Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 35. V Ljubljani, v soboto 30. avgusta 1902. Letnik VIL i ■ »Slovenski List“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista* — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Pomenljiva zmaga na Goriškem. Zračni gradovi goriških naprednjakov se podirajo drug za drugim. V občini Rihemberg Brje, ki je ena največjih na Goriškem, so bili naprednjaki dozdaj še dokaj dobro utrjeni, če ravno je ondi županoval katoliško-narodni mož g. Jože Pavlica, oče dr. Jožefa in dr. Andreja Pavlice. Ali za letošnje občinske volitve so si naprednjaki sestavili krepko vojsko, da prodrejo pri* valitvah. in za vselej vržejo »klerikalnega zmaja". Mnogo so se trudili leto in dan, zaletavali so se v župana Pavlico znani rožički v „Soči“ in mu prerekli vse, — trohice zdravega niso pustili na njegovi koži. Ako bi bilo le stoteri del tega resnica, kar so mu nadevali „ro-žički*, moral bi pasti pri svojih občanih v tako nezaupanje, da bi ga nikdo več ne pogledal. Ali občani rihemberški t. j. ogromna večina istih so očeta župana bolje poznali, kakor bi želela „Soča“ in to so tudi pokazali pri zadnjih občinskih volitvah na sijajen način. Kakor znano, so se vršile občinske volitve pred meseci, pri katerih so res zmagali naprednjaki. »Soča" je od veselja vriskala, češ, da je ..klerikalna trdnja" padla. Ali ker so bile pri volitvah nekatere nepravilnosti, vložili so naši protest in vsled tega so bile volitve zopet minuli teden, pri katerih je sijajno zmagala katoliško narodna stranka v vseh treh razredih in sicer v tretjem razredu z 66 glasovi večine, v drugem z 32 glasovi večine, dočim v prvem volivnem razredu liberalci niti volit niso prišli. Kako pa je bil mogoč v tako kratkem času tolik preobrat? Saj so naprednjaki agitirali na vse kriplje in bili svoje zmage tako gotovi, da so že pripravili smodnik, da bodo »klerikalcem nad glavami grmeli" in pa godbo, da bodo na dan ali v noč svoje zmage pred hišo župana Pavlice godli — .mrtvašnico"! Da bode zmaga še gotoveja, priredili so liberalci pred volitvami veselico v Rihembergu v gostilni znanega Maksa Lična, njih kandidata za županski stol, za katero veselico je bilo baje pripravljenih za celih 100 kron samih piščancev. To se je namreč izvedelo od verjetne strani. Mej veselico pa je piščancev naenkrat zmanjkalo, ker so se menda — že zaklani — skril pod — streho omenjene hiše, boječe se naprednjaških želodcev. Na tej veselici sta govorila prva naprednjaška generala dr. Tuma in dr. Tre o. Po takih pripravah je našim možem seveda skoro upadel pogum in onih zmaga je bila pri prvi volitvi tem gotoveja, ker se naši niso vdeleževali v polnem številu volitve. A na druge volitve je pa vendar prihitelo vse, kar je v resnici katoliškega in narodnega tudi iz sosednih volilnih krajev, spadajočih pod Rihemberg-Brje in vspeh volitev je bila naša sijajna zmaga. Saj se je tu le prejasno pokazalo, da kjer gre naše ljudstvo na bojišče, ondi prav gotovo z m agakato 1 i ško-naro d n a ideja. To naj bi imeli pred očmi vsi pravi Slovenci. Za Goričane pa je zmaga v Rihembergu še posebno velikega pomena. To občino so menili liberaluhi dobiti popolnoma v svoje k^mpijo in njih veselje bi bilo tem večje, ker so menili s porazom župana Pavlice udariti tudi njegova častita sinova, v katerih se malone vsredotoča katoliška misel na Goriškem izražena v „Primorskem listu“. Na to stran je bil namenjen udarec nasprotnikov. Kakor kazen božja se je zgodilo, da se je naprednjakom v rihemberški občini kratko pred volitvami hudo zameril njih „bog" Makso Ličen. Resnica je, da bi bili celo v zadregi za osebo župana, ako bi bili tudi zmagali naprednjaki. In tako se je zgodilo po starem pregovoru: „Kdor drugemu jamo kopije, sam vanjo pade.“ Naprednjaki bodo popadali v jamo, ker oni jo vedno kopljejo prijateljem in dobrotnikom našega itak trdo izkušanega naroda. Ko pa popadajo v jamo, mi gotovo no bomo nabijali od veselja — kakor to delajo vedno oni — na turški boben in jim godli mrtvašnice; le pomilovali jih bomo, da so zabredli tako daleč od prave slovenske ideje, zapeljani po vnanjih sovražnikih našega naroda. Družba sv. Mohorja. Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencem, da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.046 Sloven-cev-Mohorjanov se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih je združilo pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slomšek in monsignor A. Ei nsp i el er, katero je s svojim blagoslovom očividno zalival ljubi Bog, katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost" in gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je blagoslovil naš trud: hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raztresena krdela Mohorjanov, hvala vsakemu posamezniku, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše število! Družba šteje letos 3936 udov več kakor lani in 1450 udov več kakor predlanskem. Po posameznih škofijah je števila sledeče: 1. Goriška nadškofija . . . . . 8697 (+ 98) 2. Krška škofija . . 6565 (+ 357) 3. Lavantinska škofija . . . . . 25408 (+ 1637) 4. Ljubljanska škofija . . . . . 31313 (+ 1726) 5. Tržaško-koprska škofija . . 00 — M (+ 227) 6. Sekovska škofija .... (— 42) 7. Sombotejska škofija . . . (- 5) 8. Zagrebška nadškofija . . . . . 446 (- 33) 9. Senjska škofija (- 13) 10. Poreška škofija . . 132 (- 4) 11. Djakovška škofija .... (+ D 12. Bosna (+ 3) 13. Videmska nadškofija . . . (- 2) 14-. Razni kraji (- 121) 15. Amerikanci (+ 74) 16. Afrika in Azija . . 