IZDAJA KA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DKEVKIK . QLAS«LO OSVOBODILNI FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Let0 Štev. 5 (2315)_f°*‘dr Skupščina se oinvestituri 1.92.? G.frinuur Ob trideseti obletnici UNtanovitve «DIJAŠKE 9IATH'E» N|>omnite Me naie kulturne in socialne ustanove Poštnina plačana v gotovini Spediziorir In abbon post 1 gr TRST, torek 6. januarja 1953 Cena 20 lir bo danes izrekla Reneia Mayerja C ociolisti jn golisti bodo zavzeli stališče šele po Mayerjevem govoru - Golisti zuS Qv 'ai° za P°9°j revizijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti - Izjava 00 nanjega ministra Schumana o sodelovanju med Zahodno Nemčijo in Francijo ■ ^ 5- — Rene Mayer je -.1,1 sP°ročil predsedniku reva« j’ da namerava zahte-j skupščine investituro. na .skupščina se bo se. a Jutri popoldne ob 16. uri. egotovost ki je pripravila «ayerja. da je do zadnjega . u a zakasnil svojo odloči. • Je traba pripisati v glavne >■a au Solistične skupi-. B ’ . 1 je nekaj minut prej, sednfi? Je Mayer odšel k pred-A da k , rePl'blike, sporočila, jo K ° »» alcaIa na izjavo, ki ni „ ^ayer podal v skupšči-Ea « H Se odl°či, ali naj žila ^ P[e- Skupina je sporo-odvisn^ a ugodno glasovanje borir, ° zagotovila, da «se de ? Pobudo francoske vla. vam? !! Pogajanja med drža-evronfv pogodbe za zato h obrambno skupnost, re a„?a,Se sPremenijo nekate-rain t - ' Te spremembe mo. ni P za tem' se ohra-eel n.°'nost narodne vojske in ovitost francoske unije«, uPina je tudi sklenila, da orajo njeni člani spoštovati sc‘PUno pri glasovanju in se ravnati po sprejetih sklepih. Kakor socialisti tako si tudi i Solisti pridržujejo pravico, da bodo zavzeli stališče šele po-tem ko bo Mayer obrazložil SVoi program. Današnji «Le Monde« ugo-tavlja, da označujejo v zad-* njih urah krizo sledeči ele-^ meriti; 1. živahni razgovori med Mayerjem in golisti; 2. solidarnost radikalnih vodite-JJev okrog Mayerja; 3. obnovijo stikov med Mayerjem in ocialisti. katerih pozornost lahkoT,rieVe razgovore bi S°ostblla D°membna za b°' im^lM” Stiki’ ki ^ je danes l Th ♦ ef ® socialisti, bi zna. lahko' Zna • da bi socialisti SDremenili svoje stali- šče. če bi se dokončno izključilo solistično sodelovanje, in sicer bi se znala pokazati mož. nost sodelovanja v novi vladi. Danes je skušal Mayer do zadnjega trenutka ugladiti kolikor mogoče nasprotja glede svojega programa. S tem v zvezi je treba omeniti njegovo izjavo glede namena, ki so mu ga pripisovali, da misli znižati vojaške kredite za leto 1953. «Nikoli nisem imel namena — je dejal Mayer — znatno znižati vojaške izdatke, tooa jasno je, da ne bi moglo priti do nobenega znatnega zniža, nja izdatkov, ne da bi se tudi vojaški izdatki sorazmerno znižali« Pozneje je z Mayerjem govoril bivši obrambni minister Pleven, ki ni hotel nato dati nobene izjave, pač pa je samo dejal, da mu je dal nekatera pojasnila, ki mu bodo lahko koristila. Znano, je dt je Mayer predla, gal «zmarznjenje» sto milijard frankov vojaških kreditov, če ZDA ne obljubijo druge pomoči. Bivši obrambni minister konnlh 'm vrhovni Poveljnik kopnih sil za Srednjo Evropo da"«« Kmin/ta danes Rjavila, ki iih rini atk* Za obrambno 7o4 - ? Proračun za leto 19o3, ze zmzani na najmanjšo višino. V svojem razgovoru, ki ga je imel s francoskim poslanikom v ZDA Bonnetom, se je Mayer verjetno razgovarjal o možnosti zvišanja ameriške pomoči. Tednik «Reinischer Merkur«, ki izhaja v Kolnu, je v svoji' zadnji številki objavil članek francoskega zunanjega mini. stra Roberta Schumana, v katerem je med drugim rečeno: «Da je Evropa, vemo vsi že iz šolskih let. Poznamo zemlje, pisno in zgodovinsko Evropo, nismo pa še znali ustvariti enotne Evrope, ker njeni narodi doslej še niso vedeli, kako so med seboj povezani in kaj bi dosegli, če bi v svojo korist združili vse svoje moči. To po. meni, da je treba Evropo šele ustvariti. V ta namen je treba predvsem odpraviti vsa nesoglasja, ki so bila povzročena od vojne in njenega razdejanja. To pomeni, da je treba enotno Evropo šele ustvariti«. Potem poudarja minister Schuman: Mnogi pravijo, da enotne Evrope ne moremo ustvariti ker se s tem ne strinjajo vsi evropski narodi, ker je pač soglasje med narodi prav tako težko dosegljivo kot med ljudmi sploh. Tako imenovana «mala Evropa« (Francija, Nemčija, Italija, Benelux) združuje 153 milijonov ljudi in je že dober začetek združitve Evrope, kajti Francija noče biti sama in si resno prizadeva, da bi se sodelovanje evropskih držav še razširilo. Razširilo pa se bo šele potem, če bo dosedanje sodelovanje postalo zgled za vse druge narode, zaključuje svoj članek minister Schuman, poudarjajoč, da morata ta zgled dajati predvsem Francija in Nemčija. V PSI se širi avtonomistično gibanje RIM, 5. V Milanu bo 10. in 11. januarja vsedržavno zborovanje avtonomistov v PSI. Organizacijski odbor tega zbol rovanja je najavil, da bo zborovanje istočasno s kongresom PSI in bo pomenilo zaključek vrste manifestacij, ki so jih izvršili avtonomisti v Nenni-jevi stranki v zadnjem času. nova rimska spekulacija z rešitviio tržaškega vprašanja ^ l-ondo V oktobru so se avtonomisti sestali v mestu Lucca in odločno zahtevali prekinitev akcijske enotnosti PSI s KPI. V decembru je bil nov sestanek avtonomistov v Bologni; takrat so samo zahtevali, naj Nennijeva stranka nastopi na volitvah z lastnimi listami, ločeno od KPI. Zdi se. da so se odnosi med vodstvom stranke in avtonomisti, ki nočejo, da bi bila italijanska socialistična stranka vprežena v kominformovski KOMINFORMOVSKE KRŠITVE JUGOSLOVANSKE MEJE Dve madžarski letali vrste Mig 15 sta vče:aj kršili jugosio-v a o s .< i zračai prostor v bližini Subotice. Deio ljudske skupščine BEOGRAD. 5. — Dve madžarski letali na reakcijski po-gon vrste Mig 15 sta danes dopoldne prekršili jugoslovanski zračni prostor. Letali sta preleteli jugoslovansko mejo v bližini mesta Horgoš severo-vzhodno od Subotice. Letali sta leteli v višini 200 m. obkrožili stražarnico ob mednarodni cesti in se nato vrnili na Madžarsko. Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej je odpotoval danes v Beograd, kjer bo prevzel novo službeno dolžnost v zunanjem ministrstvu. Kot smo že poročali, je voz in zahtevajo samostojno j bil za novega jugoslovanskega socialistično politiko, zaostrili po zadnjih strahovalnih ukrepih organizacijskega tajnika PSI Morandija Poročajo, da se bo zborovanja avtonomistov v Milanu udeležilo 500 delegatov, ki bodo predstavljali razne osnovne organizacije stranke. veleposlanika v Londonu imenovan dr. Vladimir Velebit. V Mariboru je danes nada. ljevala z delom mešana jugo-šlovansko-avstrijska komisija, ki rešuje vprašanja dvolastni. kov ob jugoslovansko-avstrij. ski meji. Člani komisije, ki so prekinili delo zaradi prazni- kov, so izrazili prepričanje, da bo delo komisije končano še ta mesec. Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti je odobril zakonski predlog o izved. bi ustavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti. Pričakujejo, da bosta zakonodajna odbora ljudske skupščine verjetno že jutri popoldne začela razpravo o tem predlogu. Zakon o izvedbi ustavnega zakona vsebuje razne načelne odredbe ter določa delo, ki bf ga morala sedanja skupščina dokončati pred svojim razpustom. Končno določa ta zakon organe, ki bodo prevzeli dolž. nosti, ki so bile doslej v pristojnosti predsedstva vlade in njenih organov, svetov, ministrstev in drugih. Zvezna ljudska' skupščina se bo zopet sestala 10. januarja in nadaljevala razpravo o u-stavnem zakonu. DE GASPERIJEVE BESEDE O .PRAVICAH" SLOVENCEV V PRAKSI Izbruh nebrzdanega šovinizma v goriškem občinskem svetn Klerofašistična večina je ob podpori šovinističnega občinstva preprečila slovenskim občinskim svetovalcem spregovoriti v slovenščini Naša predvidevanja glede prvega zasedanja goriškega občinskega sveta so se popolnoma uresničila. Klerofašistična italijanska večina je ob dejan, ski podpori številnega šovinističnega občinstva preprečila slovenskim občinskim svetovalcem spregovoriti v njihovem materinem jeziku. S tem se je po štirih letih ponovil v občinskem svetu izbruh nebrzdanega italijanskega šovinizma do slovenske narodne manjšine v Italiji, kar najbolj jasno dokazuje, na kako nizko stopnjo je privedla politika iredentizma sedanje De Gasperijeve vlade določene sloje italijanskega malomeščanskega življa. Po uvodnih formalnostih Je bil prejšnji župan dr. De Ber-nardis ponovno izvoljen za žu- Churchillov prihod v New York in njegov prvi sestanek z Eisenhowerjem Na tiskovni konferenci je Churchill govoril o raznih vprašanjih sodelovanja med Anglijo in Združenimi državami Amerike - Rezervirano zadržanje ameriškega tiska, ki poudarja neuradni značaj obiska Chi< i 'u ‘n Mashinijtnnn sn takoj zanihali im sti, hi jih je lansirala palača „n.r,.S p"SPe'lin/aniBin si/o 'ega pnslaništi/a v Beogradu, o skora sojem umiku "oan»nriskih čet iz cone A in razdelilni SIII- V Beogradu sodijo, da *a nou rimski poskus enostranskega reševanja vprašanja STII LONDON s tansk»a, , ’ 5. ~ Glasnik bri zunor,;__________ ške škena je dano ZUnanjega ministrstva »kovna °dl0Žn° zanikal “• kj govn POr°Clla iz Deograda. P(' kat re 0 nelfem «načrtu» UI»aknme'h bi ‘etos spomladi 11,1 britanske in amen- cete s Svobodnega trža ozemlja. tudi tiskovna poročila govore ♦Prav’ <i ameriške in bri- fle, d oblasti resno proučeva-bt umaknile zavezniške ozetnp ^Vc'bo(ineaa tržaškega iltalijj 8 in predale cono A i 2dtj..tono B pa Jugoslaviji, pjti , nne države ne prouču-PpajB 8 e rešitve in še dalje nia, ,na rešitev tega vpraša-2a 130 sprejemljiva tako sti, nato pa dodaja kot «mne- | Hkrati so v beograjskih ponje pooblaščenih političnih j litičnih krogih z zadovolj- bri- ^stn{^niene vesti so se skoraj ttaiii — . — —o .ure« 0 viio, io kakor za Jugosla- Znv, 'Snn pojavile iz treh vi-la ij ko v obliki poroči-3e ograda, V Angliji jih Guaf.iavil list ((Manchester pirnes n#> v ZUA *New Yorlt Msnij.” v Poročilu svojega do-D a.!'a(’ira Raymonda, konč-ija »n^b ie razširila Se agen-Joni... n'ied Press« v dališem Pisu " iihVni,'n 0 V- in ko svoje beograjske pred- Bellen E^sher Zvere i ^on^no se zabehla ita 11-rf''veznm8BPnc’lia ANSA v dol ■ Ka poročilih iz VVashing maivnr1';.na v ka,erih SP L*'! i>v . okrog vrele kaše jjc"’a današnjih demanti-ifončno le mora nave- krogov« prav tisto, kar je bilo zanikano. Splošno sodijo, da gre za koordinirano akcijo italijanske diplomacije. V praksi palače Chigi podobni poskusi sondiranja v inozemskem tisku niso redki, vendar se je prvič zgodilo, da je pustila italijanska diplomacija zaradi večje verjetnosti poročila datirati iz Beograda, kjer so se očitno skuhala v italijanskem poslaništvu, ki jih je serviralo senzacij željnim tujim novinarjem. Sodijo, da je imel rimski poskus sondiranja negativen rezultat, ker so takojšnji demantiji v Londonu in Washingtonu zadevo hitro zaključili. K likvidaciji ((senzacije« je pripomogel tudi demanti iz Beograda, k er sp jasno pokazali na italijansko poslaništvo kot na kuhinjo te najnoveiše rimske špekulacije. