282. štev.
sreda dne 9. oktobra 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* Izhaja vsak dan — twdi ob nedeljah in praznikih — ob 1. ari zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8, uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v upravništvn mosečr.a K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, Četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70, — Za inozemstvo celoletno K 30'--. — Naročnina «4 n:	počilja upravni St vu.	:a
Leto I.
'mssam
stism
Telefon številka 118.
eawf,
n:
IM • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
n	Uredništvo In upravnižtvo:	s:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se po&ltj^jo uredništvu. Neirankirona pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poet pust. o« Za odgovor je priložiti znamko, st
•••
•••
I
Telefon Številka 118.
Vojna na Balkanu napovedana. Armade prekoračile mejo.
Razvo| d0§0ii0T na Balkanu.
POLOŽAJ NA BALKANU.
Težko je danes natančno popisati položaj na Balkanu. Niliče prav ne ve, kako stvari stoje in kako se bodo razvile. Nekateri so prišli do prepričanja, da ne bo vojne. Vendar se tudi z gotovostjo ne da trditi.
Pred par dnevi je praški »Čas« dobro označil situacijo z besedami:
Carigrad: vojna neizogibna.
Dunaj: Slaba nada.
Berlin: Nikake nade.
Petrograd: Nikakih nad.
Pariz: Trdno upanje.
London: Sama negotovost.
Danes bi niti ti-le stavki ne veljali. Sicer vse velesile skrivajo svoje dogovore in še nikdar se ni vse tako skrivaj obravnavalo, kakor sedaj. Nasprotno pa se namen vsega tega vidi zelo jasno, in smo v prejšnjih listih že natančno pojasnili, kake namene zasledujejo vele-' sile.
V	Carigradu se je odzvalo naravnost bojno navdušenje. Odkar so se Turki znebili italijanskega strahu — so postali mogočni, posebno ko vidijo, da evropske velesile ne mislijo balkanskih držav podpirati v njih boju proti Turčiji. Postopanje velesil je dalo Turčiji poguma. da je začela ponosno rožljati z orožjem in hoče na ta način ostrašiti balkanske države, da bi se zbale nadaljnih grozečih korakov. Namesto gorenjih stavkov o položaju bi se tekom treh dnij dali postaviti drugi, ki bi kazali mnogo več nade za mir. Toda ta mir ne obeta nič dobrega — nasprotno na oltar tega miru bodo padle žrtve, ki so imele biti osvobojene.
turške reforme.
Kadar Turčiji voda v grlo teče obljublja reforme. To je že znana stvar. Balkanski narodi sc ničesar tako ne boje kakor, takih turških obljub — ker dobro vedo, kakšne so turške reforme.
Po berlinskem kongresu 1. 1878. je namreč določal § 23., da mora Turčija izvesti v svojih evropskih deželah take reforme, da bodo z njimi zagotovljene državljanske pravice vseh turških podanikov in da dobe vsi narodi svoje pravice. Turčija se za to določbo dve leti ni zmenila. Tu je 1. 1880. prišel Glads-tone s svojo parolo: Balkan balkanskim narodom — Turčija se je tega ustrašila in je začela kazati dobro voljo, kakor da hoče res izvesti reforme. S tem je hotela preslepiti velesile, da bi se preveč resno ne zavzele za reforme. Tako so se vlekla leta in narodi v Turčiji so zaman čakali, da bi se njih stanje izboljšalo.
Sicer se Turčiji ni bilo treba posebno bati, kajti tudi druge države niso mnogo boljše: saj vidimo kako postopa n. pr. Nemčija proti Poljakom, ali Rusija proti neruskim narodom — ali pa, da ne bomo hodili daleč po izglede — čutimo v naši Avstriji posebno na jugu, kakšne so narodne pravice in kaj se pravi enakopravnost narodov.
Tako se ni nobena država potegnila posebno za uboge turške kristjane — tem manj, ker bi osvobojeni turški kristjani le pomnožili silo balkanskih slovanskih držav.
V	sedanjem kritičnem položaju Turčija zopet obljublja reforme, ker skuša na ta način pridobiti zase velesile.
Toda balkanski narodi vedo, kaj so turške obljube, zato so jih odklonili. Turškim podanikom namreč nihče ne jamči, da se reforme res tako izvrše kakor je potreba.
Poleg tega pa se je ne enkrat pokazalo: da Turčija sploh ni zmožna Izvesti reforme.
-	Ravno zaradi anarhije v Turčiji so bile balkanske države prisiljene — prijeti za orožje. Razmere na Turškem so take, da ni pod njimi mogoče doseči nikakih reforem, in da ni mogoč nikak trajen mir.
Ako se bodo torej velesile zadovoljile s turškimi obljubami — je še vedno vprašanje, ali sc bodo s tem zadovoljile balkanske države in oni, ki vsled teh obljub trpe. To je vprašanje današnjega dne.
❖
Pritisk velevlasti na Turčijo.
Dunaj, 7. oktobra. Po najnovejših vesteh sta poslanika Francije in Rusije posredovala Pf> Porti. da pristane na reforme v Macedoniji. Zunanji minister Noradunghian je baje tudi že odgovoril, da bo izvedel vse potrebne reforme. S tem bi bila končana prva stran posredovanja velevlasti. Druga stran, ki je mnogo važnejša, sedaj še ni izvršena in to je posredovanje velevlasti pri balkanskih državah, naj prekličejo svojo mobilizacijo. To intervencijo imata izvršiti v imenu velevlasti Rusija in Avstrija. Vendar je skoro izključeno, da bi balkanske države demobilizirale in to tem manj ker Turčija noče podati nobenih obveznih garancij, da izvede obljubljene reforme, balkanske države pa to odločno zahtevajo, sicer gredo takoj v boj za svoje zahteve.
Grške ladje v ruskih lukah.
Bukarešt, 7. oktobra. Vsi grški parniki in druge ladije ki sc nahajajo po ruinunskih lukah, so dobile ukaz naj odpotujejo v ruske luke.
Ultimatom odgoden.
Sofija, 7. oktobra. Kakor se poroča od kompetentne strani, se vlada še ni odločila, da odpošlje ultimatum. Govori se, da bo Bolgarska najprej poslala velevlastim noto o svojih zahtevali glede reform v Macedoniji. Ta teden naibrže še ne pride do boja.
Koncentracije na meji.
Carigrad, 7. oktobra. Poveljnik turških čet pri Kazanu na bolgarsko-turški meji je sporočil, da se na bolgarski strani koncentrira večja vojska in da je došlo na mejo že 8 bolgarskih tDpničarskih polkov.
Carigrad, 7. oktobra. Turčija se jako malo briga za korake velevlasti in neprestano nadaljuje svoje oboroževanje.
Ruski rdeči križ za slučaj vojske.
Petrograd. 7. oktobra. Ruski rdeči križ namerava za slučaj vojne poslati na Bolgarsko bolnico z 200 posteljami in tremi lazareti po 50 postelj, v Srbijo pa bolnico z 200 posteljami in dvema lazaretoma po 50 postelj.
Mobilizacija bosenskih izseljencev v Macedoniji
Skoplje, 7. oktobra. V okolici Skoplja in na Kosovem polju so mobilizirani vsi oni bosenski izseljenci, ki so se po aneksiji Bosne izselili v Turčijo. Turški vojni minister je zaukazal, da se vsi kristjanski vojaki za slučaj vojne premestijo v Malo Azijo. Vsled tega se je sedaj izvršila že cela vrsta dezertacij krščanskih vojakov.
Glavni zbor narodne stranke za Štajersko
se je vršil v nedeljo 6. t. m. ob lepi udeležbi nad 200 zaupnikov v veliki dvorani »Narodne doma« v Celju. Prihiteli so zaupniki z najbolj oddaljenih krajev, v velikem številu osobito kmetje in obrtniki. Predsednik stranke dr. V. Kukovec otvarja glavni zbor in pozdravlja vse sotrudnike in delavce na narodnem polju. Današnji glavni zbor — pravi — je vzbudil veliko zanimanja. Soditi po množini zborovalcev to zanimanje, bi bilo napačno. Ni namen glavnega zbora, da bi se pritoževali o tem, kar je bilo, pretrpeti mora vsakdo dosti. Prihajajmo na razloge razuma! Glavni zbor naj bo mirna razprava, računska naloga, s katero moramo priti na trdno stvarno podlago. Pri nas nikomur ni zapovedano, da ima verjeti in za prav imeti, kar se mu od^ katere strani zapove, pri nas velja svoboda. Čas, v katerem zborujemo, ni majhen, gre se za važno dobo za stranko in narod sploh. Slovanstvo dobiva danes posluh po celem svetu, na jugu se odigravajo veliki dogodki, ki ne bodo brez uspeha tudi za nas, zakaj če naši jugoslovanski bratje na Balkanu dosežejo svoje zahteve, bo tudi slovenski narod pogumnejše gledal v bodočnost. Otvar-jam glavni zbor. želeč mu obilo uspehov. — Urednik Janko Lešničar poroča nato o političnem položaju sploh in v položaju stranke. Omenja lanske volitve in slika njih razvoj, dalje usodepolne narodnopolitične napade slovenskih klerikalcev, ljudsko štetje, šolska zadeva, delovanje v društvih itd. Dr. Božič razpravlja o kospodarskem položaju, o krizi, o zadružništvu. o kmetijstvu, trgovstvu, obrtništvu in delavstvu. Urednik Špindler govori o obliki političnih društev, o narodnem skladu, o »Narodnem Listu« in o nalogah, katere glede vseh treh točk zadenejo somišljenike. — Predsednik dr. Kukovec omenja razne med tem došle pozdrave, med kateremi je tudi oni dr. Tavčarja, predsednika kranjske narodno-napredne stranke, v njenem imenu. Dalje omenja, da je Blaž Zupanc iz Laškega trga pismeno izrazil željo, nai bi se začel z novim letom izdajati nov dvakrat na teden izhajajoči politični list, dr. Iv. Fcrmevc iz Ptuja pa, nai bi se združili narodna in slogaška stranka v eno bojno falango. Glede Zupančevega predloga govori nadučitelj Jamšek iz Rajhenburga odklonljivo. — Urednik Lesničar predlaga 3 resolucije, in sicer eno, s katero se izraža potreba snovanja političnih društev; drugo, s katero se poziva somišljenike k sirjenju strankinega časopisja; tretjo, s katero se zahteva izpopolnenje slovensko-nemških gimnazijskih razredov v Celju v višjo gimnazijo in ustanovitev potrebnih obrtnih, trgovskih
in meščanskih šol. Resolucije so bile "soglasno sprejete. — Dr. Milan Gorišek (Št. Lenart v Slov. Gor.) želi, naj bi časopisje vodilo bo} proti nemštvu in klerikalizmu na podlagi zgodovine. Slika narodno nezavednost ljudstva in izvaja, da je tega krivo tudi pomanjkanje pravih narodnih šol. Čehu se že v ljudski šoli vcepi prepričanje, kaj je Nemec in kaj je Čeh.