242 (+ 33) Skupaj 80046 (+ 3936) udov. Svidenje. (Skica.) Gromeče drdra brzovlak čez donavski most pri Tulnu. Le še par minut in zopet bode v rojstnem kraju, med dragimi domačimi. Pet let je minulo, kar je zapustil cesarski Dunaj. Bil je ledeno mrzel decemberski dan — dobro se še spominjam — in oster sever je bril čez snega se lesketajoče poljane. V njegovem srcu pa ni bilo pusto, prazno; ne, nikakor ne. Z veselimi nadami in z lepimi načrti za prihodnjost podal se je ined svet. — Vse se mu je izpolnilo, uresničilo, vse je dosegel, kar in kakor je želel. Povsod — v Parizu, Londonu — z navdušenjem vsprejet in pozdravljan; konec vseh koncertov od sten močen aplavzi Z veseljem se zamisli v preteklost, ko sloni v kotu druzega razreda — brez skrbi — brez vsake bridkosti v srcu--------------- Slike se menjajo. Preteklost se umakne sedanjosti. Kako težko pričakuje sestra njegovega toli zaželjenega prihoda! Kako je vse skrbno pripravila za njega, ki ji je vse! Že jo čuti pred seboj — že jo sliši! „Nič več nisem mogla prestajati brez tebe, ti uhajavec, uskok! Lahko si se smejal, kopajoč se v takem razkošju. Saj te ne izpustim nikdar več; vedno boš pri meni! Nalahno se smehlja tej sliki bujne domišljije Makso, njegov dobri Makso! Kako bode to lepo, ko bodeta sede pri kozarcih sanjala o preteklosti — — — o veselih dijaških letih. Kaj sedaj počne ? Skoraj bode že dve leti kar mi je pisal zadnje pismo. Pa, zakaj ni Makso pisal, zakaj? — Obadva sta bila prelena za to pisarjenje! Bodeta pa sedaj zato vedno skupaj. To bodo dnevi veselja! * * * Vlak pomnoži svojo hitrost, kajti imajo že precejšnjo zamudo. „Heiligenstadt!“ Nekaj potnikov izstopi. Vpitje za pozabljene klobučnice in dežnike, vse že zrele za peč, vrvenje, drvenje železniških uslužbencev — vse to bi kmalu človeku glavo zmešalo. Toda, hvala Bogu, da se tako malo briga za vse to. Tudi mladi virtuoz na violino se ne zmeni — njegove misli so že na Dunaju. Zadnji kos poti — — — Nepotrpežljivemu potniku se zdi ta vožnja jednaka plazenju polža. Kaj pomeni ta pisk ? še eden; — Zavornice prično delovati — vlak stoji. Krik vpitje —• Potniki hite iz vozov k stroju. »Kaj je že zopet!“ mrmra nevoljen mladi umetnik. »Nekdo se je vlegel pod kolesa." „Ne, skočil je iz ,voza‘ „Povozili so ga.“ .So ga že potegnili izpod koles.* „Ana, Ana, tukaj spredaj leži." »Rezika, kje je otrok?" Sedaj skoči tudi on iz voza; nekdo se je ponesrečil. — Vroče srce ne pusti Dunajčana mirno sedeti. Hiti na kraj nesreče. Tam leži . Strašno razmesarjen — a obraz je nedotaknjen lasje zmedeni-----------------. „Za božjo voljo. To je — Makso." * * * V prihodnjem vlaku zopet vidimo našega znanca. Pogled njegov ni več jasen, vesel, ampak teman, žalosten, izrazljivo kaže veliko bol. Pogled nam torej kaže, da je najlepše na-predvala ljubljanska škofija, ki ponosno stopa vsem drugim na čelu, ter ima letos 1726 udov več. Glede napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavantinska škofija, v kateri je 1637 udov več. Lepo se je postavila tudi naša krška škofija, kjer smo vkljub tako težavnim razmeram vendar častno napredovali za 357 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-ko-perska škofija, kjer je 227 udov več, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj ,, velike luže". Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno zadovalo. Mohorjanom bodi geslo tudi zanaprej: Ne nazaj in navzdol, marveč vedno naprej in navzgor! Izvirni dopisi. Iz Idrije, 21. avgusta. Naše potovanje, naznanjeno v predzadnji številki »Slov. Lista", se je vrlo dobro obneslo. Nebo se ni bilo proti nam zaklelo, ampak bilo je nam — ako odvzamemo kratki naliv v nedeljo popoludne — milostno. Veselili smo se radi tega lepo opravljene božje poti, pa tudi poštenega razvedrila prav iz celega srca. V nedeljo 17. avgusta ob 4. uri zjutraj smo se odpeljali iz Razpotja pri Žireh proti Poljanam. 156 romarjev nas je bilo na 11 vozeh. V Poljanah je bila ob 8. uri zjutraj pridiga in sveta maša, katero je daroval naš dični katehet, č. g. Fr. Oswald. — Po malem zajutrku in kratkem odmoru, napregli so vozniki konjičke ter smo dospeli okrog 1/sl2. ure v Škofjo Loko, ki je bila 2 malimi izjemami vsa v zastavah v proslavo godu papeža Leona XIII. Oh, koliko so Ločani, v spoštovanju cerkvenih in svetnih avktoritet pred Idrijčani I Žal, da v Idriji med tako zvanimi prosvitljonci vlada še tisti napeti, ob enem pa tako strašansko bornirani liberalizem. Ko smo se do dobro pokrepčali v gostilni g. Avg. Sušnika, katerega gostilno vsem somišljenikom toplo priporočamo, hiteli smo si ogledovat Škofjo Loko. Priljubilo se nam je mesto že v ozir njegovih lepih, snažnih cerkva. Kako lepa je gotična farna cerkev ! še bolje pa se nam je dopadla uršulinska cerkev, ki se pač sme imenovati biser loških cerkva ! Ce že čč. gospe uršulinke skrb6 za tako snažnost svoje lepe cerkvice, kohko pač morajo še skrbeti za blagor njim v poduk izročenih gojenk. Smejali smo se pač prav od srca, ko smo se spominjali lanskih napadov na uršu-linsko šolo v »Narodu". Take dopise pač more skovati in pošiljati le kaka „giftna — nevošljiva krota". Ob dveh smo se odpeljali proti Kranju, ter dospeli okrog 7. ure zvečer na Brezje. — Dobili smo že dosti drugih romarjev gori v cerkvi. Ob Divje se pode misli v njegovi glavi. Ena izpodrine drugo. Kaj je gnalo njegovega prijatelja k samomoru? — — Bil je veren, priden, pošten mladeniči Mogoče nesrečna ljubezen — slab financijelni' položaj — hudodelstvo — to gotovo ne! — gnjus nad življenjem . Ne more na jasno------------- Uganka je rešena. Pismo do njega je dobil pri svoji sestri — pismo od Maksa. Vesela družba samih prostomišljenikov in brezvercev, njih veselost mi je dopadala---------------- Visoko smo igrali — zaigral 30.000 goldinarjev in — vero. Moli zame —---------------". Dolgo, dolgo je sedel zamišljen z zaprtimi očmi . Lahno ga potiplje mehka roka. „Karol, ti si lačen, truden, moraš vendar jesti! »Sedaj ne. Pojdi, prosim, pusti me samega 1“ Tiho odide kakor je prišla. Zaradi tega — radi tega ni nič pisal. Mogoče, ko bi bil tu — toda kdo ve? — — Ubogi Makso! Najprvo so te oropali vere, potem se te je polastil demon igranja in ti si — podlegal. In mladi umetnik zapriseže nevero povsod pobijati, nevero in strast do igranja. 