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Uradni beograjski krogi odločno odklanjajo kakršno koli zvezo z vestjo agencije »United Piess« o nekem umiku anglo-ameriških čet iz cone A Tržaškega ozemlja, ki naj bi se izvedel to pomlad. V beograjskih političnih krogih prevladuje splošno mnenje, da ta vest izvira iz krogov, ki so blizu italijanskega poslaništva v Beogradu. V Beogradu sodijo, da želi italijanska vlada, ki odklanja neposreden sporazum z Jugoslavijo, da se tržaško vprašanje še nadalje rešuje eno- , stransko, brez sodelovanja Ju- "riseli* goslavije, in da je tudi orne- '-P ,P njena vest na tej liniji. V zvezi s tem opozarjajo, da je Jugoslavija ostro protestirala proti sklicanju m sklepom londonske konference, na osnovi katerih Italija izvršuje postopno priključevanje angloameriške cone. V Beogradu poudarjajo, da so takšni glasovi, kot je vest agencije »United Press« ali današnje pisanje lista ((Manchester Guardian« (o katerem menijo, da pri njem ni nedolžna italijansko veleposlaništvo v Londonu) samo potrdilo teze. ki jo je Jugoslavija navedla v svojem protestu proti sklepom londonske konference, ki da je podporo italijanskim pretenzijam, da se tržaško vprašanje enostransko reši. stvom sprejeli demanti tanskega zunanjega ministrstva, da bi obstajal kakršenkoli »Edenov načrt« za rešitev vprašanja STO z razdelitvijo. V Beogradu poudarjajo, da se Jugoslavija ne bo nikoli sprijaznila s takšno rešitvijo, in da bi bilo zanjo protizakonito vse. kar ne bi predstavljalo rezultata neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Beograjski radio je nocoj komentiral izjavo tržaškega škofa Santina, ki se je zavzel za čim prejšnjo priključitev STO k Italiji. Radio Beograd je poudaril, da Santmova izjava nikakor ni presenetljiva, ker je v skladu z današnjo italijansko gonjo proti Jugoslaviji in z zahtevami De Ga-spenja m Pacciardija na za-! sedanju atlantskega pakta, kjer sta hotela dobiti Trst kot nagrado za italijansko članstvo v tem paktu. Radio Beograd je poudaril, da je to še en dokaz, o skladnosti in povezanosti italijanske m vatikanske politike do tržaškega vprašanja. Današnja »Borba« pa piše v daljšem članku, da italijanske oblasti v angloameriški coni STO že dalj časa podvzemajo razne u.irepe, da bi spremenile etnični sestav cone in raz-narodile slovensko prebivalstvo v obalnem pasu. V ta namen prisilno odkupujejo zemljišča slovenskih kmetov, gradijo italijanska naselja in šole in dajejo precejšnjo fi-pomoč italijanskim priseljencem. «Borha» navaja vrsto konkretnih primerov o tem pritisku in nadaljuje, da v borbi proti slovenskim kmetom prisilno odkupujejo zemljišča, medtem ko se gospodarsko uničevanje slovenskih ribičev izvaja z zidavo italijanskih ribiških naselij, ki jih oskrbujejo z najmodernišimi ribiškimi napravami. «Borba» navaja da so nepopolnih podatkih dale italijanske oblasti doslej italijans .im ribičem približno 500 milijonov lir pomoči V vseh slovenskih oba'nih vaseh so odprli ita'ijanske šole čeprav zanje ni dovolj učencev Tudi turizem izkoriščajo za italijansko penetracijo v slovenske vasi. B. B. NEW YORK, 5. — Churchill je danes prišel v New York s parnikom «Queen Mary». Ta-jekoj ob prihodu v New York je imel na krovu tiskovno konferenco, na kateri je na splošno govoril o mednarodnem položaju. Med drugim je izjavil da je mnenja, da težišče sedanje svetovne napetosti ni na Koreji, pač pa v Evropi, «ob železnem zastoru«. Neki novinar je pripomnil, da je Churchill pred enim letom izjavil, da so možnosti za mir ugodne, in ga je vprašal, kaj misli glede možnosti za mir v letu 1953. Churchill je odgovoril: «Nedvomno niso slabše, kakor so bile leta 1951». Glede vojne na Koreji je Churchill izjavil: «Ne sme se gledati na to vojno s stališča Koreje. Dejstvo, da so se ZDA ob celotni podpori Združenih narodov uprle sovjetskemu napadu, je pomenilo najvažnejši dogodek v zadnjih petih letih, ki je koristil miru bolj kakor vsako drugo dejstvo«. Nato je izjavil: «Združeni narodi so bili dezorganizirani in ZDA razorožene. Danes so te države združene in stopajo v tretje leto intenzivnega oboroževanja. To so činitelji, ki jih imam za spodbujajoče, ko govorim o prihodnosti«. Na vprašanje o nevarnosti razširitve korejske vojne je Churchill odgovoril: «Zelo neprijetno bi bilo, če bi morale sile OZN tavati po neizmernem kitajskem kontinentu. Prav tako bi bilo zelo neprijetno povzročiti neomejeno razširitev vojne. Z druge strani moramo- nadaljevati začeto nalogo in vztrajati«. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali bo Velika Britanija lahko sklenila preklicati priznanje pekinške vlade, je Churchill dejal: «Ravnati moramo v sodelovanju z ZDA in tvoriti enotno fronto, ker je to naša edina možnost rešitve«. Ker je Churchill ponovno poudaril, da je bil britanski atom- ski poskus v Avstraliji velik uspeh, ga je neki ameriški novinar vprašal, ali se britanska atomska bomba lahko primerja ameriški. Odgovoril je: »Nisem imel časti dobiti informacije o ameriških atomskih bombah v smislu obljube, ki mi jo je bil dal predsednik Truman«. Glede pomoči Veliki Britaniji ter trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA, je Churchill izjavil: «N3Čemo, da bi nas vzdrževali, /teliti hočemo noč in dan, da izuelamo tiste •stvari, ki jih znamo delati in da jih prodajamo. Toda če vi zapirate vrata našim proizvodom, je težko predvidevati, kako bo mogoče spremeniti sedanji obsojanja vredni položaj. Kakor veste, je naša formula: »trade not aid» (trgovina in ne pomoč)«. Churchill je poudaril, da je njegovo potovanje v ZDA strogo zasebnega značaja, in da bo izkoristil to priliko, da se sestane z Eisenhotverjem in s predsednikom Trumanom, preden odpotuje na Jamajko na kratek oddih. Dejal je dalje: »Moj sestanek z generalom Ei-senhovverjem nima nič izred- Novi predlogi Indije glede Koreje LONDON, 3. — Obveščeni krogi trdijo, da bo podnačel-nik indijske delegacije v OZN Krišna Menon v kratkem odpotoval v Peking. Baje je ministrski predsednik Nehru poveril Menonu nalogo, naj tipa pri pekinški vladi kakšen sprejem bi imeli morebitni novi indijski predlogi o Koreji. Clement Attlee je nocoj v Novem Delhiju po radiu izjavil, da je Indija, katere odnosi so enako dobri tako z Vzhodom kakor z Zahodom, v idealnem položaju za posredovalko med obema blokoma, Nato je Attlee pohvalil delo indijske delegacije v OZN. nega. Mislim, da sva se sestala vsaj stokrat med vojno, da razpravljava o važnih vprašanjih. Ni nobenega vzroka, da bi moral biti ta sestanek drugačen od drugih«. Končno je Churchill izjavil, da bo Truman dobrodošel v Veliki Britaniji, če bo prišel na obisk, potem ko bo zapustil Belo hišo, ter je pripomnil, da je predsednik Truman »kot voditelj ZDA v znamenitem razdobju za njihovo zgodovino sprejel velike in pogumne odločitve, ki so bile za nas vse v spodbudo«. Med konferenco je Churchill odklonil vsak komentar o možnosti svojega sestanka s Stalinom. Takoj po tiskovni konferenci sta Churchill in njegova soproga odšla na dom senatorja Ba-rucha. Pozneje je Eisenhovver-jev tiskovni urad sporočil da se bo Eisenhower popoldne sestal na Baruchovem domu s Churchillom in da bo tudi večerjal z njim in z Baruchom. Okrog 17. ure po krajevnem času je prišel tudi general Ei-senhower, ki se je razgovarjal s Churchillom Newyorški tisk izreka danes dobrodošlico Churchillu, čeprav izraža nekaj pridržkov glede politične plati razgovorov. «New York Time« pravi, da ima Churchillov obisk neuraden in oseben značaj, ki pa bi lahko dovedel do kakega dogovora med obema državnikoma. «New York Herald Tribune« je mnenja, da prihaja Churchill v ZDA uradno in neuradno hkrati. «New York Daily News» omenja možnost, da bi Churchill predlagal nadaljnje razvrednotenje dolarja ali pa kak sistem za okrepitev šterlinga, ter izraža upanje, da bo Eisen-hower «mislil predvsem na svojo domovino« (prav tako kakor dela Churchill glede svoje domovine in zasluži zaradi tega splošno spoštovanje in občudovanje). ((Chicago Tribune« omenja »rezervirano stališče«, ki ga je zavzel Foster Dulles, in dodaja: »Govori se, da Dulles ne misli dovoliti, da bi njegovo ministrstvo postalo ujetnik Foreign officea, kakor je to dovolil Acheson«. V londonskih dobro obveščenih krogih domnevajo, da bo Churchill predlagal glede izmenjave atomskih informacij z Eisenhovverjem sledeče: 1. izmenjava tajnih tehničnih podatkov, zlasti glede ameriške vodikove bombe in britanske atomske bombe, ki so jo poizkušali na otoku Montebella; 2. ustanovitev mešanega an-gleško-ameriškega znanstvenega odbora in mešanega Varnostnega sveta; 3. skupno uporabo atomskih naprav na podlagi delitve dela. pana z 32 glasovi, medtem ko so bili v občinski odbor izvoljeni: Poterzio, Di Giannanto-nio, Bolteri, Rocco, Stecchina in Terenzio. Prejšnji podžupan Devetag je kot predstavnik socialdemokratov odklonil od-borniško mesto in sodelovanje z demokrščansko večino. Kljub pozivu tajnika krščanske demokracije Graziatoia, naj stopi v odbor, je Devetag vztrajal pri svoji odklonilni izjavi. Za namestnika sta bila izvoljena Grusovin in Bettiol. Razen odv. Stecchine, ki je republikanec, so vsi ostali odborniki demokristjani. Po volitvah je prosil za besedo tov. Bogomil Paulin. V začetnih besedah se je spomnil novembrskega De Gasperijeve-ga govora v Gorici «da Slovenci lahko zahvalimo Boga, ker živimo v Italiji, ki nam dajo vse pravice«. Potem pa je skušal te »pravice« uporabiti v praksi s tem, da je začel govoriti slovenski. V našem jeziku pa mu je uspelo spregovoriti samo nekaj besed, ker je nje*govo govorjenje zamrlo v kričanju in žvižganju klero-fašističnih svetovalcev in naščuvanega občinstva. Na galeriji in v parterju so kričali, naj govori slovenski v Solkanu in Ljubljani, ker je Gorica »italianissima« in v njej ni prostora za slovensko govorico. Truman o Mac Carranovem zakonu WASHINGTON, 5. — Predsednik Truman je danes čestita' članom posebne komisije za priseljevanje in naturalizacijo, ki jih je sklical v Beli hiši, za njihovo nepristransko, nestrankarsko in popolno proučitev MacCarran - (Valterjevega zakona. Truman je izjavil, da je treba poročilu komisije, ki so ga objavili prvega januarja, in ki graja omenjeni zakon ter priporoča mnoge spremembe, t>o-svetiti največjo pozornost. Po sprejemu pri predsedniku Trumanu je predsednik odbora, Filip Perlman, izjavil časnikarjem, da bo priporočil komisije zahtevalo popolno spremembo zakona. Upa, da bosta kongres in nova uprava proučila poročilo in izdelala osnutek novega zakona, v skladu s priporočili komisije. Marty uradno izključen PARIZ, 5. — »Humanitč« jav. Ija, da je bil Andrč Marty u-radno izključen iz francoske kominformistične stranke. V štirih mesecih je Marty počasi zdrknil z najvišjega položaja, dokler ni bil dokončno uradno izključen. Nova provokac ja v Beneški Sloveniji VIDEM, 5. — Vse kaže, da se v novem letu 1953 ne bodo zboljšale razmere, v katerih žive Slovenci pod De Gasperi-jevo vlado, in da se bodo verjetno še poslabšale pod pritiskom italijans,;ih šovinistov, katerim politika sedanje de-mokrščanske vlade daje potuho. V Brdu v Beneški Sloveniji je bilo silvestrovanje v prostorih otroškega vrtca. Udeležilo se ga je mnogo domačinov, prisotni pa so bili tudi brigadir in karabinjerji tamkajšnje orožniške postaje Proti jutru so nekateri karabinjerji izrabili priliko za izzivanje domačinov, ki so znani kot izraziti Slovenci Pretepli so nekega domačina do krvi, nato pa so mu rekli, naj objavi vest v »Matajurju« in da ga bi lahko kljub temu uničili, ker bi mu pokvarili kazenski list. Se naslednji dan so bili vidni madeži krvi po podu. Vse se je odigralo v nekaj minutah, ker je posredoval neki karabinjer, ki ni bil pijan, in je izvajanje preprečil nadaljnji potek provokacije. Prebivalstvo je razburjeno in pričakuje, da bodo nastopile višje oblasti in zatrle vrsto provokacij, ki se že dolgo vlečejo. 