ki je vpepelil vso žago ter zraven nakopičeno zalogo rezanih desk. Požar je ]x>vzročila iskra iz dimnika, ki je zažgala na podstrešju nakopičeno seno. Ljudem se je posrečilo oteti sosednja poslopja. Škode je nad 15.000 Din. Poleg lastnika so močno oškodovani tudi številni drvarji, ki so imeli svoje imetje shranjeno v žagi. □ Vrtnarji iz Maribora in oko!ice so na podlagi sklepov nedeljskega kmetijskega zborovanja vložili pri mestni občini novo vlogo, v kateri za. htevajo, da se prefiove Bolgarom iz Čakovca in Va-raždina prodaja zelenjave na mariborskem trgu. □ Za grehe v Gradcu pokora v Mariboru. Pred dvema letoma si je privoščil neki tukajšnji lesni trgovec veselo avtomobilsko vožnjo v Gradec, ki se je končala tako. da bi bil v vinjenem stanju skoraj povozil več graških policajev. Zgodbo je trgovec že zdavnaj pozabil in se na tihem veselil, da se je poceni izmazal, te dni pa ga je opomnilo na stari greh mariborsko sodišče. Včeraj je bila pred okrožnim sodnikom razprava, pri kateri je dobil trgovec mesec dni zapora, pogojno na dve leti. □ Hud pes je na Smolniku ogrizel posestnico Pavlino Olaser na levi nogi tako močno, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. □ Drevesca so se pocenila. Vedno več sadnih drevesc privažajo drevesničarji na mariborski trg Drevesca so se znatno pocenila ter stanejo sedaj po komadu 5—10 Din. Plui Nabavlja!na zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je imela 20. t m. svoj redni (XV.) občni zbor v prostorih Narodnega doma. Zbor je otvoril in vodil predsednik zadruge davčni uradnik Prime. Zadruga šteje 219 članov. Kupujočik članov je 210. Aktiva znašajo 366.097 Din, pasiva pa 352.818 Din, tako da znaša čisti dobiček 13.278 Din. — Upravnemu odboru se da pooblastilo, da se sme zadolžiti v zadružne svrko do 240.000 Din. Iz čistega dobička se predkaže rezervnemu fondu 30%, pokojninskemu skladu 1%, ostanek 69% pa dobrodelnemu fondu, ki vsebuje tudi po-smrtinski sklad. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni in v nadzorni odbor nekateri novi člani, med temi tudi sodnik dr. Lovro Lipič, čigar izvolitev so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Občni zbor je imolo preteklo nedeljo tudi Veteransko društvo v Ptuju. Društvo šteje 116 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 10.452 Din, izdatkov pa 2.644 Din. Pri vo litvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik g. Ignac Vauda, posestnik in vrtnar v Ptuju. Kulturni ob zornih Francesca da Rimini v operi (Po reprizi.) Operno gledališče nam je po daljšem razdobju vprizorilo zopet iiovsem novo operno delo, ki spada v okvir novejše italijanske produkcije iz zadnjih predvojnih let. Je to opera »Francesca da Riminit. ki jo je kom-poniral Rlccardo Zandonai. Delo po svojih osnovnih smernicah ne kaže ravno kakih skrajnih novotarskih črt sodobnega presnavljanja, temveč je oprto na zadnje odtenke romantične miselnosti, s katere snovnim svetom ,ie še vse prepojeno, kar ga naši zadnji miselnosti in občutju nekam oddaljuje, da se nas ne more okleniti s jmiIiio silo. Romantična zasaujauost s svojim umirjenim občutjem je i>ostala sodobnemu človeku malo tuja Ln se ji ue more tesno približati ter se poglabljati vanjo v svojem nemiru in hlastnem stremljenju, ki si hoče iz današnje zmede čim preje najti rešitve. Menim, da to delo zato nima prav trdnih tal in ne prave nujnosti za po sredstvih visokozahtevno vprizoritev, ker obstojajo po glasbeni in vsebinski snovi višje Isto-snierne umetnine, ki Imajo več pravice za vprizoritev, če se nam že hoče predstaviti lmvoromantičtia smer. — S tem pa nočem trditi, da bi to delo ne Imelo umetniške vrednosti. Vsekakor je v njem mnogo lepote, ki mu d nje sposobnost za umetniški uspeh, še zlnsti nekdaj v času svojega nastanka, ko je živela v ljudeh še predvojna miselnost in nazornost. Dramatična snov, ki jo je napisal Tito R i mi rdi, zajoma muogoobdftiovaJii erotična konflikt, ki nastaja iz ljubavne iskre, vnete izven zakonske zveze, in iz katerega se končno rodi tragičen zaključek pogube ljubimcev, ki jo sproži varani soprog. Ta snov pa je prepletena z obilico motivov tople lirike in razgibane dramatike, ln ti dajejo stvari živo lice, morda še preživo, v kolikor jx>segajo v skrajnosti, kjer se iz snovne globine odmikajo v preobčutno namerjeno učinkovitost Glasba se tej vsebini ozko prilega. Polna je razgibanih kontrastov, v katerih se pretaka glasbena snov, pristno spremljajoč in opisujoč dramatsko vsebino. Zvočna mehkoba je v neprestanem izmenjavanju z zvočno napetostjo in probojnostjo, kakor pač zahteva smisel besed in oblika situacije, ki ju spremlja glasba ilustrativno na osnovi predstavne in čuvstvene asoeiaoije. Stilno analitično spada ta kompozitoma smer na zadnjo stran nove romantike, in o pazljivo odsevajo iz nje prvine vvagnerjanstva, ki so pa prepletene z iiohotnejšo zvočnostjo in drznejšo akordiko, kot je lastna tudi Rihardn Straussu. Vendar pri vsem ni mogoče utajiti tej glasbi italijanskega porekla, ki odseva zlasti iz melodičnih črt, pa tudi iz zvočnih kompleksov in ki ji daje lahkotnejši značaj. Iz vprizoritve tega dela na našem odru odseva trud, dati stvari čim popolnejšo obliko in je to stremljenje podprto tudi s pomnoženimi odrskimi sredstvi. Glasbena stran, ki jo vodi ravnatelj Mirko Polič, za pušča vtis skrbne priprave, pn kljub vsemu ne nudi polnih uspehov. Teza glasbe je namreč položena v orkester, ki je pa v da,nih razmerah prešibak, da hi jo zmogel nositi. Prav tu je še posebno otienuti borno zasedbo godal, ki ne zmorejo vzdržati ravnovesja s pihnil. Pri tem .ie še slednjim včasih puščena pretirana jakost. kar ne duši le pevcev, temveč iuui kbiKnimika skupni zvočnosti pravi estetski učinek. Na sploh se zdi, kot da je 4iljub nekaterim lepo izdelanim mestom vsebina premalo izluščena in da je dan povda-rek preveč na zunanjo stran. Režija g. Primožiča kaže delu prihladno lice. V njej je zajeta osnovna vsebina dela janju ni prav srečen. Omenjeni pomanjklji-kljivo pa je izoblikovan boj v drugem dejanju, ki ima marsikaj naivnosti v sebi; tudi rajalna pesem družic v 3. sliki nima prave izdelanosti in prizor umora v zadnjem de-| janju ni prav srečen. Omenjen poma.njklji-j vosti v 2. dej. je gotovo vzrok tudi velika zahtevnost te opere po sredstvih, kjer pa je naše gledališče bomo in kar je tudi pomislek proti vprizarjanju takih del pri nas. — V danih mejah pa je vsekakor režijo dobro podprl inscenator ing. E. Franz.. Naslovno vlogo je podala ga. Zlata Gjuii; gjenac, Ustvarila je poglobljen lik žene, ki jo je objela ljubezen do lepega moževega brata in ki se lomi v notranji borbi med zvestobo do moža in silo svoje ljubezni, ka; teri se