— Dr. Božič razpravlja o zadnjih dogodkih v Ciril Metodovi družbi in koncem poziva zborovalce, naj z vnemo sodelujejo v podružnicah.
— Jamšek (Rajhenburg) utemeljuje potrebo slovcnske^gospodinjske šole na Sp. Štajerskem, Kveder (Št. Juri ob juž. žel.) pa potrebo kme-tijsko-nadaljevalnih šoi na ljudskih šolah. — Urednik Lesničar stavi predlog glede volitev v izvrševalni in glavni odbor narodno stranke.
V	izvrševalni odbor so izvoljeni soglasno: za predsednika stanke deželni poslanec dr. Vek. Kukovec, za podpredsednika Jos. Širca, župan v Žalcu, Jos. Šinko, župan v Središču, in dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju dalje pa gg. dr. A. Kalan, (Celje). Iv. Kejžar (Maribor), Fr. Roblek (Žalec), dr. Janko Sernec (Celje), Anton Mahon (Trbovlje), dr. Ljud. Stider (Brežice), Fr. Voglar (Celje), dr. Jos. Zdolšek (Celje). Miloš Stibler (Celje), Janko Lesničar (Celje), Vekoslav Špindler (Celje). V glavni odbor pa gg.: Lav. Apat (Kaplja), Maks Berlise (Žetale), Jos. Božič (Zabukovje), Fr. Brinar (Oo-tovlje), Fr. Cvetko (Vučja vas), Jos. Čulek (Št. Juri ob j. ž.). Fr. Felinc (Šmarje), dr. Iv. Ferinevc (Ptuj), dr. Milan Gorišek (Št. Lenart v Slov. Goricah), Ivan Gregorevčič (Družmir-je), Janez Hudina (Št. Peter pod Sv. Gor.), Miloš Jarnovič (Dramlje), Ivan Kac (Šmartno pri Slov. Gradcu), Ivan Križan (Sevnica). Iv. Klemenčič (Ptujska gora), Fr. Kocbek (Gornji grad). Iv. Krammer (Trbovlje), Fr. Kolenc (Juvanje), Ant. Kunej (Stolovnik), dr. Ferdo Kuneji (Št. Peter pod Sl. Gor.), Dav. Lesjak (Ruše), Ivan Malus (Bizeljsko), Ant. Malgaj (Sv. Štefan pri Šmarju), Jos. Mohorko (Zidani most), Jos. Mursa (Krapje), Juro Naglav (Trbovlje). Mart. Ocvirk (Mala Pirešica), Pavel Ogorevc (Konjice). Jakob Omladič (Gaberje), Fr. Pahernik (Vuhred). Lovro Petovar (Ivanjkovci), Ivan Pavlovič (Armeško), Fr. Piki (Žalec), dr. Ljud. Pivko (Maribor), Joško Rajh (Mota), dr. Gvid. Sernec (Ormož). Ernst Slane (Petrovče). Fr. Schaur (Vransko), Fr. Šporn (Braslovče). Iv. Verdnik (Meža), Jakob Zadravec (Središče), in Blaž Zupanc (Laški trg). — Dr. V. Kukovec izjavlja, da sprejme izvolitev s pridržkom. Ako bi se zopet pokazalo, da narodnjaki zunaj ne podpirajo vodstva stranke pri delu, potem on odloži. Tudi v slučaju, da bi eventualna združitev s slogaško stranko zahtevala za predsedniško mesto v stranki drugega moža, je on vsak čas pripravljen napraviti prostor. Povdarja, da mora zadeva združitve ostati v ospredju našega političnega življenja. Nato se preide na tretjo točko dnevnega reda: poročilo dr. V. Kukovca, o deželnem zboru in o raznih vprašanjih strankine taktike. Presoja upravičenost klerikalne obstrukcije v Gradcu in njihovo taktiko, in prihaja do zaključka: klerikalna taktika ima mnogo nesrečnih hib. njihova obštrukcija ne izgle-da kot splošno narodna, kakoršno bi narodna stranka vsak hip podpirala. Župan Šinko iz
LISTEK
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
Zdajci pa se je začel krik zmagoslavja.
Nova rana je bila podrla Manfreda na kolena. Gospod Sen-Traj, ki mu je bil najbližji, mu je meril v obraz. La Satenjre in Sansak pa sta mu izkušala prebosti prsi. Toda tudi še kleče se je branil v svojem kotu in odbijal napadalce.
»Končano je! Zdaj je zajet!«
»Vrzimo ga skozi okno! «
»Ne! Ne! Ubijmo ga na mestu!...«
V	trenotku, ko so doneli ti krvoločni kriki, pa se je oglasil v sosednjih dvoranah mračen trušč, hrup, podoben bobnenju groma in bučanju morja, razbijajočega se na obrežnih pečinah.
Začulo se je pokanje arkebuz...
Veselična dvorana se je napolnila z dimom.
Tuljenje, kletve, rjovenje v vseh znanih jezikih ... nato ogromno teptanje nog ... alarmni krik velikega profosa, ki je obvladal za trenotek razbrzdani tumult... povelja in proti-povelja. ki sta jih klicala stražam gospoda De Bervjč in De Mongomeri... halepartirji ki so se usuM v dvorano v neredu, kakor vrženi nazaj... in nazadnje pravcata človeška povodenj‘tolpa nezaslišanih bitij v fantastičnih capah, ki so pribesnela tuleč v dvorano, vihteča dolge nože in kije ter drevtla za nekakšnim orjakom, ki je nosil na mesto zastave četrt mrhovine nasajene na sulico na čelu teh čudnih bojevnikov...
Bil je Dvor Čudežev, ki je navalil na Lu-
ver!
Dvor Čudežev — bratovšična rokovnjačev!
Gnusna množica, mrgolenje vsakojakih pokvečencev tolpa razcapancev, armada strašnih vejakov v cunjah, ta brez roke, drugi brez noge, tretji grbast, četrti enook, peti golščast
—	štiri do pet tisoč besnežev, ki so navalili kakor burja, podobni vročičnemu snu slovečega Kaiota; sklenjene čete, štrleče od bleščečega jekla, poplavljajoče druga drugo in vse, kar je bilo v dvorani...
Bil je pravcat človeški orkan.
In vse to se je bilo zbralo na ulici, med narodom...
Tam se je bilo začelo med množico nenadno gibanje; čudne postave so begale sem-tertja; delale so se kolone, trgale se in sklepale iznova svoje vrste.
In zdajci je izbruhnila nevihta.
Ciklon je zaoral nad Louvrom ...
Dve stotniji straž, postavljenih pred velikimi vrati, sta izginili kakor pometeni, razpršeni na vse vetrove.
In nepopisna tolpa je udrla po hodnikih in stopnjicah...
Monklar je postavil v naglici pred kralja močan oddelek straž s prekrižanimi halepar-tarai...
Toda rokovnjači se niso menili za kralja.
Drevili so svojo pot, odrivaje, teptaje in pobijaje vse, kar se*jim je stavilo v bran; praznota je nastajala pred njimi.
Prestrašeni plemiči so bežali brez glave pred tem fantastičnim napadom. Tisti, ki niso hoteli radovoljno, pa so frčali kakor svežnji — in za njimi je drl človeški ciklon.
Z vsem tem se je družilo plašno kričanje ženskih, padajočih v omedlevico, zamolklo padanje prevrnjenega pohištva, pokanje arke-
buz, grožnje, kakršne pozna samo Skrivnostno Razodetje, ječanje, hropenje, kletvice, ki jih ni moči ponoviti, in stokanje smrtnega boja.
Manfredov konec se je bližal...
Čutil je, da mu je umreti.
Rapir mu je pal iz rok.
Ravno bi se bil zgrudil vznak, onemogel od izgube krvi, prepuščaje se usodi in umiraje v obupu; takrat pa je zagledal — liki v snu — nenadni beg vseh plemenitašev.
Odprl je oči...
Videl je naval človeškega orkana, ki je udrl v dvorano.
Na čelu vseh teh čudnih gostov Pa je tekel proti njemu mlad mož z golim mečem v roki.
Manfredu se je zasvetil obraz.
Zamrmral je:
»Lantne! Moj brat! Oh, odpusti mi!...«
In padel je v nezavest.
Kakor bi trenil, so ga prijeli, vzdignili in odnesli.
Obenem s tern se je umeknila tudi človeška povodenj...
Kakor da bi se vsa ta množica zdajci razdrobila. Začul se je le še hrup, ki je naglo pojenjal — in par sekund nato je ležalo nad vsem Luvrom zopet vseobče, ledeno molčanje ...
XVII.
Monklar govori o Lantneju.
Vlom rokovnjačev je zadel družbo kakor blisk.
Preleteli so Luver in izginili iz njega kakor grom, ki zabobni med oblaki in potihne tako nenadoma, kakor se je oglasil.