2rtev provokacije se boji zadevo sodno obravnavati, ker dvomi, da bi prisotni pričali na procesu zaradi bojazni represalij po karabinjerjih. Zaradi tega se ne ve še, kakšen potek bo imela vsa zadeva. Zahtevamo pa, da oblasti raziščejo in pojasnijo stvar in kaznujejo odgovorne, tudi če nosijo uniformo karabinjerjev. Razkritja na procesu proti Cippicu o vatikanskih finančnih operacij ah Pred kratkim se je končal f monsignorja so odstavili in za~ n • ■ , < »/itrKOcffm 2 r Rimu proces zaradi polju■ /ij, poneverb, izdajanja čekov brez kritja, tatvine itd. itd. Zaključil se je eškandal monsignorja z milijardami«, ki jasno kaže vrsto nelepih stvari italijanskega in še bolj vatikanskega življenja. V marcu 194S je pod priti, skom raznih govoric, ki jih je izkoristil opozicijski tisk v takratni volilni kampanji, uradno glasilo Vatikana sporočilo, da je bil msgr. Cippico. u služben v vatikanskem državnem tajništvu, odstavljen. Razlog: svrsta goljufij in deviznih kupčij, ki jih je opravil monst. gnor, uporabljajoč svoj službeni položaj v tajništvu». Ena od teh goljufij je stala rimskega finančnika Rossinija 600 milijonov lir Svoie nečedne operacije je monsionor Cippico izvrševal s pomoč jo pisem m pooblastil, ki uh je podpisal sam msgr Mnntini vatikanski državni tajnik Finančnik Rossini mu je izročil lep kupček milijonov po razgovoru z msgr. Gui-dettijem. upravnikom premoženja svete stolice. Tudi tega prli o samostan, kjer je sreč no umrl, ne da bi se mu bilo treba prikazati na zatožni klopi in ne da bi — kar je še bolj važno -*■ kompromitiral Vatikan na sodnih zaslišeoa. njih. Cippica, ki je zbežal iz Vatikana. da mu ne bi bilo treba umreti v samostanu, so aretirali. Kasneje so ga izpustili na začasno svobodo, nedavno pa je bil obsojen, še vedno na začasni svobodi, na 9 let ječe. Kazenski postopek proti msgr. Guidettiju je bil ustavljen zaradi smrti Na procesu se je ugotovilo da je za Vatikan povsem normalno, da opravlja posle menjalnega agenta. Kapitalistom in finančnikom, ki želijo izvažati svoje kapitale v tujino in izigrati zakone svoje države, ni treba storiti drugega, kot da plačajo Vatikanu ali eni izmed njegovih podružnic v tuiini — škofiji, nunciaturi ali kar že -zaželeno število milijonov ali milijard, in čez kratek čas bo. d o za ta denar akreditirani v dolarjih ali funtih o Londonu respondent> podjetnega msgr. I mikov dobiti čim večjo korist. Cippica je bil tudi škof Grif. fith, pomočnik netvgorškega kardinala Svellmana Seveda ostane pri tem lep dobiček v žepih monsignorjev in svete stolice. Te operacije so tako normalne in tako ugodne, da se jih ie. posluževala, kot je bilo slišati na procesu proti Cippicu tudi Mussolinijeva vlada, zlasti med napadalno vojno proti Abesmiji. Ob tej priložnosti se lahko spomnimo, da je Mussolini mogel ta napad u-spešno izvesti po zaslugi edraaocenih informacij, ki so jih dali katoliški misionarji v Etiopiji«, kot je sam Mussolini uradno izjavil o parlamentu. Očitno Vatikan za italijanski imperializem nt opravljal samo službo bankirja. Na procesu proti Cippicu so odvetniki. kardinali, monsi-pnorji in še sam javni toži’ec soglasno priznavali za zakonito vsako finančno in valutn' operacijo Vatikana Listi so opozarjali kako opravlja sveta stolica ogromne premike kapitalen iz epe dežele v dru- ali Washingtonu. «Bančni ko-1 go in kako poskusa iz teh pre- Novčič sv. Petra, darovi, prispevki, obresti in dobički finančnih, trgovskih in industrijskih podjetij prinašajo vsote, ki gredo v tisoče mi. lijard v valutah vseh držav Prav tako je bilo na procesu proti Cippicu rečeno, da je nadvse logično če se Vatikan te valute poslužuje za finanč-ne operacije in če prepušča svojim manjšim podružnicam dobičke manjših podjetij, ' n. pr, milijarde od prodaje rabljenih znamk, zbranih sza misijone«. Leta 1935 je samo znani rimski filatelist Fasani skle. nil z Vatikanom kupčijo za približno sto milijonov lir v takratni vrednosti. Podobna je stvar tudi s stanjolom «za zamorčke« itd. itd. Toda to to pravzaprav majhne kupčije. Rimska centrala pozna še vse drugačne operacije, ki jih je proces proti Cippicu vsa i v medlih obrisih na-kazal. Vse je dovoljeno, vse je zakonito, toda... sToda če vprašamo kakšnega kardinala, ali je državno nam Vendar podobne operacije odgovoril, da ne. gotovo, da se je državno tajništvo s temi operacijami ukvar. jalo. Predvsem je to tudi zgodovinsko dejstvo, saj je sam i italijanska država kupovala tujo valuto s posredovanjem Vatikana. Zakaj torej prikri-vati te devizne transakcije, če so dovoljene in zakonite? Sve ta stolica opravlja te stvari • tajnosti pač zato, da se ne k* izpostavljala obtožbam o špekulaciji, skriva to prepletanje trgovskih in finančnih interesov samo zato, ker proglaša da so njeni cilji duhovni in se boji, da bi ji materialnost kupčij lahko škodovala. Vendar je to hinavščina, ki je nih. če ne verjame in o kateri tudi ne bi smeli več hliniti da ji verjamemo«. Te besede je spregovori pred rimskim sodiščem odv. Anpelucci, zagovornik enega izmed manjših obtožencev v procesu proti Cippicu. Seveda je odv. Tngelucci avtomatično izobčen. Toda resnica ostane, z izobčenjem ali brez izobče- tajništvo kdaj koli opravljalo j nja, vendarle resnica. Enak hrup je spremljal tudi govor svetovalca Bratuža. V takem vzdušju je tov. Paulin imel sledeči govor: »Dne 4. novembra lanskega leta nam je gospod De Gaspe-ri rekel z balkona naše ob inske hiše, da mi Slovenci z Goriškega lahko zahvalimo Boga, da živimo v Italiji. Poleg tega je izjavil, da bi bili Italijani v Jugoslaviji srečni, če bi užfc vali enake pravice, ki ji. mi uživamo v Italiji. Upam, da se bodo njegove besede uresničile tudi v našem občtnsl.em svetu« (Tov, Pavlin je začel nato svoj govor v slovenš.ini, pa je moral prenehati in je nadaljeval v italijanščini) »Ker ste mi preprečili, da bi govoril v svojem materinem slovenskem Jeziku kar dokazuje, da tu vlada še vedno nebrzdan šovinizem, o katerem ste dali danes dokaz, in da besede De Gasperija ne odgovarjajo resnici — in to je dokaz, — bom nadaljeval svoj govor v italijanščini, kar ml vi »demokratično« dovoljujete. Mi Slovenci pozdravljamo te besede gospoda De Gasperija in želimo, da bi jih začeli končno tudi v praksi izvajati, da bomo deležni vsaj tistih pravic, ki jih že uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji, kjer je med drugim v vseh narodno mešanih krajih uvedena enakopravnost, dvo ezič-nost in dvo eziino uradovanje po vseh javnih uradi in celo v Zveznem parlamentu v Beogradu lahko italijanski za tep-ni'~i govore v svojem jeziku. Mi Slovenci nimamo svojega zastopnika v rimskem parlamentu zato se lahko oglasimo (Nadaljevanje na 2. strani) 24 mriv h pri leta ski nesreči LONDON, 5. — Nocoj se je na letališču Nutts Corner v bližini Belfasta na Irsaem ponesrečilo letalo družbe «Britisch European Airlines«. Od 35 potni’ov je zgubilo življenje 24 oseb. Očividci tr. dijo, da je letalo eksplodiralo, ko je pristajalo in ko se je približalo tlom. Ridgwayeve izjave BA i. u, 5, — Gene.rei .ujdg-vvav, vrhovni poveljnik a-tlantskih sil, je imel danes tiskovno konferenco, med kate. ro je med drugim novinarju, ki ga je vprašal za pojasnila o neki njegovi nedavni izjavi, odgovoril: »Nisem rekel, da smo naredili zadov.oljiv napre. dek v organizaciji naše o-orambe. temveč zelo spodbuden in znaten napredek, ki pa vendarle še ni zadovoljiv, če ga primerjamo z nalogo, ki nam je bila poverjena, in s silo sovražnika, pred katerim bi se utegnili znajti«. Novinar, ki ga je vprašal, ali bi napadalec pometel s su-hozemskimi silami osrednjega odseka SHAPE. če bi vojna izbruhnila v enem letu ali poldrugem letu, je Ridgway odvrnil: »V tem primeru mislim, da bi utrpeli znatne, toda ne odločilne udarce. Naše izgube bi bile velike, ker stopnja iz-vežbanosti še ne bi bila za-dostna«. General Ridgway je poudaril važnost izpopolnitve metod vežbanja vojakov NATO, kajti kolikor bolj so vojaki izvežbani. toliko manjše so njihove izgube v bojih. Nato je Ridgway izrazil mnenje, da lahko da zahodno-nemška zvezna republika velik prispevek k skupnemu vo-jaškemu naporu, »pa naj bo to odvisno od ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti ali pa ne«. Nato je še de-jal, da Atlantski svet ne določa vojaških izdatkov gamo s vojaškim merilom, temveč mo. ra upoštevati tudi politične m finančne razloge. O odnosih med poveljstvi admiralov Mountbattena in Carneya pa je dejal, da sta «oba admirala neposredno podrejena vrhovnemu atlantskemu poveljstvu in drug drugemu enakopravna. Cenzura v Egiptu KAIRO, 5. — Na svoji tedenski tiskovni konferenci je glasnik egiptovske vlade polkovnik Anvar el Sadat potrdil, da so znova uvedli cenzuro na poročila agencij in tujih dopisnikov. Dodal je, da so to storili iz varnostnih vzrokov, da pa bo egiptovska vlada gledala^ da kolikor mogoče manj ovira novinarje pri izvrševanju njihovega poklica. Clan Nagibovega glavnega štaba major Abdel Hakim Amer je danes izjavil med drugim; »Naš prvi in glavni smoter je v tem da dosežemo odhod Angležev iz Egipta in iz Sudana«. r~ 1 Danes, torek 6. Jaauarja Sv. Trije kralji. Dafin Sonce vzide ob 7.46 in zatone oo 16.36. Dolžina dneva 8.50. LuJ* vzide ob 23.07 in zatone ob 10.» Jutri, »reda 7. januarja Valentin, Svetosiav Sovražniki slovenske šole GORICA, S. — Slovensko šolstvo na Goriškem ima dva smrtna sovražnika, in sicer demokristjane, ki zatirajo slovensko šolstvo s svojo «za-konitostjot), in kominformi-ste, ki jo zatirajo z nobram-bc slovenskega šolstva«. Ker smo o prvih že mnogo napisali in ker njihova narava ne more biti drugačna kot je, se bomo ponovno nekoliko ustavili pri kominfor-mistični taktiki uborbe za slovensko šolstvo«, da bodo Slovenci v Italiji in vsi demokratični ljudje spoznali peklensko kominformistično igro, ki ni po svojem namenu nič drugega kot premišljeno agentsko delovanje v prid demokristjanov in v škodo nas, Slovencev. V zadnji številki Dela, so sc kominformisti znova spotaknili ob (ititovce, ki še vedno rovarijo proti slovenskim šolam na Goriškem». V svojem vnetem iskanju čim bolj krepkih «dokazovn resnice, so prišli do najpametnejših zaključkov, ki so sledeči: ntitovci in De Gaspen so se sporazumeli, da bodo pokopali slovensko šolstvo na Goriškem, zato moramo kominformisti biti odločni v borbi za obrambo slovenske šole...«. Naravno je, da po tako «strogo znanstveni» analizi sedanjega goriškega položaja niso mogli kommjormistični teoretiki priti do drugega zaključka, kot da postavijo sebe za zagovornica slovenske šole, mtitovce« pa postavijo v vrsto z demokristjani. Ker hočemo našim čitate-Ijem nuditi čimbolj dostojno sliko ponesrečenih kominfor-mističnih kreatur v tej «bor-bi za slovensko šolstvo«, se moramo nujno spustiti do Trsta in pogledati, kako kominformisti tamkaj rešujejo slovensko šolstvo. Znano je, da imajo v Miljah kommformističnega župana, ki slovenskemu svetovalcu ni pustil govoriti na občinski seji slovenski, kot se je to dogodilo pred štirimi ieti v Gorici tov. Paglavcu m danes tov. Pavlinu. Pod njegovo oblast spadajo tudi Miljski kajšnje siovensHe vasi. V teh vaseh so imeli še do nedavnega slovensko šolo, ki pa je zaradi kommformistične propagande vedno bolj izginjala in letos popolnoma prenehata. Kominjormistični slovenski in italijanski propagandisti, ki imajo v Mitjah močno trdnjavo in nadzorstvo nad slovenskimi vasmi Miljskih hribov, niso nič napravili, da bi slovens-o šolo ohranili pri življenju, ampak so pripomogli med svojimi pristaši s svojo itinter-naci onalistično linijo» do njenega popolnega uničenja. V Gorici pa so v občinskem svetu njihovi komin-fomistični kolegi neprestano molčali o slovenski šoli, medtem ko se je Beltrame in njegovi na uzakonitev slovenskih šol spomnil šele nekaj dni pred volitvami, da bi s svojo izjavo na italijanski parlament preslepil slovenske volivce, da bi ponovno glasovali zanje. Na naše pisanje, da bomo v občinskem svetu ponovno postavati zahtevo po uzakonitvi slovenskih šol, pa so kot klero-fašisti na občinskih sejah odgovorili: «Non luogo a pro-cedere!«. Goriški poborniki komin-formizma naj nam odgovorijo, ali odgovarjajo naše trditve resnici in kako si oni zamišljajo borbo za slovensko šolstvo. Postrežejo naj nam z imeni svojih ljudi, ki so sposobni braniti slovensko šolstvo in naj naštejejo število in imena učiteljev in učiteljic, ki so pripravljeni braniti slovensko šolstvo ha Goriškem. Predobro vemo, da takega odgovora ne bomo dobili, ker kominformisti nt-maio niti enega slovenskega učitelja na Goriškem, ki bi jim sledil, in ker nimajo niti enega slovenskega intelektualca. ki bi vodil borbo za slovensko šolstvo. Mar na) vodijo borbo za slovensko šolstvo občinski svetovalci. kakor je bil Pustetto, ki je pozval slovenskega svetovalca, naj na sejah pbčin-s ega sveta govori Italijan .tki, ker se je v fašizma tega jezika že naučil, ali pa naj vodijo borbo za slovensko šolstvo Poletto, ali PRVE SEJE OBČINSKEGA SVETA GORICI s Driznenem m (Nadaljevanje s 1. strani) kor si morda nekateri želijo, | nesejo na urad mrtvaški iist ampak most za zbližanje med obema sosednima državama, kakor so postali koroški Slovenci most med Avstrijo in Jugoslavijo. k besedi le v občinskem in pokrajinskem svetu. Siser je gospod prefekt Palamara izdal posebno odredbo, s katero je prepovedal govoriti na. sejah občinskega sveta o naših manjšinskih zadevah, vendar pa pričakujemo, da bo novi gospod prefekt uvidel krivičnost te odredbe. ki je bila naperjena samo proti Slovencem in jo bo odpravil, ter da naše zahteve po izvajanju manjšinskih pravic ne bodo za nekatere občinske svetovalce samo nekakšna razglašena nota. Na ta način bo gospod prefekt vsaj deloma pokazal, da mu je pri srcu pomiritev duhov v naši pokrajini in tisto medsebojno in mednarodno zbližanje, za katero so dali tako lep primer jugoslovanski in italijanski obmejni stražarji na Silvestrov večer, ko so skupno nazdravljali novemu letu. S tem so pokazali tudi višjim oblastem pot, po kateri je treba iti v novem letu, da bomo dosegli izboljšanje političnega in gospodarskega položaja naše občine. , Ce v primeru obmejnih stražarjev ni bila niti državna meja ovira za prijateljsko zbliža-nje. tem manj so utemeljene razne fraze o nekakšnih, nepremostljivih prepadih med tu-\ na 42 2akona za vpoklic v voj. kajšnjimi Slovenci in Italijani, gj?Q je gorj^!rj ^upan izdal sle- ki ga izda uradnik matičnega urada. 