končno izmučena proda in v n jej usodno kouča. V jievskeui pogledu se je njeno podajanje v/, pel o do pristne lepote. — Njen ljubimec je dobil v osebi g. Gostiča dobrega interpreta, ki je s svojo lirično toplino vzbujal verjetnost danega erotičnega konflikta. Tudi s svojim pevskim podajan jem je ustvaril mnogo občutenih vrednot — b. I n-možič je dal neprikupnemu in iz ljubosumja končno podivjanemu soprogu tipieno lice in zgradil tako tudi pevsko dober lik. (i. Franzl se ^e v svoji zlobni vlogi dvignil n. svoio dosedanjo ^reativno sposobnost, ker daje upanje v pravo rast Svojo pevsko pozitivnost pa bi mogel še občutno izboljšati z odstranitvijo sunkovitosti, s čemer bi pridobila njegova melodična linija. — Manjše vloge ge. Ribičeve, g. Janka in g. Marčeca »o bile na splošno v igri in potju dobro iz- oblikovane. — Tudi družice gga. Bamšako-ve, Kogeieve, Poličeve, Golobovc in gdčne Zupevčeve so imele privlačno lice in mnogo pevskih vrednot — a ne brez izjeme. — G. J. Rus kot pevec in čuvaj in g. Jarc kot voj-ščak sta se dobro uveljavila. V. U. Oder v Rokodelskem domu Na tem odru so igrali pred nekaj dnevi Nicco-demijevo »Učiteljico«, komedijo v treh dejanjih. Igra je kot odrska, oziroma dramatična umetnina komaj srednje kakovosti, vendar je prijetnejša, ker je manj burnih nastojx>v in se torej razvija v mirnejšem dejanju, kakor potekajo nekatere komedije. Prav všeč nam je prevod in uprizoritev že radi tega, ker je dejanje spretno lokalizirano, prikrojeno v domačem slovenskem dului. t. i. z domačimi ime. ni. In tako je prav! Prav tako bi — po Linhart vem zgledu — kazalo nekatere igre v Nar. gledališču legalizirati, ker se to lahko zgodi brez škode za umevanje igre same. Igra je vzbudila dovolj dobre volje in razpoloženja. ker je bila igrana kaj dobro in spretno. Glavni vlogi sta igrala g. Puc in gdč. Lenkova. Prvi je podal graščaka in župana Blagaja dobro, in to s svojo mirno in sigurno igro; druga pa, ki je igrala učiteljico Svetinovo, je itnela kot igralka pTecej težjo nalogo, vzlic temu jo je izvršila v naše zadovoljstvo. Usodo skromne podeželske učiteljice, ki v mladostni ljubezni ni bila srečna, a pozneje dočaka lepše dneve, je podala življenjsko resnično. Prav dobra je bila igra učiteljice Lize. nervozne njene tovarišice, kakor jo je zamislila gdč. Potjančeva, šolsko ravnateljico pa nam je spretno predočila gdč. Samčeva. Ostale vloge so bile rešene povoljno, vedrega in veselega značaja je bila vloga in igra g. Novaka, ki je predstavljat šolskega slugo. Celotna uprizo. ritev pa kaže spretnost režiserja g. Ganonija. Za letošnjo igralsko sezijo bi si želeli samo še i uro iz domačega, slovenskega življenja. Gr. Huda nesreča dveh kolesarjev Stari trg pri Ložu, 26. marca. Vsa soseščina je pod vtisom neareče, ki bi kmalu zahtevala življenje dveh mladih fantov. Na Marijin praznik se je peljal s kolesom proti Blokam Dore Žagar, sobni slikar iz Starega trga. Onstran Loža, nedaleč od gostilne Zabukovec je hud klanec in na vznožju klanca oster ovinek. Ta del ceste je zelo nevaren za avtomobiliste in bicikli-ste. Zgodilo se je že več nesreč, ki pa so bile, ivala Bogu, brez hujših posledic. Žagar se je vozii že v mraku brez luči in nesreča je hotela, da mu je privozil nasproti — tudi brez luči — Jože Avsec, po domače Krop in iz Starega trga. Zaradi ostrega ovinka se nista mogla pravočasno umakniti drug drugemu in sta tako nesrečno zadela skupaj, da sta obležala nezavestna na tleh. Bližnji ljudje so oba ponesrečenca prenesli v prvo hišo, kjer jima je nudil prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Mejač. Žagar »i je pri padcu izbil vse zobe na gornji čeljusti, Avsec si je pa pretresel možgane in je močno bruhal kri, zavedel se ni do ene ponoči. Oba ponesrečenca so nato prepeljali na dom, kjer sta ostala v domači oskrbi. Priljubljenima fantoma želimo, da bi prav kmalu okrevala. milo ima use prednosti idealnega mila Dobro ooere in poceni je. — Za uas gospodinja — le domače miloI Svoii h svoiim! Kaj pravile ? Med vsemi evropskimi narodi Angleži največ potujejo. Ne potujejo pa ti ljudje i zaprtimi očmi, ampak prav bistro opazujejo in presojajo vsako malenkost, ki jo na poti vidijo ali slišijo, a is svojih opazovanj se tudi uče. Te dni je pisal neki angleški potnik svojemu listu — vsak Anglež ima »svoj« list — o svojih doživljajih v Italiji. Med drugim omenja lepo navado italijanskih železničarjev, da pri odpremi včasih prav drage prtljage ne lepijo na usnjate kovčege listkov z nekim umazanim lepilom, pač pa nalepljajo listke s ciljem vožnje na posebne kartone, le pa pritrjujejo na prtljago tako, da se prav nič ne poškoduje. Ta pametna odredba italijanske železniške uprave je Angleža napravila kar navdušenega za Italijo. Kaj pravite, g. urednik, ali ne bi bilo mogoče napraviti kaj podobnega tudi pri nas? Tudi v našo državo bodo kmalu začeli prihajali tujci, ki, prav gotovo ne bodo posebno navdušeni po svojem po- j vratku, ko bodo morali strgati in izpirati s svoje j prtljage različne železniško-tovorne listke. Tisto i trganje tudi za domačine ne more biti posebno | prijetna zabava. Za držaje kovčegov n. pr. s po- j posebno plombo na motvozu pritrjen karton pa j ve deta nikomur neprijetnosti in lcovčegi ostanejo snažni in čisti. In če bi pobirala železniška uprava za lake kartončke zmerno odškodnino, se gotovo ne bi nihče pritoževal. Pri menstrualnih težkočah migreni, neuralgiji in vseh ▼rstah bolezni deluje hitro in !a:)esl,uvo ALGOCRAT1NE Proizvaja E. LANCOSME. 1'ARIS. Dobita se v vseh lekarnah. Oel, ree. n. 51.2573 od lt XI1.198H Evharistični hrii v Tržiču Tržič, 27, marca. Spominski evharistični križ je bil pri nas blagoslovljen v nedeljo zvečer. Stoji pred cerkvijo sv, Jožefa na griču, da je viden po vsem mestu in' okolici. Ko je bilo v cerkvi zaključeno celodnevno češčenje, se je razvrstila ogromna procesija, v kateri je stopalo posebno veliko moških, po mestu in celo morje lučk se je zgrnilo okoli prijazne cerkve na griču. V temno in mirno noč so zvonili zvonovi vseh treh mestnih cerkva, glasna molitev in luči so pa izpričevale vero v Kri-žanega in sv. Evharistijo. Križ je visok nad osem metrov in je bil ob blagoslovitvi lepo z zelenjem ozaljšan in krasno osvetljen. Po blagoslovu je imel domači g. župnik pred križem primeren nagovor in številna množica je zapela mogočno in verno pesem »Kraljevo znamenje križ stoji«. Z veseljem ao na kvaterno nedeljo naši župljani darovali za kongres pri darovanju odraslih 4078 Din in pri svojem posebnem darovanju otroci 595 Din, dočim se je do tedaj nabralo tudi v župni pisarni že 877 Din — poleg darov mohorjanov, ki so posebej prispevali 200 Din. Po darovih v denarju smo na