Izginili so kakor para v zraku.
Sence, ki so bile vstale kdoveodkod, so se yrnile y svojo temo.
To je bilo vse.
Ura, ki je sledila drzovitemu, neverjetnemu in vendar resničnemu ugrabljenju Manfreda. je bila ura zmešnjave, vprašanj, in odgovorov, križajočih se med seboj. Veselica je bila končana, kakor bi jo odrezal.
Gardni kapitan De Bervje si je pulil lase. Obup tega vojaka je bil strašen. Slišali so ga ponavljati:
»Moj meč je osramočen... prestaja mi samo še umreti!«
Njegov poročnik Mongomeri je bil stal ves čas poleg prestolonaslednika Henrika z golim mečem v roki.
»Visokost,« mu je dejal, »dokler me ne ubijejo, se ne dotakne nihče niti gumbka na vašem jopiču!«
Prestolonaslednik je gledal človeški hudournik z nekakšno ravnodušnostjo; samo nekoliko bled je bil.
In ko je bilo vse končano, je rekel Mongo-meriju:
»Gospod, kadar postanem kralj, vas imie-nujem za svojega gardnega kapitana.«
»A Bervjč, visokost?« je odgovoril Moii* gomeri, rekoč si natihem: »Saj to sera hotel imeti!«
»Bervje? Le poglejte ga! On plalea kakor baba. Ali. gospod, stari junaški časi so minili!<
»Visokost,« je dejal Mongomeri, »stvar izbila tako nenadna! V Luvru je bila samo čas na straža. Švicarski polk je pravkar dospel h' zasedel vse sosednje ulice. Toda zdai Je že nekoliko prepozno.«
In poznajoč prestolonaslednikovo ljubezen do starih viteških knjig je dodab
(DalJeJ
sremscs ste vi' premog, era se izreci posnmcir dr. Kukovcu popolno zaupanje za njegovo »vztrajno in nesebično delovanje. Dr. Kalan pripominja k temu, da je veliko večino strankinega dela v zadnjih treh letih opravljal ravno dr. Kukovec in da je smešno, če kdo besediči o kaki palastrevoluciji in o kakih nesoglasjih v izvrševalnetn odboru stranke. Med drugimi ovacijami predsedniku dr. Kukovcu se Sinkov predlog soglasno sprejme. Jamšek (Rajhenburg) poziva zborovalce, naj se z delom za strankine ideje in z razširjenjem strankinega glasila izkažejo predsedniku hvaležne za njegovo požrtvovalno delo. — Urednik Lesničar še stavi idtve resoluciji, eno, v kateri se zahteva od južne •železnice, naj vendar enkrat napravi konec izzivajočemu nastopu nemškega uradništva na Spodnjem Štajerskem, osobito na Pragerskem, pa tudi drugod; in drugo, s katero se zahteva ustanavljanje kmetijsko - nadaljevalnih šol za kmetsko mladino od 15—18 leta. Obe se soglasno sprejmeta. Nato zaključi predsedujoči dr. Božič glavni zbor, ki je trajal od polu 11. ure do polu 3. popoldne. — Ob 4. uri popoldne •Se je pričela s koncertom velika ljudska slavnost, prirejena za narodni sklad. Obisk slavnosti je bil takšen, kakor že dolgo na nobeni Celju. Videl si delavca in kmeta in gospoda, ,yse v prijetni, neprisiljeni zabavi združeno. Od vinskih šotorov pa od vinske poskušnje in od vinske trgatve tja skozi vse druge šotore gori do planinske koče -— povsod si videl jasne obraze in veselo, pošteno zabavo. Ljudstva se je trlo, da si komaj našel prostor. Pridno pa so si tudi ogledovali udeleženci obrambno razstavo, ki je bila prirejena ta dan v Narodnem idomu.
DNEVNI VRFOT,ED.
Radovedni smo, s kakim srcem — bo
ikranjski deželni predsednik baron Schwarz podpisal — kot predsednik deželnega šolskega sveta — očividno pristranski odlok deželnega Odbora glede 50 odstotne stanarinske doklade jMerikalnemu ljubljanskemu učiteljstvu. Radovedni smo, ali bo c. kr. deželna vlada podpirala uradno krivično postopanje kranjskega 'deželnega odbora. Prav res smo radovedni, kako se bo ravnal g. deželni predsednik, ki je dolžan objektivno postopati kot ces. namestnik :na Kranjskem. Da H je njemu prisega objektivnosti tolike cene, kakor voditelju krščanskega ^ljudstva in deželnemu glavarju dr. Šušteršiču na Kranjskem, pod katerega »glavarstvom« je
IV	zadnji seji deželni odbor napravil dvoje krivic, ki sta vsaka zase uradni zločin. In konečno i$mo radovedni, kako bo deželni predsednik g. baron Schwarz ocenil pristrano opravljanje igasilskega fonda od strani deželnega odbora, ki mu je bil ta denar zaupan.
»Slovenčevo« krščanstvo se kaže po zgledu dunajske »Reichspošte« v sledečih besedah, /s katerimi zaključuje svoje razmotrivanje o balkanskem vprašanju: Kar se tiče stališča Avstrije. je mi v tem slučaju seveda popolnoma
brezpogojno odobravamo. Evropske velesile in Balkan se morajo vedno spominjati, da |spada ozemlje od Sandžaka do Soluna iz živ-/Ijensko važnih gospodarskih razlogov v interesni krog naše monarhije. Le, če se to vpo-Sieva, se more misliti na definitivno ureditev ibafkanskih razmer v interesu evropske krščanske civilizacije, ako ta beseda ni sama fraza. (Evropska krščanska civilizacija je res samo Sraza, kakor to kažejo vsi dogodki na Balkanu, kajti le ta krščanska evropska civilizacija omogočuje nekulturne razmere na Balkanu in itežko trpljenje balkanskih narodov.
Gostinčar v Idriji. Iz Idrije nam pišejo: Preteklo soboto zvečer je prišel v Idrijo odlični državni poslanec Gostinčar in je govoril v klerikalnem hotelu pri Didiču. Njegove plehke in 'plitve besede so ostale brez vsakega vtisa. ‘Se najboljši njegovi somišljeniki se niso ogreli. iDa ni ostal »shod« brez zabave, je predlagal (dekan Arko, naj naša vlada prepreči — vojno na Balkanu. Ali so to pismeno ali brzojavno ■sporočili na Dunaj, nam ni znano. Ako pa vojne ■ne bo, bo moral zvedeti ves široki svet, da je Sto edino zasluga idrijskega dekana. Tako si je z enim samim predlogom osigural v svetovni zgodovini slavno ime! Kdor zna, zna!
Značilna izjava. Ponedeljkov »Slovenec« Je prinesel sledečo izjavo: V odgovor na razne
UTSUne rti ustmene neresnične vesti izjavljam, da se mi je podpredsedništvo pri Ciril in Metodovi podružnici na Ježici proti moji volji in vednosti poverilo in tega mesta torej nisem mogla sprejeti in ga tudi v resnici nisem sprejela. — Ivana Pečnik, Stožice št. 29. p. Ljubljana. Proti taki izjavi bodo gotovo tudi slovenski narodni gostje zavzeli svoje stališče. Ivana Pečnik je namreč lastnica znane gostilne pri »Urbančku« na Ježici.
Krvavo praznovanje prevrtanja novomeškega predora. Kakor so delavci pri zgradbi belokranjske železnice vsled škandaloznih plač in ostalega izkoriščanja imeli simpatije na; strani domačinov, tako se te simpatije spričo vednih pretepov in nerodnosti umikajo čim dalje bolj: na njih mesto stopa javna nevolja. Ta nevolja je v tem slučaju tem bolj upravičena, ker pri tej zgradbi delavci nimajo takega povoda do vednih pretepov, kot je bilo to na pr. pri zgradbi bohinjske železnice, kjer je bil ves babilon skupaj. Zlasti sedaj v Novem mestu so še samo Slovenci, nekaj Hrvatov in Čehov. In še ti se ne morejo razumeti med seboj. Že v soboto popoldne sta se dva delavca zaradi malenkosti kar v tunelu sprijela. Pri nalaganju materijala v vozičke, je padlo enemu nekaj odbitka na glavo, in dasi je tovariš mu razložil, da to ni njegova krivda, je oni prijel za lopato ter tovariša lopnil po glavi. K sreči ga je zadel le v obraz pod očesom,^ ni pa veliko manjkalo in izbil bi mu oko. Vročekrvneža so takoj odpeljali v zapor. Drugi dan, to je v nedeljo, je podjetje Samohrd dalo 80 K za praznovanje prevrtanja predora. Delavci so se zbrali v neki novomeški gostilni ter se nekaj časa dobro imeli. Ko pa je prišel eden mlajših za njimi pogledat, so se navalili nanj, kakor besni. Da ni v pravem trenotku prišel na po-zorišče eden starejših delavcev, ki se je junaško zavzel za napadenega fanta, bi ga bili ubili.
Nove poplave na Dolenjskem. Vsled trajnega deževja so vode na Dolenjskem zopet zelo narasle. Krka je bila že v pondeljek večer do brega vrhoma polna, ponekod pa je že izstopila. Težki potok, iz katerega črpa novomeški vodovod svojo vodo, je že pretečeno soboto izstopil in pripeljal zelo umazano vodo proti mestu, kjer se izliva v Krko. Vsled tega je voda iz mestnega vodovoda že več dni tako kalna in polna blata ter črvov, da ni za piti.
V	nevarnosti je provizorični most, ki so ga prejšnji teden postavili v svrho priprav za zgradbo podstavka železniškega mostu sredi Krke. Če bi še v torek tako lilo, kot je deloma v pondeljek, se je bati še večjih poplav, kakor so bile pred mesecem dni.