5. V naborne liste bodo vpisa, ni tudi mladeniči, ki se za njih S to željo pozdravljam vse domneva, čeprav niso vpisani kolege občinskega sveta in j v matično knjigo, da so doseg. ožjega odbora in želim vsem j ]j starost, ki se zahteva. Zbri-skupaj i.oristno in pozitivno j Sanj bodo le v primeru, da na delo v blagor vseh občanov». j uradu dokažejo z dokumenti. Šovinistična bestialnost ne (ja so mlajši kot zakon zahte-bi bila popolna, ko je ne bi va še S svojimi bolnimi izpadi za- j g belil Di Giannantonio, ki je j Ne bodo deležni predčasne-upravičene slovenske zahteve | ga dopusta m bodo celo kazno. po uvedbi dvojezičnosti ime-1 vanj z zaporom in kaznijo, ki noval «barzellette sporc~e». j j0 rtcej kmalu ^po trgatvi, toda marsikateremu kmetu je plačajo mleko po 44 lir za li- . ter- v Steverjanu je fi takih ;dl drugam mlekaric, ki potem kupljeno prostore okrajnega prometa, kjer sedaj poleg avtobusne postaje, ki je lahko ponos Sol- mleko odpeljejo svojim odjemalcem v Gotico. Tudi drugače je vedno do- kacem, saj je res lepo moder-sti dela v Steverjanu kot po-j no zgrajena, gradijo še posta-všod na kmetih, dela na polju jo za bencin in drugo potreb- in okrog hiše ne zmanj.ra ni- no gorivo. Novo leto so veselo ___________________________ bilo I kdar, naši Steverjanci pa so praznovali tudi solkanski o- težko" "oddati"*novo vino" po 55 ' znani kot dobri in skrbni ob- brtniki v svoji zadrugi, ostale ali 60 lir za liter. Sedaj ga si-1 delovalci domače grude, | množične organizacije pa so ŠPORT NE VESTI GO IRI IZI IA Ni R- N i \P0 LI 15 4 -40 ce!o Marija Selič? Borbo za slovensko šolstvo vodi lahko samo organizacija, ki ima na svojih vodilnih ■mestih preizkušene borce za slovenske narodne pravice in ki nesebično vzdržuje slovenski dijaški dom, Dijaško Matico, podporno društvo itd. In kjer je vse to, tam lah’:o govorimo o skrbi za slovensko šolstvo. Nikjer drugje! Prisojati nam «provokator-stvo na škodo slovenskega ■iolstva na Goriškem», ie prava laž. Resnica je popolnoma drugačna, «n sicer da vodijo provokatorsko m sovražno politiko do slovenskega šolstva kominlormistifm moskovski agenti in plačan ci. Vse drugo ie samo zavijanje besed in propaganda Goriški košarkarji so beležili v nedeljo v Neaplju lepo zmago, ki jih je vsaj za sedaj potisnila nekoliko više v lestvici. Goričani so igrali lepo in složno, in ker so skoro vsi igralci na isti stopnji, je bilo lahko trenerju Gubaniju menjavati igralce, ne da bi kvaliteta igre goriškega moštva trpela Ob koncu tekme so Goričani, ko so bili v vodstvu začeli izvajati igro na posameznikih, kar je dokončno vzelo domačinom upanje na uspeh. Neapeljski igralci se niso ta dan znašli, kajti sta manjkala dva Američana Mac Kay in Smith. V goriški ekipi pa je igral svojo prvo* tekmo Američan Ventura, ki se je precej dobro izkazal. Od Goričanov so bili dobri Giorgi in Zorzi. dočim ni il Rosa ta dan v pravi kondiciji. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: GORIZIANA: Collini (4), Koršič, Zorzi (15), Giorgi (12), Ro. sa (1), Punteri (5), Kocijančič (10), Ventura (7), Tomma-sini. NAPOLI: Nociti (7), Ger-mano, Del Vecchio (1), Bocca-latte (2), Giardiello (18), Ri-velli (4), Errico, Di Capua (8), tolikih 'letih I Caproni.’ Začetne koše so uresničili j Goričani z Giorgijem in Zorzi-| jem. Domačini pa so takoj od-! govorili in v polovici prvega ! polčasa je bil rezultat skoro j izenačen. Vendar pa so na J koncu prvega polčasa Goriča-j ni vodili z desetimi točkami ; razlike. V drugem polčasu so I N »Trudni O bandole- ; zu majhne denarje, ki se I je kominformistični voditelji tako radi poslužujejo, da bi preslepili slovensko ljudstvo i na Goriškem. Decembrske Molitve pa so | pokazale, da je slovensko j ljudstvo dovoli zrelo, da t>t-1 d' kaj se skriva za interna-cionalističmm stalinskim plaščem gonške kominlormistič-j ne ie 'ernciie in dn ie prav zaradi tega spnznanm kom-mformizmu na Goriškem odbila zadnja ura. bili zopet Goričani v premoči, vendar je bila igra bolj izenačena. Kljub vsem poizkusom domačinov, so Goričani odnesli iz Neaplja dragoceni dve točki. Sedaj je Goriziana na devetem mestu v lestvici s šestimi točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala na domačem igrišču s Triestino. Po vsej verjetnosti bodo Goričani zmagali, saj je Triestina že več časa v krizi in je trenutno na zadnjem me*tu v lestvici. * * * V nedeljo so bile v Gorici tudi druge košarkarske tekme za manjša prvenstva. Na igrišču v Strašicah je Udinese premagala goriško ekipo Cral iz Strašic v tekmi veljavni za prvenstvo Serie C, z rezultatom 45-35. Po štirih tekmah so Goričani na zadnjem mestu v lestvici, ker niso dobili niti ene tekme. V nedeljo bodo igrali v Tržiču z ekipo Crda, ki je na predzadnjem mestu v lestvici. * * * Na igrišču ie u.adne zveze je bila v nedeljo juniorska tekma med ekipama Edera iz Trsta in Goriziano. Zmagali so boljši Tržačani z visokim rezultatom 49-22. Juventina Itnla danes v Gradiški Fo nedeljskem porazu v Lati. sani, se bo Juventina predstavila danes popoldne na igrišču v Gradiški, kjer se bo pomerila z domačim društvom Italo, ki je precej močna ekipa, kar dokazuje tudi nedeljska zmaga nad Slovrencem. Torej so tudi za to tekmo izgledi za ju-ventinsko moštvo za uspeh kaj majhni. Na istem igrišču bosta igrali v predtekmi Itala B in Juven tina B tekmo za prvenstvo 2 div., ki je bila od ožena že pred Jobrim me euem dni. Na. .volana te);ma med Ju ' io h n Elero iz r ce ki hi hi n norila b’ti v n-' !e:io v S ijah, se ni vršila ker je Ede ra izstopila iz prvenstva. VERDI. 15: ro», Rascel. VITTORIA. 15: (iFanfan la Tu- lipe», G. Lollobrigida. CENTRALE. 15: ((Krvavi tir», R. Scott in J. Carter, barvni film. MODERNO. 15: «Gospodovalka usoden. S. Hayward in C. Wayne: STANDREZ. 18. in 20.15: ((Dopust za nagrados, N., Taranto. ADEX j ZLET 1 17. 18. IN 19, JAN. 1953 TRIDNEVNI (ZLET NA BLED Vpisovanje do četrtka 8. januarja 1953. 24. IN 25. JANUARJA DVODNEVNI IZLET V Vzroki stavkovnega gibanja železničarjev u Trstn in v Italiji Železniška uprava Jim ponuja le neznatne poviške plač In odbfja vse glavne zahteve vprašanj, ki se tičejo železničarskega osebja, la komisija se je dolgo ukvarjala z reformo kategorizacije in klasifikacije ter napredovanja osebja Uvoz goveje živine v Itaijo b letu 1952 GORICA, 5. — V 9 mesecih preteklega leta je Italija uvozila 59.065 glav goveje živine, to je dbsti manj, kot pa v letu 1951, ko je v Italijo prišlo 125.408 glav goveje živine. V zadnjih treh letih pripada največje število uvoženih glav pogojem, da bodo še prej skušale doseči sporazum. Zato pričakujejo, da bo stavtalo vseh 195.000 železničarjev. V osvetlitev vzrokov te stav. ke bomo navedli nekaj zahtev železničarjev, ki jih je v glavnem svojčas podprla tudi posebna paritetna ministrska komisija, ustanovljena že pred štirimi leti za reševanje raznih Z avtom trčil v avto in v blaznem diru skušal uiti Ko gn jn sam oškodovanec HohitflJ, is hilo ugotovljeno, da jo bil krivec trčenja pijan Okoli 17 30 se je 33-letni Ric. I centinija izpustili, medtem ko cardo Osana stanujoč na Na. j so «Fiat. 1400» izročili lastnici, brežju N. Sauro, ki je bil za volanom svojega ((Fiata 500», v bližini policijske kasarne v Ul, Flavia ustavil. >cer se je tedaj prted njim ustavil filo-bus. Prav v 'Stom trenutku pa je vanj z zadnje strani trčil aVto «Fiat 1400», katerega šofer je takoj zadenski zavozil in nato z blazno brzino zdrvel proti mestu. Ko je Osana o-pazil to. se je takoj pognal na iov za «Fiatom» in ga v bližani predora Baiamonti tudi prehitel, zavozil pred njim ter ga tako prisilil, da se je ista i vil Osana je obvestil o zadavi tudi prometno policijo. Ir i je priila na mesto in zvedela Zlom stegnenice med delom v baru Nekako ob pol enajsti uri , so pripeljali v bolnico 17-let-I no natakarico Pavlo Cusino iz Ul. Ponzanino 3,'ki je izjavila, da je med delom v baru v Ul. Oriani nerodno padla. Ker ji bolečine niso dale miru, se je zatekla po pomoč. Čeprav je dekle mislila, da zadeva ne bo huda, so jo zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, ker si je Cusinova med padcem verjetno zlomila stegne, vse" podrobnosti. Osana je te- nico leve noge. Ce ne bo huj-daj svojo ženo, 22-letm Luiso | šega, bo dekle okrevalo v 30 Viaoni, ki je bila pri trčenju ali celo v 40 dneh, lase ranjena odpeljal v bol-nišn co' kjer so ji nudili po. r*^.po;"dS”ET.4i'' *"•] netita Srez lastnika no je pjiicija identificirata šoferja r* 80-letnega Malija Pia. centinija, stanujočega v Ul. Boccaccio 11, ki si je up' sodil vozilo od neke Pavle Ciclitira stanujoče v Ul. Donota Ke* se e agentom zdel Piaejn!'ni ne. 'roli'.: ) v;n;in so ga onpe'ji li na pretrdi v b-lr^.no k.ior je zlnvnik ugotov i da 't - j v ** en i n p»z “'ožfn vsa' v takem stanju, šofirania Ker Osana ni hotel tožiti so Pia- 13 t. m. bo splošna stavka železničarjev, razen če ne bo prišlo v zadnjim trenutku do sporazuma med železniško u- pravo in sindikalnimi zastop- ....... niki železničarjev. Vse kaže,! in z ustreznimi plačilnimi razda se bodo stavke udeležili vsi j predelnicami. Komisija se je železničarji ker so se vsi sin-, strinjala s tem da bo veljala dikati izrakli za stavko, le dve|za železničarje' drugačna kla- avtonomni organizaciji in t sifikacija kakor za državne na-CISL so pristale na stavko s j meščence; pristala je na združenje nekaterih mezdnih postavk v osnovni plači in na izboljšanje periodičnih poviškov sprejela je načelo da lahko železničarji napredujejo v plači do konca službe; prista- la je tudi na nekatera druga normativna izboljšanja. Lansko leto meseca maja pa je ta komisija pod pritiskom ministrstva za promet izjavila, da ni pristojna za določanje poviškov v razpredelnici plač. Sindikat italijanskih železničarjev (ki je vključen v CGIL) je tedaj predložil svoj poseben načrt, toda minister za promet ni hotel slišati o nobenih pogajanjih. Tako je prišlo 7. avgusta lanskega leta do prve stavne, ki pa se je mnogi sindikati niso udeležili-Takrat se je ministrstvo obvezalo, da bo izročilo svoje predloge do 15. novembra in da bo upoštevalo ugotovitve omenjene paritetne komisije in načrt Sindikata italijanskih železničarjev Te svoje predloge pa je izročilo ^ele 6, decembra in m v njih upoštevalo nobene izmed zahtev, za katere se železničarji že več let borijo. Tako ni ministrstvo sprejelo ločitve kategorizacije železničarjev od kategorizacije, ki velja za državne uslužbence, niti zahteve po združitvi mezdnih postavk niti zboljšanja periodičnih poviškov niti načela o višanju plač do konca sluz*-be. Ministrstvo je v svojem predlogu omenilo samo nekaj manj važnih normativnih določb. Sindikati so zahtevali, da se celotni prejemki vseh železničarjev zvišajo za 25 milijard na leto, ministrstvo pa je ponudili samo dve milijardi celotnega poviška, pri čemer je izključilo «tevilne kategorije železničarjev. Ministrstvo za promet, oziroma železniška uprava je ponudila komaj od 500 do 1000 lir poviška prejemkov za osebje med osmo in štirinajsto skupino kar je do 45.000 lir, vštevši razne pot-nine, dnevnice itd. Pri tem pa moramo pripomniti, da železničarji mnogo več potrošijo, kakor dobe saj je znano, kako je drago preživljanje na potovanju. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, kako velik napor morajo prenašati strojniki, kurjači itd., saj vozijo nekateri vlaki do 120 tm na uro, kar zahteva veliko osredotočenost in pazljivost osebja lokomotiv. Da bo iasno, kako nizke so plače železniškega osebja, naj navedemo, koliko dobivajo sedaj nekatere kategorije železniškega osebja in koliko poviška zahtevajo. Strojniki dobivajo 45.330 lir in zahtevajo ti.670 lir poviška, specializirani delavci 34.120 in zahtevajo 5.980 lir poviška kvalificirani delavci 32.030 in zahtevajo 5.570 lir težaki 31.510 in zahtevajo 3.140, sprevodniki 35 tisoj in zahtevajo 5.500, vlakovodje 41.720 in zahtevajo 6.380 lir poviška Ze teh nekaj primerov nam kaže, kako so zahteve železničarjev upravičene, saj je vsem znano, kako naporna in odgovorna je njihova služba. Doslej pa je ovirala uresničenje zahtev železničarjev njihova razdvojenost, ki se je pokazala tudi pri zadnji stavki. Železničarji so namreč razbiti na številne sindikalne organizaci-e; poleg sindikatov, ki spada -o v tri glavne vsedržavne sindikalne zveze (CGIL, CISL, UIL) so železničarji razcepljeni še v druge manjše avtonomne sindikate, kar vsekakor ni v prid enotni borbi in kar seveda izkorišča železniška u-prava pri cdklan''anju upravičenih zahtev železničarjev. Vsekakor upamo, da bo prišlo 13. t. m. do popolno enotnega nastopa, da bo ta stavka pomenila začetek uspešne borbe, Včeraj zvečer ob 20, uri je 45-letni Josip Hrvatič stanujoč pri Sv. M. M. Sp. št. 557 prinesel na policijsko postajo pri Domiu 30 kg težak zavoj peri. la. ki ga je približno po'dru-go uro prej našel v b'ižmi no- naravnost smešno, če pomisli-vih hiš na Ul. F! via Po Hrva. | mo, da pre emajo že'ezniški tičeve i nnen u je zavoj padel delavci koma* od 30 do 34 tisoč PAZIM 25. JANUARJA EtVODlVEVNf TZfJST V FOOGHAD DUTOVLJE Vpisovanje do 10. januarja pri «Adria-ExprešS», Ul. Fabio Severo 5-b -tel. 29243. J J mladinska igra v osm® slikah Spisal: Pavel Goiia - Režiser: Jožko Lukeš - Scenograf: Jože Cesar Osebe: Sneguljčica - Tea Starčeva; Kraljica - Angelc3 Sancinova; Meglica - Štefka Drolčeva; Maršal " Ernest Zega; Poveljnik straže . Julij Guštin; Lo-v»- - Danilo Turk; Vitez-Stane Starešinič; Frice • S lvii Kobal; Frače - Stane Raztresen; Čarobno ogledalo - Angela Rakar-jeva; I. škrat - Josip Fi’ šer; II. škrat - Miško Renko; III. škrat -Kosmina, Sergij Zerjat IV. škrat - Jakec Renkoi V. škrat - Vojko Cesar! VI. škrat - Aleš Keberi VII. škrat - Stojan Coljaj Norček - Stanislav Hit’-prva dvorjanka - L&’ Nakrstova: druga dvnf janka - Elza BaTbičeva Nastopajo še: i gostje, kuharji, paži, vo jaki, zajčki, medvedi. Asistent režije: Zlata tioškova — Pesmi skoif poniral: Karel Boštja^, čič — Plese naštudiral Stanislav Hiti. DANES 6. Januarja 155’ ob 20. uri v kinodvoran' v SKEDNJU „31 K T K drama v štirih dejanj'*1 Spisal: Pero Budak - Pf* vedel: prof. Ivan Savli Režiser: Ljudevit CrnoU^ ri • Scenograf: Jože Ce& llfO blagajni kina v Skednji- Prodaja vstopnic eno pred predstavo pri Slednji zavedni Slove-nec bo letos kupil mizni ali stenski bel*2® koledar Dijaške in s tem pripomogel k | lanju naših revnih di)*' kov. ___________________ «ADR1A - KXPKKSS» ORGANIZIRA ZlftlOVANJE na Bletlu, Pokljuki, v BohinjU' Planici in Kranjski gori drsanje na led1 Lepi smučarski tereni — vzpenjača • Hoteli in domovi Informacije pri «Adria Express», tel. 29243. Ul. F. Severo J s str--he k"k^ga avtobusa. Za voj je na raz o’ago lastnici in se nahaja na policijs*em po. veljstvu, ir pitne na me?ec, nekateri pa e celo manj. Osebje na vlakih, ki ima veliko odgovornost, pa dobiva samo okoli 39 Filatelistične vesti Danes bo v prodaji na glavni pošti v Trstu spominska znamka «martiri di Belfiore« (italijanska) s pretiskom AMG-FTT za 25. lir. pripravljalni odbor filatelističnega kluba nam sporoča: nedeljski sejem mladincev ni uspel tako, kakor je bilo pričakovati In pripravljalni odbor upa da se bodo pr hodnjo nedeljo mladinci odzvali v večjem ševllu. Na željo starejših filatelistov se bo v nedeljo vršila izmenjava tudi med starejšimi ob Istem času, kakor za mladince. Vam nudi 100 elegantnih modele1 po zmernih cenah, ki so zadnf stvaritev švicarske industrije. Moške in ženske zapestne ure iz ie^ in nikel kroma že za samih 11.000 M Zahtevajte pri Vašem urarju /ONGER vedno le znamko 18 T Gen. - polk, Dušan Kvedet kot strateško vprašanje JE __ italijanski tisk je v svoji Sanji, da bi pridobil svetovij no layno mnenje za svoje te. anl ritorialne zahteve nasproti Svobodnemu tržaškemu ozemlju in Jugoslaviji dodal v zad-i njem času svojim zgodovin- s*;m> narodnostnim, gospodar. |l Sa ni, psihološkim in prestiž- nim dokazom tudi določene prednja postojanka v Italijan- , primeru vojne ogrožen pred. skem obrambnem načrtu bi j vsem s kopnega. Tega pa da-Trst ne bil zavarovan z niče- ' nes predvsem ne bi smcii izmer drugim razen z obrambo ! gubiti z vida pred vsemi Itn. na mestnem obzidju. I lijam Zato prav tisti Italija- Razen tega Trst ne predstav, ni- ki to realnost preprosto lja prav nikake važnosti za | abstrahirajo, ker se jim zdi osamljeno italijansko strategi- neprijetna, prihajajo v slepo -ste.m to celo uradne, vladne drugi način slabljenje Jugoslavije v cil u jaoenja Itaiije’ S in ustvarjanja pogojev za pre. j porod starih imperialističnih j teženj za nadoblast na Balka-i nu. Kako bi si lahko tolmači-li na drug način razne prote- mit R* ice tar- elea Itef-1 • jnik L» ez-ce • Štabno icat-FE iško [gor rjal: iko; sar; b er; ilja; Hiti: Lel1 vnf eva vo li. R Italija imela Trst, bi italijan-uokazi je tisk skušal predvsem vP;tvati na svoje partnerje v organizaciji atlantskega pakta, da bi tudi nje mobiliziral za pomog v pritisku na Jugosla-V tem je italijanski tisk 5el tako daleč, da si je privoščil izsiljevanje svojih za. veznikov ter jim celo pretil s ronj, da je postavil za pogoj s Voj ega .sodelovanja predhodno enostransko rešitev tržaškega vprašanja ter pri tem že v naprej odbil vsak sporazum ter sodelovanje z našo državo Preden bi se zadovoljile njene zahteve. Trst bi po nekih italijanskih verzijah morali prepustiti italijanski upravi zaradi njegove obrambe ter sigurnosti, V čem jo nasproti njenemu dejanske- ulico brez izhoda: ko vidijo v mu sovražniku. S tem, da bi Trstu samo svojo predstražo, izpostavljeno prednjo posto-ska strateška trdnost ne pri. jan.ko, z največjim razbijanjem dobila prav nič. Tega dejstva glave ne morejo najti rešitve skorajda bi ne bilo potrebno podrobneje dokazovati. Rešitev vprašanja učinkovite obrambe Trsta je potrebno torej iskati nekje mnogo bolj daleč v smeri prodiranja mo-, rebitnega ^tapadalca. To dej- 1 stvo ni bilo nepoznano niti Italijanom Ce bi se predlogi Italijanov v tem pogledu orne. jevali v razumnih mejah strateškega presojanja ter za Jugoslavijo, ki je v tem prizadeta, sprejemljivega politične, ga okvira, bi zelo verjetno niti ne prišlo med tema dvema državama do sporov o tem vprašanju. Medtem pa je Italija to okolnost izkoristila za b> se konkretno izražala utrdi, nerazumljive zahteve po tujih. tev strateške stabilnosti Trsta neitalijanskih ozemljih. sistemu italijanske obram-tni v teh namigovanjih ne be moremo odkriti. To je tudi razumljivo. Ta teza, preračuna->la J15 Petični učinek, bi za vsako resnejšo vojaško anali, zo takoj razkrila vso svojo pomanjkljivost in neosnovanost. vazna luka in tako veko*5 'ndustnisko središče, ka. -r le Trst, se ne more bra. *v sedanjih pogojih boje-anja na krajevnih obramb-'n linijah ki bi se na pr. lah. o zgradile vzdolž meja seda-leSa Svobodnega tržaškega ozemlja in to predvsem zato, ker so taktično topografski po-*°5i obrambe na pobočjih, ki 8e spuščajo proti mestu, tako izrazito neprimerni. Samo zaredi nujnosti so si Rusi v zad- uč1 bi* ju- OVt- B* ežfl1 tic«-; & lil* Zadnje čase pogosto čitamo v italijanskem tisku, da je za obrambo Italije z Vzhoda in torej tudi za obrambo Trsta neobhodno da Italija ponovno dobi v svoje roke strateško linijo vzdolž bivše jugoslovan. sko-italijanske meje iz leta 1920 do 1941, ki se na severu naslanja na vrhove Julijskih Alp in Blegaša, na jugu pa na masiv Snežnika. «Messag-gero Veneto« je že 7. januarja 1952. leta pisal; «Obramba Zahoda je lahko samo na Alpah od Brennerja do Snežnika« Za tem je ta te. za — po vzgledu na aVallum Romanum«, ki je ob koncu starega veka ščitil rimsko cesarstvo od navalov vzhodnih sosedov — postala priljublje-13ji vojni dovolili Sevastopol. na tema prav vsega apenin-Nemci pa Cherbourg. j skega tiska. Neofašistični «Se- Trst bi torej s samim tem, I colo« pa jo je v svojem uvod-da bi bil priključen k italijan I niku od 14. decembra označil skemu ozemlju ne pridobil po- - celo s sledečimi besedami: polnoma nič v utrditvi svoje ; ((Ponovno pridobiti naše meje sigurnosti. Kot izpostavljena j ter rešiti Zahodi). hm jugoslovanska armada more uspešno braniti Trst i" ie posebne skupine, začel je uporabljati angleški rog, basklarinet itd. Vsa glasbena vsebina se pri njem razvija iz številnih značilnih krajših motivov (uLeitmotivovs), s katerimi skladatelj karaktenzira osebe in vsebino. Le redko zaznamujmo v gledališču «Verdi«, da bi bile poleg visoko vrednega dela tudi vse skupine izvajalcev resnično kvalitetne, zato moramo reči, da je bila petkova premiera eSomraka bogovn pravo doživetje. Dirigentu Herbertu Albertu se pozna, da si je povsem usvojil operno umetno** Wagnerja. Bogate orkestralne barve, drzni kromatski pošto-pi potifonskega tkiva, najmočnejši fortissimi kakor naj subtilnejši dinamični odtenki so bili plastično in brezhibno podani. Njegovi visoki glasbeni kulturi in avtoritativnemu nastopu so enakovredno odgovarjali solisti in orkester. Pristnosti in neposrednosti je prispevala tudi izvedba v originalnem jeziku. Solisti — Nemci so pokazali poleg odlične tehnike tisto, kar solistom v «Verdiju» pogosto primanjkuje: muzikalno in globoko doživeto podajanje, ki ne išče zunanjega izraza v pretiranosti in samovolji, marveč se tesno zlije v harmonično celoto. Vlogi Siegfrieda in Briinhilde sta našli v tenoristu Berndu Aldenhoffu in sopranistki Cer-trudi Grob-Prandlovi izvrstna interpreta. Aldenhoff ~ se je predstavil kot pravi rvagner-janski junak. Skoraj bi trdili, da je Grob-Prandlova danes ena najboljših interpretinj Briinhilde in to tako pevsko kakor igralsko. Ker je brezhibno izdelana tehnika ne ovira, se more v celoti posvetiti mu-zikalnos ti izvedbe in zares p re. pričljiuo podati vsa bogata razpoloženja od nežnih do naj-silnejših, dramatičnih. Lepo so se vključili v celotno izvedbo tudi ostali solisti, zlasti baritonist Hermann (Jhde (Giin-ther), basist Ludwig Weber (Hagen) in sopranistka Judith Hellivig (Gutrune). V ostalih vlogah so nastopili še Melanija Bugarinovič, Hanna Ernster, Erika Zimermann, Ina Gerhein in Alois Pernerstorfer. Zborovske vložke je naštudiral Adolf o Fanfani. Izvedba je bila tudi režijsko izvrstno podana, kar je pripisati tudi dejstvu, .da posamezni solisti dobro poznajo tradicijo Wagnerjeve opere, saj so se poleg dirigenta Herberta Alberta tudi nekateri od njih it uveljavili v wag-nerjanskem svetišču Bey-reuthu. Scene so bile stilno primerno ter bogato opremljene. — r oblimi!-' realna ' predstava o mislit, Trsta' Potrebno„ za‘ globok *' obrambne položaje, globmi ra*Porejene v vsej s*°van,L.severozahodnega jugo ke K< J a|(l' inl( *am f,a ozemlja. Edino ta- amba i iena globinska o-reši*-, ko pomeni popo’-Jh* klobinl'88 vprašanja. V , a v*dui, 1 obrambi bi U- f * huraltare meie Pos,ala 1 ‘n SaJna zadnja linija pokazala 3® tako bi lahko pravičenost °l0 strateško u-, Nekateri k lijanski avtorurovidnejii ita razumel, strategi.