8. uri smo imeli pete litanije z blagoslovom. — Prenočevali smo v vseh treh gostilnah, kakor se je sploh dalo. Dne 18. avgusta ob 6. uri zjutraj je imel pridigo preč. g. Oblak iz Borovnice, ki je pripeljal seboj Marijino družbo in potem je daroval preč. g. katehet Fr. Oswald v namen presv. cesarja sv. mašo, po kateri smo zapeli cesarsko pesem. Po sv. maši bilo je tudi skupno sv. obhajilo. Ko smo Materi božji v iskreni molitvi še priporočili vse naše zadeve in odpevši pesem v slovo Mariji, začeli smo se odpravljati proti Bledu. Med tem so dospeli na Brezje v dolgih vrstah vrli Štajerci — moleč sveti rožni venec — pod vodstvom svoje preč. duhovščine. Ginljivo je bilo videti verne štajerske romarje, kako so se z nekim svetim strahom približevali cerkvi Matere božje. Reči smemo, dokler bodo Štajerci tako verni ostali, bodo tudi ostali zvesti narodnjaki. — Dospevši na Bled, smo imeli pete litanije z blagoslovom na otoku. Ob 1. uri popoludne je bilo v znani gostilni g. Wester-ja skupno kosilo. Postreženi smo bili izvrstno in ceno. Nato smo se vrnili proti domu nazaj. Okrog 7. ure dospeli smo v Kranj in po 8. uri pa v Škofjo Loko, kjer smo v gostilni g. Avg. Sušnika večerjali in prenočevali. — V torek, dne 19. avgusta smo zgodaj zjutraj odpotovali iz Škofje Loke čez Poljane in Žiri proti domu, kamor smo proti večeru dospeli. Zadovoljni smo z lepo opravljeno božjo potjo, pa tudi z razvedrilom, kojega smo uživali na Gorenjskem. Hvala vsem onim činiteljem, ki so nam pripravili tako lepi izlet, ki nam je bil koristen za dušo in telo, pa tudi družbenim pevcem, ki so nam razveseljevali s petjem srce. Želimo drugo leto še večje vdeležbe, da pokažemo ž njo, kako uprizarjajo „klerikalci“ nedolžne demonstracije, pri kojih molijo za blagor papeža in domovine cesarja. Politični pregled. Mržnja pangermanov proti kneginji Hohenberg. Pod tem naslovom nam pišejo: Te dni so zabeležili razni slovenski in nemški listi grd izbruh mržnje v nekem celjskem listu proti soprogi našega prestolonaslednika. Vzrok tej mržnji je v češkem pokoljenju visoke gospe. V namenu, da bi to mržnjo širili dalje po razgretih nemških glavah z opozarjanjem na nje češko pokoljenje, jej ne privoščajo niti tistega naslova, katerega ona danes faktično nosi. Dosledno jo imenujejo grofico Kotek, dasi je bila že pred poroko povišana v kneginjo Hohenberg. Zlasti jih žge, da je to tisto ime, katerega je nosila soproga prvega nemškega cesarja Rudolfa Habsburžana — Gertrud Hohenberg. Zato jim je kneginja Hohenberg, soproga našega prestolonaslednika le — grofica Kotek, hči češkega aristokrata, ker menijo, da jo s tem najbolj ponižujejo v očeh velegermanov. Češko »Celje". V nedeljo 18. avgusta so imeli češki »Sokoli" v mestu Iglavi na Češkem slavnost Kako nesramno in surovo so Nemci ravnali s Čehi, se razvidi iz sledečega. — Ko je iglavski podžupan Inderka prepovedal plesni venček, pripomnil je tajnik slavnostnega odbora, da je obdržavanje slavnosti že dovoljeno od namestništva. „Halten Sie ’sMaul“ (držite gobec), odgovoril mu je na to podžupan. Tako postopanje dozdevalo se je nekemu navzočemu Sokolu vendar presurovo in je očital podžupanu, da vendar ne pristoja tako odgovarjati. Ta opazka je podžupana tako razkačila, da je dal Sokola takoj aretirati. Osem redarjev je gnalo na to dotičnega na policijo, razdivjana nemška druhal pa je temu činu ploskala in tulila znano izdaj-sko pesem „Die Wacht am Rhein". Ko so prihajali Sokoli, jih je pred poslopjem „Ceške besede8 nemška druhal sprejela z divjim tuljenjem in žvižganjem. Vsakemu posameznemu Čehu sledila je tolpa nemških divjakov, ki so' prežali nanj kakor divje zverine. Ker je nevarnost postajala vedno večja, zahtevalo se je od podžupana, naj pozove vojaštvo na pomoč, česar pa isti ni hotel storiti, češ, da to še ni potrebno in da bi se iglavsko prebivalstvo le še bolj razburilo. Veliko razburjenje pa seje polotilo med češkimi gosti, ki so bili zbrani v „ Besedi", ko so prinesli krvavečega Sokola Komareka, katerega je neki Nemec z nožem sunil v glavo. Najhujše pa je bilo zvečer, ko so se hoteli gostje na vozovih odpeljati. Nemška pijana in zdivjana banda se je liki volkovom vrgla na vozove in čehi so morali zopet povrniti se v »Besedo" ter tam čakati, dokler ni prišlo vojaštvo na pomoč. Še le potem, ko je vojaštvo razgnalo nemške divjake, so se mogli Čehi odpeljati. Kralj italijanski na Nemškem. Italijanski kralj Viktor Emanuel je dospel dne 27. t. m. s svojim dvornim vlakom v Magdeburg, kjer ga bodo pričakovali oni nemški častniki, ki bodo kralju na razpolago tekom njegovega bivanja na Nemškem. Ob pol 6. uri popoludne istega dne so kralja na postaji v \Vildparku pričakovali cesar in drugi členi nemških vladarskih rodbin. Dne 28. t. m. zjutraj se je italijanski kralj pripeljal v Berolin. Danes pa bo skoraj ves dan v cesarjevi družbi v Potsdamu in dne 31. t. m. pa se kralj Viktor Emanuel odpelje nazaj v Italijo. Protikongregacijska gonja v Švici. Na podlagi člena 52. švicarske ustave je zvezni svet naročil 12 redovniškim naselbinam, da morajo tekom treh mesecev ostaviti Švicarska tla. Redovnice, ki so se naselile v kantonih St. Gallen, Waadt in Wallis, so došle iz Francije. Citirani člen švicarske ustave prepoveduje ustanovitev novih redov. Zanimivo pa je, s čim zvezni svet zagovarja svoj korak. Pravijo namreč, da to narekuje strah pred