Smrt na železniškem tiru. Iz Miirzzu-schlaga poročajo: Ko je šel 5. t. m. zjutraj okolo 7. ure osebni vlak iz Au-Seewiesna proti Kapfenbergu, je zagledal vlakovodja ne daleč od postaje Hausenhiitte neko truplo, ki je ležalo na železniškem tiru. Poleg trupla je ležal nahrbtnik. Mrtvec je imel težke telesne poškodbe na glavi in na vratu. V mrtvecu so spoznali (iOletnega dninarja Ivana Pribernika. Mož se je oni večer hudo napil in je v pijanosti padel na tir tako nesrečno, da le bil r\a mest«
mrtev.
Predrzen roparski napad. Predvčerajšnjem ob štirih popoldne je zaslišal neki čevljarski mojster, ki se je vračal domov, v majhnem gozdiču pri Gradcu klice na pomoč. Šel je za njimi in videl na cesti nekega starega moža, ki je bil roparsko napaden. Storilca sta bila neki Ludovik Reischel in njegova ljubica Ivana Pirker. Čevljarski mojster je tudi videl, kako je ženska napadenemu vzela iz žepa denarnico, dočim ga je Reischel tiščal za vrat na tleh. Čevljar je oba roparja prepodil in stražnik je napadalca v Gradcu aretiral.
V	navalu blaznosti skočila v reko. Iz Rad-kersburga poročajo: Tu je skočila v Muro trgovčeva žena Marijana Miihr. Nenadoma se ji je zmešalo in poiskala si je žalostno smrt v mrzlih valovih.
Smrtna avtomobilska nesreča. Ko je šel predvčerajšnjem na Dunaju ob pol 6. uri zvečer 761etni železniški uradnik Friderik Nadler po W/irinški cesti v IX. okraju proti domu, je nenadoma pridrdral v največjem diru neki avtomobil. Nadler se mu ni mogel ob pravem času umakniti in avtomobil ga je podrl na tla. Dobil je pri padcu težke poškodbe in je vsled .ran predvčerajšnjem umrl.
Menih ubežal z.|eno. Z veleposestva Guh-rova v Šleziji je pred nekaj dnevi nenadoma izginila na skrivnosten način mlada baronesa Elizabeta pl. Rothkirchova, ki je prišla šele pred kratkim po očetovi smrti v Guhrovo, da bi uredila domač položaj starega in bolehnega lastnika onega veleposestva. Staremu gospodu ki je bil bližji sorodnik imenovane baronese, je stregel samostanski brat Vendelin iz šlezkega samostana v Frankenthalu. Verjetno je, da je imel ta brat, ki se imenuje v občanskem imenu Maks Volkmar, ožje stike z baroneso, zakaj nekega dne je izginil z veleposestva in takoj nato je izginila tudi baronesa. Očividno ne gre za skupen, zgovorjen beg. Doslej se še ni zvedelo, kam se je menih s plemenitašinjo skril.
Štirinajstletna mati. V jeseni pretečenega leta je prišla na Dunaju na policijski komisarl-jat 14 letna učenka meščanske šole Ema R. v spremstvu svoje babice Matilde R. Gospa R. je izpovedala, da čaka dekleta materinsko veselje. Mala Ema je pri zaslišanju povedala, da jo je 301etni krojaški pomočnik Tomaž Kr. 13. marca prejšnjega leta posilil. Sodišče je krojača takoj prijelo. Pred izpraševalnim sodnikom je mala Ema ponovno izpovedala o krivici, katero ji je Kr. napravil. Krojač pa je rekel, da je on ni posilil, ampak da je izvršil kaz-njivo dejanje nihče drug. kakor oče imenovane deklice, tiskar Jožef R., ki je stanoval z Emo pri njeni stari materi. Državno pravdništvo je dvignilo proti celi stvari proces, ki pa se še ni končal. 2. januarja t. 1. je mlada mati povila v bolnišnici krepkega dečka.
Ljubljana.
Oskrunjevalci mrličev so slovenski klerikalci! Pač hijenske narave, ki niti po smrti ne morejo pustiti človeka pri miru. To je praktično dejstvo, to Je pieteta — divjakov! V včerajšnji seji občinskega sveta je dr. Zajc nesramno napadel umrlega mestnega arhivarja in pesnika Aškerca. Očitanja dr. Zajca so bila naravnost podla, kajti človeku, ki leži v grobu, sedaj očitati, da ni ničesar delal — to je podlost, ki ji ni para. Brezmejno lopovstvo je to! In skoro smo prepričani, da dr. Zajc. ki je kritiziral Aškerčevo delo v arhivu — mestnega arhiva niti še videl ni. Ostudno Je torej blatenje pokojnega pesnika in je mogoče le od občinskih svetovalcev, ki se rekrutirajo iz vrst Slovenske Ljudske Stranke, z načeli »gobceveznosti« občinskega svetovalca Štefeta. Sramota je sedeti v taki sredi!
— K naši včerajšnji notici iz občinstva o slovenskem gledališču izjavljamo, da izraz o »neslani kritiki« ni bil naperjen osebno proti našemu poročevalcu, ampak je hotel zavrniti le splošno mnenje o operetah.
— Občina brez razsvetljave. Spodnja Šiška, ki je ena izmed največjih občin na Kranjskem, ima silen križ z razsvetljavo. Svetilke so tako redke, da se ne vidi od ene do druge, a še te ne gore. Če gre človek na večer skozi občino, se mu zdi, kakor da gre skozi kako hribovsko vas. Če je kaka občina potrebna razsvetljave, ie to gotovo Spodnja Šiška, kjer Je nad polo-
vico prebivalcev železničarjev, ki morajo ponoči če treba vsako uro v službo ali pa iz službe. Neobhodno je potrebno, da bi svetilke od kavarne do državnega kolodvora gorele vsaj do 3. ure zjutraj. Še večji križ je v Šišk s cestami. Vsled zadnjega deževja je n. pr. na Planinski cesti na levem krilu stopila voda že na trotoar, tako da se je bati. da udere vsak čas v hiše ali v stanovanja. Na tej cesti je bila svoj čas nasproti hiše št. 195 požiralna jama da se je voda lahko stekala notri. Ko pa je vodovodna zadruga kopala jarke za cevi, se je ta jama zasula, vsled česar nima voda nobenega odtoka. Nič boljše ni na glavni cesti. Čisto lahko se zgodi, da na večer v teh velikih mla kali kak otrok utone. Prosimo cestni odbor, posebno pa slavno županstvo, naj kolikor mogoče hitro odpomore tem nedostatkom.
Več prizadetih.
—	Frančiškan, šišenski fantje ali zanimiv dogodek v Spodnji Šiški. Prejeli smo: V neki gostilni v Spodnji Šiški je sedel v ponedeljek zvečer debel frančiškan in naročil četrtinko vina, kar mu je lepa, mlada natakarica tako; prinesla. Frančiškanu je menda natakarica silno ugajala in je pričel takoj govoriti ž njo. V silnem navdušenju je pričel konečno na čudne
načine gestikulirati z rokami in postal nazadnje naravnost nadležen. Ker le ni bilo miru, je na-akarica poklicala gostilničarja, ki je frančiškana na mestu podučil, kaj je spodobno in kaj ne. Frančiškan je prišel v veliko zadrego. V etn trenotku nas je prišlo v imenovano gostilno več šišenskih fantov. Zvedeli smo takoj o vsem dogodku in povedali možu. da tako ne gre. Frančiškan se je našega nastopa tako ustrašil, da je plačal za sedem Štefanov vina in celo škatljo cigaret. Tako se je končala ta čudna in neokusna zgodba. Nerodnega frančiškana pa sedaj najbrže ne bo več v našo vas, kar je zanj udi najbolj pametno.	Šišenski	fantje.
— »Matica Slovenska« svojim p. n. gg. poverjenikom in članom in drugim. Matičine cnjige za 1912. leto so že deloma tiskane, de-oma gre njihov tisk h koncu, a članov se je priglasilo dozdaj nenavadno malo. Zato prosi Ma-
ica vse tiste mnogoštevilne gg. poverjenike, fi še do zdaj niso pobrali in poslali udnine za ekoče leto, naj to nemudoma store. Enako prosi vse p. n. gg. prejšnje člane, ki ji pošiljajo udnino direktno, naj se je kmalu spomnijo. Valil pa tudi vse tiste, ki še niso njeni udje, naj prn stopijo v krog njenih članov. Udnina znašat etno za Slovence 4 K. za Hrvate z K. Plačuje se naprej. Knjižni dar bo zlasti, kar se tiče be-etrije, za leto 1912 jako bogat.
— Slovensko deželno gledališče. Jutri V, četrtek, dne 10. oktobra, se vprizori prvič »Ve-iki mrtvec«, veselo-žalostna zgodba pesnika Cederlunda, ki je po prečudovitem naključju doživel svojo posmrtno slavo in postane nazadnje pod drugim imenom ravnatelj lastnega muzeja. Cederlunda igra gospod Bohuslav, ki se je našemu občinstvu že izza svojega prejšnjega delovanja na Slovenskem gledališču priljubil, njegovo ženo in žalostno-veselo vdovo Igra gospa Danilova, ki nastopi letos prvič V ‘drami; prvič v tej sezoni se pokaže tudi gospa Šetfilova v manjši vlogi, ki pa zahteva umetniške izvedbe; slavno občinsitvo bo imelo tudi priliko, spoznati novega člana g. Bratino, Slovenca. ki je bil 'doslej v Trstu. Predstava je za abonente par.
Slovensko gledališče. Sinoči se je igrala po dvanajstih letih zopet prvič na slovenskem odru Blodkova komična opera »V vodnjaku«.