*0 davno PriPoroč»n “ 6 nedostatke b£ambo Italj ‘taiije za o-obrambo Trst« t(n'ej tudi za ?,r' Giust° MomTako P'ie "a oer Jug0sj0 emugijan0i jc, manj ni aoom nitl naj. »ziljske a* i8ko nakl°' bile stiateit Pe nikoli ni- Wllvari,a bo,3 meia- k. m j. nih obrisih ?a roka da v fcar ^li1 "b»kuje ital i io 4" neko kdr° b°tel štabi-bi Proti ratešk ■n .................................................................. Kako so se naši Plavcani borili za svojo Šolo Nihče ne bi slutil, da krije rdečkasto zidovje planske šole, ki se na robu vasi kar ne kam bahavo ozira po sosedni Škofiji, toliko pisane in težke zgodovine, Ta zgodovina je kakor od-klik rodu, ki tu živi, se trdo vba(la za vsakdanji kruh in je ves zraščen s svojimi trtami, oljkami, poljem in Trstom. To so zanj od davnih dni tiste štiri premise, ki dajejo življenju smer in narekujejo močno prizadevanje po izobrazbi. Veliko mesto in zlasti še pripadnost k malemu narodu veliko terjata od malega človeka, če se hoče ohraniti na svoji zemlji. In te volje ir v nlavskem rodu mnogo saj s čudovito prilagodljivostjo sledi času. se vživlja v nove razmere in svojo malo posest upravlja tako, da bi iz nje čim več iztisnil. Zato se tam, kjer so se še pred leti raztezale niive raztezajo danes zele-njadni vrtovi. Mesto se pom,. ka globlje v predmestje, pred. se pomika na vas. misija odobrila. Pri pojedini, ki so jo Plavčani pripravili komisiji na čast, je vladni šolski zastopnik Klodič rekel v svojem govoru, da je bilo šolsko poslopje stvar vaščanov mest- je še lani bil, ze- Tam kjer so LnUdn, vrtovi. «o «"«■ "-•"SAV "srz nešteto inačic in Ul Ul_ ►“UTI narmj”""0 mPJO I jr — Alp ot*l tiste V. .bl’disi, d« I večna je le teinvs Je *el ',. J *'Ve onkraj j ku. To je zakon > °d Julijske | je Usta skrivnostna sila zunanja kot da imo narave. To o te- bi m izven tebe. In čim bolj je življenje zahtevno, tembolj jo čutiš, tembolj si prizadevaš, da b, ji zadostil. Na teh naših obmorskih brežinah pa za nas življenje nikoli ni bilo drugačno. Morda je prav to življenje s svojo trdo težo in z neko podzavestno predslutnjo, da ne bo kdo ve kaj drugačno, narekovalo preprostemu kmečkemu človeku Josipu Hrovatinu, da se je lotil zgodovine plavske vasi in še posebej zgo. dovine plavske šole, To slednje ni nič čudnega. Sola je po menila žarišče kulture, ori-šče bodočega življenja in njega trdi temelj. Ud tu tudi toliko upornega prizadevanja da bi Plavje dobile svojo last. no šolo, od tu toliko žilavega, nepopustljivega boja za njo. Pričel se je ta boj nekako leta 1870, ko je. bil na Plav-j ah kaplan Sancin. Na pismo, ki ga je dobil od namestništva iz Pule, je, odgovoril, da se vsi vaščani strinjajo, da bi se gradila šola in da so pripravljeni prispevati z brezplačnim delom.. Ukrenilo pa :p ni ničesar. Namestništvo je postavilo pogoj, da se tudi žu. predvsem pa nasprotstvo teh dveh krajev. Skofljani so se čutili meščani. Ob večerih ko - . . „ .no postavo. Po njej je moralo se je pozneje na Plavjah ogla- biti 4n Šoloobveznih otrok, in , . U r,a”° pe J®; ?° se ®kof čim je bilo narejeno šolsko Ijani nekam zaničljivo izražali: poslopje, je morala dežela po «Cujte, čujte bo škarje, kako slati učitelja. «5K “»L":,” | Karlu - „ ................................ pri Plavčanih zastavil besedo j naprosili, naj jim sestavi pri- aCešnje so že petkrat pognale repke, a učitelja še ni.n Bilo je res tako. Lepo, novo šolsko poslopje so imeli, učitelja, ki bi ga morala vlada poslati, pa ni in ni bilo. je pridružil še dekan Josip Vaščani so se zato zatekli k jem pristnem kmečkem "pa iKe.mf.*rI! v.°spu. Tudi °nje \ dekanu Kemperlu v Osp in ga nosu. i panstvo v Dolini s tem strinja. Tam pa so bili prav p av ski odborniki tisti, ki so najožje gledali in Dolinčani tem plavskim možem zaman prigovarjali. Tako je ‘ pokopan lep načrt. In e danes ozremo nazaj na so s boj, vidimo, da so prav v e dan jem njihovem ozkem g a danju, vsi njegovi prt)* zarodki. Ni nam znano ka°s° I jim prigovarjal in jih bodril, svoje stališče utemeljena , Tedanji kaplan Kovalič it ! naj bi sezidali šolo. da bodo važno je le, da je bila vsa vas | prinesel protidokaze, češ da je j otroci imeli reden pouk. Tisto, v svojem hotenju en°^na. ,n | pro}\ Postavi, da bi otroci ho- j kar so se tedaj naučili v studa je znala premostiti ozkost , dili iz ene fare v drugo faro ri, na pol razpadli kmečki hi-svojih takratnih občinski i j „ iolo pomagali njjo Sol)k^ I pod vodstvom tega ali mož. Krasen primer, da je tu zadeva pa je spet zaspala za j onega kaplana, kijih je enkrat sta pot prava, ki drži ob zvo- j nekaj let. Ko pa se je -i to tedensko zbral okoli sebe, je kih prosvete in napredka. 11894 začelo znova govoriti res. bilo malo več kot nič. Kdor se ji izogiblje, ostane po no 0 ioU sg R. vpraieva. ' zabljen, pokrije ga senca *e„- !o aU naj ho ^ Hai)jah a[. nfl i VOvodja Mahnič in dekan Škofijah. Proračun šestnajst j Kemperle je torej našlo pn-tisoč goldinarjev je bil na \ pravljena in plodna tla. Red-pravljen za Škofije, od te vso- , ki so bili tisti, ki so tej zami-te P0 bi morale Plavje zaradi j sli oporekali. Vas se je kma-svoje posesti največ utrpeti, j lu zedinila, zaupala načrt naj-Vihar ki je nato završal, se za prej Antonu Trobcu iz Trsta, dolgo vrsto let ni več ustavil nato pa nekemu Komarju iz Ponosne Plavje so bile neod- Dekanov ker je bil za tri sto boj in zaradi pravice, ki je bila na njihovi strani, so v tem boju tudi zmagale. Zgodi, lo pa se je takole: prav v tistem času so se možje in fantje domenili, da ustanove tudi v Plavjah svoj pevski zbor Pevovodja Karl Mahnič jim je dal v šolski zadevi dober na- ! da preden bodo češnje pogna-svet, češ naj si jo sezidajo sa- I le repke, bo učitelj tu. mi. «Se kmet si sezida hišo, pa I Vaški zgodovinar Josip Hro-ne bi vas sezidala šolo*, jim , vatin pa je na straneh svojih je govoril in razložil takrat j bukev moral nekje zapisati: zdelo se je dokončno, odrinje- . mu pa da so jo zdaj premakne, in vsi so bili prepričani, j nili, še ni bilo nič. Minilo je da novo šolsko poslopje ne bo i polnih pet mesecev preden 'je nikoli služilo svojemu name- ' tista komisija končno le pri- nu. Toda prav ta odločitev j e šla. Priklical jo je dekan v a prihod učitelja, da je njiho- ! nestrpnost ljudstva. Po Usu", j odločnim'nastmom* * SV°j'm - ***• * **—«• t*. ” TtZ r '“'i1' v »«™r„ j, o Trst do dr. Gregorina Ta - ali je več županstvo „ Pujah kega spomina, Leta 1870 je bila torej na Plavjah zapravljena šola in to se je pozneje kruto maščevalo. Ko je bilo leta 1882 spet govora o šoli, ki jo je država nameravala sezidati, je komi sija delno zaradi previsoke ce merno prošnjo. Naslovil jo je na samo prosvetno ministrstvo na Dunaj in napisal jo je v nemškem jeziku, ker se mu je zdelo tako bolj prav. Taka prošnja je na Dunaju res našla razumevanje, toda njena pot z Dunaja v Plavje je peljala skozi Poreč. Tamkajš-Seme, ki sta ga vrgla pe- nja odgovorna gospoda pa je gledala plavsko pravico skozi drugačna očala. In zato so bila zaman vsa prizadevanja naših poslancev v istrskem deželnem zboru, pa čeprav so se opirala na šolski' zakon, ki je izrecno naglaial. da se mora podpirati šolstvo v Istri. jim je sestavil prošnjo, v ka- I ali vlada To je zaleglo, ven- Plavčani strinjajo, da bi b ila ' ^L,P“-b,/e tudi ,p° Pohodu njihova šola dvojezična s slo- i « Pl ZavlaČelvaln' na venskim učnim jezikom m z I ? ' ° Plavcan' ™ dvanajst- italijanščino ali nemščino kol 'etne™ hrezploanem upanju in ne zemljišča, delno zaradi I jenl-ive bližniih Škofij odločila da bi bila šola na Sknfuah lo k, j„ je raZg]ašal avstrijski je potekalo v najlepšem redu 'sedem let je prišla odločitev, bil hud udarec za P evje: od šolski zakon, so si jo hotel" , Ko je bilo šolsko poslopje le- da se tam sezida dvojezična daljenost zgornji i zaselkov, [same vzeti. Spustile so se v [ta 1892 izgotovljeno, ga je ko- J šola, Plavje so bile spet, in učnim predmetom. Tudi ta prošnja se je zelo dolgo reševala. Med tem časom se je na Škofijah sloves no odprla šola, t> Plavje pa so prihajale z županstva v ML lja/i pozivnice, naj pošljejo otroke Te pozivnice so vzbudile toliko ogorčenia m pristne ljudske jeze, da se je nazadnje zgodilo, da so ne oddane romale nazaj na županstvo v Milje Ker so ostali Plavčani tako uporni v svoji zahtevi, je iglska oblast skušala rešiti to zadevo posredno. Odločila je, da bo učitelj iz Škofij dvakrat tedensko poučeval v Plavjah. Toda Plavčani so gnali svojo. Pozanimali so se, kako je s prošnjo, ki jo je sestavil dr. Gregorin. Tedaj so zvedeli, da je bilo na osnovi te prošnje že pred leti odločeno, da naj prizadevanju odločili za drug — skrajni korak. Pisali so Ci-ril-Metodovi družbi. Tu kronika domačega zgodovinarja Josipa, Hrovatina umolkne. Ustno izročilo, ki ži. vendar vi med Uudmi' Pa pravi, da je šele ob tej skrajnosti šolska oblast v Kopru izrekla pravo besedo. Mnoga je pripomogel tedanji šolski nadzornik Dominko, ki je hil član takratne komisije i n je tudi pozneje neuradno zaradi tega prišel v Plavje. Boj je bil po dvanajstih letih in po mnogih prizadevanjih končno izvojevan in je šel v pozabo. Kot stvar pa, ki jo drago plačamo in odkupimo. skoraj na pol s krvjo, je tudi ta boj pustil svojo sled v tistem žarkem odsevu ljubezni in ponosa do svoje šole, ki sta v plavskem ljudstvu po. pride v Plavje komisija, ki ložena zeio globoko. To dvoje Tehtalo se je m tehtalo, to Ker zanje ni veljala goldinarjev cenejši Delo «na Ida uradna tehtnica se je ved- __________________________________* la.V\I071,0. pnstav,a 'v prav.‘c" * ?r*el?' W *?p Ir*o Ttaoibata na Škofije, in čez nn’j'reš, enkrat za vselej šol- P« »otn pove vet kot bi nam sko vprašanje. Njihova zade- P°wdale debele knjige. Pove va s šolo je torej obstala ne- naw vse> prav vse. kje na slepem tiru. Kljub te- | Wnrk i r Vremenska napoved za danes: V n r A/l r Vetrovno in pretežno oblačno * IVLIVIL vreme. — Temperatura se bo znižala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.5; najnižja pa 3.5 stopinj. STKAN 4 ŠPORTNA POROČILA 6. JANUARJA 1953 |!SH) i! 'iiii SHH- RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00: Musorgski: Hovanščina - ljudska opera v 5 dajanjih. — Trst II.: 10.45: Cajkov.ski: Hrestač. 15.00: Mozart: Koncert za flavto in orkester. — Trst I.: 20.30: Donizetti: «Hči regimenta«. — Slovenija: 16.00: Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe. 18.40: Koncert pianista Marijana Lipovška. TRIESTINA na S:DMEM M = S1U na lestvci SLAB NAPAH l»OHA vratih. Triestina sicer, tem se bo končala verjetno! ?