553 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Leta 1997 je Albrightova ugotovila, da so njeni stari star{i bili Judje in da so jih nacisti pobili v
koncentracijskem tabori{~u.
Albrightova v svoji knjigi opisuje tudi dogodke, ki so privedli do podpisa daytonskega sporazuma,
ki je kon~al vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa dokon~no re{il jugoslovanske krize: {e vedno je ostalo
nere{eno kosovsko vpra{anje. Albrightova nato opi{e vzdu{je v Beli hi{i v ~asu pred napadom na Zvez-
no republiko Jugoslavijo, njeni spomini pa se kon~ajo s poskusom Clintona, da bi prispeval k re{itvi
bli‘njevzhodnega zapleta, pri ~emer je sodelovala tudi Albrightova. Zelo zadr‘ano opisuje tudi razmere
v Beli hi{i ob procesu poskusa odstavitve predsednika Clintona zaradi afere z Monico Levinsky.
Skupaj s spomini Billa Clintona, Hillary Clinton in Richarda Holbrooka prispeva tudi ta knjiga k
razjasnitvi notranje- in zunanjepoliti~nih vpra{anj zgodovine ZDA v zadnjem desetletju 20. stoletja.
Matja‘ Klemen~i~
Problemi Sjevernog Jadrana. Zagreb, Rijeka : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod
za povjesne i dru{tvene znanosti u Rijeci i Podru~na jedinica u Puli, 2003. 314 strani. (Svezak ; 8)
Kot ‘e nekaj prej{njih zvezkov te publikacije velja slovenski zgodovinarski srenji predstaviti tudi
8. zvezek. Slaven Berto{a objavlja izvirni znanstveni prispevek Dru{tvena povijest Istre: O konju{arima,
kuharima, majordomima, nadglednicima, slugama i sobarima u gradu Puli od XVII. do XIX. stolje~a
(str. 7-28). O tej skupini vi{jih in ni‘jih slu‘abnikov je na voljo zelo malo podatkov. Zato je toliko bolj
dragoceno, da je pisec za obravnavano obdobje analiziral mati~ne knjige mesta Pulja. Drugi na{teti
izrazi so razumljivi sami po sebi, nadglednici pa so bili nadzorniki pri delu na kmetijskih posestvih,
nekaki valpti, majordomi pa upravniki teh posestev v lasti vi{jih dru‘benih plasti. Ta skupina podrejenih
oseb je bila zelo {tevilna in je veliko prispevala k dru‘benemu ‘ivljenju Pulja, najbolj znamenitega
ju‘noistrskega sredi{~a. Te osebe so bile zlasti Italijani, ki so izvirali predvsem iz Benetk in mest bene{ke
Terraferme, bili pa so tudi doma~ini iz okolice Pulja ali bolj oddaljenih krajev, iz Kvarnerja, obmo~ja
Reke in iz »slovenskih zemalja«.
Alojz [tokovi} je prispeval razpravo Bi~evala~ki obi~aji u ka{telu Svetvin~enat nakon usko~kog
rata 1615-1617. (Prilog promi{ljanju socialno religioznih pokreta u Istri tijekom XVII. Stolje}a)
(str. 29–63). Stanje na istrskem polotoku je bilo krizno ‘e ve~ stoletij, »usko~ka vojna [usko~ki rat]
1615-1617« pa je bila krona vseh nesre~. Iz te krize so posku{ali najti izhod z bi~arsko iniciativo na
velikem gospostvu Svetvin~enat – specifi~nem projektu duhovno-socialnega anga‘iranja, pri katerem
so sodelovale cerkvene in civilne oblasti, najbr‘ tudi lastniki gospostva Grimaniji. V to gibanje je takoj
pristopilo 75 ljudi, kar je veliko v primerjavi s 500, kolikor je bilo vseh. Bi~arji so v no~nih procesijah
bosi in oble~eni le v halje iskali bo‘jo pomo~. To naj bi bila odkupnina Vsemogo~nemu za vse ~love{ke
grehe. V taki zagretosti ni bilo mogo~e imeti pod nadzorom kolektivne psihoze. V teh razmerah
je coram publico bila se‘gana priseljenka, doma iz Zadra. V razpravi je prikazano tema~no obdobje
istrske preteklosti.