—	Kljub temu. da so gledališki listi to povdar-jali in kljub temu, da je nam opera iz prejšnjih let ostala v najlepšem spominu, kot delo, ki ima trajno vrednost — vendar ni bilo gledališče polno in je bilo komaj nad polovico zasedeno. To je škoda in kaže, da se ne bodo uresničile nade, ki smo jih imeli o našem občinstvu. Letošnja opera se je ob svojem prvem nastopu izborno izkazala in sinočnja igra je zopet potrdila, da imamo letos opero, kakor je nismo imeli že nekaj let. Na vrhuncu Je sinoči stal pevski zbor ki je pač zaslužil pohvalno ploskanje, ki je sledilo njegovemu prvemu nastopu. Tudi orkester je dobil po ouverturi svojo pohvalo. Solisti so vsi lepo rešili svoje uloge: pred vsem nam je omeniti gdčno. Jano Richterjevo in našo altistko Rozo Peršlovo.
Gospodična Richterjeva je s svojim mehkirtt, ljubeznjivim glasom in z naivno igro nudila krasen užitek, gospodična Peršlova pa je pokazala, koliko pevskih zmožnosti leži v tej naši domači umetnici. Duet v prvem oddelku je bil podan z vsemi najfinejšimi niansami. — Prvič je nastopil včeraj domači tenorist gospod Kovač. O njem so slovenski listi pisali po nastopih v koncertih; njegov glas ni močan, dosega pa visoko višino in pride šele tam do veljave. Zato se je njegov glas v kvartetu skoraj izgubil — v duetu in v solo pa je pokazal, da bi zadoščal za manjše uloge. Za prvi nastop je splošno ugajal — pozneje se morebiti razvije do boljše igre in do večje sile. Gospod Križaj je podal svojo ulogo s primerno komiko; primeri s slabotnim tenorjem je prišel njegov; polni bas pač do veljave. — Po igri je sledilo navdušeno ploskanje. Velik uspeh je zopet dosegel > Možiček«. — Tako imamo letos v gledališču mnogo lepega — treba je le, da pride naša slavna publika pogledat.
Kinematograf »Ideal«. Včeraj se ni mogel predvajati Asta Nielsen-film »Mrtvaški ples«, ker ni slika pravočasno došla. Ako ta film še danes ne pride, se bode predvajala moderna drama »Eva«.
—	Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja gg. člane na sestanek, ki bo v četrtek
CON AN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Ko sem se hotel vrniti neko noč iz kavarne ha svoj dom. pride kapitan Fourmeau za mano; Jmme me pod pazduho in me vodi, ne izprego-jvorivši besedice, dokaj časa. dokler se ne ustaliva pred njegovim stanovanjem. »Rad bi še malo pokramljal z vami,« pravi nato in me spremi po stopnjicah v svojo sobo. Tam prižge svetiljko in mi pomoli kos papirja, ki ga je bil vzel v ovitku iz svoje pisalne mize. Bil je list datiran iz gradu Schftnbrunn pri Dunaju in šele par mesecev star.
»Kapitan Fourmeau postopa v najsvetejšem interesu cesarja Napoleona. Kdor mu : je vdan, naj ga uboga brez izpraševanja.
Marija Luiza.
Takšna je bila pismu vsebina. Natanko sem
Coznal cesaričlh podpis; zato nisem dvomil niti ip o njegovi pristnosti.
»No.« pravi on, »ali vam zadošča moje pomerilo?«
»Docclči k
»Ali ste pripravljeni, sprejeti moje ukaze?«
»Ta dokument mi ne pušča Izbire.«
»Dobro! Iz vaših opazk v kavarni posnemam pred1 vsem, da znate angleško.«
»Da, znam.«
»Tak dokažite mi to.«
Rečem mu po angleški; »Kadarkoli potrebuje cesar pomoči Etienna Gčrarda, sem {jfipravllen noč in dan, žrtvovati svoje življenje
v njegovi službi.« Kapitan Fourmeau se je nasmehnil.
»Ta angleščina je malce smešna,« je odgovoril, »a boljša je vendarle kakor nobena. Jaz. za svojo osebo, govorim angleško kakor rojen Anglež. To je tudi vse, kar sem profitiral za časa svojega šestletnega jetništva na Angleškem. A zdaj vam hočem povedati, po kaj sem prišel v Pariz. Prišel sem si izbrat agenta, ki naj mi pomore v stvari, ki se je hočem lotiti v interesu cesarjevem. Pravili so mi, da najdem v kavarni pri »Velikem možu« cvet njegovih starih oficirjev in se lahko zanesem, da se bo tam slehrni mož zvesto postavil zanj. Študiral sem vas vse v ta namen in prišel do zaključka, da ste vi najpripravnejši mož za mojo svrho.«
Priznal sem mu pravilnost tega poklona in vprašal: »česa torej želite od mene?«
»Samo to, da mi drugujete par mesecev,« ogovori on. »Povedati vam moram, da sem se po svojem izpuščenju naselil na Angleškem, vzel Angležinjo za ženo in dobil pomalem poveljstvo na majhni angleški trgovski ladji, s katero sem vozil večkrat od Southamptona na obrežje Guineje. Smatrajo me za Angleža. Lahko si mislite seveda, da se čutim v svoji zvestobi in vdanosti do cesarja včasi jako osamljenega in si želim tovariša, ki bi simpatiziral z menoj. Človek postane ves trapast in top na teh dolgih vožnjah, in veselilo bi me, če hočete deliti z mano mojo kajuto in mi krajšati čas.«
Med tem pogovorom mi je zrl s svojimi prebrisanimi očmi neprestano ostro v obraz, in tudi jaz sem ga gledal tako, da je uvidel, da
nima glupca pred seboj. Privlekel je jadrovi-nasto vrečo, polno denarja.
»Tu notri je sto funtov v zlatu,« je dejal. »Za ta denar si lahko kupite nekaj popotne opreme. Priporočil bi vam, da si oskrbite vse potrebno v Southamptonu, od koder odjadrava čez dest dni. Ladija se imenuje »Crni labod«. Jutri se vrnem v Southampton in vas upam pozdraviti tam v teku prihodnjega tedna.«
»A zdaj mi povejte še naravnost, kaj je namen in cilj najinega popotovanja,« sem rekel jaz.
»Oh, ali vam nisem že povedal?« pravi on. »Namenjeni smo v Guinejo ob afriški obali.«
»Toda kako mora biti to v najvišjem interesu cesarjevem?« ga vprašam dalje.
»Njegov najvišji interes zahteva, da ne stavite indiskretnih vprašanj in da jaz ne dajem indiskretnih odgovorov,« me je zavrnil ostro. S temi besedami je prekinil najin raz-.govor, in ko sem se drugo jutro prebudil v svojem stanovanju, je bila vrečica z zlatniki edino, kar me je spominjalo čudnega razgovora prejšnje noči.
Imel sem dovolj povoda, da izkušam izvedeti, kako se razvije vsa stvar nadalje, in tako sem bil čez teden dni na poti v Southampton. Dospevši tja, sem povpraševal v luki in našel brez posebne težave »Črnega laboda«, čedno ladijco tiste vrste, ki jih imenujejo »brigg«, kakor sem izvedel pozneje. Kapitan Fourneau je bil osebno na krovu, in sedem ali osem krepkih dedcev je bilo ravno na delu, da jo osnažijo in popravijo za dolgo pomorsko .vožnjo. Pozdravil me je in me odvedel dol v
svojo kajuto.
»Tu vas imajo za kanalskega otočana, gospod Gčrard,« mi je dejal, »in zato bi vam bil hvaležen, če bi opustili svoje vojaške alure in svoj kavalerijski ton, kadar se izprehajate semtertja po krovu. In tudi polna brada bi se zdela bolj mornarska nego ti brki.«
Kar prestrašil sem se teh besed, toda ker se ni bilo nadejati, da naletimo na odprtem morju na damsko družbo, sem mislil sam pri sebi: Zakaj pa ne? Kapitan je pozvonil kuharju.
»Gustav,« je dejal, »tale gospod, ki pojde z nami na popotovanje, je moj prijatelj Etienne Gerard; izkaži mu sleherno ustrežljivost. To je Gustav Kerouan, moj bretonski kuhar,« je dodal v pojasnilo, »in v njegovih rokah se lahko čutite varnega.«
Ta kuhar s svojim raskavim obrazom in svojimi strogimi očmi se mi je zdel jako bojevit za tako miroljubno opravilo. Rekel seveda nisem »ničesar, čeprav sem imel oči odprte, kakor si lahko mislite. Poleg kajute so mi bili pripravili kabino, ki bi se bila zdela jako udobna, da ni kontrastirala tako močno s sijajno opremo Fourneaujevih lastnih prostorov. Moral je biti sila bleskoljuben mož, zakaj njegova kajuta je bila ozaljšana z zlatom in srebrom tako bogato, da je pristojala prej zasebni jahti kakega kneza kakor pa majhni afriški briggi. To si je mislil gotovo tudi gospod Burns, ki ni mogel prikriti svojega začudenja in zaničevanja. kolikorkrat je pogledal notri. Ta mož, velik, močan, rdečelas Anglež, je imel kabino na drugi strani kajute. Razen njega je bil na krovu še drugi mat, devet mož posadke in majhen mornarček.
{Tti. ?. trt. tbčnb 00 V. un zvečer V tffusmafiir prostorih. Na sestanku se bode razpravljalo o prireditvi urnih tečajev in plesnih zabavnih večerov v letošnji zimski sezoni. Ker je ta se-istanek zelo važen, vabimo gg, člane, da se istega mnogoštevilno udeleže.
Trst.