dan celodnevnega češčenja sv. R. T., ki je bilo letos izredno obiskano, postavili še lep spomin na griču sv. Jeožefa, ki naj celo župnijo navdušuje za letošnje izredno slavje! Materinsko proslavo je na praznik oskrbela naša Vincencijeva konferenca v svoji lastni dvorani. V primernem nagovoru je označil pomen tega dneva najprvo g. predsednik konference, nato je bila pa jako dovršeno podana Mlakarjeva »Povest o izgubljeni Marti«, ki je tudi za to proslavo jako primerna. Številne matere in njihovo spremstvo je bilo z lepo prireditvijo zelo zadovoljno. Ostale vesti — Velikonočno poklonltveno potovanje na Oplenac priredi Oblastni odbor Narodne odbrane »kupno h »Putnikom« z odhodom iz Ljubljane 20. aprila zvečer^ s povratkom v Ljubljano 23. aprila zjutraj. Cena vožnje brzovlnka do Mladenovca in nazaj, vključno autobus, železniška legitimacija tn vstopnina na razstavo, II. raz. 320 Din in III. raz. 235 Din. V slučaju, da se prijavi zadostno število za posebni vlak, b« zniža cena II. raz. na 264 Din in III. raz. na 193 Din. Prijave sprejema Putnik do 10. aprila L 1. — Za evhar. kongres sta poslala naši upravi med drugimi tudi gospa Katarina Waidhofer in gospod Ivan Glastovec iz Donavvitza pri Leobnu vsak po 5 šil. Iskreni Bog plačaj! — Pismonoše za nedeljski počitek. Na kongresu banovinske sekcije Združenja poštno-tele-grafsko-telefonskih nameščencev v Zagrebu je bila sprejeta resolucija, s katero pismonoše zahtevajo, da se uvede za vso država nedeljski počitek. Ob nedeljah naj bi se dostavljale le nujne pošiljke, ekspresna pisma, brzojavke itd. Praksa, ki je v veljavi v dravski banovini, naj bi se uvedla r vsej državi. — Pri Številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom — Ribiči) Izlet ljubljanskega ribarskega društva. V nedeljo, dne 31. marca 1935 se odpeljejo ribiči z. potniškim vlakom ob 7.25 v Celje, od tam t avtobusom skupno s tovariši celjskega ribarskega društva v 17 km oddaljeno Bukovlje do ribogojnice g. Zanggerja. Tu se sestanejo z mariborskim rib. društvom, ki pride z istim namenom tja, ob priliki proslave svoje 25-letnice. Prijave sprejema tajnik do sobote, 30. marca. Ob zadostnem pri-glašenju se odpeljemo v slučaju lepega vremena z odprtim avtobusom. (3372) — BivSi poslanec JNS RIsta Djokič je bil obsojen v Sarajevu na 8 dni zapora ali 480 Din denarne kazni, kar je žalil Vlada Djuriča. Na sestanku staršev na ženski gimnaziji v Sarajevu je Djokič napadel Vlada Djuriča, češ, da je bil avstrijski služabnik; kljub temu njegova hčerka napreduje v šoli, medtem ko je Djokičeva padla iz petja. Beli zobje narede vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe iih snažimo zjutrai in zvečer s prijetno osvežufožo in okusno zobno pasto j-i Chlorodont. Ze po kratki uporabi dobe' zobje čudovito lep lesk slonove kosti. L Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. Dr. Bertram Otto Bardenhewer, biserni mašnik hi senjor profesorjev na bogoslovni fakulteti v Miinchenu, je včeraj umrl. Z njim je katoliška in bogoslovna znanost izgubila največjega evropskega patrologa, prav dobro znanega tudi vsem našim duhovnikom. Kdo naših teologov ni študiral po njegovi patrologiji, ki je izšla pred 25 leti in je prestavljena na vse evropske jezike? Njegova »Zgodovina starocerkvene književnosti« je izšla v 5 debelih zvezkih. Od ostalega njegovega neumornega in mnogostranskega dela naj omenim samo še njegovo izdajo biblijskih študij ter spisov cerkvenih očetov. (Bibliothek der Kircnenvater). — Rojen je bil nad Renom (M. Gladbach) leta 1851., in je še pred posvečenjein dosegel doktorat iz orientalistike, pozneje pa še iz bogoslovja. L. 187.9. se je habili-tiral na miinehenski univerzi in je po Bisinarcko-vem kulturnem boju dobil mesto na univerzi v Miinstru Od leta 1886. pa je deloval v Miinchenu kot strokovnjak za novi zakon in bil leta 1905—1906 tudi rektor. Leta 1924. f>a je šel v pokoj. Imenovali so ga ined kandidati za kardinala, pa je odklonil, lioteč živeti samo znanosti. — Bardenhewer je ustvaril dela, ki jih bodo katoliški teologi še dolgo po njegovi smrti brali in študirali in iz njih zajemal čistost svojega nauka, predvsem, kar se tiče Marije, ki je bila poseben predmet njegove ljubezni. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 fVt.rtek, 28. inairca: fVaterloo. Red Četrtek. Petek, 29 marca: Znorto. Sobota, 30 marca: Beneški trgovec. Premiera. K cM B. Nedelja 31. marca: Matiček se leni. Izven. Znižane cene od 20 I>in rtavwk>l. OPERA - Začetek ob 20 Četrtek, 2«. maroa: Sneli sinton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Potok. 29 marca: Zaprto. Sobota, .10. marca: Francesca ila Rimini. Rod Četrtek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE f etri nit, 28. marcu: Hoffmaunove pripovedke. Premiera. Bed D. rčimii sr. mSTOS' M£P>M> Pet rudarjev obnemoglo V rudniku Donje J.adanje še vedno stavkajo rudarji. Vsi poskusi, da bi jih pregovorili, so bili doslej zaman. Rudarji so ostali v rovih in tu čakajo na izplačilo plač. Iz rovov so prinesli 5 rudarjev, ki so se onesvestili. V rovih je ostalo še 125 rudarjev, ki so že zelo oslabeli. Predstavnik rudarskega nadzorstva inž. Močnik je skušal pregovoriti rudarje, naj bi šli zopet na delo. Zaenkrat bi jim izplačali eno mesečno plačo. Doslej še ni znano, ali je to posredovanje uspelo. Rudarji ne zaupajo več upravi in trdijo, da je že večkrat prelomila besedo. Uprava rudnika dolguje rudarjem okoli 200.000 Din za neizplačane plače. Rudarji že itak prejemajo nizke plače, kljub temu je uprava rudnika, ki je v rokah zasebnika, ostala dolžna delavcem plačo za 4 mesece. Koledar Četrtek, 28. marca: Janez Kapistran, spozno-valec; Sikst, papež. Novi grobovi +V Ljubljani je v torek ob pol 9 zvečer v 71. letu starosti umrla g. Erna Robida, napovedovalka pogrebov. Pogreb bo v petek ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ul. 6. Naj v miru počiva! + V Mostah pri Ljubljani je uuirla gospa Frančiška Mckinda roj. Kremžar. Zapušča soproga in tri otroke. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljnbljano je danes — 28. marca — obiskal očak Abraham. Napotil se jc — brez vratar-jevega dovoljenja — naravnost v sobo g. prof. Franceta Oinerze. Prinesel mu jc diplomo za društvo j Abraham«, mu čestital k njegovemu dosedanjemu neutrudljivemu delu v zavodu ter mu želel trdno zdravje rn mnogo uspehov tudi za bodočnost. Tej čestitki se pridružujejo njegovi bivši učenci, znanci in prijatelji in mu kličejo: Bog ga živi še mnogo let! == Novi člani Glavnega provetnega sveta v Belgradu. Ker je potekla triletna doba članom Glavnega prosvetnega sveta ministrstva prosvete, so oili s kraljevim, ukazom imenovani novi člani v stalni odbor in širši odbor glavnega prosvetnega sveta. Iz dravske banovine so imenovani v stalni odbor g. Josip Mazi, direktor I. drž. realne gimnazije o Ljubljani in g. Ivan Dimnik, predsednik Jugoslovcnskega učiteljskega ndruženja v Belgradu, v širši odbor pa polog teh prof. Fran Grnfennuer, predsednik sekcije profesorskega udrnženja v Ljubljani in univerzitetni profesor dr. Jovo Hadži iz Ljubljane. Za predsednika Glavnega prosvetnega sveta je imenovan e. dr. Vladimir tčorovlč, rektor univerze v Belgradu, za podpredsednika g. Jelenko Mihajlovič, rektor višje pedagoške šole in direktor Seizmološkega zavoda v Belgradu. Prvo zasedanje Glavnega prosvetnega sveta, ki je trajalo ves prošli teden in šc zaseda, je otvoril g. minister prosvete Stevan čirič, ki je podal članom daljši ekspoze o prosvetni politiki. — Na visoki trgovinski šoli pri češki tehniki v Pragi je bil diplomiran dne 22. marca za industrijskega inženjerja član Slovenske dijaške zadruge v Pragi g. Franjo Blatnik iz Velenja. čestit&iaoJ — Za novi železniški most čez Savo v Zagrebu je ministrski svet odobril kredit 60 milj. Din. Licitacija za popravilo starega mostu je bila radi tega preklicana. — Pri revmatizinu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuf«) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. — Tretji trimesečni gospodinjsko - kuharski tečaj se prične na dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII, dne 1. aprila t. 1. Prospekti se dobe na šoli. — Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. Jajnine na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Celie j& Skioptičuo predavanje o evharističnem bogoslužju v dobi mučencev bo v nedeljo, dne 31. marca, ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. O tem lepem in zanimivem predmetu bo predaval naš najboljši poznavalec staro-krščanske dobe avtor krasne knjige Acta Marty-rum, ki je pred nedavnim izšla v založbi Mohorjeve knjigarne, vseučiliški profesor g. dr. Franc Lukman. Vstopnice za to predavanje se dobe v podružnici »Slovenca*. -©■ Združenje pekovskih mojstrov v Celju je imelo v nedeljo, dne 24. marca, svoj občni zbor, pri katerem je zastopal okrožni odbor tajnik g. Zabkar, zbornica TOI g. Hohnjec, Zvezo pekovskih mojstrov kraljevine Jugoslavije pa predsednik g. Bašič iz Zagreba. Občnemu zboru je predsedoval g. Kirbiš. Udruženje šteje 130 mojstrov, kateri zaposlujejo 70 pomočnikov in 60 vajencev. Soglasno je bil sklenjen pristop k centralni zvezi pekovskih mojstrov. Zveza čuti potrebo, da se noČDo delo za enkrat ne ukine, ker bi to škodovalo že itak padajočemu konzumu kruha in peciva, in to iz razloga, ker v kratkih jutranjih urah, kot si to predstavljajo delojemalci, ni mogoče izdelati dobrega in okusnega peciva, kakor ga je navajen naš konzument. Zborovanje je poteklo zelo živahno in zanimivo. & Predrzen vlom v Vodnikovi ulici. Včeraj okrog 9 dopoldne je bilo vlomljeno v zaklenjeno stanovanje babice ge. Rozman v Vodnikovi ulici 6, ko ni bilo nikogar doma. Vlomilec je vzel na dvorišču železni drog, s silo odprl vrata in odnesel dve zlati verižici, zlato moško uro in suknjič, v skupni vrednosti 2500 Din. er 5000 Din za regulacijo Snšnice. Mestna občina je prejela iz bednostnega sklada 5000 Din, ki jih bo porabila za regulacijo Sušnice. 0 Važno ia pnvzdigo tujskega prometa. Pri zadnji seji mestne občine celjske je svetnik g. dr. Skoberne stavil predlog, naj se store potrebni koraki glede propagande za povzdigo tujskega prometa v Celju. Obenem je predlagal, naj bi se v bodoče delala statistika o tujskem prometu z drugih vidikov, da hi bilo razvidno, koliko ljudi obišče Celje res iz čisto tujskoprometnih, ne samo i? ••oslovnih vidikov. Tudi pri nas se mnoie pr istaši sirove prirodne »Kuhanje in pečenja uniči v hrani vitamine, hormone, minerale, sploh ^^r najvredneiši del hrane«, tako pravilo. In to Je res.1 Vendar smo mi ž« od nekdaj navajeni na šunke klobase, piike, razne pečenke in si. ter se ne moremo tako lahko »preorijentirati« na sirovo hrano. RADENSKA daje toliko raznih mineralov r prvobitnem, pri-rodnem in nespremenjenem stanju. Vežemo ut/le cum dulce. Zlata sredina je natboljSal JSI naznanila Ljubljana 1 Predavanje r društvu tPravn(*«. V petek, dne 29. marca bo priredilo društvo 'Pravnik. točno ob 18 v jiksijoiu uulačj, dvorana bi. 79, predavanja. Prodava poti pod dr. Vladimir Murko: O novejši bančni rakono-d«iJL Vabimo vso Alane iu i>rljatnlje druMva, da »o tctf« Miniuuvoga predavanja v <'iun večjem BtevUu uoeteta 1 Ljubljana. Drevi ob K nujna pevska vnja vjr oe-lotili /.boi. 1 iFUozofskn društvot v LJubljani bo timUo v soboto, 30 marca ob 18 na univerzi v /boruioi svoje »trn. go predavanje. Prof. Veber nadaljuje in zaključi svoje proda vanj« o temi: Svoboda In nujnost. Vabljeni Alan) druAtva in v»i, ki se za filozofijo 7-nnitnaJo. 1 Drevi ob s bo na XIII. prosvetnem večeru Sa-lezijantkega mladinskega doma »kJopbtOno predavanj* o Eirlptu. Predaval bo g. dr. Srečko Zainjan. Viftnp pro« L t Kotno flulbo Imajo lekarne: mr. BakarftlA, 8v. Jakoba trir 0; mr. Kamor, MlkloSlieva OMrta 20, im mr. Oortu«, Močite. Maribor m Hvali, človekove prijatelfic«. O tem bo drevi predaval v Ljudski univerzi v Studouoth veterinarski luuUvotuik g. Franjo Pirnat. m Ob zaključku šestmesečnega narodnega ialo-vanja dne 7. aprila t>o v unlormkl dvorani cpomtosM koncert Ipavčeve pevske iupe » sodelovanjem Številnih pevskih zborov tnr odličnih solistov. Izvajali se bosta dve kam tati /.a zbor tn orkester; in sle.* Zad<>ova nafi ln Mirkova *Illairovo«tnikoni.. m Občinski name.fčenel kt sevornofra dola dra-v «ke banovine (področja bivfte mariborske oblasti) booslovaiiju obtSLnaklh uradov. Drugi hraii Hrastnik. ObAnl zbor Kraj m'ne prott-tTiberknlOBn« ti (TO bo v nedeljo, 31. marea ob 17 v deAkii osnovni Soli. Ka občnoin zboru bo podano i>oroeilo o stanju akcije ®a gradnjo kopališča, k1 bi naj bilo 5e leto« dograjeno. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Drevi ob 19.15 bo predaval na Drž. trg. akademiji tajnik DoJav-ike zbornico g. Filip Iratndik o davAnl politiki ln dolavstivu tor namuAčcniilvu. V MARIBORU: V petek, 29. murc-a predava g. vsenf. prof. dr. Iz. Ga»k«r i7. Ljubljano o temi: Kako vidi likovno umetnost svott — V ponedeljek, 1. aprila bo predaval iz. vneui1.. prof. dr. A. ŽivikovNS tz ZagTeba o borbi okoli krščanstva na NoniAkem. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, IS. marca. 