% aio 26. Vil 1932 'ušimnn plačana v gotovini Leto LX V Ljubljani, v torek 26. julija 1952 Štev. 168 a Cena 1 D ^^ ^ ^^ Ček. račun: sro viiNEa Kopitarjevi ul.b'111 ^^ ^^^^^^ i .... r J jeva 6, telefon 29! Telefoni uredništva: dnevna slnžbn 20W — nočna 39*6, 3994 in ---Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Boren rezultat Z velikimi upanji so narodi pričakovali rezultatov konference v Ženevi. Brez dvorna je globoka politična in gospodarska kriza sveta, iz katere ni videti drugega izhoda, kakor v sporazumnem sodelovanju narodov za novo ureditev medsebojnih odnoŠajev, \saj v toliko vplivala ua odgovorne državnike, da so se pošteno trudili za rezultat, ki naj bi značil \>aj začetek dejanskega razorozevania držav do ti.-tcgu rahlima, ki je nujno potreben .'a obrambo naroda v slučaju nenadnega napada. Ovire, ki slejkoprej stoje na poti taki splošni demobilizaeiji sveta, pa so tako velike, da želi".,-ka konferenca tudi to pot ni prišla delj kakor do resolucije, ki ugotavlja nekatera načela, po katerih naj bi se razorožitev izvedla. Ta »k:-.p je er globoko razočaral vse odkritosrčne prijatelje miru in mednarodne solidarnosti, vendar pa ima to dobro na sebi. da se more o faki rešitvi euega najbolj težkih in zapletenih problemov sodobnega -veta reči vdaj toliko, da je nekaj boljše ko nič. Resolucija o načelih razorožitve je bila spre- pu večini e,l onih < žav, ?0 \eč ali manj pod političnim vplivom one trojice velesil, ki danes bodisi v izrecnem dogovoru med seboj, bodisi instinktivno po skupnih interesih vodijo politiko sveta: Anglije, Kranrije in Amerike. Proti resoluciji pa se izjavile Sovjetska Rusija. Nemčija in Italija v družbi onih držav, ki menijo, da morajo hiti proti politiki Francije ua evropskem kontinentu. Glasovanje o resoluciji je torej pokazalo. da tudi ženevska prizadevanja za mir do dane« niso mogi.1 premostiti nasprotja, ki zija me,f dvema skupinama velesil na svetu. To bi bilo naravnost obupno, ako ne bi bili primorani priznati, 1a -o v.«i državniki, naj pripadajo tej ali oni skupini. kazali odkr io«rčno voljo, da najdejo podlr.go za splošen spora>um in da iozadevnn resolueija v resnici odpira po i za praktično rešitev, če bodo vodilni inožje sv, m mi lej poli vztrajali. Kakor niiu. •> prav oni, ki dolže Nemčijo, da lr ona glavna (»vira sporazumu glede razorožitve, tako delajo krivico Franejji oni. ki odgovornost ra to. da konferenra ni imela drugega rezultata ko pl.iteuično resolucijo, valijo nanjo. Če že hočemo *ovoriti o krivdi, poleni moramo govoriti o morali čn I krivdi, ki jo nosijo vre države brez izjeme. «ta se nočejo brezpogojno odpovedali vojni kot tredstvu poravnave medsebojnih sjKirov, in da druga drugi ne zaupajo, da se ne bi katera za »razčišecnje kaotične megle, ki dane« leži nad Vfcm svetom, lotila meča. Nobena država ni po minuli vojni Morila do danes ničesar, da bi >e ustvarili nujni ; redpogoji za uresničenje razorožitve. ki .»o moralnega značaja. Kar se pa izključno politične hiral.i tega vprašanja tiče. hi vse države rade nrk.ij storile, da fe vojska v raj 7.1 degleden ča* onemogoči, da hi so svet mogel oddahnili in ustvariti pogoje za zopet ni gospodarski dvig niso pa pri najlmljši volji v slan«, da -pravijo v sklad medsebojne, včasih diametralno nasprotujoče ;j inlerese. Razorozilvcnn konferenca -e sestane vuovič pozimi, da skuša načela, ki jih je sprejela, praktično realizirati, loda zelo težko si je predstavljali, lako se boala mogli z«-dini;i Francija in Nemčija, ako t ta v I jata obe .ngoje. ki jih nobena stranka ne more sprejeti, ali vsaj misli, da jih ne. more. Nemčija pravi, dn pri praktičnem reševanju raz-orolltvenrga vpr.,",iiija ne bo mogla sodelovati, ako konfercnca ne 1» priznala popolne enakopravnost; Nemčije, z vsemi drugimi velesilami, lo se pravi, da i>o smela imeti tako armado ? obrambo naroda, ki ne bo v toliki disproporciji z armadami drugih držav, kakor jo je določila versailiska pogodba. Na drugi strani pa Francija izjavlja, da sklepov ženevske konference ne bo nikoli mogla sprejeti, ako sc prej nc zasjgura sc-tanje političuo stanje, v Evropi, oziroma položaj Francije in mir sveta s takozvanimi varnostnimi obvezaipi, katere, naj bi ščitila mednarodna armada. oziroma mednarodne konvencije, ki hI uspešno preprečile vsak zlohotni napad bodisi na Francijo, bodisi na katerokoli drugo državo članico Društva narodov. \ se to seveda ne more imeti drugega učinka, kakor da se poglobi pesimizem in skepso, s ka-lero lahko rečemo, velika večina narodov sveta Dd nekdaj gleda nn ženevske dehate in resolucije. Ta skepsa je tembolj upravičena, ker Iudi ostale države sveta, bolje rečeno državniki, brezpogojno vztrajajo na -principih*-, ki vsako rešitev razoro-žitvenega problema zelo otežujejo, ako je ne onemogočajo popolnoma. Tako je Anglija na primer slejkoprej prepričana, da mora vsota njenih bojnih edinic na morju biti vsaj za eno edinico večja, nego vsota vojnih ladij največjih velesil Evrope skupaj. Italija smatra za nujno zahtevo svojega položaja kot velesila, da mora na morju biti enako močna, kakor Francija. Amerika smatra za aeprekršljiv princip, da angleško brodnvje ne sme prekašati po številu 111 moči njenega. Japonska, oe meneč sc za Društvo