Nas veseli. Na nedeljskem shodu političnega društva »Edinost« je dejal neki govornik', da so gospodje okolu političnega društva »Edinost« že pred leti imeli te misli, ki so jih začeli oznanjati v zadnjem času gotovi »kritiki«. Pa iše več! Tudi delali so vedno V tem smislu in jbodo tudi zanaprej. Kake pa so te nove misli, udeje? Mori ne narodno-socialistične? Umevno, fro izjavo dotičnega govornika podpirajo stavki. ki so prišli na dan proti koncu njegovega govora, namreč, da treba gledati na delavski (kmečki in malomeščanski stan. Nadalje, da brez delavstva ni slov. naroda. To so vendar narodno-socialne ideje. Toda samo govoriti 'O delavskem trpljenju prav malo koristi. Treba Uudi gledati nato, da se ubogemu delavstvu pomaga. Ampak med gospodo okolu »Edinosti« je zelo malo takih, ki bi šli delavstvu na roko. Edini poslanec dr. RybaF žrtvuje svoje moči narodnemu delavstvu. In drugi? Sramujejo se delavstva, delavstvo se ne upa v »Narodni dom« radi njih, ker ga prezirajo in zaničujejo, ker se ga celo sramujejo. Vsak. ki ni popolnoma slep, mora opaziti, da razun dr. Rybafa *— noben ne gre med delavstvo. Politično društvo »Edinost« bi se moralo temeljito reformirati. Dokler bodo vodili tržaško narodno politiko taki ljudje, katerim delavstvo ne more izaupati, tako dolgo ne bo uspehov. Zato treba Sy odbor političnega društva »Edinost« — de mokratične ljudi. V nedeljo bo občni zbor tega Idruštva. Kaki ljudje bodo zopet voljeni v odbor, nam je približno znano. Prevladala je do danes vedno protidelavskp struja. In kako tudi ne, saj delavcev v političnem društvu ni vpisanih. To dokazuje, da delavstvo nikakor ni zadovoljno z dosedanjim postopanjem. Kakor Smo omenili, nas pa zelo veseli dejstvo, da so prisiljeni gospodje govorniki političnega društva »Edinost« udrihati na narodno - socialne [strune. Ljudstvo drugim frazam ne verjame sveč. Danes se samo govori o tem, ampak priti bodo morala dejanja. Se že svita!
C. kr. redarstveno ravnateljstvo v Trstu in slovenski jezik. Iz Trsta nam prihajajo vsak Ihip pritožbe radi zapostavljanja slovenskega .jezika na c. kr. redarstvenem ravnateljstvu. (Nastavljeni so na tem ravnateljstvu skoraj sami Nemci in Italijani, ki ne razumejo slovenskega jezika. Čemu pa so potem napisi troje-jzični? Če je nad vratmi tudi slovenski napis, potem je vendar zelo čudno, da se v uradu he govori s strankami slovenski. Pozivljemo (državnega poslanca g. dr. RybaFa, da toza^ |0evno intervenira na pristojnem mestu. Ako uradnik ni zmožen slovenskega jezika, naj se (nastavi slovenskega uradnika. To vendar ne Sme biti, da bi se moral vsak slovenski davkoplačevalec učiti radi njih italijanskega jezika in četudi zna italijanski, Slovenec mora biti postrežen v slovenskem jeziku! Upamo, da se ti Pedostatki odpravijo.
I. Shod slovenskih pekovskih pomočnikov ki se ”ie vršil 3. oktobra v prostorih Narodnega koma v Trstu, je vspel lahko rečemo — sl fajno. Imel je le nekoliko prav neznatnih napak namreč: 1. Slov. soc. dem. pekovski pomočniki, ki se, kakor je že njih navada, ob vsa ki priliki bahajo, da so veliko, veliko bolj na-
Jodni, kakor pa njih v N. D. O. organizirani ovarlši ter dokazujejo to s tem, da celo med Seboj govore vselej samo italijansko so uganjali tak krasen kraval, da ni mogel poročevalec Brandner niti dveh stavkov zaporedoma izgovoriti. Sicer — to je treba povdarjati — bog graruj tem sodrugičem očitati, da so bili vedno |akl, — saj je znano kako osobito trž. soc demokracija vzgaja svoj mladino. 2. Slov. v jN. D. O. organizirani delavci so se že pri raz pili delavskih gibanjih v Trstu obrnili na so-
rcialno demokracijo s prošnjo, naj. bi narodni N. D. O. ter mednarodni v soc. demokraciji Organizirani socialisti proti skupnemu sovražniku skupno nastopali, toda poslednji niso bili m ne bodo kakor se je izrazil eden na shodu (prisotnih sodrugačev, nikoli solidarno nastopali fc prvim! — tudi ne v mezdnih in zgolj delav-pkih bojih. Zatorej — kdo je krumir? V N. D. O. jprganizirani delavci, to je vendar jasno kakor (beli dan. 3. Ko je Brandner omenil, kako so jsoc. dem. zidarji metali na nar. soc. v N. D. O. [organizirane zidarje omet in opeko, kako je [Celo delavec proti delavcu štrajkal in to samo ^ato, ker se slov. nar. delavec ni hotel pokoriti absolutistični komandi internacionale ter se pc organiziral tam, kjer je bilo njemu prav, so zaceli drugiči v pravem pomenu besede fcviliti: »Svojih nasprotnikov — krumirjev vendar ne bomo podpirali. Torej, kdor se ne organizira pri njih, ta je krumir, ta je norec, ki ga |e treba spametovati z ometom in opeko. 4. Soc. dem. pekovski pomočniki so za skupno [posredovalnico dela, ali vendar morajo priti pri tej posredovalnici v prvi vrsti v poštev oni [brezposelni pekovski pomočniki, ki šo organizirani v soc. dem. organizaciji in šele, »če Ika] ostane«, krumirji iz N D. O. Torej popol borna socialistično! Živela svoboda in — logika!
II. javno zborovanje trž. nar. soc. mladine, pti se le imelo vršiti minulo soboto ob polu 9. Jzvečer v gostilni »Balkan«, ex grotta« na Bel frederju (nad južnim kolodvorom) ter se je [moralo vsled Aškerčeve^ večera preložit?., e iyršl v četrtek dne 10. t. m. tudi ob polu 9. zve-Cer in ravnotam. Odbor vabi k oblini udeležbi
Ljubljanski
o
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Nečuveni napadi dr. Zajca na pokojnega pesnika Antona Aškerca. Župana energičen odgovor. Velikansko razburjenje v zbornici.
Včerajšnjo sejo ljubljanskega občinskega sveta so zopet enkrat klerikalci izrabili za to, da so pokazali vso svojo kulturo in vso svojo surovo naravo. Dr. Zajc je v imenu klerikalne občinske delegacije na tako podel in infamen način blatil spomin velikega slovenskega pesnika, pokojnega Antona Aškerca, da se mora gabiti vsakemu človeku, kdor ima le še količkaj pietete v sebi. Podlo blatenje velikega pesnika. ki počiva sedaj v grobu in se ne more braniti, je izzvalo med napredno večino in poslušalci na galeriji velikansko ogorčenje in hrup, ki dolgo ni ponehal.
Sicer o stvari sami pozneje.
Seji je predsedoval župan dr. Tavčar, ki je imenoval verifikatorjem obč. svetn. Planinška in Štefeta. Občinski svetniki Marinko, Kos in Kristan so opravičili svojo odsotnost. Zapisnik zadnje seje se odobri.
Magistratih svetnik dr. Miljutin Zarnik je poročal o poročilu mestnega magistrata o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Prošnjam vseh prosilcev se brez pomislekov ugodi, 24 prošenj se odbije, ker prosilci niso nepretrgoma deset let v mestu. 7 prosilcem pa se da zagotovilo, da bodo sprejeti v občinsko zvezo ljubljansko takoj, kakor hitro dobe avstrijsko državljanstvo.
V	nadzorovalni odbor meščanske imovine se izvoli mesto umrlega odbornika gospoda Schlegla, trgovec in meščan ljubljanski gospod Blaž Jesenko.
Kot zastopnik mestne občine se odpošlje v odbor »Slov. Filharmonije« mestni knjigovodja g. Fran Trdina, obenem pa se sporoči »Slovenski Filharmoniji«, da občina v očigled velikim podporam, katere žrtvuje »Filharmoniji«, v odboru ni primerno zastopana.
Dr. Ambrožič je v imenu Nemcev izjavil, da bodo Nemci glasovali proti predlogi, ker nimajo pri »Filharmoniji« svojega zastopstva. (Smeh.)
Dosedanja mestna ustanova za obisk kake obrtne šole v znesku 500 K se sedaj razdeli v dve ustanovi po 250 K, obenem pa sklene, da imajo pravico do ustanove le obiskovalci ljubljanske obrtne šole.
Škandali v zbornici.
Za tem je prišel na dnevni red županov dopis: glede razpisa službe mestnega arhivarja, katero je poprej opravljal z nenavadno pridnostjo in vestnostjo pokojni veliki slovenski pesnik Anton Aškerc. Poročal je o razpisu občinski svetnik g. Višnikar in stavil naslednji predlog: »Služba mestnega arhivarja s prejemki 10. činovnega razreda naj se takoj razpiše. Služba se nastopi s 1. januvarijem 1913. Prosilci morajo dokazati sposobnost za arhivarsko mesto, potrebno književno izomiko in potrebne študije.
Dr. Zajc: Stavim v imenu S. L. S. sledeče izprerninjevalne predloge:
1. Razpis službe mestnega arhivarja naj se odloži za toliko časa, da bo sprejeta službena pragmatika.
2. Predno ne bo sprejeta nova službena pragmatika, naj se ne izvrši nobeno novo imenovanje in ne razpiše nobeno službeno mesto.
Potem dr. Zajc nadaljuje: V nekem ljubljanskem listu je bivši župan Ivan Hribar objavil feljton, v katerem je pripovedoval, da je dovolil pokojnemu pesniku Antonu Aškercu, naj te svoje službe ne smatra za preveč resno in se mu tudi ni treba držati natančno uradnih ur, ki so obvezne za druge magistratne uradnike.
Obč. svet. Pustosletnšek: To ni res!
Zajc (ves razkačen): Prosim, Vi sedaj molčite in boste lahko govorili pozneje. Sedaj imam jaz besedo.
Ne vem, kako je z mestnim arhivom, ne vem. če se je kaj proučevalo in tudi mislim, da bi se lahko s tem mestom veliko ceneje izhajalo. Vprašanje je tudi, če se bo pod sedanjimi okoliščinami oglasil za to mesto kak resen kompetent. Sicer pa je iz imenovanega Hribarjevega feljtona razvidno, da je imel pokojni Aškerc to službo kot čisto navadno sinekuro.