Miroslav Berto{a je napisal kratek znanstveni prispevek Prijepori oko lije~ni~ke »condotte« u Ro-
vinju (Primjeri iz XVII.–XVIII. stolje}a) (str. 65–71). Sestavek temelji na gradivu arhiva v Benetkah.
Rovinj je kot bogato mesto lahko imelo v svojem sestavu tri zdravnike (dva zdravnika splo{ne prakse in
kirurga). Z njimi je mestni svet sklepal pogodbe (condotte), v katerih so bili zajeti predpisi, ki naj bi
onemogo~ali zlorabe, nezakonite privilegije, nepotizem in zanemarjanje zdravni{kih dol‘nosti. Bili so
torej pogodbeni zdravniki. Posebno sporno je bilo dolo~ilo ob~inskega statuta, da se za zdravnika ne
sme izbrati rojen Rovinj~an. Leta 1704 je bil dose‘en sporazum, da lahko za mesto zdravnika konkuri-
rajo poleg tujcev tudi doma~ini, le da se morajo prijaviti na razpis, obelodaniti svoja spri~evala in
dokaze o opravljeni praksi. Kandidata so izbrali z balotiranjem.
Tudi s slovenskega stali{~a je zelo zanimiva razprava Stipana Trogrli}a, Pore~ko – pulska biskupija u
vrijemu biskupa Ivana Flappa (1885–1912) (str.73–106). V ~lanku so analizirane dru‘bene, cerkvene in
verske razmere v omenjeni {kofiji, ko je bil njen ordinarij Ivan Flapp. Ta je postal {kof za »slavenskim
nacionalistom« Jurjem Dobrilo in »umjerenom slavenofilom« Ivanom Glavino. Flapp je bil po rodu Ita-

554 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
lijan, duhovnik gori{ke nad{kofije, gojenec dunajskega avgu{tineja in bogoslovni profesor cerkvenega
prava in cerkvene zgodovine v gori{kem bogoslovju. Bil je kabinetski intelektualec, ki so ga podpirali
italijanski liberalni krogi. Razmer v Istri sploh ni poznal, razen iz knjig italijanskih piscev, kjer je bila ta
de‘ela prikazana kot »terra italianissima«, ki jo ‘e Dobrilovih ~asov vznemirjajo hrva{ki in slovenski
duhovniki politikanti (»poeti Croati e Cragnzi politicanti«). @e pred {kofovskim imenovanjem je bil znan
kot dosledni branitelj »nepromenljivog latiniteta Crkve« ter se je z vsemi silami zavzel za zatrtje glagolice
in hrva{~ine kot bogoslu‘nega jezika. Niti najmanj ni upo{teval, da je pri tem {lo za vernike, ki so zahte-
vali tradicionalno bogoslu‘je v navajenem jeziku in torej le za pastoralno vpra{anje. Seveda je imel popol-
no podporo Vatikana in Dunaja. Ves ~as njegovega slu‘bovanja so bile razmere zelo napete, {e posebej
zato, ker je duhovnike za jezikovne prestopke v bogoslu‘ju tako ostro kaznoval, da so morali zapustiti
njegovo {kofijo, ~eprav je sicer doma~ih duhovnikov primanjkovalo in so v njej slu‘bovali tudi duhovniki
iz drugih tudi severnih avstrijskih de‘el. Glede glagolice so se razmere slab{ale tudi zato, ker se je mladi
duhovniki niso imeli kje nau~iti in so jo nadome{~ali s hrva{~ino, kar zopet ni bilo prav. Razprava je
odli~en prispevek o zatiranju »slovanskega elementa« v Istri.
Lovorka ^orali} je prispevala ~lanek Iz crkvene pro{losti grada Raba – Inventar crkve sv. Ivana
Evan|elista (1784. god.) (str.107-116). Avtorica poudarja pomen arhivskega gradiva za prou~evanje
kulturne in umetni{ke preteklosti cerkvenih ustanov na Hrva{kem. Na kratko so predstavljeni zgodo-
vinski razvoj samostana in cerkve istega imena, gradbene spremembe, ki so na njima opravljene v
preteklosti in raz~lenjen inventar raznih cerkvenih predmetov, pri ~emer je ve~ja pozornost namenjena
umetninam (slikam) in izdelkom umetne obrti.