narodov, kateremu ni nehala pripadati, razburja Daljni vzhod s tem. da vedno bolj razširja svojo osvajalno akcijo, ki igroža lako Kitaj kakor Rusijo in sili Ameriko, da sloji na straži s puško ob nogi. Zelo upoštevanja vreden faktor pri reševanju vprašanja znižanja armad in prepovedi napadalnega orodja pa »a tudi veliki Irusli, ki producirajo vojni materija! in ki so z vsemi silami na delu, da =e razorožitev prepreči. Kljub temu sijejo skozi lo meglo nekateri trački svetlobe. Tako ua primer Herriol. ki bistveno sicer nadaljuje politiko svojih predhodnikov v razorožftvenem vprašanju, niti izdateka ni tako odjenljiv, kakor je, bil Tardieu, ki je svoj- Tajno oboroževanje Italije V največji tajnosti je Italija pričela graditi t4 vojnih ladij Parir, 25. iulija. tg. »Ecbo dc Parit« objavil« senzacionalno vest istočasno z »Daily Telegra-pbora- o tajnem pomorskem oborožitvenem programu Italije, o katerem ni obvestila irancoskc vlade. V največji tajnosti je Italija pričela graditi 14 ladij, in sicer dve križarki, vsaka po 6442 ton, ' dva ruiilca po 615 ton in tO manjiih ladij ter pod-! mornic s skupno 16.562 ton. Oba ruiilca na) dose-1 žeta rekordno hitrost 45 vozlov na uro. Splob naj bodo vse nove ladje izredno hitre. Ko se spuiča ▼ morje križarka -Diinkirchen« s 26-000 tonami, bo začela Kalija graditi mnogo jačje in krepkejle križarke. Istotako prideta na vsako trgovsko ladjo dva topa, po edeo spredaj in zadaj in ena strojnica. Dela se na velikanskem skladiiču za vojni materijah Vse nove ladje naj bodo po novem ni-činu posebno lahke in izredno bilr«. Sedaj je razumljivo, zakaj se Italija tako upira razorožeranjn. Mobilizacijski načrti na Primorskem Pr«*«, 23. julija. Pravo Lidu.. objavljajo pod i naslovom fašistična poskusna mobilizacija - poročilo, da >e po kongresu bojev-j nikov, ki je bil nedavno, opaža velika aktivnost I italijanskih borbenih združenj. Na inicijativo pred- sednika Azione Dalmatira, se vršijo pri Coselscoga nove vaje te iredentistične organizacije, ki pripravlja revijo vseh eet v Zadru. Isto tako je bila pred kratkim v Istri mobilizacija fašističnih borbenih organizacij in sicer v Buzetu, kjer je napadalne čete pregledal namestnik generalnega tajnika fašistične stranke Marzicalti, ki je za to prišel iz Rima. V Buzetu je bilo pri tej priliki koncentriranih preko --'000 članov borbenih organizacij, ki so prispeli / vlaki, avtomobili, kolesi in motorji. Nastopili «o nekateri govorniki, ki so v vznesenih besedah uaclašali. da bo zasijalo solnce svobode, ko se vrnejo v krilo matere Italije vsi njeni sinovi. Mnenje francoskega lista Parir, 25. jul. z. »La Volonte- komentira odnose Franciie z njenimi sosedami m pravi med drugim, da ic današnje vzdrževanje vezi med Mus-solinijevo Italijo in Hitlerjevo Nemčijo mnogo lažje kakor takrat, ko je bil ie živ Avgust Strcsse-man. Potrebne pa je, da stopi Francija med obe državi in da st spora/ume ali z Rimom ali pa z Berlinom. Izbira je brez dvoma težka in zelo de-likatna zadeva in bo v enem in drugem slučaju zahtevala od Francije velikih žrtev. Francija nc sme dalje kolebati, ampak mora čtmprei sprejeti »no od ofceh rešitev. Angleški optimizem Ix>ndon, 25. jul. ž. Kakor vsi ostali angleški listi, tako tudi »Observer« misli, da se ne sme podcenjevati uspehov ženevske razorožitvene konference, kakor tudi ne sklepov, ki jih je izdala. Resolucije, ki jih je sprejelo 11 držav na razorožitveni konferenci, predstavljajo velik korak naprej v zelo dobri smeri. List piše nadalje, da bo treba v prihodnjem zasedanju razorožitvene konference odstraniti še vse nesporazume med državami, ki so zastopane na tej konferenci. Če pa bo F.vropa ostala ie naprej razdeljena na dva tabora, potem seveda ni mogoče računati na uspešno in sploino razorožitev. Rim, 25. julija, tg. Sklep ženevske konference ni izzval v tukajšnjih političnih krogih nikake senzacije. ker se tak rezultat pričakovali. Sporazum o razorožitvenem vprašanju se po mnenju tukajšnjih vodilnih krogov ne da doseči s tehničnim, temveč » političnim postopkom. T udi Nemčija se pridruži anglo-francoskemu paktu Berlin, 25. julija, tg. Državna vlada je sklenila pristopiti k angleško-francoskemu paktu, ako se priključujejo tudi Italija, Belgija, Poljska, Češkoslo-vaika in Jugoslavija. Odklonjena pritožba Prusije Leipzig. 25. iulija. tg. Državno sodišče je danes razpravljalo o pritožbi svobodne države Pruske po pruskem državnem ministru in po socialno-demokratski in ccntrumaški stranki radi protiustavnosti izredne odredbe, ki jo jr izdala državna vlada. V pritožbi predlagajo tožilci, naj državno sodišče določi začasZc ukrepe. Sodilče je pritožbo odklonilo. V utemeljitvi tega sklepa pravi državno sodišče, di gre predlog za tem, da bi na Pruskem državna vlada delila posle r državnim komisarjem. Toda tak ukrep bi izzval na Pnmkrm politične nerede. Na koncu sc poudarja, da odločitev o glavnem vprašanju ni tako enostavna in da bo treba to vprašanje, t. j, ali je zasilna odredba protiustavna, rešiti ielc po daljšem posvetovanju. Seja kontrolnega odbora Berlin, 25 jul. tg. Kontrolni odbor državnega zbora se je danes sestal na sejo, da tuje od državnega kanclerja in notranjega ministra razlago svojega postopanja s prusko deželno vlade. Seje