12.00 .Ingor gre na jago (nekaj lovskih pesmic na plofiftah) 12.50 Poročila lfl 00 Čas, Uverture, na ploSčah 18110 Hoj tniba6ul (vojaAka gocll* M ploSSah) 18.30 Sprehodi po Klari Ljubljani (dr. Rudolf Andrej ka) 18.:">ll Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) 19.20 Chs, Jedilni list program za petok 19 30 Naeioi nalna ura 20.110 Prenoa \t Bclgmda 22.00 Cos. poročila 22.20 Tz operet (plofcče). Drugi programi i ČETRTEK, 28. marca. Belgrad: 20.00 Simfonični koncert urkewtra kraljeve garde 22.21) 1'losna glasba — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 17.J0 Pesmi in arije 20.00 Avstrijska glasba 21.10 Radijski orkester 22.50 Tc-bismati, veseloigra, Nestroj- 23.45 Jazz — Milan-Trst: 17.05 Petje 21.00 Mozartov koncert — Rim-Bari: 17.03 Pevski lil instrumentalni koncert 20.45 Simfonični kon cert — Praga. 19.30 Salonska glasba l'J.50 Belgijska glasba 20.:'0 Kolumb, igra 22.15 Lahka glasba - Brno: 19.40 Zbor — Bratislava: 19.3<1 Plesna glasba 2130 Man dollnist.ična glasba — Varšava: 20 00 Lahka gla»ba in polje 21.00 Orkestralni in violinski koncert 22.15 Sa Ionska glasba — Berlin: 19 00 Plošče 20.10 Plesna glasba — Konigsberg: 19.30 Madina [Kije 20.15 Pester pKs-ni večer — Vrallslava: 18.20 Chopinova klavirska glasba 19.00 Stirttgnrt 21.00 Plesni večer — Hamburg: 19.00 Godba na pihala 20.10 Plesni večer — Lipsko: 18 30 \"a rodna glasba 20.10 Plesna glasba — Koln: 19.(10 Nemške narodne pesmi 20.10 Peisber večer — Frankfurt: 19.00 Stuttgart 20.15 Brncknerjev koncert 21.20 Zabavna glnsba — Stuttgart: 19 00 Olasbene pravljice 20 15 Ljubezen in kava. igra 21.00 Svabske narodne pesni i — Mova-kovo: 19.00 Nemški verzi in pesmi 20.10 Zabavna glasba iz vsega sveta — Zilrich: 19.15 Zabavna glasba 20.00 Brahnisov koncert — Strassburg: 19.30 Radijski orkester 21.30 Harmonika 32.30 Klavirska glasba. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Besson, Katholische Kirrhe und Bibel. 121! str., vez. 86.50 Din. Biickle, Predigten fiir die Fa-sten- und Ostcrzeit. 70 str., kart. 20 Din. BrSgger, In Jesu Gciste. 158 str., nevez. 45 Din. Fattinger, Der Katechet crziihlt. Zbirka zgledov za šolo in dom, prižnico in spovednico na podlagi novega avstrijskega katekizma. 608 str-, vez iOO Din. Jan-aen, ftt Tafclbildcr. Priprava krščanskega nauka za prvo šolsko leto. 50 Din. Lhande, Die Arnicn im Evangelium. Pariški radio-prenosi. 107 str., kart. 30 Din. Lippert, Der Mensch Job redet mit Oott. 301 str., vez. 116 Din. Ltibmann, Richtig pre-digen. 39 str., nevez. 16 Din, Mnuriac, Zwei I.nur-despilger. 110 str., kart. 30 Din. Penz, Kindcr-An-spraehen. 161 str., knrt. 40 Din. Schinid. Kurzge-fafites Handwtuhnila in skrila za voz. Krogle so razbile šipe in gorenje dele, ona dva spodaj v vozu pa sta ostala nepoško dovana. Nato so zločinci naglo oddrdrali. Šahovski mojster Aron Niemcovič je nenadno umrl v Kopenhagenu. Star je bil komaj 48 let. Po rodu je bil iz Latvije, po krvi pa seveda Žid, kakor že ime pove. Bil je velik mojster v šahovski igri Roman za mlade in stare 34 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. »Stoj!< je zakričal Emil in poskočil od tal kakor žoga. tako lahko mu je nenadoma poslalo pri srcu. »Stoj! Denar sem si zataknil v vlaku z Iglo pod suknjič. In zaradi tega morajo imeti bankovci luknjice!« Blagajnik je dvignil denar proti luči. Vsem je zastala sapa. »Deček ima prav,« je zakričal blagajnik, ves bled od razburjenja. »Bankovci so res preluknjani!« »In tukaj je igla,« je dejal Emil in ponosno položil iglo na mizo. V tem hipu se je tat bliskovito obrnil, porinil dečke vstran, da so popadali na tla, zdrvel po dvorani, odprl vrata in — že ga ni bilo več. »Za njim!« je zakričal bančni ravnatelj. Vsi so stekli proti izhodu. Ko so pritekli na ulico, je bil tat že obkoljen Od najmanj dvajsetih dečkov. Grabili so ga za noge. Obešali so se mu na roke. Vlekli so ga nazaj Ba suknjič. Branil se je na vse kriplje. Dečki pa ga niso izpustili. In tedaj je prisopihal tudi stražnik, ki je Sla ponj Ponica Klobuček na svojem kolesu. In hančni ravnatelj ga je resno pozval, naj moža, ki se piše 2abjek ali Miler, aretira, ker je, kakor vse kaže, lelezniški tat Blagajnik si je vse! dopust, vr*l iglo in denar ter odšel z njimi Bil ie to dokaj čuden sprevod, i Spredaj stražnik in blagajnik, v »redi tat, za njimi pa okoli sto otrok. Tako so šli na policijo. Ponica Klobuček se je peljala na svojem malem, ponikljanem kolesu zraven njih. kimala srečnemu bratrancu Emilu z slavo in zaklicala • »Emil, dečko moj! Jaz se zdaj odpeljem domov, da jim opišem ves ta cirkus.« Emil ji je pomahal z roko in dejal: »Opoldne bom že pri kosilu! Lepo pozdravi vse skupaj!« Ponica Klobuček je še zaklicala: »Ali veste, kako se mi vse to zdi? Kakor velik šolski izlet!« Potem je, zvoneč na vso moč, izginila za oglom. Petnajsto poglavje Emil obišče policijsko upravo Sprevod je krenil proti najbližji stražnici. Stražnik je sporočil načelniku straže, kaj se je zgodilo. Emil je njegovo sporočilo dopolnil. Potem je moral povedati, kdaj in kje je bil rojen, kako se piše in kje stanuje. Načelnik straže si je vse to vestno zapisal. »Kako se pa pišete vi?« je vprašal moža s.trdim klobukom. »Herbert Kisling,« je odgovoril tat. Dečki — Emil, Tomažek, Tonček in profesor — so se morali glasno zasmejati. Njim se je pridružil bančni uradnik, ki je izročil načelniku straže sto-štirideset mark. »No, ta je pa res tič!« je vzkliknil Tomažek. »Najprej se je pisal Zabjek. Potem se je pisal Miler. Zdaj se piše Kislingl Radoveden sem, kako se piše v resnici!« »Mir!« je zarenčal načelnik straže. >Tudi lo bomo donjual'..« KITAJCI IN KITE Kitajska vlada je nedavno razpustila tajno društvo, katerega člani so se obvezali, da se bodo protivili vladnim ukrepom, da si mora vsak Kitajec porezati kite. Člani so nosili posebne čepice in le na tajnih društvenih sestankih so se očitno krasili s svojimi kitami, član z najdaljšo kito pa je vsako leto prejel posebno diplomo. Kitajci se sploh krčevito branijo moderniziranja svojih *lav in smatrajo kito še nadalje kot najlepši moški okras. INKOGNITO OBEŠEN Te dni so v Londonu obesili nekega Georga Harveya zaradi umora. Mož se ni pisal Harvey. Prosil je — ker je njegova mama ležala na smrtni postelji — naj sodišče razpravlja proti njemu pod psevdonimom Har-vey. Pod tem imenom je bil obsojen in obešen. Mati ni ničesar izvedela. Zdaj, ko je stan žena umrla, so angleški časopisi objavili pravo ime inkog-nito obglavljenega moža: imenoval se je Charles Laka. LOVCI MUH Zoološki vrtovi porabijo mnogo muh za krmljenje rib in ptic Ker pa je treba te muhe šele naloviti, je postal mušji lov ta-korekoč poklic. Na vsem svetu je zdaj približno 20 tisoč ljudi, ki si služijo kruh s tem. da lovilo muk«. Gospodarstvo Št. Janž-Sevnica zagotovljena! V najkrajSem Sašu se prične z grad bo železniške proge Sevnica—Tržišče (St. Janž). Obenem ee bo rekonstruirala proga do Trebnjega. Odposlanstvo Akcijskega