Francijo, ki bi bil lahko povod politiSkemu razporu. Drugi pa zopet pravijo, da so redovi zelo nevarni za obstoj švicarske republike. Gibanje v prilog kongregacijam v Franciji je rojalistiško (!) in tako utegne postati, o groza, v Švici. Kajpada, anarhisti in najrazličnejši sodrugi uživajo v Švici popolno svobodo, uboge redovnice pa so nevarne tej svobodni državi. Protineinška struja t Rusiji. Rusko časopisje je začelo zadnji čas ostro pisati proti Nemcem in opozarjati rusko vlado na to, da začne enkrat bolj natanko gledati na prste Nemcem, živečim v Rusiji. Posebno poživlja rusko časopisje rusko vlado, naj nikar ne oddaje važnih služb javne ruske uprave Nemcem. Zadolžena Nemčija. Naši liberalni listi so grozno vpili in še vpijejo, če je pri kakem kon-zumu ali pa pri kaki drugi zadrugi nastala najmanjša nerednost, če je le kak krompir segnil ali pa fižol sprhnel. Vsak vinar v slovenskem gospodarstvu, slabo uporabljen ali pa zapravljen jim je bil škandal. Kaki škandali in bančni polomi pa so se lani in letos na Nemškem dogodili! Zaradi tega so finance v Nemčiji zelo slabe. Celo »Frankf. Zeitung“ piše: „Še pred nekaj leti smo se bahali s preostanki po 100 milijonov na leto, zdaj pa imamo toliko primanjkljaja, in dolgovi še vedno rastejo. Leta 1901 smo si morali 204 milijonov mark izposoditi, letos si jih bomo 136 milijonov; razven tega pa že imamo 2813 milijonov mark dolga". Ne, Nemci nas ne bodo gospodariti učili. Domače novice. Nedeljski počitek v ljubljanskih trgovinah in infamno stališče liberalcev. Deželna vlada je izdala odlok, ki določa, da morajo trgovci z jestvinami zapreti svoje trgovine v nedeljah ob 10. uri, trgovine, ki se ne bavijo s prodajo jestvin, pa morajo biti v nedeljah sploh zaprte. Vsak človek, ki ima le količkaj socijal-nega čuta, bi tako odredbo z zadoščenjem pozdravljal, saj trgovski pomočniki vendar en dan v tednu zaslužijo za oddih od napornega dela. Tega pa ni storila liberalna „inteligenca“, ki se zbira okolu »Slov. Naroda" in ki ima večinoma na leto dva meseca počitka, ostale dni v letu pa itak lenari na stroške drugih. „Slov. Narod" je očividno držal s tistimi trgovci, ki so proti nedeljskemu počitku in dasi je bila vladna naredba že veljavna, je vender podpiral te trgovce s tem, da je priobčeval njihove dopise proti nedeljskemu počitku. »Slovenskega Naroda" dolžnost bi bila, take dopise zavrniti, a on jih ni zavrnil, priobčeval jih je, dopise trgovskih pomočnikov pa je silovito krajšal, ali jih sploh priobčevati ni hotel. Na prvih mestih je prinašal dopise proti nedeljskemu počitku, opravičene klice za nedeljski počitek pa je potisnil v ozadje. Takega škandaloznega ravnanja »Slovenskemu Narodu" nihče ne izmije. In to ni čudno ! »Slov. Narod" se obnaša vedno tako, kadarkoli pride na površje kaka zahteva delavskih slojev. »Slovenski Narod" pravi, da mu je v čast priobčevati mnenje obeh prizade-detih krogov. To je grd židovski nazor. »Slov. imeti Narod" plava sem in tja. Ta nazor more le list, ki n i m a nobenega programa. Naše časopisje pa stoji na stališču, da odločno pobija tistega, ki je proti nedeljskemu počitku in sploh proti socijalnim zahtevam in niti v misel nam ne pride, da bi priobčevali dopise, ki govore proti tem načelom. Nam je vse eno, ako se s tem tudi komu zamerimo. Kdor ne pristaja na naš program, ta naj gre kamor hoče. Stoječ na tem poštenem stališču naša stranka napreduje. Liberalna stranka, katere glasilo je »Slovenski Narod, je to pot zopet pokazala, da je brez vsakega določenega programa in da hoče z načeli krošnjariti kakor žid s svojo robo. laka stranka mora končno crkniti, kakor je rekel dr. Šušteršič. »Narod" je tisti, ki hoče vedno v »motni vodi" ribariti, ne mi. Mi nastopamo odločno in jasno, »Narod" pa je mnenja, da se zanj lov obnese le v motni vodi. Naša stranka je stala slej kakor prej na stališču nedeljskega počitka, in še le nedavno se je zanj v trgovski zbornici potegoval g. Karol Pollak, za nedeljski počitek smo pisali vedno, ako tudi sedaj stojimo samo na strani trgovskih pomočnikov, s tem le izvajamo dosledno svoja načela, ne da bi hoteli »loviti trgovske pomočnike", kakor nam očita »Slovenski Narod", ki je jezen ker so naša glasila jasno pokazala, kako hoče on vedno v motnem ribariti. »Narod" naj poči jeze — mi bomo slej kakor prej skrbeli, da se voda ustoji in da postane čista. Tako bomo liberalnemu ribarenju enkrat za vselej konec naredili. Kadar zgine vse, kar je motnoga tedaj bode odklenkalo požeruhom ljudskih pravic in takim ljudem ne bode potem več mogoče z raznimi predsodki in frazami zapeljevati ljudi. Važen sliod. Jutri v nedeljo, 31. avgusta vsi na shod, ki se vrši na vrtu restavracije »Pri zvezdi" na cesarja Jožefa trgu točno ob pol 10. uri dopoludne. Ljubljanski trgovci kratijo trgovskim pomočnikom nedeljski počitek in nočejo zapreti v nedeljah trgovin, dasi jim je vlada to ukazala. Delavci, tudi Vaša dolžnost je, da se postavite in zahtevate splošni nedeljski počitek. Prihitite zato v nedeljo na shod 1 »Kat. del. društvo". V liberalnih krogih se govori, da je liberalni državnozborski poslanec Plantan za svoj državnozborski govor, katerega je priobčil »Slovenski Narod" zahteval od »Slovenskega Naroda" honorar. Gospod Plantan, pojdite lepe poteze svojega značaja dokazovat svojim dolenjskim volivcem, da ne bodo verjeli takih vesti. Gibanje katoliško narodne stranke je jako živahno. Preteklo nedeljo so bili trije shodi; v Horjulu, kjer je govoril poslanec dr. Šušteršič, v Bršlinu pri Novem mestu, kjer so govorili poslanca gg. Dular in dr. B rej c ter gg. dr. Lampe in Luka Smolnikar, v Pre žganju, kjer je govoril dr. Žitnik. Vsi shodi so pokazali soglasno voljo ljudstva ter odobrili z navdušenjem stališče