so se udeležili samo socialni demokrati, dr/avna stranka, centrum in komunisti, dočim sc desničarske stranke niso udeležile. Glavna totua dnevnega reda je bil predlog socialnih demokratov, naj se državni komisar v Pruski odpokliče in naj sc umakne izjemno stanie. Socialni demokratski voditelj Breidseheid je očital vladi, da se ie udala vplivu narodnih socialistov, ki so /c pred meseci pripravljali državni udar. Notranji minister Fon-gavl ie oporekal temu odboru pravico razpravljati o tem vprašanju, ker ima on nalogo, da nastopa kot kontrolni organ samo r slučaja, če dela v'ada protiustavne. Volilno borba v izjemnem stanju Pariz, 23. iulija. AA. Iz Berlina poročajo: Zaradi izjemnega stanja i« posledn * predvolilna nedelja v miru potekla. Voditelj naevodalnih socialistov Hitler je na nekem svc;ii> včeravTih zborovanj rekel, da nacijonalni toc'i,-.':iati i,r m* jo lozan.sk« pogodbe in ne bod" piaiae . e'i milijard mark, če pridejo do oblasti Berlin. 25. jnbja. AA. V zadaiem ledn 1 volilne kampanje bodo imeli voditelji vseh polit.enih strank razen komunistov, priliko govoriti v radiju. V*»k«mn zastopniku stranke ie dovoljeni, da 25 minut govoriti. Velikim strankam to rezervirani poalednji dnevi pred volitvami. Tako bo govoril ■* četrtek zvečer Hugcnherg in za nim Briining, v petek Hitler m Strasser, v soboto zvečer Severing. Podpis rusko-poljshe pogodbe Moskva. -'V julija tj. Rn^ko-poljska nen*-padalna posodim je bila danes podpisana v inn-sVovskcm 'zunanjem kopiisnrijatu. Iti Poljsko je podpisal pogodbo poslanik Patek. za Rusijo pa zastopnik ljudskega komisarja KreMinski. Pogodba je bila januarja v Moskvi parafirana. ter je pomenilo zaključek pogajanj, ki so se Tršila z nekaterimi prekinitvami od L 192h. Poljska je končno opustila svoje prvotne zahte- vf, naj se ta pogodba sklene skupno z Imltiski-mi državami, iMotako tudi svoje poM-bne /ahte. ve glede Drnštva narodov. Po osebnih razgovorih med Litvinovim in Aaleskim v Zenerj se je posrečilo s zadnjem času odpraviti vsa ne-soglasja. Tako jr Poljska opustila tudi svojo namero, podpisati pogdbo o nenapadanju šele. ko bo tudj Romanska sklenila s sovjetsko Rusijo tličen paki. Usoda Litavcev v Vzhodni Prusiji Dunaj. 25. julija. Ob priliki osmega manjšin skega kongresa ua Dunaju je poslala zve.zii litovskih društev v Vzhodni Prusiji vsem evropskim listom poročilo o zatiranju litavpke narodue manjšine v Vzhodni Prusiji. da bi zbudila pozornost vsega sveta. V Vzhodni Prusiji je živelo okoli 100.000 Lita vre v. a danes znaša njih število komaj 100.000. Vse ostalo prebivalstvo je bilo ponemreno. Litavičiua je bila izgnana iz šol po vojni 1870-71. Pozneje so pošiljali Lilavci zaman prošnje v Berlin ■■■■■■■■>■■■■■■■■■«■■■■«■■■■■■1111 čas v Ženevi vsako razpravo, bodisi o kvantitavni. bodisi o kvalitativni razorožitvi enostavno onemogočil s tem. da je odpotoval v Pariz in se ni več vrnil. Francoska desnica je bila in je splob mnenja. da vraka rešitev legR vprašanja, uaj bi bila še lako idealna, ne bi pomenila ničesar drugega kakor svobodo za Nemčijo, da zopet upostavi svojo armado, in vidi potrditev svoje, teze haš v najnovejših dogodkih \ Nemčiji, ki se gibljejo vsi v smeri restavracije monarhije. Herriot pa lake slabe volje Nemčije vsaj na zuuaj ne i>redpo«tav-Ija in se je v Ženevi skrbno ogiba! najmanjše Iraze, ki bi pomenila nezaupanje v miroljubnost Nemčije, ki jo svečano zatrjujejo vsi njeni zastopniki od 'Strcssemana in Briininga do sedanjega ultrakoneervativnega samopraskega kabineta. D« pa se je Herriot držal v Ženevi gotovih meja. katere mu nalaga ozir na francosko jav no mnenje, tega je kriva Nemčija sama, ker je najnovejši! preusmeritev nemške državne politike v nacionalizem imela kot učinek obnovitev prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo, kar je seveda tradicionalno stališče Francije v Ženevi silno pkrepilo. za lastno šolo. Ena izmed teh prošenj jc celo no-tilo 30.000 podpisov. Danes ne obstoji niti ena državna litavska šola, čeprav oh.-lojajo šc popolnoma litavske vasi. Litavščina se je morala umaknili tudi iz cerkve. V vaseh, ki so po večini litavske, to nastavljeni duhovniki, ki ne znajo litovskega jezika. Ker država noče dali Litavcem šol. si sami osnovali nekaj zasebnih šol. toda nemško učiteljslvo in šolska oblastva ovirajo do skrajnosti njihovo delovanje. Nemški nacionalisti laoko svobodno razbijejo vsako prireditev Litavcev. l.itavci morajo Iudi iz državnih služb. Tako je danes v deželi, ki se je še proti koncu 10. stolelja nazivala Pruska Litva- (Proussisch Litaucn). Francoske utrdbe Berlin. 25. julija. \A. I/ Pari/a poročajo: (ienelarni poročevalec proračun poslanci Lamoureux je izjavil, kakor poroča Vemps«. da se je na svojem inšpekcijskem potovanju jv> trdnjav&kcm ozemlju na vzhodni meji preipri-čal, da so francoske litrdke na vzhodu nekaj lako popolnega, kakor ssetovna zgodovina še ne. pozna. Poročevalec je prepričan, tla jc ta trd ti jav.sk i pas nepremagljiv in dn >i mora vsaka »e tako močna, pogumna in v/arajiNi uriiiarla nu teb utrdbah razbiti glave. Soji v Mandžuriji Barlsin, 25. julija. AA. kitajskim če4am v Mandžuriji se je po ogorčenih bojih posrečilo /«vzeti rnesto Imiciipo. ki je poleg Harbina najvarnejše japonsko oporišče v Mandžuriji. Znto I so prišle japonske čete v Harfeinu v kritičen položaj. Pričetek razprave proti Gorgulovu Pariz, 2V julija tg. Danes je prid o« x,-l strani ogoi.eewga ljudstva, vendar jo pa v 7«!»,r,j arrvt j Brani ga znani ad- vol.i« '>rk.!. Pai-in. jul-ia A Hane* ob 13. uri se je "s r;,.,,,,«« proti Go-jjulovu. Takoj uvodnih formalnostih pripeljejo stra/e v ri...eano ohtožiMicja Gorgulova. Obtoženec jc fti'110 bllnik ko'n*vj čujc. Njegov glas je tožeč in mrmrajoč Preden se začne čitanje obtožnice, vprašo prsrlsednik Gorgulova, »li zahteva tolmača, obtoženec pa odgovori samo: »Zahtevam pravico.