odbora, ki je interveniralo v Bebrradu, so tvorili zastopniki gospodarskih ustanov in neposredno prizadetih občin: predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin, tajnik Zveze industrijcev ing. Milan Suklje, podžupan novomeški Paučič Josip, sa trebanjsko občino dekan Ivan Tomažič, miraski župan Franc Bule, župan šentjanški Ignac Majcen ter predsednik sev-niške občine Ivan IV upe j. Oglasili smo se v»ri pomočniku prometnega ministra g. ing. Zdravku Vaskov iu, da mu poročamo o željah dravske banovina. Poročali smo mu, kako nujno potrebnu je, da se nemudoma prične z deli ua železniški zvezi, katero zahtevajo v prvi vrsti gospodarski razlogi, potem pa važni oziri na obrambo dežele. Kmetsko prebivalstvo srezov brežiškega, krškega, litijskega in novomeškega propada v siromaštvu, iz katerega je možna rešitev samo po smotreni izvedbi iavi it del. ki naj ustvarijo nove možnosti za vnovčenje kmetijskih pridelkov. Prebivalstvo Dolenjske nestrpno pričakuje, da nova proga spoji glavno linijo Zae-reb. — Zidani most z omrežjem dolenjskih železnic. Opozorili smo g. ing. Vaskovida na stanje obstoieče proge St Janz —Trebnje, ki nuino zahteva temeljito rekonstrukcijo, da bo nova zveza Sevnica—Trebnje kot proga glavnega reda zadoščala za promet z brzimi in z veliki tovornimi vlaku Končno smo prosili za podporo, da se novi železniški most preko Save zgradi takoj, da bo istočasno služil za cestni promet. Ing. Vaskovič je našemu poročilu v celoti pritrdil. Povdarjal je, da tvori predlagana zveza Sevnica—Treonje prvo etapo velike transverzalke. katere druga etapa mora biti nova proga Novo mesto — Straža — Kočevje, na kar se bo kot tretja etapa gradil spoj iz Kočevja na susaško progo. Pri ministru za šume in rude, g. Svetisla-vu Popoviču smo se prepričali, da so člani Naša zunanja trgovina V mesecu februarju t. 1. je znašal po uradnih podatkih uvoz v našo državo 246.76 milij. Din (v februarju lani 232.94 milij., januarja 1935 26o.iib milij. Din). V primeri s februarjem lam je naš uvoz narastel po vrednosti za 5.93%, po tezi pa je padel za 7.46%. Istočasno pa je znašal nas izvoz v februarju letos 237.4 milij. (februarja 1934 269.86, januarja letos pa 267.8 milij. Din). Izvoz je torej v primeri s februarjem lani padel po količini za 1029, po vrednosti pa za 12.03%. Razvoj naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih lani in letos j nam kaže tale tabela v milij. Din: Uvoz ■jHfluar februar 1934 259.7 232.9 1936 263.4 246.8 Izvoz 1984 1935 237.7 267.8 269.7 237.4 Ta pregled nam kaže običajno sezonsko zmanjšanje uvoza v februarju. Pri izvozu pa opažamo namesto dviga kot prejšnje leto, zmanjšanje. Naša zunanja trgovina je bila v januarju letos še aktivna za 4.4 milj. Din, v februarju letos pa pasivna za 19.4 milj. Din. Skupno je v prvih dveh mesecih letos znašal uvoz 510.1 (492.6), izvoz pa 506.2 (502.6) milj. Din. Tako je bila letos zunanja trgovina pasivna za 4.9 milj., lani v istem času pa aktivna za 10.0 milj. Din. Glavni predmeti našega uvoza so bili v februarju tile (vse v milj. Din, v oklepajih podatki ca januar 1935): Sirov bombaž 10.94 (12.5), bomb. predivo 29.4 (28.5), bomb. tkanina 13.35 (10.2), volna 6.0 (3.9), voln. predivo 7.3 (6.3). voln. tkanine 10.65 (6.5), šivil. predivo 7.3 (6.3), svil. tkanine 3.84 (5.0), nepredelano in polpredelano železo 2.46 (2.0), pločevina 1.9 (1.96), tračnice, žel. material itd. 5.9 (4.8), razni izdelki iz železa in jekla 7.65 (12.65), nepredelane kože dom. živali 6.9 (6.6), riž 3.0 (3.55),limone in pomaranče 2.8 (2.4), ostalo južno sadje 0.6 (2.16), kava 5.26 (5.77), premog 7.9 (6.55), olj. plodovi, semena itd. 8.15 (8.6), stroji, orodje in aparati 10.0 (18.6), elektrotehnični predmeti 6.95 (8.5), prevozna sredstva 3.66 (1-57), umetne organske barve 4.4 (3.4). Največ pa smo v februarju izvozili teh-le predmetov (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za januar 1935): Koruza 13.37 (31.4), otrobi 3.6 (2.7), fižol 5.4 (4.5), tobak 10.94, hmelj 3.1 (3.7), konoplja 7.66 (9.6), konji 5 jO (2.86), goveda 5.6 (7.5), prašiči 12.1 (7.5), perutnina 5.85 (6.05), sveže meso 14.34 (21.0), mast 6.4 (4.9), jajca 8.3 (9.6), drva 1.57 (1.76), stavbni les 42.06 (39.8), oglje 0.7 (0.88), hrastovi žel. pragovi 0.3 (0.7), izdelki iz lesa 2.2 (3.6), cement 5.1 (4.9). sirov baker 26.9 (30.8), razne rude in zemlja 6.3 (8.0). Bilanca Priv. agrarne banke za 1934 Računski zaključek Priv. agrarne banke za pret. leto ne izkazuje posebnih izprememb v primeri z letom 1933. Bilančna vsota se je le malo zmanjšala, posojila pa so ae povečala zaradi pripisa obresti in deloma zaradi novih posojil vodnim zadrugam. Med pasivi se opaža zmanjšanje vlog, zmanjšal pa se je zaradi manjšega donosa tudi čisti dobiček. Glavne postavke bilance so bile naslednje: Aktiva: Gotovina in liro ter blag. zapisi fin. min. 4.4 (09), naložbe v DHB 49.3 (42.1), druge banke 0.5 (0.5), blag. zapisi Narodne banke — (80.0), hipotekama posojila 479.5 (473.8), posojila vodnim zadrugam 13.7 (7.54), zadružna posojila na menice in obveznice 173.8 (172.6), zadružna posojila v tek. računih 68.5 (71.6) itd. Vsa posojila 737.76 (729.2), delničarji 11.1 (11.1), efekti fondov 24.3 (17.9), od dolžnikov kupljene nepremičnine 3.6 (2.9). Pasiva: Glavniea 700.00, rezerve 88.86 (35.64), pok. fond 5.6 (3.8), hran. knjižic« 10.5 (14.9), tek. računi 6.36 (4.27), fondi kmet. ministrstva in samouprav 15.45 (11.4), skupno 80.2 (32.7), nedvignjena dividenda 4.17 (5.7), čisti dobiček s prenosom 30.6 (38.8) milj. Din. Donos bančnega poslovanja se je zmanjšal od 52.66 na 48.9 milj., zmanjšali pa so se tudi izdatki *a obresti ter stroški, slednji od 11.5 na 10.8 milj. fldni.si dubioz pri posojilih »o znašali 0.2 (0.651 mili. Din vlade d« podrobnosti poučeni o naših zahtevati, ki se na kratko označujejo z imeni St. Janž in Sevnica Pri ministra za javna dela dr. Marka Kožaljn smo si izprosili njegovo podporo. G. dT. Kožulj je izjavil, da odobrava slednjo misel ter da se bo vse potrebno dogovoril z g. ministrom prometa. Zelo zanimiva so bila njegova izvajanja o progmatični izgradnji cestnega omrežja. Podčrtaval je cestno zvezo Belgrad—Ljubljana, potem pa ono iz Ljubljane do morja ln v Dalmacijo. Imeli smo še priliko predstaviti se ministru trgovine in industrije g. dr. Milanu Vrbaniču. Istega popoldne se je — kakor uvodoma povedano — na seji gospodarsko-finančnega komiteta ministrov končno veljavno sklepalo. Dne 96. t. m. nas je sprejel načelnik Glavnega generalštaba g. armljski general Lju-boinir Marič, ki nam ,je izjavil, da se bo po izvršitvi zveze Sevnica—Trebnje čim prej mogoče delo nadaljevalo preko Straže do Kočevja in naprej do sušaške proge. Nato smo šli k ministru financ g. dr. Milanu Stojadinoviču. G. minister je izjavil, da Je dal svoj pristanek za dela. ki jih v imena olenjskega prebivalstva zahtevamo. Denarna sredstra so pripravljena, z delom »e bo v najkrajšem času pričelo. Naše odposlanstvo se je slednjič poklonilo ministru prometa g. Dimitriju Vujiču, od katerega je prejelo zagotovilo, da ,ie uredba o programu jav-nili del v jrodroč.iu železniške uprave podpisana in da zavzema proga St. janž—Sevnica prvo mesto med novogradnjami. Od vsega početka smo bili uverjeni, nn vlada ne moTe odreči svoiega pristanka naši zahtevi po želcznici Sevnica—Št,Janž, ki ie v interesu prebivalstva Slovenije in v interesu vse države n^mo in neobhodno potrebna. Odposlanstvu, ki ga je v kraljevsko prestolnico vodil predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin. je pripadla srečna naloga, da snoroči naši javnosti dobro naznanilo.