naših poslancev. Na shodu v Bršlinu so hoteli razgrajati neki liberalci iz Novega mesta. Kmetje so zagromeli nad njimi, da jih v svinjake zapro, ako ne bodo tiho. Tega se je liberalna korajža ustrašila in liberalčki. so utaknili jezik za zobe. Tudi jutri bo več shodov Sestanek katoliško - mislečega dijaštva se je vršil dne 26. in 27. t. m. v Ljubljani. Pokazalo se je na tem sestanku, da so vrste dijaštva, kateremu ste sveti svetinji slovenskega naroda; vera in narodnost narastle. Na sestanku so akademiki imeli skrbno sestavljena predavanja Komerza se je udeležilo tudi odposlanstvo »Slovenske krščansko - socijalne zveze", v katere imenu sta govorila dr. Krek in Gostinčar, Ge kdo, posebno slovenski delavski sloji pozdravljajo, da se vrste krščansko mislečega dijaštva množe. Posebno slovensko delavstvo je bridko čutilo, kako globok prepad je zijal med njim in inteligenco. Preporod katoliške zavesti med Slovenci je, kakor se kaže, tudi to brezno premostil. To dejstvo pozdravljamo s tem večjim veseljem, ker slovenski delavski sloji potrebujejo pomoči inteligence, a take inteligence, ki ve ceniti tudi katoliško vero, kateri se slovenski delavec odpovedati noče. Zato kličemo: Bog živi dijaštvo, ki iz naroda gre med narod, ki pa med narodom čuti in dela z narodom, kateremu je bil in ostane prvi ideal katoliška vera. Voditelj katoliško narodne stranke di-jaštvu. Na komerzu katoliško mislečega dijaštva je govoril tudi g. dr. Šušteršič. »Jaz mislim", dejal je govornik, »da ne idimo mimo tistih, ki ne razumejo muzike o svobodi, temveč da jih stresimo za njihova dolga ušesa. (Dolgotrajen aplavz), S posebnim veseljem gledamo, pravi govornik, kako se množe vrste dijaštva, ki se vnema za ideale, kateri so ohranili slovenski narod. Naravno je, da se množe Vaše čete. Ali naj mladina išče idealov v onih krogih, s kate- rimi smo mi v boju? »Narodnost" in »svobodo- Na- po- mla- miselnost" klicali so včasih »naprednjaki*, namesto narodnosti stopila je okrogla stava barona Schwegla. Za slovensko dino to ne more biti ideal. (Burni klici: Nikdar!) n svobodomiselnost, prostost ? Tudi ta je šla! Uradnike so disciplinirali, ki niso bili njihovega mišljenja in o prostosti mišljenja bi vedeli marsikaj povedati članice in člani »Slomškove zveze". Kaj je liberalcem še ostalo? (Klici: Grablje 1 Veselost.) Kaj jim je ostalo, vidimo v glasilu napredne inteligence, iz katerega se čuti res nepokvarjeni pristni duh te inteligence. Govornik pozdravlja krščansko misleče dijaštvo, caterega vrste so množe kljub vsem od nasprotnikov umetno gojenim predsodkom, kot avantgardo katoliško narodne stranke. Danes je zbrana Ljubljani avantgarda, dne 12. oktobra pa pri-maršira v Ljubljano armada. Govornik je napil vzajemnosti kršč. dijaštva, inteligence z ljudstvom. Sestanek naših nepolitiških društev bode kakor se kaže, sijajno vspel. Udeležbo je naznanilo že okolu400 delegatov, ostala društva pa so izrazila svoje soglasje. Sestanka se udeleži tudi lepo število Hrvatov. Da ne bo pomot, naznanjamo tu še enkrat natančni dnevni red: V nedeljo dne 7. septembra ob 8. dopoldne: Sveta maša in »Pridi sv. Duh" Križ. cerkev. Ob 9. dopoldne v »Katoliškem Domu": Odobrenje poslovnika. Pravno varstvo, dr. E. Lampe. Snova^ nje in vodstvo društev, L. Smolnikar. Notranje poslovanje „Zveze“, M. Moškerc. Obed. Ob 2. popolpne v »Kat. Domu": Gospodarska organizacija, Dr. J. E. Krek. Vodstvo shodov in vzgoja govornikov, 1. Gostinčar. Hrvatsko-slovenska delavska zajednica, H. Sirovatka. Ob 8. zvečer veselica. — V ponedeljek dne 8. septembra: Ob 8. uri dopoludne: Sv. maša z govorom v Križ. cerkvi. Ob 9. dopoldne v Katol. Domu Strokovna organizacija, por. J. E. Krek. Naša in dunajska osrednja zveza, M. Moškerc. Časnikarstvo, I. Štefe. Volitev pomožnih odborov »Zveze" za Štajersko, Koroško in Primorsko. Sklepni govor. Popoldne: Ob ugodnem vremenu izlet v ljubljansko okolico. Liberalna obstrukcija. Katoliško narodna zmaga pri občinskih volitvah v Selcih je liberalno stranko silno udarila. To se pozna na jezi tistih liberalnih somišljenikov, ki so bili slučajno še izvoljeni v občinski odbor. Le ti hočejo pre prečiti volitev župana in se nočejo volitve vde-ležiti. Predvčerajšnjim so bili že drugič kaznovani na globo 360 K na korist ubožne blagajne. Bomo videli, kdo se bo prej naveličal take ob strukcije. Liberalci — varuhi praznikov. Piše se nam: »Gorenjec" je prijel g. kamnoseka Jegliča v Kranju, in mu je očital, da »kljuo svoji kle rikalni zagrizenosti ne spoštuje praznikov, kakor jih spoštujejo liberalci, brezverci, barabe in lumpje". Očital je Jegliču, da so Veliki Šmaren dan popoludne okrog 4. ure v njegovi delavnici tolkli s kladvi. Tolkli so res s kladvi fantje, ki so se igrali, in sicer prav tačas, ko je šel mimo krojač - pisač - urejač. Kako liberalci in njihovi sovariši spoštujejo praznike, naj popraša le »Go renjec" pri mostu pod mestom, kjer se nedeljo za nedeljo šibe hrbtišča slaboplačanih trpinov. Hvale vredno pa je že to, da so se začeli vsaj nekateri, ki sicer ne hodijo v cerkev, brigati za cerkvene zapovedi. Iz Škofje Loke. Ne vem, če se je kje na Slovenskem Leonova slavnost tako lepo izvršila kakor v našem mestu. Že v soboto popoludne je bilo vse mesto v zastavah. V nedeljo 17. t. m. dopoludne je bila v farni cerkvi svečana služba božja. Slavnostni govor in veliko mašo je imel preč. arhidiakon stolni kanonik dr. Andr. Karlin. Popoludne je bila procesija po mestu, ki se je je udeležil mestni župan z nekaterimi odborniki, župan zminške občine z odborniki, katoliška društva rokodelskih pomočnikov s zastavo, Marijina družba (62 parov) s zastavo ter velika množica vernega ljudstva. Z vseh hiš so vihrale zastave in okna so bila razsvetljena