Klici: To je laž. Sram Vas bodi!
Tudi iz finančnih ozirov imamo pomisleke proti razpisu te služhe. Mestne finance so take, da ne potrebujemo takih luksurijoznih izdatkov. Mi moramo odločno štediti. Tudi ne gre, da bi se pred sprejemom službene pragmatike vršila nova imenovanja. (Živio-klici med klerikalci.)
Dr. Tavčar: Na nekatere opazke predgovornika dr. Zajca moram z vso odločnostjo odgovoriti in jih zavrniti kot popolnoma neopravičene. Trditev, da je pokojni pesnik Aškerc delal lahko kadar je hotel in prišel v urad kadar se mu je zljubilo, je docela neresnična.
Obč. svet. Pustosletnšek proti klerikalcem: Sramota! Fuj!
Zajc in Štele skočita kakor divja po koncu in vpijeta na župana: Kdo pa je to trdil. »Slovenski Narod« berite!
^ Kregar in Ložar tolčeta po mizi in se obnašata kakor pobesnela človeka.
V	trenotku je bila vsa zbornica pokoncu. Napredni občinski svetniki so skočili raz svoja mesta in klicali proti klerikalcem: Fuj! Sramota, da blatite mrtvega pesnika. Sram Vas bodi!
Nastal je tak vihar, da ni bilo mogoče razumeti nobenih nadaljnih besed.
Zajc, Kregar in Štefe so vpili prekinprek jn zahtevali, da naj -župan pokliče obč. svetnika Pustoslemška k redu.
Zupan neprestano zvoni, dokler ne nastane
mir.
Župan: Konstatirani, da smatram napad dr. Zajca na pokojnega pesnika kot napad na človeka, ki leži v grobu in se ne more braniti.
Tem županovim EesMaltT Je 'sledilo Velikansko odobravanje napredne večine. Tudi galerija je viharno ploskala. Slišali so se neprestano: Živel Anton Aškerc! Fuj skruniteljem spomina pokojnika! Sramota! Škandal!
Klerikalci so bili očividno v velikanski za-aregi in niso vedeli, kaj naj bi začeli. Zato so začeli razbijati z vso silo po svojih mizah. Posebno sta divjala Ložar in Štefe.
Župan: Konsta tiram dalje, da je pokojni naš pesnik z vso vestnostjo opravljal svojo službo in to še celo v času, ko je bil že smrtno-nevarno bolan.
Napredni občinski svetniki so pri teh besedah kakor 'bi mahnil vsi vstali in zaklicali: Tako je! Živio! Slava pokojnemu pesniku! Fuj obrekovalcem! Galerija viharno ploska.
Župan (proti dr. Zajcu): Poidite pogledat v arhiv in tu boste videli sadove Aškerčevega dela. Arhiv je naravnost imenitno urejen. Pokojnik se je držal svoje službe tako vestno in jo je opravljal z vso marljivostjo. Krivične očitke moram z vso odločnostjo zavračati.
Zopet velikanski vihar v zbornici. Štefe vpije: Sami izzivate kravale! Kdo pa je kaj očital Aškercu! Hribar sam je pisal v »Slovenskem Narodu« to, kar trdimo mi.
Naprednjaki: To je laž. To ni nikjer zapisano. Fuj!
Župan: Dalje moram tudi odločno zavrniti dr. Zajčevo trditev, da se je razpisalo kako novo mesto. Arhivarsko mesto je sistemizirano in se je sedaj razpisalo kot nezasedeno.
Poroč. Višnikar: Arhiv se je našel v naj-lepšeni redu, kar javno priča, kako resno je pokojnik smatral svojo službo. Sicer je pa dr. Zajc član personalnega odseka, a na seji odseka ni izrekel nobenih pomislekov.
Dr. Zajc: Kaj se bom kregal v odseku.
Župan: G. dr. Zajc! Ne vem zakaj se vedno tako radi kregate in izzivate prepir. Kličem Vas k redu!
S tem je bila končana ta žalostna afera, v kateri so pokazali klerikalci, da nimajo niti najmanjšega pojma o kaki pieteti do pokojnikov.
*
Dosedanji najemnik hotela »Tivoli«, Avg. Eder, se odreče od zakupa s L novembrom 1912 in da hotel z istim dnevom v zakup gosp. Aleksandru Hegru, najemniku hotela »Ilirija«, pod jednakimi pogoji, a le na štiri leta. Kavcija 5000 K, katero je založil Eder, se obdrži toliko časa, dokler je novi najemnik ne položi.
Jakopičev umetniški paviljon.
Akad. slikar Jakopič je vložil na občino prošnjo, naj odkupi njegov umetniški paviljon, ker ga nemore več vzdrževati in sicer pod sedečimi pogoji: Občina naj plača dolg 13.468 K in obenem izplača njemu 20.000 K v treh obrokih. Po sprejetju naj se mu zopet izroči paviljon, da ga bo sam vodil naprej in prirejal razstave.
Prošnja se odkloni kot nesprejemljiva.
*
Andreju Toniju se izroči mestna senožet par. 242 v Mestnem logu v svrho poljedelstva za dobo petih let proti letni najemnini 150 K. Eventualne stroške pogodbe trpi Toni sam.
Lichtcnthurničnemu zavodu se dovoli k sroškom za kurjavo šole 1500 K podpore.
Za nabavo klavirja in za božičnico se dovoli šoli na Prulah 450 oziroma 100 K podpore. Vprašanje glede zgradbe paviljonov istotam se vrne magistratu.
C. kr. vladi se priporoča, da razdeli mesto Ljubljano samo v en dimnikarski okraj, obenem pa se jo tudi naprosi, naj.se pri oddaji dimnikarskih del na državnih poslopjih ozira le na ponudbe ljubljanskih dimnikarjev.
V	tivolskih nasadih se na prošnjo »Društva slovenskih profesorjev« napravijo napisne tablice z betonskim podstavkom. Stroški bodo znašali 295 K. Naprava oriientačne mize na ljubljanskem grada se zaenkrat odloži.
Za najlepšo okrasitev oken in balkonov s cvetlicami se dovoli g. Gjudu, brivca na Kongresnem trgu 50 K, gospe] Tratnik 40 K, gospej Simon, soprogi učitelja v Komenskega ulici 30 K nagrade. Dalje se izreče tudi mnogim strankam priznanje in zahvala.
Računski sklep mestne zastavljalnice za leto 1911 se vzame na znanje.
Ob en četrt na 9 župan zaključi javno sejo in naznani, da se vrši tajna seja ob devetih.
podal turški vladi obvestilo '5tv‘6Je vlade, v kateri ista izjavlja, da si bo vsled tega, ker Porta noče ugoditi njenim upravičenim zahtevam, poiskala Črnagora sama zadoščenje in sicer z orožjem. Črnogorska nota je imela popolnoma obliko napovedi vojne.
Cetinje, 8. oktobra. Zajeno z noto, v kateri je črnogorska vlada napovedala Turčiji vojno, je poslanik Plamenac dobil obvestilo, naj nemudoma zapusti svoje mesto in odpotuje naj Cetinje.
Cetinje. 8. oktobra. Črnogorski poslanik’ Vi Carigradu. Plamenac se je popoldne takoj po napovedi vojne odpeljal iz Carigrada domov. Poslopje črnogorskega poslaništva je izročeno v varstvo Rusije.
Cetinje, 8. oktobra. Turškemu poslaniku V Cetinju je popoldne črnogorska vlada izročila njegove potne liste in ga pozvala, naj nemudoma odpotuje v Carigrad. Poslanik Halil-bej je Cetinje že zapustil.
Sofija, 8. oktobra. Bolgarska Vlada je odpoklicala svojega poslanika iz Carigrada in Turčiji napovedala vojno. Istočasno je izročila tudi tukajšnjemu turškemu poslaniku potne listine.
Sofija, S. oktobra. Ko se je v mestu raznesla vest. da je vojna že izbruhnila, se je v trenotku nabralo na tisoče in tisoče meščanov, ki so priredili srbskemu, grškemu, črnogorskemu in ruskemu poslaniku velikanske ovacije. Po mestu se neprestano sliši prepevanje narodne himne »Šumi, šumi Marica.«
Sofija, 8. oktobra. Turčija je odločno odklonila vse zahteve balkanskih držav, ki so s tem njenim koraku že dobile obvestilo. S tem je bila kriza končana in vojna eo ipso že napovedana.
Cetinje, 8. oktobra. Kralj Nikita je takoj po napovedi vojne zaukazal svojim četam, naj odidejo čez mejo, sam pa je s prestolonaslednikom Danilom odpotoval iz Cetinja v glavni vojaški tabor v Podgorico.
Sofija, 8. oktobra. Kralj Ferdinand se je z brzovlakom odpeljal, na mejo in stopi na čelo svoje armade.
Cetinje, 8. oktobra. Ko je armada, ki stoji ob meji pripravljena na boj, zvedela, da je vojna napovedana, je nastalo med vojaki nepopisno navdušenje. Vojaki so takoj zahtevali, da se jih popelje čez mejo.
Dunaj, 8. oktobra. Danes popoldne je imel ministrski svet izvanredno sejo, v kateri se je posvetoval o sedaj nastalem položaju in o kreditih, katere bo treba zahtevati za avstrijsko vojno upravo. Listi poročajo, da vojna uprava ne bo zahtevala samo 200 ampak 400—450 miljonov izvanrednega kredita.
Dunaj, 8. oktobra. Zunanji minister grof Berchtold je imel danes popoldne z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom sejo, na kateri je bilo sklenjeno, naj se za četrtek skliče izvanredna seja vojnega odseka.
Dunaj, 8. oktobra. Danes bi se morala vršiti seja bosenskega odseka, a je bila nenadoma odpovedana, ker je prišlo do nesoglasja med referentom Spinčičem in večino.