“■ z ,Juventus. enako število 1 i točk, se m rečena dokončna . ■. ■ ■ — —.. ......; beseda za ta teden, ker tekme v Turinu v nedeljo ni odigral zaradi zasneženega igrišča in bo tekma danes. Roma je po. trdila svoj sloves in dokazala, da njena začetna dobra forma le ni bila muha enodnevnica: svoje nasprotnike iz Neaplja je odpravila kar s superiornim i v inoz Jugoslovanski smučarski skakalci Rogelj Adlešič in Raz-boršek so dosegli na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Chamonixu (Francija) zelo lep uspeh. V hudi konkurenci najboljših francoskih in švicarskih skakalcev se je Rogelj plasiral na tretje Ad ešič na četrto, Raz-boršek pa na peto mesto. Rogelj je skočil obakrat 60 m in dosegel 216.5 točke. Adlešič je skočil 58 m in 60 m, Razboršek pa 56 in 49 m. Pred njimi sta bila francoska skakalca Ro-chard z 18 točkami (61, 69) in Monie z 17 (60, 60). DANES V BOLOGNI BOKSARSKI DVOBOJ ITALlJA-JUGOSi A V IJA Jugoslovani so favoriti KINO Po splošnem mneniu bi morali Jugoslovani zmagati, vendar tudi kako presenečenje ni izključeno Šlisiiiiiiii med narodna smučarska teh m u ta n ja ljubljanske Enotnosti na med- rezultatom. Sosedom iz Vid-narodno tekmovanje v smučar- ma, ki so sicer večkrat spo-skem teku. Odpotovali bodo ! sobni pripraviti razna preše gair Doelplads s skokoma 78.5 Kandare, Pavčič in Kalan, eki- 1 nečenja, pa ni uspel podvig in 81 m. Drugi je bil Sepp po pa bosta pojačala člana | kot Triestini v Bologni. Konč-Bradl (Avstrija) 77, 81.5, tretji ,,Gozdarja» iz Gorij Slivnik in no bi lahko rekli, da Triestina Brutscher (Nemčija) 78,- 79.5 ■ R0-ji£, najbrž ne bo imela prehudega m itd. V nedeljo je bila v San posla v nedeljo s Palermom, če bi sodili po nedeljskem re. zultatu v Ferrari. Na lestvici je sedaj tako, da vodi še kar naprej Inter, (ki doma še vedno ni izgubila no-I bene točke), s 26 točkami, sle. ORTISEI, 5. — Y veleslato-Martino di Castrozza tekma . mu je danes zjutraj zmagal smučark, ki je veljala kot iz-1 Avstrijec Waiter Schuster, birna te.;ma za mednarodno | drugo mesto je zasedel franco-tekmo v Gruendelwaldu v ski prvak Mathis, medtem ko Švici. Tekme so se udeležile je prvi Italijan David Davide j de 'MiVan "in ~Juventus z 21 tudi 3 Svedinje in 1 Švicarka; I na četrtem mestu. Ermanno Triestina je sedma s 15 in zad. govorilo se je tudi o udeležbi Nogier, znani italijanski repre. ! nji je Como z 8 točkami Vsaj i r“!7c “ «• ~ ~ i;? »t* *•» <• Svedinje. naslednja štiri pa stu' J“tn, bo tekma v slalo- , sigurna na prvem mestu. Italijanske Taffra. Mus, Ro- i mu' RezuItat današnje tekme: manin in Parmesani. Te štiri j 1- Walter Schuster (Avstrija) so v spremstvu novega tre- | 1-50.7; 2. Mathis Firmin (B’r.) nerja Šveda Nordlunda odpo- 1:51.9; 3. Adrien Duvillarde (Fr.) 1:53.4; 4. David Davide (Italija); 5. J. Riedler (Avstr.); 6. Ermanno Nogier (It.), PARIZ, 5. — Vsi štirje jugoslovanski namiznoteniški igralci (Harangozo, Dolinar, Vogrinc in Gabrič), ki sodelujejo na velikem mednarodnem turnirju za prvenstvo Francije v Parizu, so dosegli včeraj prve zmage. V tekmovanju posameznikov so z lahkoto premagali svoje nasprotnike v II. kolu, medtem ko so v igri dvojic odigrali šele prvo kolo ter premagali svoje nasprotnike. Harangozo in Dolinar igrata skupaj. Gabričev partner je Francoz Genton, Vogrinčev pa Francoz Caffier. BOLOGNA, 5. - Obe boksarski reprezentanci, jugoslovanska in italijanska, ki se bosta jutri popoldne srečali v dvorani Borsa. sta bili danes sprejeti v bolonjski občinski palači. Atletom in njihovim spremljevalcem je občinski odbornik ing. Bernardi izrekel dobrodošlico z željo, da naj zmaga nagradi boljše. Po zakuski je predstavnik italijanske zveze boksa Bosi-I sio objavil spremembo v italijanskem moštvu: namesto Chine (lahki welter) bo nastopil Rigamonti iz Milana. Italijanski tehniki niso posebno optimistični glede na rezultate posameznih srečanj; jugoslovansko moštvo namreč sestavljajo že preizkušeni in ! tudi v mednarodnem svetu i znani boksarji, medtem ko se-|stavljajo italijansko moštvo j mladi elementi ki nastopajo I večinoma prvič v mednarod-j nem srečanju in od katerih | so nekateri še prav mladi; , starost italijanskih reprezen-j tantov znaša od 17 do 21 let. i «Vse akor pa upam, je za-! ključil Bosisio. da bomo do-; segli vsaj neodločen rezultat, j čeprav smo po prognozah že i premagani«. Približno enake-, ga mnenja je tudi Mazza. ki s pa misli, da bo jutrišnje srečanje vsaj dalo koristne izkušnje za tehnike, ki bodo morali poiskati nadomestilo za tiste boksarje, ki so prešli k profesionalcem Jugoslovansko moštvo sestavljajo naslednji boksarji: Mušja kategorija: Paljič; bantam: Srdanovič; peresna: Jožic; lah’:a: Stefanovič; pol-vvelter; Sovljanski; welter: Golič; polsrednja: Milojevič; srednja: Veselinovič; poltežka: Nikolič; težka: Krizmanič. Kot rezervi sta Tot (peresna) in Soič (težka). Kot spremljevalci moštva so prispeli Kalman Vais, predsednik Hrvatske boksarske zveze, zvezni kapetan Tihomir Papič in zvezni trener Duško Bogdanovič. # * * Boksarji zagrebškega Metal, ca so dobili povabilo za nastop v Zapadni Nemčiji, kjer se bodo srečali 11. januarja z Ba-vario v Rosenheimu, 13. januarja pa v Salzburgu. Državni prvak v hokeju na ledu Partizan se pripravlja v Kranjski gori za turnejo po Italiji kamor odide 10. januar-I ja. Dve tekmi bo imel v Cor-| tini d’Ampezzo nato odide še | v Bolzano, Ortisei in Auronzo, kjer bo igral z domačimi moštvi. Jesenski državni nogometni prvak Partizan je včeraj prispel v Atene na 10-dnevno gostovanje. Partizan igra danes z Aeikom, ki je jeseni premagal dunajsko Admiro. IPolitična krissai in krvavi neredi v Iranu V neredih, ki so aastan ob povratku iranskega .rdečega dekana" z mirovnega koagresa na Dunaju, so bile štiri osebe ubite, 26 pa hudo raaieoih Nesog asje med Mosadekom m Kašamiem Obenem pa je nastala v hodnje leto, ki predvideva de-Perziji tudi politična kriza. | ficit za 2 milijardi in pol rial-Iranski Medžlis je včeraj pre- sov. Finančni minister je sicer tovale v Gruendelwald. Državna reprezentanca Sved. ske v hokeju je zgubila tekmo z angleškim profesionalnim moitvom «Haringay Racers* z rezultatom 1:3. Preteklo nedeljo je bila v Oberstdorfu (Nemčija) mednarodna tekma v skokih na kateri je zmagal Norvežan Erling Krol.en z razmeroma kratkimi skoki, pač pa z odličnim stilom. Dlje kot zmagovalec je skakal drugopla- itd. Iz Oberstdorfa so se tekmovalci odpeljali v Innsbruck kjer bo danes tudi mednarodna tekma v skokih. bili prisiljeni najti izhoda le v -kotih. Enega od teh pa ie Triestina izrabila v lastno korist. Curti je streljal in Ispiro, ki je bil dobro zastražen kot najnevarnejši mož napada, je s *očil visoko v zrak m z glavo podal žogo proti De Vitu: to Krat tržaško krilo m 2grešilo. Z rahlim sunkom je iogo poslal v mrežo. Z rezultatom 3:1 se je Triestina zadovoljila in tedaj se je večina igralcev umaknila v obrambo. Le tu pa tam je Boscolo preigral obrambo gostov in prišel sam pred vratarja, vendar Tekači EnOfnOSH se je ta vedno rešil. Proti -.-J— „ li.liin koncu pa je Triestina začela Qr6aO 6 | prevladovati na igrišču. Cur- Pod vodstvom Milana Fa.dige ti je hotel na vsak način za-. bodo 8. t. m. odpotovali v For-biti svoj gol in je neusmilje- • ni di Sopra v Karniji tekači Na lepih smučarskih terenih planine Jahorine je 4. t. m. stekla prva vzpenjača v Bosni in Hercegovini. Nova vzpenjača. dolga nad 1000 m, veže u-godne smučarske terene na tej planini, ki sodijo med najlepše v Jugoslaviji. Vzpenjača ima 84 posameznih sedežev. Šahovski turnir na Dunaju Na Dunaju je mednarodni šahovski turnir, na katerem sode ujeta tudi jugoslovanska mojstra Rabar in Nedeljkovič. V VII. kolu tega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati: Stoeckl - Bisguter prekinjeno; Beni - Mendes remi; Soluh -Rabar remi; Gruenleld - Paoli prekinjeno; Kopeckjr Kinzel prekinjeno; Nedeljkovič - Rell-stab prekinjeno v nekoliko boljšem položaju za Nedeljiko-viča. V VI. kolu je Rabar remizira] z Benijem, Nedeljkovič pa je premagal Paolija. Po VII. kolu je stanje naslednje: Bisguter 4 (2), Stoeckl 4 (1), Rabar 4, Nedeljkovič 3 in pol (1) itd. V VIII. kolu pa so bili doseženi naslednji rezultati: Rabar - Gruenfeld remi; Nedeljkovič - Kinzel prekinjeno; Bisguier - Beni 1:0; Soluh -Mendes 1-0; Rellstab - Paoli prekinjeno; Stoeckl - Kopecky prekinjeno. Rezultati prekinjenih partij iz VII. kola: Bisguier - Stoeckl 1-0: Nedeljkovič - Rellstab 1-0. Stanje po VIII. kolu: Bisguier 6 (1); Nedeljkovič 4.5 (1); Rabar 4.5; Mendes 3.5 Itd. Milakov v Dortmundu drugi Minulo soboto se je začel v veliki športni dvorani v Dortmundu velik mednarodni atletski miting, na katerem sodeluje tudi jugoslovanski državni prvak v skoku s palico Milakov, ki je v hudi konkurenci zasedel drugo mesto. Rezultati so ti-le: skok s palico; 1. Richards (ZDA) 4.60 m; 2. Milakov (Jugoslavija) 4.20; 3. Lind (Sved-ika) 4.10; 3000 m: 1. Lueg 8:42.8, 2. Schade 8:46.0, 3. Hes-selmann 8:47.4; 400 m: 1. Ulz-heimer 51.1, 2. Vichbahn (vsi Nemčija) 52.6, 3. Wytterhooven (Belgija) 53.2; 1000 m: Stracke. Barthelov trener v Beogradu V petek je prispel z letalom v Beograd znani trener olim-pij.skega zmagovalca v teku na 1500 m Josefa Barthela in bivši trener svetovnega rekorderja Harbiga — Gerschler. Prihodnji teden bo Gerschler vodil v Beogradu šestdnevni tečaj, kateremu bodo prisostvovali vsi najboljši atletski trenerji iz Jugoslavije. Uspeh Zaqreba na turneji v Maroku Enajstorica Zagreba je zaključila turnejo po Maroku. Zadnjo tekmo je igrala v Rabatu in premagala istoimenski klub s 6:0. Reprezentanco Maroka je Zagreb premaga’ s 4:1, prvaka Maroka «Marrakesh» pa s 4:0. TEHERAN, 5. — v večjih nemirih, ki so bili zadnje tri dni v Perziji, je bilo doslej po uradnih podatkih 28 oseb hudo ranjenih, 4 pa mrtve. Število lažjih ranjencev gre na stotine, prav tako tudi število aretiranih. Neredi so bili danes najhujši v Teheranu, kinil sejo, ne da bi glasoval o tem, ali lahko predsednik pred kratkim obljubil, da bo proračun uravnovešen kljub vlade Mosadek izda kakršen pomanjkanju dohodkov od pe- koli zakon v okviru svojih ....................... posebnih pooblastil. Do glaso- vanja ni prišlo zato, ker ni kjer so se pred parlamentom | bilo na seji zadostnega števi-spopadli desničarski elemen-1 la poslancev. Nekateri poslan-ti s člani kominformistične ! ci, ki so zapustili Medžlis, stranke Tudeh. I pripadajo Mosadekovi nacio- Neredi so se začeli v «sve-! nalni fronti, tem mestu» Qum kjer se še | Razprave o Mosadekovih zdaj vrstijo pretepi med kom- pooblastilih bi utegnile prive- informovsko razpoloženimi elementi in člani raznih verskih bratovščin in skupin. Pretepi so se začeli ob povratku iran- sti, kakor sodijo, do razpustitve sedanjena Medžlisa. Zunanji minister Fatemi je po včerajšnji seji Medžlisa iz- skega mohamedanskega «rde-!iav‘l’ se vlada nujno čega dekana)), ki se je udele- j sestala in da bo razpravljala žil kominformovskega «mi- i ° “bistvenih problemih«, rovnega kongresa» na Duna- | krize je pripeljala pred- ju. Ob njegovem prihodu v j vsem razprava o novem volil-Qum ga je čakala množica j nem ,zak?"u- Ka^e.. da se po-mohamendanskih vernikov in - slanci bojijo, da bi ga utegnil ga napadla s kamenjem in pa- j Mosadek izkoristiti za razpu-licami. V njegovo obrambo je 1 stitev parlamenta in da bi Medtem poročajo iz Londona, da v tamkajšnjih uradnih krogih trdijo, da obstaja med Anglijo in ZDA popoln sporazum o vsebini novega predloga, ki ga je veleposlanik ZDA v Teheranu nedavno izročil Mosadeku. Zatrjujejo, da je vsebina tega predloga v glavnem ta-le; 1. z mednarodno arbtiražo naj se določi višina odškodnine, ki jo je Iran dolžen Anglo-iranski petrolejski družbi: 2. Anglo-iranska petrolejska družba bo kupovala v Iranu 10 milijonov ton petroleja letno, medtem ko bodo «1 troleja. Vendar je Mosadek | količino, ki jo je treba šele do-včeraj zvečer nenadoma dodal | ločiti, kupovale tudi ameriške proračunu postavko «načrti za | petrolejske družbe: 3. če bo razvoj«, ki znaja 2 milijardi inj.Tran sprejel te predloge v ce-pol rialsov, torej točno toliko loti, mu bodo ZDA dodelile kot proračunski primanjkljaj. | začasno finanč«%o pomoč. Sigman Hi v Tokiu Uradno zbližinje med Južno Korejo in Japonsko TOKIO, 5. — Predsednik južnokorejske republike Sigman Ri je danes prispel v Tokio. Na letališču ga je pozdravil general Mark Clark, vrhovni poveljnik sil OZN. Sigman Ri bo gost ameriškega velepo- priskočila večja skupina kom- | med ukrepal na svojo ro- , slanika v Tokiu Murphyja in in 1 lfn. Teheranski večerni list ionnncVooo -»umn • o a o ministra informistov in začel se je hud ! Teheranski^ vejerni list pretep s palicami in kame- ' «Keyhan» poroča, da je med njem. Policija je streljala na j 15 poslanci, ki so predložili množico in aretirala veliko jnov predlog volilnega zagona število oseb, vendar doslej še proti Mosadeku, tudi predsed-m vzpostavila reda. | parlamenta Seid Abolgha- Incndenti so se kmalu razširi- sen Kasani, znani vplivni 11 tudi na ostala perzijska me- i J,oditelj- .?dl se- df 50 kio tudi gen. Paik Sun Jup, na- sta zlasti pa na Teheran, kjer , teheranski neredi vsaj deloma če,njk glavne!,a stana južnoko- so njihovi glavni nosilci kom- , tudi Hasamjev poskus, da pri- jske vojsk in admiral Sohn »r; cn tisne na Mnsnnplra Q Tfn^ani. ... _ , Won. naceln k glavnega stana japonskega zunanjega ministra Okazakija. Jutri bo Sicmanu Riju priredil svečano kosilo japonski ministrski predsednik Jošida. Skupno z južnokorejskim predsednikom sta prišla v To- informovski študenti. Ti so tisne na Mosadeka. S Košani- včeraj napadli avto ameriške- jevim pristopom na stran ga odposlanstva «četrte toč- j «upornikcv» se je položaj ke», danes pa so demonstri- znatno zapletel, rali pred parlamentom. Teheranski listi pišejo tudi, Mosadek je odstavil okrož- 1 da je Mosadek sporočil ame-,ne vojne, vendar bo to prvič, nega poveljnika policije pol- 1 rišl.emu veleposlaniku, da lah- da se bo sestal z japonskimi kovnika Ahmeda Shaarija in ko stranka Tudeh naredi dr- državniki. Zdi st, da je tudi ga ukazal aretirati, ker ni žavni udar, če Iran takoj ne pobudo za Clarkovo povabilo znal preprečiti incidentov, dobi izdatne ameriške pomo- Vendar so ga kmalu nato iz- ci. Teheranski radio pa je popustili in mu spet vrnili nje- ročal, da bo Mosadek zahteval govo funkcijo. Vojno ministr-' jutri v parlamentu zaupnico, stvo je podredilo policiji j Finančni minister Baghar 15.000 vojakov, ki nal poma- j Kazemi je medtem predložil gajo vzdrževati red. | parlamentu proračun za pri- južnokorejske mornarice. To je tretji Rijev obisk v Tokiu po koncu druge svetov naj pride Ri v Tokio, dal japonski ministrski predsednik Jošida. V razgovorih med Sig-manom Rijem in Jošido bodo govorli o normalizaciji odnosov med Japonsko in Južno Korejo. V nekaterih krogih ne izključujejo možnosti, da bodo dosegli tudi sporazum o sodelovanju Japon ev v korejski vojni, če bi bil Sigman Ri pripravljen pristati na koncesije na drugih področjih. 