in tu ter tam okrašena s cvetlicami. Zvečer je bila razsvetljava v proslavo papeževega jubileja in ob enem kot v predvečer cesarjevega rojstvenega dne. Kljub plohi, ki se je na večer vlila, je bila razsvetljava naravnost očarljiva in vse je bilo na trgu in po ulicah. Pred vsem lepo je bilo razsvetljeno mestno župnišče pa nunski samostan. Zlasti bogato razsvetljen je bil grad, kjer je penzijonat častitih uršulink. Nebroj lučic se je strinjalo v pozdrav Leonu »Salve Leo!", dični transparenti so proslavljali Leona in njegova dela, in bengalični ogenj je bujno oždrjal staro domovje brizinških škofov. Naše mesto je pač še vedno — Školja Loka! S tem pa seveda nočemo reči, kakor da da bi bilo pri nas v vsakem oziru vse svetlo. V političnem in socijalnem oziru smo pač nekam dremavi in zelo se je bati, da ne bi, ko bomo mi spali, začela bujno poganjati ljubka liberalizma. Navadno je vsaj tako pri nas na Slovenskem. Rodoljubi, ki prihajajo v naše mesto, se nam ne morejo prečuditi. Do malega vsi meščani hodijo v cerkev (domačini mislim da prav vsi), a če je treba na primer pri volitvah pokazati javno prepričanje, ej kako je težka! V mestu nimamo niti katoliškega političnega društva, sploh nobenega središča in ognjišča, kjer bi se možje zbirali, politično in socijalno izobraževali in vnemali. Zdi se mi, da imamo Ločani premalo zavednosti in premalo moštva! Najrajši imamo, če pride kak tujec ter namesto nas gospodari in tudi bogati. Loki se že tako obeta malo jasna prihodnjost, če pa Ločani ne bomo možje, tudi v političnem in socialnem oziru zreli možje, pojdemo pa res rakom žvižgat! Iz Kranja nam piše g. Ivan Wohlgemuth, da naj se obrtniki, ki imajo vajence v obrtno nadaljevalni šoli, ako bi bili kterikrat nepostavno kaznovani zaradi zamude šolskega pouka, ustno ali pismeno obrnejo naravnost do g. župana in predsednika obrtno - nadaljevalne šole Karola Savnika. Ker nam je obljubljeno pojasnilo o potrebnem redu glede izobrazbe vajencev v Kranju, danes samo beležimo nekoliko nejasni nasvet g. Wohlgemutha. Z Gorenjskega se nam poroča: Strah obdaja liberalce po mestih, da utegnemo na jesen dobiti nove volitve. Zatorej je toliko bobnanja po liberalnih časnikih proti obštrukciji v deželnem zboru. Zdaj se ljudem še-le oči odpirajo, ko so spoznali, da so naši poslanci za roge zgrabili kozle, ki so prej prešerno skakali po zelniku in hoteli poteptati vso pravico. Kozlovski imajo tedaj dni jeze in strahu, mi pa dneve veselja in upanja. Nemško - slovenska zveza mora iti rakom žvižgat. Tistih 6000 kron za nemško gledališče ima že svojo pot. Doslej je deželni odbor dajal nemškim liberalcem groše, v prihodnje morajo za spremembo dobiti tudi kakšen knoL Nobene stvari se liberalec bolj ne boji, kakor pravice. Priti mora tudi ta, če ne z lepo, pa drugače. Nihče bi ne verjel, kako trdno je prepričano gorenjsko ljudstvo, da tako, kakor dozdaj ne more iti več naprej. Vlada naj si zapomni, da ljudstvo odjenjalo ne bo, dnevi tlake so minuli. Ljudstvu pravico! Iz Selc nad Loko se nam piše: Naš upokojeni gospod župan bi se rad ovekovečil z ustanovitvijo trorazrednice v Selcih. Sicer prave potrebe za trorazrednico ni, pač pa je za zgornji del župnije potrebna enorazrednica na Češnjici. Za šolo na Češnjici je več razlogov, za razširjenje šole v Selcih je le en razlog, ki pa skoraj toliko drži, kakor česnjiških in rudenskih sto, seveda na gotovem mestu. Ta razlog se glasi, da smo Selčani preveč mračnjaški in da nas mora obsijati od Sv. Lenarta sem luč vodnica, če se hočemo rešiti teme. Nedavno je prišla k nam, seveda na svojo stroške, cela c. kr. komisija, ki je pa precej našla Selčane tako klerikalno zabite, da je potrdila nasvet bivšega župana kot potreben še predno je zaslišala proti-razloge in predno se je na pot podala. Vse je koj dal na protokol gospod nadzornik Žumer, ko se je komaj odteščal, seveda na svoje stroške. Prav za prav vsi člani c. kr. deželnega šolskega sveta še ne vedo, da sta gg. Pirc in Žumer bolj na eno plat, pa bodo že še zvedeli, kajti selska občina ne bo molčala. Kaj se je treba c. kr. možem ogrevati za ono zgago, katera je pri zadnjih volitvah okusila dolgost krepkega čevlja, ko je postala predrzna? Ali bodo kmete v selški dolini taki-le komandirali ? Mar ni to nespametno, da bi vsa zgornja stran župnije morala pošiljati vse otroke k celodnevnemu pouku v Selca, ko bi se drugače lahko bolje uravnalo, da bi bilo ustreženo vsem kmetom, ki rabijo otroke tudi pri delu. Cujemo, da se po selški dolini nabira protest proti kakemu postopanju c. kr. Kranjcev in da ta protest pojde v Ljubljano in na Dunaj. Sv. Lenarta luč naj pa g. Žumer pošlje na ljubljanski vrh, v selški dolini je ni treba. ' Od štajerske meje. Po črnem grabnu večkrat koraka mož, ki se šteje med uradne može, in sicer je uraden mož najnižje vrste; dela se pa važnega, kakor bi bil eden najvišjih oblasti. Posebno po konci nosi glavo, ako mu predstojniki, kar se le redko kedaj prigodi, poverijo kako službeno opravilo, pri kterem ga mora spremljati tudi kteri občinskih odbornikov; tedaj pokaže tudi duhovnikom svojo velemoč; silil je nekega duhovnika, ki je tudi občinski odbornik, naj ga pri takem službenem poslu spremlja po hišah ; ker mu pa ni hotel ugoditi, se je zadrl nad njim : hudič zakaj ste pa občinski odbornik, in ko ga tudi to ni omehčalo, je zarohnil glej ga h .... a, zdaj pa ne gre. Prišteva se pa ta olikani možicelj — menda, da bi več veljave imel — inteligentni napredni stranki, zato se celo na svojih službenih potih ne more zdržati, da ne bi grdil dr. Šušteršiča, češ, »se mora delati za občni blagor, ne pa kakor dela Šušteršič." Radovedni smo, kaj je še storil ta možicelj za občni blagor, da celo dr. Šušteršiča preseza, naj