Poštnina plačana v gotovini. Štev. 27 V Ljubljani, dne 5. julija 1922. Leto XXX¥. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo .»Občinska uprava1'. Izb*)* »»sli o • i edo jb S. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Ptiaonai Številke *e prodajalo po 50 par. Spili in dopisi •• pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij* in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Sv. Ciril in metod. Slovensko kmečko ljudstvo ima posebno važne vzroke, da slovesno slavi spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta srveta brata se namreč zato imenujeta slpbStola Slovanov, ker sta prva oznanjala Slovanom sveto vero v milem domačem jeziku, da so ju mogli razumeti tudi najbolj preprosti; s tem sta dosegla, da se je krščanska vera med Slovani utrdila, udomačila i priljubila. Nemci so silno nasprotovali delovanju sv. Cirila in Metoda, ker so se bali za svojo oblast nad Slovani. Zato je razumjivo, da se praznik naših apostolov fti mogel posebno slovesno praznovati, dokler smo bili še odvisni od Nemcev. Odslej pa se bo ta praznik po ukazu jugoslovanskih škofov kar najbolj slovesno praznoval in sicer v nedeljo po 5. juliju, torej letos v nedeljo 9. julija. Sv. Ciril in Metod sta pred dobrimi ti-fuiič leti delovala med panonskimi Slovenci, Iti so bili naseljeni v sedanjem Prekmurju lh na sedanjem vzhodnem Štajerskem; po RVOjih učencih pa sta tudi med drugimi Slovenci širila sveto vero. V onem času se je krščanska vera najprej širila med gospodo, med plemstvom in med grajščaki. Za pouk preprostega ljudstva se je premalo skrbelo. Sv. Ciril in Metod pa sta posebno gledala na to, da bi mogli tudi preprosti Slovenci biti popolnoma deležni vseh dobrot krščanske resnice in vse tolažbe svete vere. Zato sta sveto pismo in bogoslužne knjige prestavila na staroslovenski jezik. Učila sta v domačem jezik in s preprosto besedo. Po Kristusovem zgtcdu sta govorila živo in preprosto; svete resnico sta pojasnjevala z lepimi zgedi in s primerami iz navadnega življenja. Zato je tedanje slovensko ljudstvo močno ljubilo sveta slovanska apostola. Nekateri velikaši pa so se zvezali z Nemci in so po Metodovi smrti pregnali Ci-ril-Metodove učence. V spomin na delovanje sv. Cirila in Metoda so sveti Oče zopet dovolili, da se sme pri nas v cerkvenih molitvah slovenski jezik bolj rabiti kakor se je doslej. Vsled tega dovoljenja so se že letos v mnogih krajih slovensko pele vse molitve pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Ko bodo vse lenjige pripravljene, se bo pri peti maši list in evangelij pel v slovenskem jeziku; pri delitvi svetih zakramentov se bodo v slovenskem jeziku molile mnoge molitve, ki so se doslej molile samo latinsko. Sv. Ciril in Metod sta prišla iz grškega Carigrada v istem času, ko so se Grki že upirali proti rimskemu papežu in ko se je začenjala ločitev od katoliške Cerkve. Sv. Ciril in Metod pa sta bila zvesta katol. Cerkvi in sta. pri svojem misijonskem delovanju imela še poseben namen, da bi ohranila cerkveno edinstvo in da bi Slovane obvarovala nesrečnega razkola. Škoda je, da so kratkovidni nasprotniki naših svetih apostolov po Cirilovi in Metodovi smrti uničili njuno delo v slovenskih deželah. Nasprotniki sv. Cirila in Metoda so krivi, da je med Slovani šo zdaj nesrečni verski razkol, ki je napravil Slovanom in drugim narodom že toliko gorja in ki je tudi kriv mnogih žalostnih razmer v naši novi državi. Že škof Slomšek je opominjal verne Slovence, naj posebno častijo sv. Cirila in Metoda, da bi se na njuno priprošnjo vsi Slovani zjedinili v edino pravi Kristusovi cerkvi. V ta namen deluje bratovščina »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metodam. Slovensko ljudstvo ima torej zadosti vzroka, da počasti spomin velikih slovanskih apostolov, ki sta tako l jubila preprosto slovensko ljudstvo, in ki sta s tako požrtvovalno gorečnostjo Slovencem prižgala luč prave vere in krščanske izobrazbe. Razglašen je novi zakon o volivnih imenikih. Zakon je stopil v veljavo dne 20. junija t. 1. Zakon določa, da morajo biti novi volivni imeniki sestavljeni že do 20. julija t. 1. Opozarjamo na to naše župane in občinske odbornike, ker zakon odreja za vsako nepravilnost ali zamudo silno slroge kazni. Ako se volivni imeniki pravočasno ne predlože, se kaznujejo odgovorne osebe z zaporom do šestih mesecev. Za nepravilen vpis ali izbris kakega volivca je določena kazen zapora od treh mesecev do dveh let. Sestav volivnega imenika je pa silno važna tudi za vsakega volivca. Volivni imenik je podlaga za vso nadaljne pri-Drave za volitve. Prosimo predvsem, da to številko Domoljuba vsi zaupniki naši shranijo, obetajo se nam v jeseni volitve v oblastno skupščino (deželni zbor) in bo tole pojasnilo vsakomur dobrodošlo. Volivne imenike morajo župani do 20. julija t. 1. sestaviti in do 25. julija t. I -v dveh izvodih predložiti deželnemu oziroma okrožnemu sodišča. Sodišče mora v naslednjih 15 dneh t. j. do 9. avgusta t. I. imenike pregledati, potrditi in en izvod vrniti občinskemu uradu. Od 9. avgusta t. 1. dalje bodo volivni imeniki stalno razgrnjeni v občinskem uradu in pri sodišču. Sicer pa mora itak vsak občinski urad javno razglasiti kedaj je volivni imenik razpoložen. Volivni imeniki so stalni in S9 bodo sproti popravljali. Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter zahtevati popravek. Š popravki volivnih imenikov smo imeli mnogo opraviti ž® pri državnozborskih volitvah. Te pravico se mora vsak volivec poslužiti, dolžnost naših zaupnikov in krajevnih odborov pa jo skrbeti da bodo vsi naši somišljeniki vpisani v volivni imenik. Glede popravka volivnega imenika veljajo sledeča določila: 1. Volivna imenika bodeta dva: eden za volitve narodnih poslancev, volitve v oblastno skupščino (deželni zbor in srezko skupščino (okrajni z as top), drugi pa za občinske volitve. V prvem ima pravico biti vpisan vsak, ki ima volivno pravico in stanuje najmanj 6 mesecev v dotični občini, v drugem pa vsak, ki ima volivno pravico in biva že eno leto v občini. 2. Popravek volivnega imenika lahko zahteva vsak volivec zase ali za koga drugega. Tako bodo lahko krajevni zaupniki zahtevali popravke glede vseh somišljenikov v občini. 3. Popravek volivnega imenika se lahko zahteva ali ustno ali pismeno pri občinskem uradu ali pa pismeno pri sodišču. 4. Kdor zahteva popravek volivnega imenika, t. j. izbris ali vpis kakega volivca, mora predložiti potrebne dokaze. Za dokaze služijo samo polnoveljavne listine. 5. Občinski urad mora vsakemu, ki zahteva popravo, izdati potrdilo kedaj in za katero osebo je zahteval popravo. 