< Izpovedi morilca Parii. ii. julija. AA. Okoli aodišča, v katerem se je danes ojjoldne začela razprava proti Pavlu Gorgulovu, morilcu predsednika francoske republike Pavla Doumera, so bile izdane najstrožje varnostno odredbe. V sodno dvorano so imeli pristop samo porotniki, priče, odvetniki in novinarji s posebnimi legitimacijami. Opoldne je prišla na sodišče tudi žena Gorgulova, ki je bila vsa v črnem. Razprava se je začela šele ob 13. Potem k > so bile opravljene formalnosti o identiteti, se f začelo čitanje obložbe, nato pa zasliševanje Gorgulova. Gorgulov pravi, da ni bil nikoli v zvfezah /. boljšev iki, in da nikdar ni bil član čeke. Pravi da je idealist in da je po političnem prepričanju socijalni demokrat. Po begu iz Rusije je v Varšavi sodeloval z znamenitim revolucijonarjem Savinkovim. Ko ga predsednik sodišča opozori na njegove od noša je z raznimi ženskami v Pragi, odgovori Gorgulov, da so to monarhistični komploti. Ko nanese beseda na njegovo takozvano zeleno slranko, pravi Gorgulov, da je zbral 30 pristašev. ki pa jih je pozueje spet odslovil, češ da so ga izdali. Nato Gorgulov izjavi, da je izvršil atentat sam brez sokrivcev, in sicer kot apostol. Dalje pripoveduje Gorgulov, da je pri prihodu v Pariz šel v Notredamsko cerkev, kjer je molil za izpolnitev svojih idej. Tedaj ga predsednik opozori na lo, da se je v Parizu približal neki lahkomiselni ženski' Nato pa Gorgulov odgovori, da je to storil samo zato, du se je nekoliko pozabaval. Nalo Gorgulov izjavi, da se ločno ne spominja, kaj se je zgodilo v trenutku, ko je začel streljati. Tudi tega ne ve. kolikokrat je ustrelil. Pravi, da je avtomatski pritiskal in da je bil orožje usode. Nadalje Gorgulov izjavi, da ni imel osebnega nae je posvetil nacionalističnim organizacijam in tako je postal baš vsled svojih izrednih stra-legičnih sposobnosti duša celokupne »Hitlerjeve vojske . Stranka ga je tudi pooblastila, da se udeleži v nemški državni delegaciji razorožitvene konference v Ženevi. Za njim pride \V. Frick. ki je pač vsem znan kot prvi predsednik hitlerjanskega deželnega kabineta na Turinškem. Omembe vredno je, da je prišel dr. Frick. ki je sedaj že 57 let star. da oblasti baš v onem času. ko je bita \veimarska ustava še v najlepšem razmahu. Nemški levičarski tisk piše o dr. Fricku kot o fenomenu, ki je prepove-lal predvajanje Rem'arquovega filma Na zapadu nič novega . Kapetan Goering, vitez reda Pour le Merite: je mož, ki je brezdvoina najbolj markanten v Hitlerjevem kabinelu. Je član Reichstaga. po rojstvu pripada tka. . boljšim slojem , njegov oče Je bil ministerijalni načelnik, njegova žena pa je švedska baronica. Med svetovno vojno se je posebno odlikoval, zato je dobil najbolj zaželjeno nemško odlikovanje Pour le Merite :. Sedaj je star 39 let, njegova zunanjost jc, kljub temu, da nekoliko •epa, še precej simpatičen, poleg tega pa je mož t velikim svetovnim obzorjem. Zato zavzema v Hitlerjevem kabinetu mestu zunanjega ministra , on je diplomat Hitlerjevega carstva. On je bil tisti, ki se je pogajal po naročilu stranke z inozemskimi politiki in baš v zadnjem letu je bil v Rimu, kjer se je sestal s fašističnimi politiki Pogajati se je hotel tudi z Vatikanom, (a je bil odklonjen), da se uredi dokončno razmerje med narodno socialist, stranko in Cerkvijo v Nemčiji. Kapetan Goering upada med Hitlerjevo staro gardo, ob priliki mo-nnkovskega puča je bil ranjen v uogo, zato se mora sedaj opirati na palico. Četrti član tega sveta je \Vniter Fink. Hitlerjev ; gospodarski izvedenec«. Star je 42 let. že 20 let je aktiven žurnali.st, od letu 19*50 naprej jc gospodarski urednik »Berliner Bor-senzeitung«. Radi svojih izrednih gospodarskih sposobnosti je bil že več kot enkrat svetovalec oredsednika nemške narodne banke. Njegova pristojnost in zmožnost je tudi v inozemstvu priznana, zlasti v Angliji in Ameriki. Njegov vpliv v stranki je neprimerno večji kot vpliv G. Federja, ki že deseto leto »čuva« Hitlerja gospodarski program. Govorniki in organizatorji. O-riuli čluni Hitlerjevega, kabineta, rc roti rotirajo iz deželnih voditeljev stranke. Najvplivnejši mekrat, od 30 tisoč na 000 tisoč. Druga čudna figura a strankinem vodstvu je Alfred Rosenberg, glavni urednik Hitlerjevega osrednjega glasila sDer Volkische Be-obathter«. Rosenberg je Ncmec baltiškjli provinc, rodil sc je v Revalu, študiral pa v jugi in Moskvi, odkoder jc prišel po svetovni vojni v Nemčijo. Radi njegovega izrazito židovskega imena ga pogosto napadajo, da je zid. Posledica tega jc bila ta, da je /. vso vnemo pisal brošure in članke, s katerimi skuša pobijati /idovstvo in komunizem. Rosenberg spada zato med one ljudi v Hitlerjevi okolici, ki so obso- 1 n t ixi nepopustljivi v vprašanju čistokrvne rase. Kot glavni urednik-Hitlerjevega glasilu vzdržuje stalne stike z angleškimi in amerikan&kimi listi, njegova zasluga je, da jc spravil prvotno lokalno glasilo v Miinchenu do tako silnega razmaha. To so torej voditelji Hitlerjevega gibanja. Večino teh je v stranki žc od vsega jiočetku, tako, du so doživeli tudi žalostne dneve Hitlerjevega pokreta. Oni so trdno prepričani, da morajo brezpogojno zmagati zakonitim potom, odločeni so pa tudi, da se poslužujejo državnega udara, čc jim nemški narod odpove 31. avgusta preveliko podložnost. Romunija in msko-poljska pogodba Bukarešta. 