8C smrinit) 2rt°v zaiaai prevrnjenega čolna na Filipinih MANILA, 5. — Približno 80 oseb je izgubilo življenje, ker se je prevrnil motorni čoln «Durano», ki je vozil med otokom Cebu in otoki Camo-tes na Filipinih. Motorni čoln, ki ima 35 ton, je v petek zvečer odrinil z otoka Cebu; na njem se je natlačilo 150 do 170 oseb, večinoma učite jev z družinami, ki so odha.ali na počitnice. Coln je zajel vihar, v katerem je izgubil krmilo. Po večurnem premetavanju po viharnem morju se je čoln potopil. Doslej poročajo, da se je rešilo 77 oseb. Našli 60 že osem trupel. Točnega števila žrtev ni mogoče ugotoviti, ker še ni znano, koliko ljudi je čoln vkrcal pred odhodom. V T It S T I Rossetti. 14.30: «Psi in mačke», T' De Fillppo, U. Spadaro. Exielsior. 14.30: «Odrske lučiH Charles Chaplin. Nazionale. 14.30: «On in ona«, S Tracy, K. Hepburn. Feaice. 15.00: »Poštni voz smrti* R. Cameron, W. Morris. Filodrammatico. 14.00: »Oddaljeni bobni«, G Cooper. Arcobaleno. 13.30: »Pesmi pol sto-letja», Rascel, Pampanini. Astra Rojan. 14.30: «Poganska p* sem», E. VVilliams, H. Keel. Alabarda. 14.00: «MaIa kneginjam , Shirley Temple. Ariston. 14.00: »Pripovedke strl* ca Tcma». Armonia, 14.00: «Zračni mušketir- J ji», S. Mc Nally, G. Russell. Aurora. 14.15: «Mirni mo2», !• , Wayne, M. 0’Hara. r- Garibaldi. 14.00: »Bedniki*, M. 4 Rennie, D. Paget. * Ideale. 14.30: »Prepovedani plesu, R. Fleming, M. Stevens. t Impero. 14.30: «Mirni mož», J' r Wayne, M, 0’Hara. Italia. 14.30: «Reka», P. VValterS. f Viale. 14.00: »Fanfan la Tulipe»i G. Lollobrigida. G. Philipe. J Kino ob morju. 15.00: «Obilo sre* s če in dosti sinov«, C. Croccolo. J Moderno. 14.00: »Greh«, Bett? r Davins. J* Massimo. 14.30: »Streljanje opol- $ dne», G. Cooper. g Savona. 14.00: «Navijajmo skU* Sl paj«, E. VVilliams, G. Kelly. Secolo. 14.00: «Dekle z Donave* V Marika Rokk. P Ferroviario. (S. Vito). 14.30S »Luč v teminah«, A. Valli. J® Vittorio Veneto. 14.00: «Tri pre" ?r povedane zgodbe«, E. R. Drago- H Azzurro. 14.00: «KavalirJi časti* ' W. Holden. - Belvedere. 14.00: «Meje sovraštva* H. Lamarr. i Marconi. 14.30: «Sinovi mušketit* j jev«, C. Wilde. .< j Novo cine. 14.00: »Osvajalci Sli” te«, J. Pavne. Odeon. ]4.00: »Ana«, S. Mangan®! 11 R. Vallone. °i Radio. 14.00: »Francozinja YvoI>” ne«. S. VVinters. d; RADIO ~ p TOREK, 6, januarja 195J Fc r 5 I l <*OSLl>V A\*Ki; c; O & K T li » '1' A fcjjj 254.6 d) ali 1178 kc Cej 7.00 Poročila. 7.15 SlovensK* ! narodne. 13.30 Poročila. 14 * Pf1 Strani naše zgodovine. 14.4C 0r inači zvoki, 1730 10’ nemških **" bavnih orkestrov. 17.40 Pesmi K -goslovanskih narodov. 18.15 f? 2ai razgibanih motivov 18.30 JCZ 1 kovni pogovSri. 15.40 igra ot*r po, ster RIAS Berlin s svojimi sol'*4 dai 19.00 Večerne vesti. 20.00 Musoff Ha ski: Kovanščina — ljudska op«^ skl v 5 dejanjih. Piti m« t ii. f;;! J06.1 in ali 980 kc-sek si-, 9.30 Komorna glasba. 10.15 t melodije in lepi glasovi. 1®-^; Čajkovski: Hrestač 11.06 S.-vl‘!Ho Dianisti in violinisti. 11.30 LaUjJldoč orkestri. 12.30 Opermi dueti. I3®ltig Glasba do željah. 15.00 Mozaf1:jPro Koncert za flavto In crkest«f,Mn 16.00 OUdaia za najmla.:že — Ju, pelka. 17.30 Plesna glasba. 18-^a Griee: Koncert v a-molu. Folklorna glasba in plesi. 19-1"' V Pestra onerna glasba. 19.30 Sctie^pja zi in capricci. 20.00 Večerni K0|t'Ve ’ cert 21.00 Dramatizirana poV*Wa& — 0’Neill: Znamenje s križceH1®* bih i it n i i. Prit 11.30 Simfonični kor.cert dirigl^^r F. Caracciolo. 13.25 Orkester C‘t' p goli. 16.45 Rossini: Viljem Tell^!1ie simfonija. 17.00 Dunajski valtK*' pj. 20.30 r o izetti: »Hči regimenta*!) s H t Ul K N | J A 32V.i m, 202,1 m, 212,4 m e 11.30 Šolska ura za višjo :ijo: Spomin na Rog. 12.00 OP0, 1 danski koncert. 12.30 Poročil^Bvi 15.10 Zabavne melodije. 16.00 ^ poldauskl koncert slov. simfonii'' '5t gla%be. 18.00 Slovenske narod1'*, esml. 18.30 Kulturni preglel'In'l! 18.40 Koncert pianista Marija'’/^ Lipovška. 19.20 Glasbena medlgr* • 19.40 igra Zabavni orkester Rj dia Ljubljana. 20.15 Arije znanih on?r. 71.00 Boris Pah^ Iz afr šklh listov. 'anj anj, VWWWVVVWWWWVWAVVVVW.VWftV^AWWrt V%\WAWAWyWW%W«V%VW^Ww%VW»*wVW^,.,-.*UV%*bWWV*»*»VV-*-^V*V^bl Challeb UJUrfim.) ] 175. Prevedel pruf. dr. Pr. Rradae | Birič je gledal čez ramo, ali gre njegov jetnik tik za njim ter je peljal gospoda Pickvvlcka v poslopje; vstop vsi. so krenili na levo in ;ll skozi odprta vrata, ki jih je stražil debel jet-ni'ar s ključem v roki, ravno nasproti vratom, kjer so vstopi li, naravnost v ječo. Tu so se ustavil* in birič je oddal svoje listine. Gospodu Pickwicku so sporočili, da mora tu ostati ter se podvreči proceduri, ki Je bila znana kot »portretiranje*. «Vi me boste portretirali?* Je rekel gospod Pickwick. «Naprav mo vašo sliko, gospod.> je odgovoril debeli jetnlčar «0 mi anamo delati slike, da je veselje. Ena sama m nuta in zmeraj točno. Vstopite gospod, in bodite kakor dcma > Gospod Pickw'.ck se je pokoril pozivu in sedel, gospod Wel-ler pa je stopil za njegov stol in šepetal, da Je to sedenje samo drug izraz za pregled s strani raznih JetničarJev. da bi ločili jetnike od obiskovalcev. «M sli\ Sam?» je rekel gospod Plckw!ck. «Zelel bi, da bi ti umetniki že kmalu prišli. Človek je tu kakor na razstavi.* «Tu na u več doug trajal, gspud, m slem,» je odgovoril Sam. «Tamle je holandska ura. gspud.» «Vidim,» je dejal gospod Pickwick. «In kletka, gspud,* je rekefl spet Sam, «vr5e u vršah, ječa u Ječ, kaj ne. gspud?» Medtem ko Je gospod Weller prednašal svoja filozofska o-pazovanja, je gospod Pickw;ck videl, da se Je njegovo sedenje pričelo. Debeli jetnioar je stopil od vrat, sedel in ga od časa kakotr brezbrižno opazoval, dočlm je velik:, suhi človek, ki je prevzel ključe, vtaknil roke pod Skrlce svoje suknje, se postavil nasproti njemu in ga dolgo ogledoval. Tretji, na videz skoraj sitni človek, ki so ga menda zmotili, ko je ravno čaj pil, zakaj ko je vstopil, je grizel skorjo z maslom, se je postavil tik gospoda Pickvvlcka, sl del roke v bok in ga od blizu opa2>oval. Dva druga sta zamisljeaio študirala njegove poteze. Gosipod Pickwick je nekolikokrat udaril z nogo ob tla pri tej operaciji in. kakor je bilo videt:, je zelo neudobno sedel na stolu, toda ves čas ni črhnil nikomur besede - niti Samu. ki se je opiral na stolovo naslonjalo in premišljal deloma o situaciji svojega gospoda, deloma, s kakšnim užitkom in besnostjo bi se vrgel na vse te ječarje, kar zaporedoma, če bi bilo le dovoljeno. Sednjič; so ujeli podobo in sporočili gospodu Plckwicku, da že lahko odide v jet-o. *K1e bom daneS spal?» Je vprašal gospod Pickwick. «Za danes res ne vem,* Je odgovoril debeli ječar. «Jutri vas damo z nekom skupaj in imeli beste udobno In lepo. S prvo nočjo je vselej križ, ampak jutri boste imeli vse, kakor se spodobi.« Po kratkem razgovoru se je izkazalo, da bi dal eden izmed čuvajev posteljo v najem; to bi gospod Pickwick za nocoj lahko dobil in sl jo je tudi naročil. «Ce ho*ete ‘ti z menoj, vam jo lahko takoj pokažem,* Je reksl ta mož. «Ni ravno velika, ampak spali boste na njej, kakor b: vas v vodo vrgel Tod gospod.* Sla sta skozi težka vrata in potem po nekoliko stopnicah. Kljufi se je za njima obrnil in gospod Pickwick je bil prvič v svojem življenju med stenami jeoe za dolžnike. ENAINŠTIRIDESETO POGLAVJE Kaj se je prigodilo gospodu PickwicKu. ko je prišel v Fleet, kakine dol-nike je tam videl in kako je prebil not:. Gospod Tom Roker, gospod, ki je spremil gospoda Pick-wicka v ječo, se ostro zasukal na desno ter je stopil na poslednjo stopnico in se skozi železna vrata, k! so biia odprta, in spet sta 61a nekoliko stopnic navzdol ter dospela na ozek, ni-zd in umazan noanik, ki Je bil tlako,an s kamenjem in ga je prav slabo razsvetljevalo okno na obeh koncih. «Tu.> Je rekel ječar, vtaknil roke v žep in gledal čez ramo na gospoda Pickwicka, «tu gre pot k dvorani.* cA.ia.* je odgovoril gospod P ckwick, zroč na temne m umazane stopnice, ki so držale, kakor Je bilo videti, k celi vrsti vlažnih in temnih podzemeljskih dvoran. «To so, mislim, kleti, kjer imajo jetn ki svoje male zaloge premoga. Ni preveč prijetno iti tja dol, toda mislim, da je to praktično. «1 no. t.o si m slim, da je praktično,« Je odgovoril Roker, cin vidite, nekateri tam prav dobro žive. To Je gotovo.* <.k 60 MnahCn« upravni 100, osmrtnice 90 lir stolpra za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tlskfrski ravod ZT7 Pndrutn Gorira lil. S Pellico I II Tei - Za FLRJ za vsak mn S rme I 33-82 — Rokopisi se ne vračajo ako ne nadaljuje razgovora. Gospod Roker je za’el stopati novih prav tako umazanih stopnicah, kakor so bile že omenj^ ne, ln t k za njim je sel P.ckvvick in Sam, «Tu,» je rekel gospod Roker in se ustavil, da bi sl nab^ sape, «je drug hodnik iste velikosti kakor oni spodaj — to A stopnice h kavami ln tiste nad njimi so tretje in potem so mo še zadnje; ln soba. kjer boste nocoj spali, je paznikova, l4[L kaj je, gospod.* Gospod Roker je povedal vse to v eni sapi, * po enih stopnicah in gospod Pickwick s Samom Wellerjem s** (( stopala t k za njim. Te stopnice je osvetljevalo nekoliko nizko nad tlemi se fluori: hajajočih oken, ki so držala na dvorišče, posuto s peskom ograjeno z visokim, opečnim zidom z ostrimi bodicami ^ * vrhu. To dvor šče je bilo. kakor je rekel gospod Rcker igri*n° p( in dalje se Je pokazalo tudi iz besed tega gospoda, da je v t«1! tna delu jetnisn ce še eno manjše dvorišče preti Farringdonski ulnaijj! podobno in imenovano «poslikano dvorišče*, ker so na nje^an* vih zidovih nekoč blestele razne vojne ladje z razpetimi pl$^'nr tami in druga umetniška dela, ki jih je pred davnimi leti . r' prostih urah napravil sl kar jetnik. r e' Njun spremljevalec ju je torej poučil (toda zdslo se Je se zaradi tega, da bi se malo odpočil, kakor da bi gospodu P^lIL 1 wicku to pojasnil), in. dospevši slednjič na drug hodnik, Svze stopil v majhen hodniček pra.v na kcncu in odprl vrata v V,m] preveč vabljivo stanovanje, kjer Je stalo kakih osem do de^adai Železnih postelj. |rist ‘Tukaj,* je rekel gospod Roker, držal vrata odprta in : dal zmagoslavno na gospoda Pickw'cka, «tukaj je tista * e Toda navzlic temu je kazal obraz gospoda Pickwicka !5*?e. ko malo zadovoljstva ob pogledu na to sobo, da je gospod '\T‘Ji: ker gledal na gospoda WellerJa, ki Je ie vedno dostojanstvi^” molčal, kakor da išče pri njem soglasje. .iu n (Nadaljevanje = --■ " ' — ------------------------------------------------------------------------------------------------------- NAKOCNtNA Cona A: mesečna 350, Četrtletna »00, poHetria 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Uvod 10. mesečno 210 <*' ,ak0 Postni tekoči račun za STO ZVU Zaožnilvo tržsskega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiS1**!elel Ljubi lana Trg revolucije t9 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — !z(»aja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ • Tf<^>oloŽ) asa - ' -■ ■ -