6. V petih dneh mora občinski urad dotičnega obvestiti ali se je zahtevi ugodila I1 ali ne. Če občinski urad v petih dneh ničesar ne odgovori, se smatra, da je zahteva zavrnjena. Oni, katerim je zahteva zavrnjena, ker niso priložili potrebnih dokazov, lahko zahtevajo popravek znova in prilože potrebne listine. Vsakomur pa je odprta pot pritožbe na deželno, oz. okrožno sodišče. 7. Za občine, ki nimajo občinskega odbora, vrši vse popravke volivnega imenika pristojno okrajno sodišče in se morajo tja Vlagati vse pritožbe in zahteve za popravek. 8. Kadar bodo volitve napisane se (smejo popravki zahtevati samo še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah. Poznejše zahteve popravka nimajo vpliva na sestavo Volivnega imenika po katerem se bodo Vršile dotične volitve. 9. Vsako leto od 1. do 31. januarja mora občinski urad izvesti uradno izpopolnitev volivnih imenikov, tako da vpiše vse one, ki so si med letom pridobili to pravico in izbriše tiste, ki so jo izgubili. Zato morajo naši krajevni zaupniki posebno za- četkom februarja vsako leto pregledati vo-livne imenike in izvesti potrebne popravke, ki so v interesu naših volivcev. 9. Vse vloge glede poprave volivnih imenikov kakor tudi vse priloge so koleka in takse proste. Vse oblasti morajo vsakomur na zahtevo v 24 urah brezplačno izstaviti listine, ki so potrebni za vložitev zahteve o popravi volivnega imenika. Prosimo vse zaupnike SLS Kmetske, Delavske in Obrtne zveze, da posvete sestavi volivnih imenikov največjo pažnjo posebno v občinah, kjer so občinski odbori in župani v rokah naših nasprotnikov. Takoj ko bo volivni imenik razpoložen, ga prepišite. Skličite nato sejo, na kateri bo-dete ugotovili v koliko je imenik pomanjkljiv in določili zaupnika, ki bo pri občini zahteval in izvedel potrebne izpremembe v imeniku. Volivci! Ne dajte se oropati volivne pravice! Le tisti bo smel glasovati, ki je vpisan v volivni imenik! Tajništvo SLS. |OooooooooooocK»ooooooooooooooooooooooooo^ Gospodarski obzornik. *oooooooooooooooooooooooooooao^^ saoooooocaooooooscoooooc' DENAR. Vrednost tujega denarja. 27, junija 30. junija 3.julija K v K v K v Denar ameriški dolar 30+ — 308 — 308 — avstrijska krona — 02 — 02 — 02 češkoslovaška krona 5 88 5 88 -- angleški funt — — — — — — francoski frank — — 26 60 — — Italijanski! lira 14 44 -- 14 68 bolgarski lev — — — — — — carski rubel --— — — — grška drahma --— —-- nemSka marka — 92--— 88 rumunski lej — — — — 1 92 švicarski frank — — 58 —-- poljska markB --— —-- mažarska krona — —---- g Zamenjava 5 dinarskih novčanic Narodne banke. Narodna banka v Ljubljani zamenjuje 5 dinarske novčanice še preko 1. julija do 20, julija. Narodna banka v Belgradu pa do 20. septembra tega leta. g Kovani denar n a Malarskem. Mažarska emisijska banka namerava izdati kovani denar po 10, 20 in 150 mažarskih kron. CENE. g Ljubljanski trg. Ljubljanski meslni tržni urad poroča: Tržni promet je živahen vsled večjega zunanjega povpraševanja. — Goveje meso: cena stalna za meso prve vrste 68 do 70 K, druge vrste 5'2 K; telečje meso 60 K kilogram; svinjina 1. vrste 86 do 90 K, II. vrste 80 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 do 180 K, prekajeno meso I. vrste 90 K, II. vrste 80 K; kilogram koštruna 86 K, jagnjeta 56 K. — Piščanec 60 do 70 K (po velikosti); kokoš 100 do 120 K. Ljubljanski trg glede perutnine ni potrebam primerno založen iu pride na trg le navadno blago. — Divjačine in rib malo; vsled pomanjkanja blaga pretirano visoke cene. — Mleko stoji na '.eni 10 do 11 K liter; kilogram surovega masla 160 do 172 kron, čajno maslo 240 K. — Moka 25 K za št. 0, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka I. vrsle 84 K, 11. vrste 26 K, ječmen 14 K, oves 14 K, proso 14 K, koruza 12 K, fižol ribničan 14 K, prepeličar 17.50 K, leča 44 K. — Gobe kilogram 35 do 40 K, borovnice liter 5 K, rdeče jagode liter 24 do 80 K, rmetske češnje 8 do 10 K liter, štajerske 12 do 16 K kilogram, grah neluščen 18 do 24 K. luščen 2' 40 do 16 K liter, kolerabe 12 K kilogram, čebula nova 16 do 20 K, stara 24 do 26 K, Češenj, nov, 18 do 20 K, star 28 K, pesa 12 K, buče 12 K, glava solate 1 do 3 K po velikosti, kumare 40 do 50 K kilogram, fižol v stročju 40 K, krompir, nov, uvožen 20 do 24 kron kilogram, stav krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K. g Cena pšenici zopcl skate. Iz Osjeka poročajo, da so pričele cene žitu in moki zopet skakali. V Osjeku se je tekom dveh dni podražila pšenica za 1 K pri kilogramu, tako da prodajajo nieterski stot pšenice po 1600 K. Kot vzrok temu navajajo veliko deževje in točo, ki je povzročila v Uanatn veliko škodo. g Žitni trg. Cene žitu v Vojvodini so sledeče; Pšenica 15 K 20 vin., oves 12 K 15 vin., koruza 12 K 80 vin., pšenična moka št. 0 22 K za 1 kilogram. g Vinski trg v Dalmaciji. l'o poročilu zagrebške trgovske in obrtne zbornice je sedaj v Dalmaciji na razpolago okoli 200 tisoč hektolitrov vina, in sicer črnega, mešanega in opolo vina ter okoli 2500 hektolitrov belega vina, lii je pa večinoma že razprodano. Cena 160 do 165 K po liektogradu. Kakovost je zelo dobra od 11 do 13 in pol odstotkov alkohola. Orna rezana vina se držijo dobro in vsebujejo 10 in pol do 14 odstotkov alkohola. g Cene usnja. Podplati v polovicah 175 do 185 K za 1 kg, kruponi 245 do 255 kron, vratovi 135 do 145 kron, okrajovne (aferni) 115 do 125 kron, notraniki 175 do 185 kron, črne gladke kravine 280 kron, črne gladke kipse 300 do 320 kron, boks črn Ia 80 do 90 kron, boks črn Ha 75 do 80 kron, rjavo usnje za 200 kron pri kg dražje. g Lesne cene. Zadnji čas se ie precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35 tisoč kron. Les za kurjavo se ie tržil po 10 tisoč s prodajnega prostora. Fini bukov les se je tržil po 3900 do 4500 kron. Povpraševanje iz inozemstva je pretekli teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim izdelkom so že precej časa stalne. g Podražitev tobaka v Avstriji. Avstrijska tobačna režija bo zvišala cene svojim izdelkom za 25 do 50 odstotkov. g Cene mleka v Avstriji, Z Dunaja poročajo, da so se ccnc mleku zopet zvišale. Liter mleka stane 720 do 800 kron. g Cene jajc v Nemliji. Za 1000 kosov šlezkih jajc se plača 5200 do 5300 mark, za 1000 severo-neinških na 5300 do 5500 mark ŽIVINA. g 'Živinski sejm v Ljubljani dne 21. Junija je bil glede konj in prašičev dobro obiskan. Prignali so 275 konj in 219 prašičkov. Goveji sejm je bil slabo obiskan. Volov so postavili na sej. mišče 89, krav pa 45. Prvovrstnih volov sploh ni bilo na sejmu. Cena volom II. vrste je bila 82 do 85 kron za kilogram žive teže. Za slabšo živino so zahtevali 26 do 80 K. Najbolj živahna je bila kupčija s prašički, čeprav so bile cene visoke: 5 do 6 tednov stari 1000 K in še