25. julija, t. g. Romunsko zunanje ministrstvo je dalo sledečo izjavo o podpisu rusko-poljske pogodbe o nenapadanju. Podpis te pogodbe od strani Poljske ni nikaka ločitev Romunije, ker je Poljska oficielno obljubila romunski vladi, da ne bo pogodbe s Sovjetsko Rusijo preje ratificirala, predno ne sklene Romunija z Rusijo slieno pogodbo. Vest uradne časopisne agenture Rador, po kateri so se vršili v Ženevi razgovori med romunskim odposlancem Titulesconi in zastopnikom Rusije Litvinovom, se v tukajšnjih krogih zunanjega ministrstva potrjuje. Razgovore je vodila zavezniška država in sicer Poljska, da bi se našla formula, ki bi bila za obe strani sprejemljiva. Ljubljana, 25. julija. Žalostna vest se je nocoj razširila med ljubljanskimi športniki, za katero so vsi upali da se ne bo uresničila, ki pa je takoj našla bridko potrdilo. Eden prvih slovenskih športnikov, Jože Pogačar, se je danes smrtno ponesrečil pri avtomobilski vožnji. Nesreča se je pripetila približno ob pol 7 v Mednem v bližini znane Cirmanove gostilne in skoraj nasproti mestnega kopališža. Jože Pogačar se je vozil z osebnim avtomobilom s svojim stanov sk im tovarišem Tomažem Šavnikom, uradnikom pri zavarovalnici Royal Exchange, starim 24 let, stanujočim v Glinški ulici 5 in doma iz Ercegno-vega. Avto je šofiral Pogačar sam. Kakor se je dalo nocoj ugotoviti, je Pogačar hotel prehiteti na cesti dva kmetska vozova, enegii polnega mrve. Zavil je vstran, da bi se vozema izognil, pri tem pa se je vozilo, ki je vozilo s precejšnjo .hitrostjo, nepričakovano zarilo v velik kup gramoza. Spričo hitrosti vozila se j« kup gramoza kar razsul, vendar je bil sunek tako silen, da se je avto v kozolcu prevrnil čez jarek na bližnji travnik. Že ko je avto zadel na kup gramoza, je Šavnik odletel iz avtomobila in obležal na travniku. Ko pa se je avto prevrnil, je obležal pod njim voznik sam, smrtno nevarno ranjeni Jože Pogačar. Po sledovih, ki so ostali na avtomobile, je Pogačarja stisnilo med volan in okvir vetrobrana tako, da mu je stisnilo črepinjo. Pogačar je obležal nezavesten. Za obema ponesrečencema je privozil po cesti s svojim avtomobilom Oto Stieglitz, lastnik kartotečne tvrdke iz Šelenburgove ulice 6. Stieglitz je naložil na svoj avto Pogačarja in Šavnika. Z železniške postaje v Mednem pa so že telefonirali po reševalni avto v Ljubljano, Stieglitz je oba ponesrečenca peljal proti Ljubljani, pri tramvajski remizi v Šiški pa ga je srečal reševalni avto, Pogačar je med tem v Stieglitze-vem avtu že izdihnil. Reševalni avto je mogel smrt Pogačarja prevzeti torej le Šavnika in ga hitro prepeljati v bolnišnico. Striegjitz pa je Pogačarjevo truplo odpeljal najprej na policijo, odkoder pa so ga napotili v Mestni doni. Tam so Pogačarjevo truplo položili na zasilno nosilnico, dokler ni prišel mrtvaški voz Mestnega pogrebnega zavoda in odpeljal truplo v krsti na stanovanje v palači Viktoriji na Aleksandrovi cesti. Pogačar je dobil smrtno rano na desni strani lobanje, kjer mu je nastala približno za dva prsta globoka vdrtina. Očitno je, da je ranjen tudi po pr^h in da ima druge notranje poškodbe, ker je bilo trup».o vse krvavo. Jože Pogačar je bil star 33 let in je bil odličen slovenski športnik. Bil je med prvimi pionirji zimskega športa pfi nas, prvi je postavljal slovenske in jugoslovanske rekorde v smuških skokih, bil je branilec nogometnega moštva Ilirije, bil je tudi odbornik tega športnega kluba, udeleževal se je lahkoatletskih tekem in moramo reči, da ni bilo športne panoge pri nas, v kateri ne bi bil on vsaj pasivno, če ne aktivno sodeloval. Slovenski športniki z vso pravico žalujejo ob krsti svojega šo vedno mladega in podjetnega tovariša. Rajni Pogačar pa je bil tudi zelo agilen trgovec in v našem trgovskem svetu precej znan. Poškodbe Tomaža Šavnika so izgledale sprva precej hude. Ranjen je na čelu, na nosu in tudi na zatilju. V bolnišnici pa zaenkrat mislijo, da njegove poškodbe niso nevarne ter da bo kmalu okreval, seveda, če ne nastopijo komplikacije. Nocoj je ljubljanska bolnišnica sprejela 6!et« nega Pavla Knifica, sinčka banovinskega cestarja iz Zgornje Pesnice 8. Fantek je doma zakuril štedilnik in ker se ni hotel vneti ogenj, je drva polil z bencinom. Plamen pa je bušil dečku v obraz in ga močno opekel. Oče je dečka prinesel nocoj v bolnišnico. Dečkovo stanje je resno. Bencinski štrajk v Belgradu Diktatura inozemskega petrolejskega kapitala - Uspela intervencija Belgrad, 25. julija. 