Ivan Pederin je objavil obse‘no razpravo Jadransko pitanje u talijanskoj politi~koj i znanstvenoj publi-
cistici (str. 117-182). V nekaj stavkih ni mogo~e predstaviti obse‘ne razprave. Omenim naj le, da je »jadran-
sko vpra{anje« nastalo s tem, ko sta bili z Londonskim dogovorom obljubljeni Italiji Dalmacija in Istra, s
~imer pa na mirovni konferenci v Parizu ni sogla{al predsednik ZDA Thomas Woodrow Wilson.
Rajni Antun Giron je prispeval razpravo Cresko-Lo{injski oto~ni prostor u kolopletu politi~kih,
ideolo{kih i vojnih sukoba u jesen 1943. godine (str. 183-216). Prikazani so dogodki na omenjenem
obmo~ju od zloma kraljevine Italije septembra 1943 do vzpostavitve nem{ke Operativne cone Jadran-
sko primorje v za~etku naslednjega leta. V tem ~asu so se prebivalci te pomembne severnojadranske
skupine otokov na{li v neverjetni zme{njavi sporov med ~etni{kimi formacijami, prista{i Badoglijeve
vlade, nasledniki levice v italijanski Delovni nacionalni fronti, med partizanskim gibanjem in silami
Tretjega Rajha.
Rajni Josip Mili~evi} je prispeval zelo zanimivo razpravo Narodna medicina i religija (str. 217–250).
Ker zdravstvenih ustanov v preteklosti ni bilo, preprosti ljudje pa njihovih uslug tudi ne bi imeli s ~im
pla~ati, so se pa~ zdravili s tistimi sredstvi, ki so jih {teli za zdravilne in so jih na{li v svoji okolici. Ker
niso poznali vzrokov bolezni, so jih {teli za delo zlih sil. Bolezni so sku{ali prepre~evati ali zdraviti s
~aranjem, ognjem, vodo in z zdravilnimi zeli{~i. Da bi pa ti postopki bili zares u~inkoviti je bilo treba z
molitvijo dose~i Bo‘jo pomo~. In s tem smo ‘e pri religiji, o ~emer je v razpravi veliko navedb o
svetnikih, ki so bili specializirani za zdravje, o posebnih praznikih, romanjih, votivnih darovih, o zdra-
vilcih in o uspe{nih primerih zdravljenja.
Objavljena sta dva kraj{a prispevka. Prvi je od Sandija Blagoni}a Izmedju lokalnog i nacionalnog:
Istra u devetnaestom stolje}u (str. 253–267). Avtor je raziskoval etni~nost ni‘jih dru‘benih plasti, po-
sebno kme~kega prebivalstva v omenjenem stoletju. Pri tem prebivalstvu je bila v Istri dominantna
subetni~na in regionalna, ne pa etno-nacionalna identifikacija. S Hrva{ko in torej tudi s Hrvati so Istrani
ozna~evali de‘elo in prebivalce osrednje in severozahodne Hrva{ke, nikakor pa ne svoje de‘ele in sebe.
V sestavku je veliko zanimivih opa‘anj, ki jih lahko {e zdaj potrdi vsakdo, ki je imel kaj ve~ opravka z
Istrani.
Igor Duda objavlja prispevek Samoposluga kao vijest dana. Po~eci suvremenog potro{a~kog dru{tva
1950-ih in 1960.ih godina (str.267-278). Pisec meni, da so se velike spremembe in pospe{eni razvoj
dogajale v omenjenem obdobju, tedaj pa naj bi se tudi za~ela oblikovati potro{ni{ka dru‘ba. S tem so se
ustvarjale nove navade in izra‘ale nove zahteve. Samopostre‘ne trgovine so za~eli odpirati leta 1962.
Vse to se je odrazilo tudi v knji‘evnosti in v znani TV seriji Na{e malo misto.
Jo‘e Ma~ek