čez. g Cene živini v Mariboru. Kg Sive tež« za debele vole 33 do 35 K, poldebele vole 27 do 32 kron, plemenske vole 25 do 32 K, bike za klanje 20 do 28 K, klavne krave 27 do 36 kron, plemenske krave 21 do 24 K. krave za ldobasarje 15 do 17 K, molzne in breze krave 18 do 30 K, mlada živina 22 do 31 K, teleta 30 do 35 K. Od predzadnjega semnja dne 13. junija cene živini niso povprečno poskočile iz-vzemši pri klavnih kravah za 2 K, nasprotno so cene padle n. pr. pri molznih in brejih kravah za 5 K, pri poldebelih volih za 2, toda le v nižjih kakovostih, dočim so pri boljši živini cene ostale stalne. Vzroki; veliko manj Krme kot se ie vsled ugodnega vremena pričakovalo, ker se še pri višje ležečih seno-žetih (travnikih) še letos občutijo posledice lanske suše, ki je zamorila kali rastlinam; drugi vzrok omejeni izvoz živine; tretji vzrok pomanjkanje denarja pri malih kmetijah. Vkljub temu, da so zdaj cene živini znatno nižje kot so bile zgodaj spomladi, mesarji v mestu še vedno vztrajajo pri starih cenah ter jih za boljše dele mesa iz sicer manj vredne živine še zvišujejo. Na zadnji svinjski semeni dne 30. se je prignalo le 96 svinj. Cene; 5 do 6 tednov stari 400 do 650 kron, 7 do 9 tednov 800 do 1000 kron, 3 do 4 mesece 1500 do 1700 K. 4 do 6 mesecev 1800 do 2000 kron. 8 do 10 mesecev 2000 do 3000 kron, 1 leto 4000 kron. g Cene živini v Sarajevu za 1 kg žive teže: Boljši voli 26 K, srednji 22 K, suhe krave in vo-lički 16 do 20 K. Vojni dobavitelji so kupovali zelo suho živino tudi po 14 K. Iz sarajevskih mesarskih krogov se poroča, da so dobre vole plačevali tudi po 36 K kg. Ovce 500 do 800 K, jagnjeta 200 do 400 K za komad, koza z mladičem 700 do 850 K, sam mladič 150 do 300 K. DAVKI. g Izpremembe pri uiitnini (trošarini) na vino, Svojcčasna določba, ki jc bila objavljena v Urad. nem listu št. 6, sc izpremeni in dopolni tako-le: 1. Proizvajlci vina v Sloveniji, ki v 10 dneh od dne, ko so izprcšali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pri pristojnem odaelku finančne kontrole, ali oni, ki prodane količine prav tako ne prijavijo, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo samo zaradi nereda po členu 85. trošarinskega pravilnika. Kupci vina pa, ki kupljene količine vina ne prijavijo pristojnemu oblastvu, pri katerem je plačati državno užitnino (trošarino) najkasneje v 24 urah po prejemu vina, se smatrajo za tihotapce ter se kaznujejo po členu 77. trošarinskega pravilnika. 2. Pri transportu vina je postopati (slej ko prej), kakor je določeno v pravilniku o trošarini na vino v Sloveniji. 3. Predpii drugega odstavka točke č) člena 8. pravilnika o trošarini na vino za Slovenijo, ki govori o odbitku na račun droži, se ukine. PROMET. g Za 50 odstotkov so se podražile državnt železnice s 1. julijem t. 1. g Za 25 odstotkov se je podražila železni ca v Nemčiji s 17. junijem t. 1, g Predprodaja voznih listkov na južni ie letnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice opozarja potujoče občinstvo na posebno ugodnosi predprodaje voznih kart na postajah Ljubljana gl. kol., Celje, Maribor gl. ki., Zagreb juž. koL in Sisak. V dnevnih urah bo potniške blagajne v omenjenih postajali celi dan odprte, potniki pa, ki prihajajo v mesto brez povratnih kart, zahtevajo lahko vozne karte za povratno vožnjo v nočnem času lahko takoj po dohodu vlaka. Na sličen način se izogne občinstvo navalu lahko tudi v vmesnifl postajali, če si nabavi karte za povralek takoj o' dospetju. Ako se bode občinstvo te ugodnosti posluževalo, bode izostal dosedanji naval občinstva pri potniških blagajnah pri večernih vlakih- g ltedni aviomobiini promet med Novim mestom preko Kostanjevice v Kriku Je bil otvor-jen 14. junija. Avtomobil odhaja ia Novega mesta ob 7. uri zjutraj in ia Krškega pa ravno opoldne. g Lokomotive ii Maiarske. Lokomotive, ki so jih popravljali na Mažarsltem, so prispele na dan kraljeve poroke v Jugoslavijo. g Milijardni primanjkljaj italijanskih železnic, Vlada ie predložila poslanski zbornici zakonski načrt, v katerem zahteva za pokritje primanjkljaja državnih železnic znesek 950 milijonov lir. ZADRUŽNIŠTVO. g Naie zadružništvo je lepo razvito. Glavna zadružna zveza šteje 4130 zadrug, od katerih so v posameznih pokrajinah: V Sloveniji Zadružna zveza s 481 zadrugami, Zadružna zveza v Celju s 145 zadrugami, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani b 75 zadrugami, Glavna zveza srbskih poljedelskih zadrug s 1576 zadrugami, Zveza srbskih poljedelskih zadrug v Zagrebu s 414 zadrugami, Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Žagi ebu s 360 zadrugami, Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu s 332 zadrugami, Zadružna zveza v Splitu s 252 zadrugami, Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu s 161 zadrugami, Zveza hrvatskih kmečkih zadrug za Bosno in Hercegovino z 80 zadrugami, Zveza srbskih gospodarskih zadrug za Primorje v Dubrovnika z 59 zadrugami. IZVOZ IN UVOZ. g Prost uvoz opeke in apna. V proračunski dvanajstim za mesec julij ie predvideno znatno znižanje carine na uvoz stavbnega ma-terijala, uvoz opeke in apna pa bo popolnoma prost. t> Uvoz modre galice iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Ministrski svet ie dovolil Eoljedelskemu ministru dobavo 40 vagonov akrene galice iz Nemčije na račun vojne odškodnine. g Izvoz konj. V generalni direkciji carin se ie rešilo, da se odslej zabrani izvoz konj v kontingentih, ker so se vršile velike zlorabe, RAZNO. g Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam sporoča: Društvena pravila 40 bila pred tremi meseci predložena oblasti v potrdilo, katera jih pa do danes že ni potrjenih vrnila. — Res čudno! Naj-brže bo pravi vzrok to, ker se gospoda boji kmetske gospodarske organizacije in bi rada ovirala naše društvo, — Kmetje I Oklenimo se z vnemo društva. Bodimo zavedni) Danes, ko se posledice lanske suše še posebno poznajo in bo sena še mnogo manj kot lansko leto (plačuje se 13—14 K za kg) vendar ne gre, da bi postavljali mleko v Ljubljano liter po K 10, Krava porabi najmanj 15 kg sena na dan, pa ima brez močnih krmil komaj 5 litrov mlekp.. Mleko liter po 14 K računamo da tedaj dnevno komaj 70 K, krma pa stane najmanj 180 K dnevno. Pravično bi bilo, da bi kmetje od prvega julija naprej prejemali vsaj po 12 K za liter mleka, ki povprečno po mednarodnem trgu predstavlja že na domu vrednost naa 16 K, g Razglas o sprejemu gojenk v Knie-tijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Z 2. oktobrom 1922 se otvori enoindvajseti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Go-jenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiška. Pouk, ki je brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mle- karstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke bo vežba-jo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 1500.