1. Že nekaj dni se Puli pomanjkanje bencina v Belgradu. Avlotaksiji postajajo vedno bolj redki in zopet so se pojavili v precejšnjem številu fijakarji po ulicah. Bencina še danes ni bilo mogoče dobiti v običajnih pouličnih skladiščih, katera so oblegali šoferji in moledovali za to dragoceno tekočino. Ministrstvo za trgovino iu industrijo se že več dni pogaja z rafinerijami, da bi vsaj zagotovilo najpotrebnejšo množino bencina, ki je za vzdrževanje javnega prometa neobhodno potrebno. Na vprašanje našega dopisnika na merodajnem mestu ministrstva za trgovino in industrijo, če je dosežen sporazum glede dobave bencina za uaš trg, so mu odgovorili, da ministrstvo ui v prvi vrsti kompetentno, da intervenira, ker bencin ni mouopoliziran predmet, in tudi ni podvržen zakonskim predpisom o pobijanju draginje. Po tabelah naše carinske tarife je bencin luksuzno blago in 1o je tudi edino kar je država storila v pogledu bencina. Toda, ker je položaj vsled pomanjkanja bencina postal zelo neprijeten, je Irgovinsko ministrstvo smatralo za potrebno, da posreduje in intervencija se je posrečila, da so razne petrolejske družbe, ki pridejo v poštev za izdelovanje iu za razpečuvuuje bencina pristale na to, da od danes naprej nadaljujejo z rafiniranjem nafte, tako, da bo zadoščeno najnujnejšim potrebam naše države v pogledu konzuma nafte in potrolej-skih izdelkov. K temu pripominjajo trgovski krogi, da je naravnost neverjetno, da si danes inozemske rafinerije dovolijo, da stavijo državo pred možnost pomanjkanja bencina, ki jo eden najpoglavitnejših izdelkov našega modernega gospodarstva. Sedanji manever petrolejskih lrustov, ki nas zalagajo z bencinom, nam postavlja živo pred oči nevarnosti, ki pretijo našemu gospodarstvu radi nekontrolirane svobode, katero petrolejski trusti pri nas uživajo. V prvi vrsti nalagajo petrolejski trusti našemu konzumentu neprimerno- visoke stroške. Zdi se, da bo polagoma mogoče s številkami dokazali, da prihaja večinoma nafte, katero Jugoslavija potrebuje — ne iz romuuskih vrelcev, kot so trdi in kakor govorijo uradne sprovodnice — ampak iz Rusije. Ameriški in angleški trusti kupujejo sorazmerno poceni sovjetsko nalto, jo prepeljejo nato do svojih skladišč ob Donavi v Romunijo, kjer se naenkrat spremeni v romunsko nafto z neprimerno višjimi cenami, Ta podražen produkt nam potem vsiljujejo in diktirajo cene bencinu v naši državi. Naš konzument izdaja vsled tega ogromne zneske po nepotrebnem v ži;elo teh inozemskih trustov, ker bi vendar bilo mnogo pametnejše, mnogo lažje in tudi neprimerno cenejšo kupovati nafto neposredno iz ruskih petrolejskih skladišč in jo potem dostavljali na naš trg. Na ta način trpimo veliko škodo, če vzamemo v poštev, da je razvoj avtomobilskega prometa v naši državi po nekod naravnost onemogočen vsled cen, ki jih diktirajo inozemski trusti. Na drugi strani pu trpimo škodo, če vzamemo v poštev le golo dejstvo, da smo odvisni od mile volje teh inozemskih petrolejskih prvakov. Zato se zdi precej verjetno, da se bo tudi naša državna oblast, poučena »po bencinskem štrajku«, ki traja že nekaj dni v Belgradu, začela zanimati za to početje in dn se bodo po-iskaln in morebiti tudi našia sredstva s katerimi bo morda le mogoče naš narod osvoboditi od diktature inozemskega petrolejskega kapitala. Bolgarska delegacija v na potu na bernski kongres !elgradu Rim, 25. julija ž. Eden izmed 12 italijanskih letalcev, ki so sc udeležili mednarodnih letalskih tekem v Ciiriliu je padel s svojim letalom in dobil težke poškodbe. Pariz, 25. julija. AA. Iz Lapaza poročajo, da je multimilijonar Petino podaril, bolivijski vojski letalsko cskadriljo 15 letal. Št. Vid pri Ptuju Blagoslovitev novega križa na Prigeršku preteklo nedeljo je bila nad vse slovesna. Okrog znamenja se je zbralo nepričakovano mnogo ljudi. V vznesenih besedah je pozdravil g, župnik, ki je križ blagoslovil, okrog zbrane in jih opozoril na veličino Njega, ki sedaj kraljuje nad lepimi Halozami, ki pa obenem tudi blagoslavljajoč gleda na rodovitno Ptujsko polje. Šele po blagoslovitvi se je dalo ugotoviti, kako znameniti gostje so prisostvovali obredu, V minoritskem gostišču se je zbrala odlična družba, med njimi baron in baronica Gianelia z Dunaja, profesor dunajske umetniške akademije sirkar svetovnega slovesa g. Kazimir Luigi z gospo, slikar Oeltijen iz Severne Nemčije z gospo, ki je tudi priznana kiparka, ter polkovnik Viktor von Steinberger z Dunaja. Poleg tega so bili tega dne pogoščeni vsi viničarji minoritskih posestev. Seveda ni manjkalo za razvedrilo zraven tudi domačega pevskega zbora. Vsa prireditev se 'e vrli!« ob leoem vremenu in res nadvse slovesno. Belgrad, 25. julija. 1. Danes je potovala skozi Belgrad delegacija bolgarskih vseučiliških profesorjev, ki se nahajajo na poti v Bern na vseslovan-ski kongres za samopomoč akademski mladini. Vaš dopisnik je pozdravil bolgarske goste na kolodvoru, med katerimi so dr. Dimitrije Atanasov, dr. Krist Š i mano v in dr. Tatjana Kirkova in prosil dr. Dimitrija Atanasova, da mu razloži pomen lega potovanja, oziroma pomen sofijskega in bernskega kongresa. »V Sofiji smo od 1. do 5. julija obravnavali z zastopniki vseučilišč iz vseh balkanskih držav, akademski problem s prosvetnega in socialnega stališča, predvsem pa smo imeli na dnevnem redu sledeče 4 točke: 1. Kako bi se dalo organizirati duhovno sodelovanje vseh univerz na Balkanu. 