nam pove; pove naj nam pa tudi, odkod ima oblast celo v službenih potih napadati ljudi, ki mu niso nič storili, zoper nje hujskati in se kot uradni mož tako surovo obnašati, ker sicer bomo sami vprašali na višjem mestu. Z veseljem pa prepuščamo take olikane naprednjake sl. napredni stranki. Predstavatcljem »Divjega Lovca“ naznanjamo, da morajo za predstavljanje »Divjega lovca" imeti dovoljenje od upravništva »Dom in Sveta* v »Marijanišču" v Ljubljani, ki je prevzelo lastništvo. Brez dogovora z lastništvom »Dom in Sveta* ni dovoljeno uprizarjanje »Divjega lovca". Volitve v liihcmburgu. »Soča" je pisala: »Naši pojdejo navdušeno na volišče, s popolnim upanjem na zmago*. In šli so vdušeno z volišča brez zmage. Naprednjaki so propadli v vseh treh razredih. V tretjem razredu so naši dobili 145, naprednjaki 76 glasov. V drugem razredu je dobila naša stranka 92, napredna le 45 glasov. Volitve v prvem razredu pa se naprednjaki niti niso udeležili, naši so dobili 27 glasov. — Tako je konec napredne glorije v Rihemburgu. Volitve so pokazale, na kako slabih nogah sloni vsa tamošnja naprednost. Izmed vnanjih volivcev je volilo 30 na našo stranko in 45 na napredno 1 Živeli vrli volivci! Liberalnega agitatorja čevljarja Tumo, ki je bil dolgo vrsto let načelnik tukajšnje čevljarske zadruge, je sklenil občni zbor zadruge postaviti na zatožno klop. Dolže ga raznih nepravilnosti. Knjiga, katero naj bi vsak mož omislil svoji ženi je »Vrla gospodinja", spisala M. Luit-garda Rihar. Cena nevezana 60 h, vezana 80 h, po pošti 10 h več. Dobiva se v uršulinskem samostanu v Ljubljani. V knjigi so zlati nauki in nasveti, po katerih naj bi delovala vsaka slovenska gospodinja v blagor svoje rodbine. Na Žalostno goro priredi jutri izlet novoustanovljena Marijina družba ljubljanska. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani priredi ob priliki 151etnega svojega obstanka v torek dne 2. septembra 1.1. v veliki dvorani »Mestnega doma* popoludne ob 3. uri slavnostno zborovanje in zvečer ob 8. uri javno izvajanje modernih in historičnih vplet (frizur) za dame in gospode ter predavanje v stroki brivskega, frizerskega in lasničarskega obrta od članov kluba frizerjev in lasničarjev na Dunaju. Samomor starčku. 721etni T. Frančiškovič je skočil v Višnjevici pri Reki v vodnjak. Prišli so požarni brambovci s Sušaka z lestvami, a ga niso mogli rešiti. Slavnosti blagoslovljenja zastave veteranskega društva v Kranjski gori jutri ne bo. Odložena je na poznejši čas. Knjižnica »Slovenske krščansko socijalne zveze". Te knjižnice, ki je potrebna vsakemu Slovencu, ki se zanima za socijalno gibanje, so izšli doslej trije zvezki po 30 vin., ki prinašajo „Navod za snovanje in vodstvo društev ter prirejanje shodov", sestavil dr. Viljem Schweitzer. To natančno razlago društvenega zakona bi moralo imeti tudi vsako županstvo, morala bi je vsa društva in vsi posamezniki, ki pridejo z društvenim življenjem v dotiko. S četrtim snopičem se ta spis zaključi. Omenjamo tudi, da so objavljena v tej izdaji uzorna pravila za razna društva. Na vrsto pride na to že v 4. snopiču popolnoma natančno poročilo o shodu nepolitičnih naših društev z vsemi govori in resolucijami in načrtom dela, katerega je treba še izvršiti. Priobčena bodo v nadaljnih snopičih uzor. pravila za izobraževalna društva, navod za čebelice, društveni poslovniki, navod za vodstvo družbenih knjig itd. Letos izide 8. snopičev. Iz navedenega je razvidno, kako velepod-učne stvari prinaša ta knjižnica. Priporoča se sama ob sebi I Dobe se še vsi dosedaj izšli trije snopiči. One, katerim so bili poslani dosedanji snopiči, prosimo, da blagohotno pošljejo naročnino, ker le z rednimi naročniki je podjetju osi-guran obstoj. Naročnina za osem snopičev znaša 2 kroni 40 h. Naročnina naj se pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani. Posamezni snopiči se prodajajo po 30 h. v »Katoliški bukvami" v Ljubljani. Vojna za trgovski počitek se nadaljuje. Piše se nam: V »Narodu" oglašajo se neki mali trgovci zoper uvedenje nedeljskega počitka, vendar so pa temu nasprotujoče trditve zelo slabo podprte, tako da se sme opravičeno tiste, ki se nedeljskemu počitku zoperstavljajo, imenovati priproste abderite. Na prvi pogled se lahko jasno spozna, da ne štrli iz vsacega nasprotnega opisa samo nevošljivost za trg. nastavljence radi nedeljskega počitka, temuč tudi nevednost, pretiravanje, največ pa zavist, kar se razvidi iz neke izjeme, katero omenja pisec v neki »Narodovi" notici, češ, da se za trafikante ni vpeljal nedeljski počitek in kako da se more tem dovoliti v nedeljah smodke i. t. d. prodajati; potem da bodo imeli krčmarji radi nedeljskega počitka škodo. To so pač neumestne bojazni radi trafikanta, ker od teh ne bode imel škode niti mali trgovec, niti veliki trgovec, niti obrtnik, da pa bodo krčmarji pridobili in delali večje kupčije ko sedaj, sosebno v deževnem vremenu, je tako naravno, da bi niti omenjati ne bilo treba. Skrajno obžalovanja vredna je trditev iz odstavka notic v »Narodu" da bi si morali trgovci v slučaju nedeljskega počitka svoj kruh na nepošten način služiti. Kak način bi pa vendar ta bil ? Mi smo mnenja, da ni pisec vso stvar nič razmišljeval in da je ves spis bolj v neopravičeni razburjenosti skoval. Slišali smo, da se pripravlja neka delavska manifestacija v prid nedeljskemu počitku in odobravamo popolnoma to pravično namero, ker s tem se bodo trditve, da je delavec primoran ob nedeljah svoje potrebščine nakupovati, k o r e n-i t o ovrgle. Veseli nas pa dejstvo da hočejo delavci s tem pokazati zavest in spoznanje, da je trgovec in trgovski nastavljenec res potreben počitka po šestdnevnem napornem delu in je gotovo, da so tudi mali trgovci prepričani, da