— K. Deklico, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1 dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške; 7. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vse dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. julija 1922. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v Gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen Gospodinjske šole same le omejeno. — Ravnateljstvo Kmetijsko - gospodinjske šole Kmetijske družbe za Slovenijo. g Zavarovanja proti tod. Poljedelsko ministrstvo je izgotovilo načrt zakona o zavarovanju proti toči ter ga predložilo narodni skupščini. g Žetev ječmena. Zete v ječmena v južni Srbiji je že končana, v drugih krajih se je pa pričela ali se šele bo. Iz Dalmacije poročajo, gladu-Jočo« komisijo. d Kralj Aleksander je pomilostil komunista Stejiča, ki ga je na Vidov dan lanskega leta napadel. Vlada pa je sklenila, aa mora biti Stejič na vsak način obglavljen. Vlada pa ne odneha in pošilja ministra za ministrom na Bled, da pre-41 govori kralja, da podpiše smrtno obsodbo. Kralj pa se ne ukloni in tako bo pravosodni minister moral odstopiti. d »Vse so prihajali, le njega ni bilo.« Posojilniški tajnik g. Spicar v Radovljici je spisal neko igro z naslovom »Osvobo-jenci«. Igrala naj bi se kot proslava prvega bivanja kralja na Bledu dne 25. junija. Povabili so kralja in ga z gotovostjo pričakovali. Tepihi, rože, govori in prsa za medajle — vse je bilo pripravljeno za dostojen sprejem. Toda — vsi so prišli, le kralja ni bilo. — Sokolska nadutost presega že vse meje. d Zgrešen korak. Kralj je po nasvetu ministra Pribičeviča obiskal gosp. dr. Gr. Žerjava, ki se zdravi v Begunjah. G. Pri-bičevič se na vsak način prizadeva napraviti razdor med kraljem in Slovenci. Zakaj Slovenci dr. Žerjava niti za las bolj ne cenimo kot n. pr. minitrski svet — Stejiča. d Naši poslanci za bolnice. Poslanec Škulj je v finančnem odboru orisal obupno stanje slovenskih bolnišnic in stavil predlog, da se izplača za mesec julij 1 milijon dinarjev kot izreden kredit slovenskim bolnicam. Predlog je bil sprejet. Vprašanje je le, če ga bo finančni minister tudi izvršil. Zato bodo morali poslanci še pritiskati. d Priporočilo. Novomeški liberalni odborniki niso dovolili pripravljalnemu odboru za orlovski tabor, da bi se služila sv. maša na trgu. — Kmetom novomeške okolice priporočamo: svoji k svojim, pa naj bodo to gostilne ali trgovine. Liberalca udari po žepu, drugače ne razume. d Za visokošolce. Belgrajski listi javljajo, da je ministrstvo prosvete zvišalo štipendije za dijake, ki študirajo na Dunaju od 480 na 800 dinarjev mesečno. Seveda se tiče ta vesela vest samo visokošolce v iz — Srbije. d Za naš denar. V Sarajevu obiskuje kadetno šolo 200 ruskih Wranglovcev. Plačuje jih naša vlada z našim denarjem. Za naše bolnike pa ni denarja. Bolniki v Srbiji imajo po bolnišnicah III. razreda brezplačno oskrbo. d Amerikansko pismo. Ker imamo ženske dokaj udobno življenje v Zjedinjenih državah, kadar se dela s polno paro. zato navadno pravijo, da naš spol rad pozabi na mili rojstni kraj, dočim se meni zdi, da ie z menoj ravno nasprotno. Čirndalje sem tukaj, toliko bolj ljubim domovino, nepozabno mi Slovenijo. Dasi smo precej dobro preskrbljeni v verskem oziru po boli velikih slovenskih naselbinah, vendar tam, kjer so bolj majhne skupine naših, in če so med njimi raztreseni tudi brezverski časniki, je ne samo verska mlačnost velika, temveč ljudje postanejo naravnost divji. Sv, Zakramenti so jim deveta briga, ločitve zakonov se jim zdijo moderne, poročajo in raz-poročajo se po civilnih sodnijah in živijo v mesečnih diviih zakonih, Pomislite pohujšanje in škodo za nedolžne otročiče. Samomori niso nič kaj novega med takimi. Zato bi pa tudi jaz rada videla, da bi se razširil list »Domoljub« med našimi rojaki po vseh naselbinah te Ijudovlade in vsaj poživljal, krepčal in navduševal, kar še čuti naše, slovensko in katoliško, ker tudi potujčevanje se vrši kar na debelo; otroci se učijo pretežno uradnega jezika to je angleščine in se celo sramujejo govoriti materni slovenski jezik. Pa tudi kdor ima dovolj ponosa na_ svojih pradedov govorico, ga pitajo domačini s silno neprijetnimi priimki. Tukaj v tem mestu nas ie okoli 200 Slovencev in Slovenk, najbližja služba božja se vrši v slovaškem jeziku na Hovdand cesti. Duhov-ništvp vzdržujejo verniki « $yojiml nrisoevki. V tei ljudovladi ima vsaka vera enakoprav« nost, vendar vlada sama ne podpira nobene; cerkve ali vere. Zato pa imamo tukai šest cerkvenih zapovedi in šesta se glasi, podpjraj cerkev, šole in svečeništvo po svoji moči,1 _ Imeli smo malo dela in sedaj, kakor se kaže, ga bo še manj. Rudarji so zastavKali v začetku tega mcseca skoraj splošno. Opojne pijače, kakor pivo, vino in žganje se tu ne smejo več ne izdelovati, pa tudi ne uživati. Potrjena je bila ta postava v zakonodajni zbornici in sc sme vsak državljan te Ijudovlade izgnati v, niegovo domovino, če se pregreši zoper to postavo. Pojavljajo se tudi že protitobačni agitatorji, kateri bodo predložili v Washingto. nu, da se v bodoče prepove kaditi smotke. svalčice in sploh tobak rabiti na katerikoli način. Po državi Wisconsin ie precejšnje število slovenskih kmetovalcev, posebno prijazna je naselbina naših kmetov v Willardu, Wis,, kjer imajo svoje šolske nadzornike, župane in odbornike itd. — Končno vam želim mnogo uspeha, veliko naročnikov ne samo po širni Jugoslaviji temveč tudi med našimi rojaki po celem svetu. S slovensko narodnim pozdravom Marija Omerza, Kenosha. \Vis, d Komenda višjemu šolskemu svetu, Piše se nam: Oujemo, da naša dva liberalna učitelja urno brusita pete, da ostaneta še pri nas, posebno radi tega, ker jih je obsodil g. okrajni nadzornik. Da se višji šolski svet ne bo dal premotiti, pribijemo še sledeča dejstva. Posel inženerja« opravljata sedaj oba, ne samo Vuga; podržavila bosta najprej cesto od »glavarstva«- lepe Pavlinke do oštarije očeta Vodeta. Drugič: Za slovo je obetal nadvse izobraženi gosp, Perko, nabiti otroke v šoli, da bodo vsi črni — pa ni šlo! Tretjič: Posebno surovost pa je pokazal sokolski junak Perko v šoli z besedami: »V Komendi mislijo, da so fest ljudje, pa so same barabe«. — Uparaa da bo višji šolski svet imel toliko pogum: da take učitelje, ki so vse drugo preje V kor pa učitelji in vzgojitelji otrok, kazensko odstavi. — Svetujemo pa, naj za kazen dobita nalogo: Prepisati stokrat vse številke »Preroda«! (»Prerod« jc list za nravno povzdigo naroda.) <1 »Jugoslavija«, svobodomiselni