- Zveza Slovenije z morjem se prične graditi! Milan Suklje. Plačilo kmečkih dolgov zadrugam Po poročilu iz Belgrada je kmetijsko ministrstvo izdalo pravilnik k uredbi o zaščiti kmeta. Novi pravilnik vsebuje v prvem členu definicijo kmetijskih zadrug, ki so vse one kmetijske zadruge, ki so osnovane in delajo po obstoječem zakonu o zadrugah in ki majo kmete za člane. Morajo pa biti včlanjene v kakšni zvezi, ki je članica Glavne zadružne zveze, odnosno banovinske zadruge za kmetijski kredit. Po 51. 2. novega pravilnika bodo zadruge utrjevale svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932 od svojih dolžnikov po odplačilnih načrtih, katere bodo za zadruge predpisale njih zveze. Te plačilne načrte odobrava kmetijski minister kot nadzorstvena oblast. l'o 51. 3. so zveze dolžne mesec dni po uveljavljenju tega pravilnika izdelati in predložiti kmetijskemu ministru na odobritev odplačilne načrte, določene po določilih 51. 2. Zagrebška borza v 1.1934 Objavili smo že glavne podatke o f»oslo-vanju zagrebške borze v preteklem letu, sedaj pa je objavljeno tudi že celotno jioročiio za 1934. V naslednjem objavljamo iz njega nekaj {>odatkov.. V položaju zasebnega denanstva ni posebnih izprememb. Dotok novih vlog je v zasebne denarne zavode slab, da o kreditiranju ni mogoče govoriti. Maksimiranje obrestne mere za vloge na 4, odn. 5% je zadalo poslednji udarec zasebnemu denarstvu, ker bo zavodom otežko-čilo dotok novih vlog. Koncentracija skoro vseh vlog v državnih in samoupravnih ustanovah (misli tu na zagrebško mestno hranilnico) bo težko prizadela vse gospodarstvo. Poslovanje razsodišča se je lani zelo zmanjšalo. Še leta 1931 je bilo vloženih 4956 tožb za 43.45 milj. Din, leta 1932 se je število tožb povečalo na 5547, toda svota je padla na 32.8 milj., leta 1935 je bilo vloženih 2259 tožb za 11.2 milj., lani pa samo še 1878 za svoto 8.95 milj. Din. Število članov borze se je lani zmanjšalo od 462 na 411. Največje število članov je imela borza leta 1925 s 652, v naslednjih letih se je število članov držalo stacionarno na okoli 610, od leta 1931 dalje pa stalno pada. Dohodki borze so se lani zmanjšali od 22 na 1.87 milj. Din. Nepremičnine so bilansirale s 24.0 milj. Din, dolg pa znaša 41 milj. Din. Delo tarifnega odbora se je v sredo nadaljevalo. Zastopniki gospodarskih organizacij so se zavzemali za splošno reformo tarife, ker so zaradi padca cen nastopila popolnoma druga razmerja med cenami predmetov in prevoznimi tarifami. Načeli so tudi vprašanje postranskih pristojbin, ki so veliko breme za naše gospodarstvo v sedanji višini. Popoldne se je seja nadaljevala. Zaradi obilice materiala Je pričakovati, da zasedanje odbora ta teden ne bo končano. Pogajanja % Nemčijo. Te dni je sprejel zastopnika jugoslovanskega tiska v Berlinu ministerialni ravnatelj Sarnow, ki je, kot znano, vodil lanska trgovinska pogajanja z našo državo. Klirinški saldo Jugoslavije znaša po njegovem zatrdilu okoli 15 milijonov mark v našo korist. Ta saldo pa se po njegovem mnenju ne bo izravnal t zmanjšanjem jugoslovanskega izvoza v Nemčijo, ampak b povečanjem nemškega uvoza v našo državo. V zvezi s tem je namera tudi skleniti sporazum glede tujskega prometa. K tej novici nam je ie pristaviti, da se pogajanja gledo odvzema nase koitize zelo zavlačujejo, ker so Nemci stavili težke pogoje glede cen, katere žele imeti 5im nižje. Smlth et Meynier, tvornica papirja, Zagreb-Su-šak izkazuje za leto 1934 čistega dobička 0.1 milij. Din (1933 0.03 milij. Din) na glavnico 15 milij. Din. Nova delniška druiba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev delniške družbe pod tvrdko »Moderna tvornica pohištva Nikole Borote d. d. v Belgradu«-. Glaniea znaša 1.5 milj. Din in je razdeljena v 1500 delni« po 1000 Din. Vpis delnic traja od 20. do 31. marca in se plača pri vpisu 10enhngen 66.15, Praga 12.915, Varšava 58.25. Atene 2.9-1, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Itelsingfors 6.53, Buenos Aires 0.785. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila neenotna. Izjemo tvorijo dolarski papirji, ki so nadalje čvrsti. V ostalem znatnejših izprememb v tnčajib ni bilo. Promet je bil slab, Ljubljana. 7% inv. jkm. 77—78, agrarji 45—46, vojna škoda 376 -377, 6% bogi. obv. 65—68, 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. pos. 67—68, 1% pos. Drž. hip. banke 70.50-72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 77—78 (78), agrarji 45.50 1050, vojna škodn 875.50 do 377 (377), 5. 375—876, 6. in 7. 375 876 (375), 6% begL obv. 65.50 66 50 (i!6), 8% Bler pos. 79—80 (80), 7% Bler. |hw 66.75 67.50, 7 % pos. Drž. hip. banke 71—73 (73). — Delnice: Priv. agr. banka 259—260 (260). Trboveljska 125 127 (125). Belgrad. Drž. papirji: !"'„ inv. pos. 77.50—78.50 (78), vojna škoda 378 - 375 (375), 4. 377 lil.. 6% begi. obv. 66--66JKI (65.50, 65.25). 8% Bler. pos-77—78.50 (78), 7% Bler. pos. 66.75-67.25 (67), 7% pos. Drž. hip. banke 70.50—71.50 (71). -Delnice: Narodna banka 5240—5800 (5290). Priv. agr. banka 257—258.50 ( 257). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 126 128. slav. 127—129, srem. in bč. 120—122, ban. 119—122. -Oves: bč., srem. in slav. 86 - 88. - Rž: ne notira. - Ječmen in koruza: neizpremenjeno. - Moka: bč. in ban. Og in Ogg 187.5(1—210. št. 2 167.50 do 190, št. o 147.50—170, št. (i 130—142.50. št. 7 105 do 110, St. 8 75—80. - Fižol: neizpremenjeno. Otrobi: bč. in srem. juta vreča 78—80, lian. 76—78. — Tendenca omahujoča. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: miren Pšenica: maj 16.46—16.54, zaklj. 16.49—16.50; junij 16.57. zaklj. 16.57—16.58. Rž: maj 12.37, zaktj. 12.87 do 12.39. Koruza: maj 11.55—11.57, zaklj. 11.57 do 11.59; julij 11.70, zaklj. 