jim je ravno tako mir potreben ko velikemu trgovcu in da z uvedenjem obligatnega trgovskega in obrtnega počitka ne bodo imeli niti najmanjše škode. Iz teh nasprotnih spisov se tudi očividno spoznava, da izrekajo mali trgovci nad trg. nastavljenci nek anatema, ne uvidijo pa tega, da je za to prepotrebno naredbo največ trgovski gremij in tega predsednik storil in da so se in se še trgovci, kakor tudi trg. nastavljenci za uresničenje nedeljskega počitka počitka potegujejo in to iz žive potrebe. Faktično so pa ravno mali trgovci nedeljskega počitka najbolj potrebni, saj vendar nekateri svoje lokale že ob 5. uri zjutraj odpirajo, drugi pa ob 6. potem so na gotovo trudapolnem in napornem delu brez opoldanskega presledka za kosilo do 8., odnosno 9. in polu 10. ure zvečer in imajo tedaj dnevnega delavnega časa 15 do I6V2 ur in če prištejemo k zračunjenim uram 6 tedenskih dni še delavne ure nedelj t. j. od 5., odnosno 6. ure ure zjutraj pa do 12. opoldan, dobimo da dela tak pravcati mučenik na teden svojih 96 do 105 ur, kar je gotovo več ko človeško. Učitelji in profesorji imajo na teden 6 do 23 ur faktičnega dela s poučevanjem; eni uradniki po 8, oziroma 7 ur na dan, t. j. 42 do 56 ur na teden, drugi in sicer tisti kateri imajo službo od 8. oziroma 9. ure dopoludne pa do 2. popoludne samo 5 do 6 ur na dan, to je uradniki imajo na teden 30 do 42 ur delavnega časa ; delavec ima tedenskega delavnega časa 54 do 60 ur. Iz tega predočenja se natanko razvidi koliko mora duševno in telesno mali trgovec trpeti, kar gotovo ni njegovemu zdravju na korist. Mali trgovec ima 96—105 ur tedenskega dela, delavci 54—80, uradniki 30—56, profesorji pa 6—23 ur. Toraj ima mali trgovec v primeri z delavci, učitelji in uradniki 42—63, oziroma 90 in 99 ur več delavnega in utrudljivega časa na teden, ko navedeni stanovi in je to do 60°/o mogočega tedenskega časa ali z drugimi besedami dve tretjini celega tedna. Za sedanjo polemiko se pa imajo vsi prizadeti zahvaliti v prvi vrsti g. dr. M u r n i k u, kateri je to zadevo sprožil v »Narodnogospodarskem Vestniku*, katerega je dosedaj takorekoč čisto zase okupiral. Tudi smo bili razočarani, ko smo opazili, da »Narod" sedaj to reakcijonarno gibanje ščiti, ko je bil vendar isti »Slov. Narod" pretečeno leto odločno za nedeljski počitek in smo mnenja, da tak list, kateri po dve si nasprotni ideji zastopa, nima več svojega prepričanja, je torej amfiboličen. Ce si pa svojega prepričanja ne upa izraziti, potem pa tudi ne more imeti nikakega upliva več in tako tudi nikake veljave. Drobne novice. Katoliško šolsko društvo za Nižjo Avstrijo, čegar pokrovitelj je nadvojvoda Fran Ferdinand, je dobilo dovoljenje, da sme skozi šest tednov nabirati milodare *p° Kranjskem, a le pri znanih dobrotnikih. Darove zbira v letu 1840 v Budjejevicah rojena Franč. Niemetz. — Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je izdala svoje letno poročilo, iz katerega posnemamo, da je imela družba preteklo leto skupnih dohodkov 53.025 K in stroškov 52.668 kron 94 h. Skupna družbina imovina znaša 126.690 K 97 h. — Iz zaporov sodišča v Ribnici visi bela zastava, v znamenje, da ni nobenega kaznjenca v zaporih. — Vseslovansko planinsko društvo se namerava osnovati o priliki vseslovanske razstave v Petrogradu 1. 1904. Za naše kraje bi bilo tako društvo velikanska dobrota. — Desetletnica požarne brambe v Dobu se vrši 7. septembra z veliko slavnostjo. — V sredo je nastal požar v pivovarni Antona Dre-herja pri sv. Ivanu pri Trstu. Požar je nastal v veliki remizi, ki je služila kakor skladišče za razne predmete. Škode je 150.000 K. — Lice-aino poslopje v Ljubljani podero popolnoma do jeseni. — Prostori starega Žabjaka se prirede za stanovanja in pisarne. — Cirkus Enders prireja predstave v Ljubljani. — V Kamnik se odpe-ljeti v nedeljo dne 7. septembra k slavnosti „Lire“ pevski društvi „Slavec" in „Ljubljana“. — Na prostoru nekdanjega vrta dež. bolnice na Dunajski cesti, od katerega ravnokar odstra-njajo zid, ki ga je ograjal, se zgradi več hiš s srednjimi stanovanji. Nemškutarsko gospodarstvo. Na premoženje gospodarske posojilnice v Št. Lenartu v slovenskih Goricah je proglašen konkurz. Nesreča. Pri Prvačini posipljejo železnico z gramozom, ki ga vozijo s posebnimi vlaki. Delavci, ki razsipljejo gramoz z vozov, se nahajajo vedno na vozeh. Vlak se porniče od točke do točke, kjer je potreba gramoza. Ko se je na kaki točki izsulo toliko gramoza, kolikor ga je bilo treba, odrinil je vlak do druge take točke. Tako je bilo tudi v Prvačini, ko je neki Andrej Petrovčič iz Volčjedrage izsipal gramoz z voza. Ali glej! Ne da bi bilo dano posebno znamenje, odrine vlak dalje in pri tem je sunek, katerega je provzročilo premikanje vlaka, Petrovčiča, ki ni bil na to pripravljen, pahnilo z voza. Petrovčič si je pri tem padcu zlomil levo nogo in se hudo ranil na glavi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Gorico. Razne stvari. Žalost v cesarski hiši. V Gmundenu umrla soproga prestolonaslednika Wurtemberškega, nad-vojvodinja Margareta Sofija, je bila sestra našemu prestolonasledniku, nadvojvodu Franu Ferdinandu. Pokojnica je bila še le v 32. letu svoje tzer Slomšekove ulice št. 4 priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo izborno urejeno delavnico v kateri izdeluje 7 49—32 žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata umetno in preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd. 5K Specijaiiteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov. Napravlja tro&kovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto. Vse poprave izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni. Cene so primerne solidnemu delu dokaj nizke. m Drugo nadstropje SJJV ** S' 'S