dnevnik v Ljubljani, ki ga je izdajal znani Pesek, je prešla s tiskarno vred v roke Jadranske banke, ki je kupila vse skupdj za 16 milijonov kron. »Jugoslavijo« pa so prodali takoj naprej hrvatskim svobodomisel-cem, ki izdajajo v Zagrebu »Svobodno Tribuno?. — Utonil je v Blejskem jezeru pred očmi lastnih staršev abiturient Miško Kopač, sin poslanca Kopača. — Strašne posledice stekline. Na For-minu pri Sv. Marjeti je pretekli teden od pasje stekline podivjal posestnik Pet« Plohi. Morali so ga zvezati in odpeljati; Ugriznil ga je pred šestimi teedni domači pes. Tudi cela rodbina je morala na opazovanje. Hišo so žandarji uradno zapečatili, dokler se ne vrne rodbina. Dobri znanci in sosedje oskrbujejo polje in vino. Nesrečni Plohi skoraj gotovo ne bo ozdravel, ker je prepozno. d V popolno gospodarsko sužnost na« bo spravilo novo ameriško posojilo, W ga predlaga vlada. Za tiste milijone dolarjev, ki jih dobimo iz Amerike, moramo zastaviti Amerikancem vse naše mono-polske dohodke (samo ljubljanska tobačna tovarna naredi v enem dnevu več ko 1 milijon čistega dobička) in vse kosma«« dohodke naših železnic. To se pravi: mi nismo več gospodarji v svoji hiši. d Proti železničarjem. Poslanec Duli-feič je v finančnem odboru predlagal, naj se vendar že enkrat ugodi pravičnim zahtevam železničarjev za izboljšanje njihovega položaja, ker mnogi in sicer najboljši železničarji zapuščajo službe, in si iščejo kruha drugod, da morejo živeti. Predlog je bil z neznatno večino odklonjen. d Fašistovska nasilja na Goriškem. Dne 15. junija so Italijani odkrili na Krnu spomenik padlim vojakom. Spomenik je bil kmalu na to razbit. Fašisti so obdolžili Slovence, Nato so napravili maščevalni pohod po Goriškem. Velika tolpa fašistov je prišla v Drežnice. Zažgali so župnišče in neki hlev. Gasiti niso pustili, Potem so šli v Staro selo, kjer so župniku pokradli ves denar, v društveni sobi pa zažgali harmonij in knjige ter pobili šipe, V Kobaridu so hoteli požgati cel trg, pa se je preprečilo. Ljudstvo je v velikem strahu bežalo na vse strani. — Italijanski orožniki so vse to mirno gledali. d Nova sv. maša č. g. Janeza Oblaka bo dne 16. julija v Cerkljah pri Kranju, ne pa v Cerkljah pri Krškem, kakor je bilo v zadnjem »Domoljubu« pomotoma ozna-njeno. Školja Loka, Spored Orlovskega tabora dno 15. in 16. julija v Škof ji Loki. V soboto 15. juliji: ■ Ob pol 10 zvečer obhod po mestu, podoknice pri častnih članih »Orla« in pri predsednikih, (Igra Jeseniška godba). Drugi dan: Ob sedmih in osmih sprejem gostov pri vlakih, ob pol devetih skupen sprejem pred mestom. Ob devetih sv. maša s cerkvenim govorom na trgu. Pri sv. maši igra polno-številna Jeseniška godba. Po sv. maši tabor. —• Popoldne: Ob četrt na tri slovesne litanije M. b. v župni cerkvi. Ob treh javna telovadba Orlov, Orlic in obojega naraščaja. Po telovadbi na telo-vadišču godba, srečolov, šaljiva pošta, petje. Za okrepčila bo preskrbljeno. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini g. Debelak in eno uro prej-'na telovadišču. Škofjeloški »Orel« obhaja 16. julija svojo 15 letnico. Gorenjski bratski odseki so obljubili, da v obilnem številu ta dan prihite častitat. Možje in fantje iz okolice in naših hribov vedno z veseljem in zadovoljstvom poslušate, kako sc naš »Orel« krepko drži. Pridite ta dan pogledat, kako prijetno je, če bratje prebivamo skupaj, kako krepka in močna je orlovska misel. Pridite v na-! rodnih nošah! Na veselo svidenje 16. julija. Bog živil d Horjulski Orel bo praznoval na Marjetno nedeljo 16. julija svojo 15 letnico, Dopoldne bo slovesna sv, maša in tabor, popoldne po Htanijah javna telovadba, Pri celodnevni prireditvi igra Sa-lezijanska godba iz Ljubljane, d V Semiču je drugo nedeljo, dne 16. julija orlovska prireditev belokranjskega in novomeškega okrožja. Sodelujeta semi-ška godba in godba kr. opere iz Ljubljane. Začetek ob 3. uri popoldne pri domu. Pridite 1 d Skupščina III. reda v Kamniku napravi 9. jul. t. 1. izlet na Homec. Ob pol devetih se izletniki zbero pod župniščem in v procesiji odidejo v cerkev, kjer bo pridiga in sv. maša z blagoslovom. Sosednje skupščine se vabijo, Odbor. d Poročil se je danes g. dr. Jakob M o h o r i 5, predsednik Zadružne gospodarske banke z gdč. M a r i j a n o Pogač ar iz Olševka. Prav mnogo sreče! d Srebrna poroka. Na Ponikvi, Štajersko, «ta obhajala pretekli teden svojo srebrno poroko g. dr, KarlovSek Josip, odvetnik v Celju In sedanji posestnik Slpmikovega doma na Slomu pri Ponikvi in njegova go*pa soproga Marija. Dopoldne je bila sv. maša na Ponikvi, zvečer pa prav neprisiljena domača zabava na Slomu. Pri tej priliki je daroval g, dr. Karloviek za revne šolske otroke na Ponikvi 2000 K. Bog ohrani mladeniškočila jubilanta še do njihove zlate poroke I d Sv. Ciril in Metod. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je izdalo lep življenjepis slovanskih apostolov: j Sv. Ciril in Metod, apostola sv. vere in cerkvene edinosti«; cena 1 dinar. Mnogo lepega pouka in zanimivega berila o tem ima tudi »Apostols« molitvenik«; Cena 3 dinarje. d Ravnatelj čekovnega urada v Zagrebu dr. Maričič, ki je bil svoj čas na istem mestu v Ljubljani, je bil spoden iz službe. Mož je liberalec, velik prijatelj liberalnih »Jutrov-cev«. Huda stvar mora biti, da celo takega, ki je cepljen z »Jutrovim« liberalizmom zoper vse državne paragrafe, pošljejo na večen oddih. d Železne nagrobne križe so kradli na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu pretekli teden. Zgodaj zjutraj so jih uzmo-viči nameravali prepeljati s pokopališča, pa jih je oskrbnik g. Zorman zasačil. d Dopisnikom. Brez polnega podpisa ne sprejmemo nobenega dopisa. — Za naznanitev raznih prireditev treba vpo-slati 20 kron. H Sirena domovke. j , Št. Vid nad Ljubljano. Iz naše šole. Kar grmelo je po naši šoli, ko je pri par šolskih konferencah »šolski nadzornik« Korl napovedoval, kaj vse se bo naredilo v prid šoli, mladini in učiteljstvu sedaj, ko so v krajni šolski svet po milosti in kratkovidnosti samostojnežev pa s pomočjo šišenskih liberalcev in socialdemokratov izvoljeni sami de-mokratje Porentovega kalibra. Brat sokol Bitenc in sestra sokolica Bukovic sta se pri konferenci kar tajala veselja in navdušenja nad toliko velikodušnostjo in požrtvovalnostjo teh velikih mož. Poglejmo, kaj so dosedaj naredili v prid našemu učiteljstvu? Na višjo šolsko oblast v Ljubljano so stavili zahtevo, naj se nadučitelja Bajca prestavi iz Št. Vida kamorkoli samo zato, da bo mogel priti nazaj nadučitelj Zirovnik iz Borovnice, ker so mu tla tudi tam postala nekoliko prevroča. V prid mladini: Na višjo šolsko oblast so poslali predlog, naj se stalno učno mesto