2. Kaj bi se lahko storilo, da se zmanjša prevelik naval, ki se opaža na vseh naših univerzah. Ali se naj reducira število dijaštva, ali pa naj se razširijo zavodi. 3. Kaj bi lahko storili za akademike, kadar so bolni in kako bi jim dobili zdravniško pomoč. 4. Kakšno vlogo imajo in jo bodo v bodoče imeli akademiki pri razvoju vsega kulturnega življenja na vasi. Sofijska konferenca, na kateri so sodelovali vsi prisotni delegati z veliko požrtvovalnostjo, je sprejela zelo vnžne sklepe. Tudi vaš slovenski zastopnik, vseučiliški profesor dr. Škerl, je mnogo doprinesel k razbistritvi vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Vsi smo čutili enako prijetno in prijateljsko ozračje. Nobenih nasprotstev, nobenega nesoglasja, saj so bile naše oči uprte samo v bodočnost in so naša srca bila samo za mladino, ki bo to boljšo bodočnost nosila in morebiti tudi bistveno pomagfda pri ustvarjanju. Mladi akademiki bodo znali iti preko vseh prepadov, katere jim je starejši rod izkopal in za nas ni koristnejšega dela, kakor da skrbimo za to našo mladino, ki bo nosila pravo duhovno prosveto V najbolj skrite vasi naših narodov. Sofijska konferenca je bila ena najlepših prireditev na Balkanu v povojnem času. Sodelovanje Slovencev nam je biio posebno drago. Zaenkrat je bilo sklenjeno, da so izda posebna knjiga o vseh naših balkanskih univerzah. V redakcijski zbor je za Jugoslavijo bil izvoljen vseučiliški profesor dr. Djajn. V Bemu, kamor sedaj potujemo, bomo isto vprašanje proučili še bolj obširno z vseslovanslcega stališča. To se do sedaj še ni zgodilo. Upam, da bndO prisostvovali vsi slovanski narodi in tudi naši kolegi iz Ru-siie bodo dobrodošli. V Belgradu smo bili radostno presenečeni vsled ljubeznivega sprejema od strani, vseh krogov. Slovanska zemlja, slovansko srce! Pozdravite Slovence!« Delegacija je nato odšla v spremstvu velikega števila belgrajskih tovarišev in akademikov ter si ogledala važnejše ločke mesta. Delegacijo so svečauo sprejeli na univerzi iu v muzeju sodobno umetnosti, kjer je vseučiliški profesor dr. Kašaniu v vznesenih besedah gradil prijateljstvo med Slovani in pozival lia delo, da se omogoči sodelovanje in uspeh na vseh poljih. Nocoj so bolgarski prijatelji odpotovali v Bern, kjer bo jutri dr. Benes sam otvoril kongres Mednarodne zveze za samopomoč akademski mladini. f Antonija Končan V Domžalah je umrla posestnica gospa Anto« nija Končan po daljši bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti. Rajnica je bila vrla krščanska žena, ki je s svojim že pred 10 leti umrlim možem vzgojila več sinov in hčera v odločne in kremenite katoliške značaje. V mladih letih je sodelovala pri cerkvenem petju, pozneje pa vedno povsod, kjer je bila prilika storiti kaj dobrega za bližnjega. Pogrešal bodo njen topel značaj ne le domači, katerim je bila preskrbna in ljubeča mati, ampak cela soseska, ki jo je poznala. Pogreb blage rajnice bo v sredo 27. t. m. ob 9 dopoldne na domžalsko pokopališče. Naj se plemenita duša spočije v Bogu! Preostalim naše iskreno sožalje! Iz učiteljske službe IJelgrad, 25. jul. I. Premeščeni so iz meščanske na osnovno šolo: Dojimovič Mihael, Maribor. Pikuš Berta, Dalnja Lendava, Jederliniu Tomaž, Ljubljana. — Vpokojeni so: Prajndl Jakob, učitelj, Velika Nedelja, Kompost Ernest, učitelj, Sv. Kunigunda pri Konjicah, Juri Konča r, učitelj, Hi-benik, Šega Viktor, veroučitelj v državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani, Vukovio Ljudmila, učiteljica v Šent Vidu pri Ljubljani, Lipaj Vendel, učitelj v Prosenjakovcih, Pajtler Josip, učitelj, Limbuš pri Mariboru. Kopenliagen, 25, julija Ig. Letalec von Gro-nau je včeraj ob 7. uri. po 9-urnem letu i/ Rcj-kjavika v Ivigtut v Grenlandiji. Danes popol. dne ob 4 je nadaljeval sv o i let proti Hab rador ju. Z zlate maše g. prosta A. Kalana , , ... ............ ■ ....... ...... ""v* ■ »mm S\atjc zlatomašniku g. prošla Andreja Knlana, zbrani nn Mnrijoniškcm vrtu v nedeljo 24. t. m. l'oto-ate]je Rovšek. Ljubljana. Italijansko letalo padlo pri Mengšu stal jc popolnoma pravilno ua neki njivi, ki jc posejana z ovscm, vsled česar so se kolesa zapletla ter zadrževala letalo, med tem ko je motor deloval še naprej. Letalo sc je vsled tega obrnilo in so kolesa prišla kvišku. Pri tem se jc menda zlomil propeler in eno krilo, Ictalec pa je ostal nepoškodovan in zdrav. Italijanski narednik, ki je vodil letalo, se piše Marce t o Giovanni od 21. »tal. polka. Preden sc je kpustil na Kančevo njivo pri Mengšu, je krožil nad Domžalami, tik nad strehami. Nato se je obrnil proti Zg, Jaršam in pri kolodvoru krenil na zahod. Nazadnje je vozil le 5 m nad njivami. Letalec se jc iz sedeža iztrgal — jermena so popokala, s katerimi je bil privezan — ter sc tako rešil, ko se je letalo obrnilo. Oves je ves uničen, ker so ljudje v trumah prihajali. Letalca so odvedli orožniki. Prišla je vojaška komisija drav. divizije. Mengeš, 25. julija. Danes, 25. t. m., nekako ob pol 11 dopoldne »e je spustil vojaški italijanski aeroplan na tukajšnje polje. Aeroplan je padel na njivo z močnim sunkom, tako, da se je pri padcu preobrnil. Pilotu so ni zgodilo ničesar in .jo povedal, da so imeli pri