Dunaj, 8. oktobra. Jutri bo zunanji minister grof Berchtold podal v delegacijah natančno poročilo o nastalem položaju.
Dunaj, 8. oktobra. Jutri bodo imeli zastopniki vseh jugoslovanskih dežel avstrijske in ogrske polovice na Dunaju poseben meeting, na katerem se bodo posvetovali o ..položaju na Balkanu.
Nalnovejša telefonska in brzojavna poročila,
TURČIJA ODBILA ULTIMATUM. — BALKANSKI POSLANIKI ODPOTOVALI IZ CARIGRADA. — BALKANSKE ČETE ŽE PREKORAČILE MEJO.
Dunaj, 8. oktobra. Tekom današnjega popoldne so prihajala semkai tako obupna poročila, da so tukajšnji diplomat; popolnoma obupali, da bo mogoče rešiti krizo še mirnim potom. Na dopoldanska poročila, ki so bila silno vznemirljiva, v začetku nihče ni nič dal in to tem manj, ker so včerajšnja poročila še popolnoma govorila za mir in se je splošno pričakovalo. da se bo velevlastim nazadnje še vendarle posrečilo preprečiti vojno. Toda ko so popoldne došla najprej poročila, da je črnogorska vlada odpoklicala svojega poslanika Plamenca v Carigradu, je bilo jasno, da je vojna neizogibna in da izbruhne, če še ne danes pa vendar najpozneje jutri dopoldne. Na večer pa je na velikansko presenečenje vseh dlplomatičnih in političnih krogov došlo brzojavno poročilo, dfa je vojna že izbruhnila.
Carigrad, 8. oktcfbra. Danes okolo poldne je črnogorski poslanik v Carigradu, Plamenac,
Ustanovni občni zbor nar.-soc. zveze.
Konec.
Pri točki slučajnosti se zglasi k besedi poslanec Reisner, ki se zahvali za pozdrav ter z veseljem pozdravlja ustanovitev N. S. Z. Da danes slovensko delavstvo ni tako uvaževano, kakor bi naj bilo in nima tiste veljave, ki jo zasluži, je v veliki meri pač samo krivo, ker se ni doslej samo uveljavilo. Kakor se je slovensko obrambno delo pričelo šele, ko je hotel naval tujstva zagrniti slov. ozemlje, baš tako se je vzdramilo slov. delavstvo stoprav še le, ko mu črna in rdeča internacionala hoče izpodkopati tla. Govori potem o skrbi za obstoj lastnega naroda, v ljubezni do materinščine in da je že iz narodnih ozirov dolžnost slovenskega delavstva, da se organizira in da pokaže vrata vsem onim, ki zapostavljajo narodnost. S tega stališča toplo pozdravlja ustanovitev N. S. Z. ter ji kliče naj ne zgreši svojega cilja, da bi stremila za takozvanimi visokimi političnimi cilji politične stranke v občini in deželi, temveč naj gladi pot do izobrazbe svojim članom, da jih potom boljše izobrazbe usposablja za boljšega delavca, da ne bodo ysa boljša mesta zasedali tujci.
Poslanec Ribnikar se zahvaljuje za pozdrav in izjavi, da bo vedno rad podpiral težnje slovenskega narodnega delavstva. Govori potem, da je tudi slovenski delavec član slov. naroda in da se odpravijo socialne krivice, če se dvigne slovenskega delavca. Namen tujih organizacij ni, pomagati slovenskemu delavcu, temveč ga izpodriniti iz vseh boljših mest ter jih zasesti s tujci. Treba je tu krepke organizacije na narodni podlagi. Žal, da so se dosedanji poizkusi ponesrečili, a kakor so mnogokrat hodili na severni tečaj, predno so dosegli cilj, tako upa, da se posreči N. S. Z., kar se drugim dosedaj ni.
G. Tomažič slika v živih besedah položaj slovenskega delavstva na Štajerskem in zlasti okrog Maribora in ob jezikovni meji. Slika pro-tinarodno in protidelavsko izdajalsko postopanje soc. demokracije v Mariboru in v Studencih. N. S. Z. je nujno potrebna ter jo čaka mnogo in velevažnega dela. Podpirajmo torej vsepovsod N. S. Z., da bo zmogla svojo težavno in veliko nalogo.
Delavec Eidla govori o nujni potrebi organizacije na narodni in socijalni podlagi. Kaže na velike uspehe delavskih organizacij na Češkem in na Dunaju ter upa, da bo z N. S. Z. storjen odločilen korak v zavednosti slovenskega delavstva ter preneha mrtvilo. Tovariš Pesek govori na to o velikih nalogah N. S. Z. in zlasti o koristih, ki jih bo nudila svojim članom: podpore v boleznih, brezposelnosti, na potovanjih za delom, posmrtne podpore zaostalim. pravno varstvo, posredovanje dela in po-, sredovanje pri sporih med delodajalci in delojemalci itd. Zlasti pa povdarja veliko važnost, da se upeljejo predavanja o velevažnih vprašanjih, o katerih bi moral biti poučen vsak delavec n. pr. o bolniških blagajnah, o zavarovalnicah zoper nezgode, o postavnih določbah glede delovnih pogodb itd. Ncpoznanje takih določb povzroča delavstvu v premnogih slučajih občutne škode. Podpirajmo torej N. S. Z., kajti s tem podpiramo sebe in svojce in to je jedro narodnega in socijalnega dela, da se podpiramo vzajemno med seboj:	vsi	za enega,
eder. za vse. Tako se tudi z majhnimi močmi posameznika lahko dosežejo veliki uspehi za posameznika, ki pride v nesrečo, pa tudi za to in ono kategorijo delavstva, za vse delavstvo sploh in za celokupen narod slovenski.
Predsednik Juvan prečita na to došlc pozdrave, o katerih smo že včeraj poročali, nakar je zaključil tako lepo uspeli ustanovni obč. zbor N. S. Z. z željo, da bi zasejano seme padlo na rodovitna tla in obrodilo slovenskemu delavstvu obilo sadu.	__________
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. X v Trstu: Vaše pismo smo prejeli pozneje. — »M. h.«: Prosimo le par dni potrpeti
—	pride. — Vič: Jutri.
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA.
Gospodična »Dijakinja« naj se zglasi v »Prvi anončni pisarni«.
Odgovorm urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Ena ali dve gospodični se sprejme^ na hrano in stanovanjc. Poizve se. Gradišče št. 13 v gostilni.	698—1
»mm««
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Čevljarskega učenca
sprejme čevljarski mojster
FRAN ZDEŠAR, Sodna ulica štev. 2.
Posebna specialiteta likerja
se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri
Lovro Šebeniku v Šiški
pri Ljubljani.
Vizitke in kuverte
priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Kupujte
"1
rt
n
Dan“
Dan“
,Dan“
rt
Dan“
„Dan“
„Dan“
n
n
Dan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški ’nevnik.
je najbolje informiran slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K lf70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Slovensko-italijanski krožek.
I. tečaj vsak ponedeljek in četrtek od polu 8. do polu 9. ure. II. tečaj vsako sredo in petek od polu 8. do polu 9. ure zvečer v Mestnem dekliškem liceju. I. nadstropje na levo. Mesečna članarina 3 K za oba tečaja. Priglasiti se je ob-navedenih urah v učni sobi. Ako se oglasi dovoli članov za III. tečaj, otvori se tudi ta. Predava g. prof. Josip Berce. Odbor.
Slovenci! Spominjajte se naše prekorlstne Ciril in Metodove šolske družbe!
Razpis
Pisma in kuverte s firmo
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
priporoča
Vsled razširjenja tiskarne se je dosedanji tiskarniski faktor nastavit kot nadzornik tiskarne in razpisuje vsled tega Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani izpraznjeno mesto
tiskarniškega tehniškega voditelja.
Pismene ponudbe, opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju in z zahtevo po plači je vlagati na upravni svet Učiteljske tiskarne
do 20. oktobra t. 1.
Ljubljana, 7. oktobra 1912.
Upravni svet Učiteljske tiskarne
r. z. z o. z v Ljubljani.
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Češki salonski briketi, Češki kosovni premog,
najboljše in najcenejše kurilo za peči, štedilnike itd. itd. najbolje priporoča
J. PAULIN, Nova ul. 3.
Nikako zvišanje eeu!
Najflnejšl
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROS N SR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 I. nadstropje.
za angleška in francoska dela se priporoča.
KLOBUK!
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	točno in najceneje. :
n
J
FR. P. ZAJE G
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesljoniranl optik in strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
.•r	•»
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
St. Peira cesta št. 32,1. nad.
(poleg kasarne „Avstrlja‘)
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cen** znano pohva^; postrežba.
® Avstro-ftmerikaffska zalega čevljev.
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15 °|0 ceneje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča ' '
Vtkinrtta Strniša	_
o	1|C4	lUloC&p	p0(j	Trančo— Jurčičev trg štev. 3.
Ipčjs zaloga ar, zlatarne in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokoHraim tovarna ur v Švici.
Tovarniška zuanika
„IKO“ ~SNI
Cenik zastonj in poštnine prosto.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Pariz 1905 U
Mi 1301.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj-večjo zalogo krasnih.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
—- Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ^
::	Cene	brez	konkurence.	::
FR. IGLIC
Ljubljana, Mestni trg št 13-13.
V nobenem glavnih mest
avstrijske monarhije
ne dobite tako velike detailirane trgovine, ki bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. — Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših
maiitdjev, paletotov, ragnalov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejšega izdelka. — KluSC, krila, Spodnja krila, pletene jopice kakor tudi
obleke za otroke in dečke
fino izdelane, po Čudovito nizkih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopic, paletotOV in kostumov za deklice.
Na deželo pošiljam brez povzetja na izbiro. — Postrežba točna.
»Angleško skladišče oblek«
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Bi