na naši šoli podeli vlani iz Koroškega došlemu učitelju Bitencu, ker izvrstno deluje za sokolstvo in ima šolska mladina na njem lep zgled »vzornega« življenja (klobase v petek vpričo otrok, nezakonsko očetovstvo in še marsikaj drugega, kar je združeno s sokolstvom). V prid šoli: pozno v noč je ropot po šoli, da je groza; za vsesokolski zlet je pa kar celo šolsko poslopje prepuščeno sokolom za stanovanje. V Ljubljani so kljub navdušenji^ za sokolstvo nekoliko drugačnega mnenja nego demokratski krajni šolski svet šentviški. Tam so rekli, da je bil Zirovhik čisto po pravici prestavljen iz Št. Vida, ker je marsikaj zagrešil in nai zato kar miren ostane v Borovnici; če mu pa tam ni všeč, naj gre pa v pokoj. Sokola Bitenca so pa obsodili, naj lepo plačuje in skrbi za svoje nezakonske otroke, kar jih ima na Koroškem in v Ljubljani, to se bo pa že še odločilo, kam bo nastavljen za učitelja in »vzgojitelja« mladine. Veliko zaslugo, da na naši šoli ne bomo imeli takega stalnega učitelja, ima »Domoljub«, ki je o pravem času s precej ostro lučjo posvetil v zares pristno šokolsko »delovanje« tega nadebudnega mladega očeta. Pribije naj se še to, da je bil največji zagovornik Bitenca in gromovnik proti »lažnivemu« Domoljubu bivši Orel, bivši Slomškar, bivši agitator za SLS, bivši sa-mostojnež, sedanji tajnik demokratsko-samostojnega obrtnega društva, učitelj Je-ločnik, ki ruje zlasti tudi proti nadučitelja Bajcu, kjer more, da bi ga spodrinil in so potem sam vsedel na tako iskreno zaže-ljeni nadučiteljski stolček. Samo vprašanje! je, kakšne stranke bo še moral postati, ker je malo upanja, da bi demokratje in »očetje« Porentovega kalibra kaj dolgo paševali v krajnem šolskem svetu. DRAVLJE PRI LJUBLJANI. Kmečka zveza za ljubljansko okolico je preteklo nedeljo priredila shod, ki sc je razvil v velikanski kincžko-dclavski tabor, nn katerem sta govorila poslance Brodar in urednik Krcntžar. Udeležnikov, jc bilo nad 3000. Zborovanje sta vodila Izidor FIo-rijančič, načelnik krajevno KZ in župan Val. Bab-nik. Za zabavo in zabelo krasno uspelemu shodu so skrbeli združeni demokratje in samostojneži pod komando i>jfh kolovodij: Porenta iz Vižniar, Pipana, Komami in neizogibnega Zognovega lohančka. Sokol župan Zakotnik iz fti^ke je pa poslal Cerneta ln Babnika, da sta pripeljala šišensko samostojne, in demokratske kimovce. Vseh jc bilo do 200, nameravali so shod razbiti, pa jim jc ob pogledu na ogromno množico in pa pri bridkih resnicah, ki sta jih pravila govornika, srce tako upadlo, da eo st» upali v bol poslati samo Marjančnega Korlna. Ta jo zastopal in brani! samosfojnože, sokole in centralistično vlado. Z medklici, ki jih je delal, se je seveda temeljito blamiral, nam pa poskrbel za smeh in zabavo. Porentom, Pipanom in sokolom čestitamo na takem sobojevniku. Ko so se ob koncu sl-oda predlagale in sprejele resolucije, so nihče teh liberalno-surtiosfoinih junakov ni upal glasovati prod, temveč so izginili kakor kafra. MORAVČE. V nedeljo 9. julija popoldne priredi kamniško orlovsko okrožje v Moravčah obvtauo okrožno prireditev, Ob 1. uri popoldne jc pred vhodom v Moravče sprejeli! gostov in odsekov, nato pozdravni govor pred :>Ljudskim domom«, po govoru pa je obhod po Moravčah. Ob 2, uri so pete litanije v farni cerkvi in po litanijali javna telovadba v Krascab, pri kateri nastopijo člani, članice in naraščaj. Prijatelji orlovsko organizacije, prihitite od blizu in daleč 9. julija v Moravče, da v bratski slogi manifestiramo javno za naše idejo in načela. IZ DOLA PRI LJUBLJANI. Podpisani obžalujem zaslepljenost našega krajevnega odbora SKS. kateri mi kot občinskemu odborniku, izvoljenemu do kandidatni listi SKS v Kmetijskem listu izreka nezaupni* co, ker sem glasoval proti nameravani novi šoli v Beričevem, katera ni prav nič potrebna, bi zanjo beriški občani skoraj nič ne plačali, pač pa bi nrišlo silno breme na ostale občane, kateri bodo itak morali veliko žrtvovati z« domačo šolo v Dolu. ki je v zelo slabem sta« nju. Vstopil sem v SKS misleč, da bo res za kmeta, a biti ne morem in nočem slepo orodje stranke, ki vodi korltarsko politiko in za oseb' ne koristi izdala slovenskega kmeta. Na poziv, da nai odstopim kot občinski odbornik, ako sem dosleden, odgovarjam, da se rad umaknem, kadar bo to volja občanov, nasilni komandi nekaterih samostojnih, katerim ie ne« omejeno uospodstvo več kot pamet in občnai blaginja, pa ne klonim. Dol pri Ljubljani. dne 30. junija. 1922. Franc Lenček, posestnik in gostilničar v Klečali. STARA VRHNIKA. Prostov, gasilno društvo vljudno vabi k vrtni veselici, katero priredi v nedeljo, dne 9 julija 1922. ob 3. uri popoldne na velikem senčnatem vrtu posestnika in lesnega trgovca g. Franc Rode-ta na Stari Vrhniki. Na sporedu ie: srečolov. šaljiva pošta, podkuranski muzej, ribolov in prosta zabava s petiem. godbo i. dr., ob 6. uri pop. pa izide na vrtu nov časopis: »Podkuranske novice« z jako zanimivo vsebino. Za jedila in pijačo ter zabavo ie preskrbljeno v polni meri - V slučaju skra,no slabega vremena se Da veselica preloži na prihodnjo nedeljo, t. j. 16. julija 1922. - Odbor prostov. gasilnega društva na Stan VrnniKi. R1BN0 PRI BLEDU. Nekdo opisuje v liberalnem časopisu umrlega /an. Kuhovskija, ki ni poznal verskega življenja. Kot bolnik je šel v ljubljansko bolnico, kjer je bil previden. Po kratkem času se je neozdravljiv vrnil ter se zopet naselil pri svoji znanki, mesto pri svoji materi, ki bi ga bila rada sprejela v svojo hišo. Vprašam, zakaj je botel umreti pri omenjeni ženski. Ali sta bila kaj v sorodu? Take vrste ljudi je »e celo paganski cesar Avgust prepodil Iz 6voje države. — Ko je mladenič umrl, je bil cerkveno pokopan, njegov grob blagoslovljen, opravile so vse molitve ia njim, kakor za vsakim drugim, toroj se je pogreb vršil po vseh cerkvenih pravilih. Zato imenujem ostudnega obrekovalca tistega, ki v liberalnem časopisu, to taji. Zakaj se ne podpišeš? Ko bi imel malo več resnicoljubnosti, bi ne pisal takih laži, zato ne govori o polni meri. ampak o svojem hudobnem srcu in pralni glavi. — Jan. Kramar, župnik. IZ NOVEGA MESTA. Kdor še dvomi o višku strankarske zagri-lenosti novomeškega občinskega sveta, ta bi moral bili navzoč pri javni seji, ki se je vršila pret. petek. — Na dnevnem redu je bila tudi prošnja ■a prepustitev Glavnega trga za sr. mašo ob priliki letošnjega orlovskega tabora. Dasiravno se liberalni mestni očetje dobro savedajo, da se ne gre za kako zborovanje, kjer bi se jim ■ izprašala vest, so prošnjo odbili. — Omeniti moramo, da so se r tem oz m. pri nas. Obilna udeležba mladine, kateri ie poročal tajnik SLS ▼ Novem mestu i• Munda ie pričala, da imajo naši mladi