11.70—11.71. Proda se rabljena 6 sedežna MERCEDES 8ENZ LIMUZINA v dobrem stanju. Dopise na oglasni oddelek Slovenca pod št. 3368. Spctt Remplanje je dovoljeno - toda pravilno! Veliko debat in nepotrebnih prepirov so vzbudili' na naših igriščih fauli in veliko so jih morali sodniki preslišati na račun glodalccv, ki ne poznajo dobro pravil. Res, da je bilo mnogo pritožb .in protestov upravičenih, vendar je malo onih, ki bi vedno dobro in pravično razločevali faul od remplanja. Pa to se ne godi samo pri nas, ampak tudi drugod in celo angleška moštva, ko se vrnejo s kontinenta, se neprestano pritožujejo radi nefairnega načina romplanja na kontinentu. Še dobro Lmamo v spominu, koliko vika in krika so dvignili Angleži zoper Italijane, ki so nastopili zadnjikrat proti angleški reprezentanci v Londonu, kjer so s svojo igro tako daleč pripravili angleško javnost, da so angleški listi tedaj pisali, da Angleži ne bodo več igrali s kontinentalnimi moštvi. Tega seveda Angleži najbrže ne bodo držali, vendar je. značilno njihovo m n on je za način igre, ki ga vidimo pri kontinentalnih moštvih in kakršnega Angleži niso vajeni. Kakor v drugih športih, so Angleži rezervirani tudi v nogometu, tako, da je na njihovem športnem polju splošno opaziti »splendid isolation«. In vzroka za »splendid isolation« ni iskati samo v angleški nogometni samostojnosti, ker je vprašanje amaterstva, radi katerega so oni izstopili leta 1925 iz FIF-e, tudi na kontinentu prišlo do precejšnje jasnosti, temveč v veliki meri radi načina igre pri nogometu, od-noeno različnega pojmovanja pravil, kamor spada tudi pravilno, to se pravi fairno rempla- nje. V tem pogledu tudi Italijani niso izbirčni, ki so igrali važno meddržavno tekmo z Anglijo in ki so mislili, da smejo na račun remplanja izvajati razjie faule. In isto so delali pri finalni tekmi za svetovno prvenstvo. Kaj je tukaj sodnik vse dopustil na račun remplanja, je nekaj neverjetnega. Čehi, ki tudi niso ravno posebne ovčice, jim niso bili kos in če bi bil tu sodnik, ki bi bil nekoliko ločil remplanje od faulov, bi gotovo ddktiral proti Italiji nekaj enajstmetrovk. Tudi Angleži igrajo ostro in se poslužujejo svoje telesne sile, vendar oni ne remplujo z rokami, temveč iz rame ven, medtem, ko imajo roki tesno pritisnjeni h telesu. Nogomet zahteva sicer ostre igre. vendar ne dovoljuje ni-kakih surovosti, pa najsi bodo kakršnegakoli značaja. S tega stališča je treba pravila tolmačiti in uporabljati. Pravila namreč izrecno določajo, da je pravilno rennplanje dovoljeno. Remplanje ima svoje meje tam. kjer postane nervarno iu kjer nima nič skupnega z naskoki na nasprotnika, ki so seveda prepovedani- Ravnotako je prepovedano podstaviti nogo, stopiti na nasprotnika ali ga udariti, in je seveda tudi samoobsebi razumljivo, du sc tedaj, kadar gre igralec na nasprotnika, ne sme uporabljati rok. Tudi remplanje od zadaj ni dovlje-no in četudi ga nasprotnik namenoma ovira. Vratarja sc sme reniplati samo tedaj, kadar drži žogo, kn-| doT nasprotnega igralca zadržuje ali kadar za j pusti vrata. Prvi medklubski table-tenis turnir SK Korotana - Ljubljana Table-tennis sekcija Korotana je priredila v dneh 24. in 25. marca svoj prvi medklubski turnir, z.a katerega je bilo zelo veliko zanimanje. To potrjuje lepo število tekmovalcev, ki jih je bilo 47. V nedeljo dne 24. marca se ob 10. tekmovalci, članstvo sekcije in upravni odbor Korotana slovesno sprejeli pokrovitelja turnirja g. dr. Vladimirja Ravniharja, predsednika mesta Ljubljane, ki je po lepem govoru o pomenu športa za vzgojo mladine otvoril prvi korotanov medklubski turnir. — Navzoči so bili tudi g. dr. Franc Walland, inšpektor salezijanske province za Jugoslavijo, zastopnik komisarijata LTTP-e g. Kovač, delegat ŽSK Hermesa g. Rot in tajnik g. pokrovitelja g. Graeelli. — Prvi dan so bile odigrane do Finala tri discipline: gospodje posamezno, juniorji posametzno in mladina posamezno. V finale so prišli pri gospodih: Djinovski (Ilirija). Dekleva (Hermes). Lazar (Reka) in Gojrala (Ilirija); pri juniorjih: Lazar (Reka), Gcrbec. Zornada J., K osmina (vsi od Hermesa): pri mladini pa. Lazar, Dolinar Žarko, Ulear Milan in Gabrovšek Lado (vsi od Korotana). Drugi dan se ie vršil finale omenjenih disciplin in Ea double gospodov. Zmagali so: pri gospodih »jinovski Vojislav, ki je prejel prehodni, umetno izdelani pokal g. pokrovitelja in pa krasno diplomo Korotana: pri juniorjih je zasedel prvo mesto mnogo obetajoči član Reke, g. Lazar, ki si je obenem priboril tudi pokal mladine. Pri gospodih v dvoje sta prvo mesto osvojila Dekleva-Modvedšck. Ob 17 je g. Rot zmagovalcem razdelil pokale, drugo- in tretje-plasiranim pa praktična darila. Jugoslovanski ženski lahkoatletski rekordi. Tabela jugoslovanskih ženpkih lahkoatletskih rekordov za leto 1935 izgleda takole: Teki: 60 m, 8 sek., Batelkova Anita (Hašk) 1934 100 m: 12.9 sek., Petričič Mila (Hašk) 1931. 200 m: 27.6 sek., Petričič Mila (Ilaško) 1931. 800 m: 2:40.8 eek„ Ulaga Ema (T. K. D. Atena) Lj. Štafete: 4X60 m: 33.4 sek., ASK Primorje, Ljubljana (Ravnihar, šantel V., Preves, Šantel D.) 1924. 4X100 m: 53.4 sek., Hašk (Loža*, šulek, Stefanmi, Batelkova) 1954 Tek čez zapreke: 80 m: 13.2 sok., Krajinovič Zofka (PSK1 1931. Skoki; V višino: 150 cm, Štefanini Zulejka (Hašk) 1932. V daljino: 519 cm, Krajinovič Zorka (PSK) (931. Meti: Krogla: 1170 cui, Štefanini Zulejka (Hašk) 19>3. 1934 Disk: 3532 cm, Neferovič Vera (Hašk) 1931. Kopje: 31*1 cm, Štefanini Zulejka (Hašk) Troboj: 167 tok, štefanini Zulejka (Hašk) 1933. Celjski šport. V nedeljo, dne 31. marca bo ob četrt na II dopoldne na Cluziji prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem iz Zagreba in SK Celjem. LZSP — slnihcno. Seja opravi«** odbora bo danes ob Jfl t purtolnti sobi real-avracije Emone. Pro atmo poinottoviin« mlnloibe. ToftKMtl Triglavski smučrtrtki tečaji Ini. Janše. Z 1«to*nJ«i pomladjo obnovi vodja iliirijanske .sini ne amu-iaruk e »al« v Planici svoje alplnnk« tečaje po Tri(tl«vHk«ni po gorjn is tatrto leto. I«U>Anji provram ot».oif«: S mu farski tečaj imi I oglu liOV do 1HO0 m od Ji. marca do 7. aprtlo. S os tanek nWne. Te^aJ Je na monjen pr»xtv*nm ni»nl iv.urjmiiin, ki bi radi izpoootnlli svoje znanj« ter se na krajfiih Izletih upo/.n.-Ui 7. naSlml kriwninri alpinsk-imi predeli. Število tečajnikov Je ne omejeno. I'rl«l«p J« možen tndi r toku lečnja. Skupen povratek bo v no.t«]J«, 7. aprila. PrUavntna znaSa Um UA. diuru oskrba Uhja D do a MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka beseda Di» I*— j tem tovanjski og.asi Dib 4' — Najmanjši tausek u mali oglas Diu Itr—. Mali oglasi se pla ujejo takoj pr> naročilu — Pri oglasih reklamne*« inataja ne ra tun» enokolonska 3 mm visoka pelitna vrstica p« Dio *'o