rea smisel zato važno akcijo. SV. PRIMOŽ NA POHORJU. Tukajšnjega roiaka Antona Prohart je v Resavskem Rudniku (Srbija! zasulo že meseca februarja. Žandarmerija ie pobrala vse njegove listine ter se izjavila proti kolegom umrlega Proharta, da se bodo že obvestili stariši ter se jim poslala njegova zapuščina. O veliki noči pišejo starši sinu pismo, katero ie slučajno dobil v roke njegov prijatelj Anton Kalan. Ta je iz pisma posnel, da jim ie nesrečna smrt sinova popolnoma neznana in šele on ie obvestil uboge stariše. Gre namreč tudi za večjo vsoto denarja ki jo le imel ranjki. Stariši so brez vsakega premoženja, mati bolna ter za vsako delo nesposobna, cela družina živi v obupnem položaju vsled smrti dobrega sina, kateri je svoje stariše neizrečeno ljubil ter jih redno podpiral. Vsa stvar Se ie izročila v rešitev g. Vladu Pušenjaku, poslancu SLS, kateri je obljubil, da se bo sam podal v Rudnik ter izpeljal celo akcijo. G. Pušenjak bo že mogel trdo prijeti Srba, da mu bo zaslužen denar ubogega delavca izstrgal, da vsaj nekaj dobe ubogi stariši. KRKA. Tukajšnje Rebolj in komp. izobraževalno društvo je brez vednosti krajnega šolskega predsednika zasedlo prostor na podstrešju šole, *kjer mislijo uganjati razne burke. Radi te zlorabe šole v politične svrhe od strani liberalcev, je povabil g. župnik može in žene dne 25. innija na razgovor t mežnarijo.* Prišel je tudi g, učitelj Samec, ki so mu pa začele posebno žene take levite brati, da jo je tako! ootegnfl domov, čudno le res. da le t». Samec zašel med tukajšnje samostojne^, ki se jih že vse sramuje. Svetovali bi g. Same« naj bi bolj izpolnjeval dolžnosti svojega staan! naj bi bolj izpolnleval dolžnosti svojega stana ter gledal na red ▼ šoli, posebno pri otroci? Stariši vedno povprašujejo, kako da otroci n< Erinašajo redno vsakega pol leta. da niti vsa. o leto, šolskih spričevaL in stariši nič ne v* do, kako se njih otroci uče. Vemo. g. Same* ima drugod dosti dela. — Kaj Da šivalni stroji Preje so se deklice učile včasi malo šivati, Mli daj je pa kar nekam izginil. — Omeniti mo,, ramo še enkrat Rebolj in komp. izobraževalni) društvo. Kljub temu. da je okrajno glavarstvu radi varnosti prepovedalo igranie na pod, strešju šole, so vseeno igrali poskusno igro dne 18. junija. Po končani igri se začne pri Rebolju druga igra: pijača, ples. kvantanje do ranega jutra. In to vse za izobrazbo narodal V nedeljo, dne 25. junija so igro ponovili. Kljub veliki reklami je prišlo samo petdeset liudi Največ jili je prišlo od sorodnega izobraževal, nega društva iz Muljave, ki pravi, da ie n«. strankarsko, a Muljanci so s tem pokazali, di je njih društvo popolnoma liberalno-samostoj. no. To dejstvo tudi potrjuje to, da so sami samostojneži v odboru. IZ CERKNICE. Staro, častitljivo lipo, kras cerkniške^ trga, je vihar v zadnjem času tako poškodoval, da so morali posekati. Marsikaj bi vedela povedati — veselega in žalostnega — ako bi znala govoriti, saj je imel kameniti oklep okrog lipe letnico 1648, a lina je bila še starejša. Kolo časa, ki na svetu vse zdrobi, t« slednjič tudi lipo strlo. — Umrl ie dne 25. \u-nija na Jezeru posestnik in cerkveni ključar Matija Debevec; bil je vzoren gospodar in vedno zvest pristaš Slovenske Ljudske Stran* ke. Naj v miru počival ^lootjuoooooooooooooggggoaoocieoooooooooooe^ Listek. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalje.) Ko se ie vrišč polegel, ie Makeda zopet izpregovorila in rekla: »O plemeniti in velikodušni Abatf, vi odobravate to delo usmiljenja; vi, ki ne ma* rate, da bi vas v daljniih deželah imeli za tr< dosrčne, o Abati. tam žive, dasi morda o tem niste slišali, drugi narodi, ki se. menim, imajo enako velike kot ste vi. Vi ne marate, da bi se šušljalo, da smo mi, pravim, ki smo nai« boljši rod na svetu, mi Salomovi otroci, □» smo mi celo s pritepenci psi. ki so se privlekli pred naša vrata, trdo ravnali. Še več. mi smo te pse poklicali, da nam love neko 7/er, zver z levo glavo, ki ji je ime Fungi; in da jim bo« mo v vsem pravični, moramo reči, da so dobro lovili, Zato jim prizanesimo zanko za vrat dasi so io zaslužili, in naj beže od tod z zdravimi kostmi, kakor pravite. Kaj ie bogatim Abatom za njih kosti in njih imetje, da se 1' njih sveta zemlia ne omadežuje s krvjo nevernih psov.« »Prav nič, prav nič!« so vpili. »Njih imetje iim pa na rep navezimo in iih naženimol' »To se bo zgodilo, ljudstvo motel Zdai pa, ko smo s temi psi končali, vam imam p°ve* dati še drugo besedo. Vi ste morda mislili aH slišali, da sem jim bila preveč naklonjena, zlasti enemu izmed njih,« ozrla se ie proti OH' verju. »So pač nekateri psi. ki nečeio loviti, do« kler jih po glavi ne tapliaš. Zato sem tega P? glavi tapliala, sai ie le spreten pes. ki zna reci, ki jih mi ne znamo; na primer, kako razde* jati funskega malika, O vžliki Abati, ali, 1e mogel kdo izmed vas zares misliti, da bi l«2' ki izhajam Iz starodavnega rodu Salomona in sabejske kraljice, jaz, hči kraljeva, da bi 1» nameravala dati svojo plemenito roko nei«' vernemu pritepencu, ki ia prišel sem kot «»' Icmnik? Ali ste mogli resnično verieti, da bi )az, ki sem slovesno zaročen« s orincem prln-cev, Jozvom, mojim stricem, hotela samo za hip v svojem srcu prednost dajati pred njim takemu-le človeku, kot ie to?« In iznova se ie ozrla proti Oliverju, ki se je divje zgenil, kot da hoče govoriti. Toda preden je mogel usta odpreti, je Makeda nadaljevala: »Dobrot če ste verjeli in niste ugenili, da tem ves ta čas delovala za varnost mojega ljudstva, se vam bodo takoj odprle oči, zakaj za jutrišnjo noč vas vabim na veliko slovesnost moje poroke, ko bom po starem običaju razbila čašo ž njim, ki ga bom naslednjo noč vzela za moža.« In vstala ie ter se poslušav-cem trikrat priklonila nato pa ponudila svojo roko Jozvu. On je tudi vstal in se šopiril kot velik puran, jo prijel za roko, jo poljubil in momljal neke besede, ki jih nismo mogli ujeti. Zavladalo ie divie veselje; v hipni tihoti, ki je sledila, je i_zpre£ovoril Oliver. »Gospa,« ie dejal s hladnim in trpkim glasoma »mi .neverniki' smo slišali tvoje besede. Zahvaljujemo se ti za ljubeznivo priznavanje naše službe, namreč za razdejanje fun-škega malika, kar nas ie stalo nekai nevarnosti in dela. Zahvaljujemo se ti za velikodušnost, da si nam dovolila kot plačilo za to našo službo oditi iz Mura z zaničevanjem in ttdimi besedami in z imetjem, ki nam ie osta-jo, namesto da bi nas obsodila k mučni smrti in za kar imata ti in tvoj zbor oblast To je v resnici dokaz tvoje in abatskega ljudstva velikodušnosti, ki se ie bomo vedno spominjali in io ponavljali v naši deželi, če učaka-mo, da_ io dosežemo. Upamo tudi. da pride do ušes divjih Fungov, da navsezadnje morda spoznajo, da resnična plemenitost in veličina ne ležita v okrutnih uspehih orožja, ampak v človeških srcih. Zdaj pa, o Valda Negasta. imam do tebe še zadnjo prošnjo, namreč to, da nai še enkrat vidim tvoj obraz, da bom zagotovljen, da si ti ta, ki nam ie govorila, in ne kdo drugi za tvojim zagrinjalom, in če ie tako. da morem s seboj vzeti natančno sliko nie. ki ie tako zvesta svoji deželi in plemenita nasproti svojim gostom, kot si se jim ti te dni izkazala « Posluhnila je, nato prav počasi dvignila zagrinjalo in odkrila podobo, kakršne se nisem nikdar prej videl. Bila je brez dvoma Makeda. toda izpremenjena Makeda, Obraz ji je bil bled, kar se ie edino moglo pričakovati po vsem, kar je prestala; oči so ji v niem gorele kot dva oglja, ustnice so bile otrpele. Kar pa 1'e napravilo name tak vtis, ie bil nien izraz, d je hkrati kazal upor, izzivanje na smrtno bolest, da ga nikdar več ne pozabim. Priznavam, da njega pomena nisem mogel razbrati, vendar pa ie v moji duši zapustil mnenje, da je ona hinavska ženska, ki se pa svoie lastne hinavščine sramuie. To ie bila največja zmaga niene umetnosti, da še je v teh strašnih okoliščinah preverila mene in stotine drugih, ki so oprezovali, o svoji lastni sramoti. Za hip so njene oči srečale Ormejeve. Toda dasi jih ie on iskal s prošnjo in obupom v svojem pogledu, nisem mogel v nienih zaslediti nikakega znaka usmiljenja, ampak samo porogljivo izzivanje. Nato se ie kratko in trdo zasmejala, zopet spustila svoie zagrinjalo, se obrnila k Jozvu in se z njim raigovarjala. Oliver ie nekaj časa stal molče, toliko da mi je Higgs pošepetal: »Pravim, ali ni to naravnost strašno? Rajši bi bil zopet v levji jami, kakor da sem uča-kal, da moram to gledati.« Med temi njegovimi besedami ie Oliver mehanično segel z roko tja, kier ie navadno visel njegov revolver, pa so mu ga bili seveda odvzeli. Nato je brez glasu in nezavesten padel na tla. Očividno je vse to tudi Makeda opazila, videl sem namreč kako ic ie prešinil neki drget in njene roke so se oprijele naslonjal njenega sedeža, da sc se členki pod kožo čisto bele pokazali. Ona oa ie samo rekla: »Ta nejevernik je omedlel, ker ie razočaran nad plačilom. Odnesite ga proč in naj njegov tovariš Adams zani skrbi. Ko si opomore, jih vse odvedite iz Mura, kakor sem odločila. Skrbite, da se jim ne zgodi nobena krivica; s seboi naj vzamejo obilo živeža; sicer bi se reklo, da smo njih življenju tu samo zato prizanesli, da bi oni pred našimi vrati od lakote poginili.« Nato je zamahnila z roko v zraki da je zadeva .končana, vstala in v spremstvu sodni- kov in častnikov zapustila sodno dvorano skoz neka vrata v ozadju. Med njenim govorom nas je obdalo močno krdelo stražnikov, nekateri so stopili naprej m dvignili nezavestnega Oliveria na nosilnico. Nesli so ga skoz dvorano, mi pa smo sledili. »Glejte«, so se norčevali Abati. ko eo ga nesli mimo njih, »poglejte no tega nejevernega prešiča, ki si ie domišljal, da bo nosil Rožin popek na svojih prsih. Zdaj je pa dobil trn, ne rože. Ali svinja mrtev, kai menite?« Tako so se norčevali iz njega in z nas. Dospeli smo varno v ječo in tam se je začel Oliver zopet oživljati. Naloga se mi je nazadnje posrečila. Ko se je zopet zavedel je popil čašo vode in mirno dejal: »Vi tovariši ste videli vse, tako da van, ni treba dopovedovati in razlagati. Ene same reči vas prosim, če ste moji prijatelji, in ta je, da vpričo mene Makede ne boste obsojali in o njej tudi govorili ne. Brez dvoma ima razloge za to, kar je storila; poleg tega njena vzgoja ni bila taka kot naša in zakoni njenih običajev, so drugačni, Nikar ie sodimo. Jaz sem bil velik norec, to ie vse, zdaj pa svojo norost plačujem, ali bolje; sem že plačal. Pojdimo in dobimo kaj jesti, zakai ne vemo, kdaj dobimo drug obed.« Molče smo poslušali ta govor, samo Ro-derika sem videl, da se ie obrnil vstran, da b» prikril smeh, in sem se čudil, zakaj da se smeia. Dobra iena in mati ima doma vedno nekaf steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega >Elsa-fluidat. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmeiikum za usta, kožo In glavo. Je mnogo močnejši, Izdatnejši in delujoči kot Franc, žgaoje. 8 dvojn. stoki, ali 1 špecij. stekleu. z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Fcller, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Dobra gospodinja skrbi, da ima njeno hišo ppi na^manjSih izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vpofablja ona le MILO z znamko „OAZELA". (testenine-makarone) iz sfaroznane tovarne Znidaršič & Valenčič, Ilirska Bistrica sc dobe povsod. Zaloga: Bunc in drug, Gosposvetska c. Ljubljana-Celje-Maribor. NA VELIKO IN MALO ! poročamo najboljše šivalne stroje ta rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine r.a šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PBTEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Naprodaj posestvo iFltt/TJ: nim vrtom; polja za 8 mernikov posetve in lep gabrov gozd. Natančneja pojasnil" daje JANEŽ RUPNIK, Luže, poŠta Žalina na Dolenjskem. Stare, dobro ohranjene ! ! VINSKE SODE ! ! vsake velikosti kupi I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2 Prosimo pismenih ponudb. HRASTOVE HLODE kapi vsako množino lesna dražba »ILIRIJA«, Kralja Petra trg Stev. 8 2486 Suhe GOBE, KUMNO in lipovo Pl/CT IC plačuje najbolje SEVER l« V C I UC. 4 KOMP., LJUBLJANA, Wollova ulica štev. 12. 2570 Naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril kolarsko delavnico ? r:i:r8;:a dajoča dela in jih izvršujem najsolidncje po konkurenčnih cenah. Andrej Pečenik, kolar, Horjul 67. ~ VAJENCA evenluelno na hrano in stanovanje, — ANTON MERHAR, pletarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 22. — Sprejmem tudi spretnega pomočnika. Stanovanje v hiši. 2572 Porlnfonilf mesto. Vsa oskrba OCl IVVGlIllV v hiši, mesečna plača [>o dogovoru. Naslov pove uprava »Domo-iuba« pod itev. 2626- Suhe GOBE in KUMNO kakor tudi druge deželne pridelke kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Itev. 36, Pozor! MLINARJI! Pozor! Prodam dele umetnega mlina! Ogleda naj se pri: JOS. JAVORNIK, Dvor, Dolenjsko. Električni stroji proizvod AEG električni števci proizvod AEG žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine V zalogi po ugodnih cenah. — Eletrotehnlčna tvrdka KAROL FLORJANČIČ, Celje. Proračuni brezplačnol Proračuni brezplačno! Malo posestvo glavni cesti, v prijaznem kraju na Dolenjskem, tik železniške postaje in na sedežu fare, prodam, HiSa Se nova, ima 4 sobe, •hrambo, klet in je za vsako obrt pripravna, —< Naslov nov« uorava »Domoljuba« pod Itev, 2459, 2* Porot, prstani Double verižice Scenske u