Gorici vaje, kjer je zgrešil smer in se znašel pred Kamniškimi planinami. Tu se je obrnil in iskal primernega prostora, da bi pristal, ker ni bilo več bencina za nazaj. Letalo je enokrilnik, menda znamke Fiat 41:12. Kolikor jc bilo mogoče ugotovili, ga je vodil neki akademik narednik, ki je bil na orožnih vajah in ki je izgubil orientacijo ter zašel v megli. Iz megle je prišel šele pri Triglavu. Ko je zagledal pod seboj Savo, jc misli, da je Soča, na kar je šel ob vodi in prišel nad Ljubljano. Že takoj, ko je krenil na našo stran, je izgubil vsako orientacijo in ni vedel, ali je v Italiji ali na naših tleh ter je iako pristal blizu Mengša. Dijak je Italijan. Pri- Belgrad brez bencina že sami plačali s plačevanjem bolniških prispevkov. Treba je tudi vedeti, da podpore dobivajo res le potrebni, ki denar tudi koristno uporabijo. Minili so tisti časi, ko so delavci nosili denar naravnost v dalmatinske kleti. Podpore dobijo večinoma le taki, ki denar nesejo res naravnost domov. Včasih so bili morda brezposelni le delavci šibkejših kvalitet. Letos pa je kriza zadela tudi pošteno, de-lavoljno in trezno tovarniško delavslvo. Vsak obisk na Borzi dela ti to pove. Brezposeelnosl v Slovenski Krajini Hcloianie borze dela r Murski Soboti Murska Sobota. 24. julija. Velikega pomena je borza dela v Soboti, ki oskrbi zaslužka tisočem in tisočem, do katerega sami ne bi mogli priti. Vsak dan še vidimo pred gradom hi pred poslopjem ua lendavski cesli gruče ljudi, ki čakajo na zaposlitev. Poslovanje, te velike socialne ustanove vodi mož, ki je sam okusil kruh. kakršnega si človek z žulji služi v tujini. Zato se tudi g. Franc Kerec z vso močjo trudi, da bi čim bolj olajšal gorje bednemu delavstvu. Zamišljeno je postaviti Delavski dom in obenem kuhinjo, kjer bi bilo zatočišče delavcev, ki morajo sedaj dneve in dneve na prostem čakati, v vročini in dežju, da pridejo ua vrsto. O postavitvi doma je že svoječasno .sSlovenecc prinesel kratko poročilo. Delavcev, ki si po svetu iščejo zaslužka, je v Slovenski krajini okrog lO.HOO. Do danes je odšlo v Francijo 445 moških in 500 žensk. Zaposleni so deloma po hišah kot domači delavci, deloma pa delajo na polju. Ti zaslužijo mesečno 600—800 Din povprečnih prejemkov. V Nemčiji je zaposlenih (37 moških in 405 žensk. Tu pa služi posameznik 700 20°io ceneje prodaja vse blago vslod izpraznitve lokala BEBKO - Ljubljana <2opet plcu>olaJu, kot nrJj3jdx>6iruh. oUieh 4 -6 kajniluj^curiu Of7h do 1000 Din in tudi čez. Tudi v Avstriji je zaposlenih 83 moških in 67 žensk, ki zaslužijo po 450 do 750 Din mesečno, a v naši državi je zaposlenih 1516 moških in 1212 žensk, ki prejmejo 300—450 Din mesečno. Torej vseh skupaj je zaposlenih 4205 delavcev. Nato je še 20 hlapcev in 465 oseb, ki so si s pomočjo Borze dela same poiskale zaslužka. Zato je s posredovanjem Borze zaposlenih 4780 oseb, a v evidenci jih je še 352, ki čakajo zaposlitve. Poleg teh je pa še potrebno zaslužka okrog ."VXX) delavcev, ki jih pa ni mogoče zaposliti; od teh je 3500 oseb brezposelnih. č'e pregledamo te številke, vidimo, da so letos močno pozna kriza, ki ne dopusti zaslužka še ostalim tisočem, kateri so željni dela. Tudi ti tisoči so pred leti dobili zaposlitev, a sedaj so jih razmere prisilile, da so ostali nezaposleni. Materinsko zavarovanje Belgrad, 24. jul. 2e pred nekaj dnevi je prišlo v javnost, da so tri helgrajske filijale svetovnoznanih bencinskih koncernov, »Standard«, -.Shelk in »Vacuumc izčrpale bencinske zaloge in da bodo točilnice bencina na Večjih križiščih v mestu le dotlej obratovale, dokler bo trajala rezerva, ki se tre-notno nahaja v rezervoaru. Nihče cele stvari do konca ni vzel za res. Vendar so se že včeraj, v soboto pokazali rezultati. Nekaj točilnic je prenehalo z obratom. Danes, v nedeljo, že ni nobena več odprta. Šoferji so pa v skrbeh, kako bodo vozili vozove jutri, pa pojutrišnjem, ker stavka bo baje trajala dalj časa, nekaj privatnih firm. ki razpolagajo z manjšimi zalogami bencina, pa ne bo zmoglo vsega Belgrada preskrbovati, zlasti ker nimajo izdatnejših zalog. Prvi je zaprl točilnice »Shell". Od inerodajne strani je bilo rečeno, da je bencinska industrija v Jugoslaviji ogrožena in da je v občutni krizi. Posebej jo tare uvedena carina na sirovine in pa devizna politika, radi česar družbe ne morejo iz inozemstva dobiti potrebnih količin, ki bi služile za rezervo. Direktor : Shella : je rekel, da že leto dni črpajo iz zalog, ki so se nahajale v državi, to je v rafineriji v Capragu. Tako g. Ke-šeljevič, ravnatelj belgrajskc filijale »Shellac. Podobuo je izjavil tudi g. Petrovič (»Vacu-uhk). ki je pa dejal, da bodo točilnice mogoče zaprte le nekaj dni. »Standarde pa izjavlja, da rezervnega bencina nima in da stanje ne bo hibo izboljšano. Situacijo, ki bo ugotovila, če bencina res ne bo za daljši čas. si lahko mislimo. Avtomobilski promet bo skoraj popolnoma prenehal. Cela vrsta tovarn, ki so ko na vsakdanji kruh navezane ua bencin, bo ustavila obrat, kar bo imelo hude posledice v že tako kritičnem času. Najbolj pa bodo občutili pomanjkanje bencina številni taksiji po večjih mestih, ker njihovim šoferjem je sedenje preskrbele taktično ali fingirano zaposlitev samo zato. da bi dosegle porodniške podpore SUOR-a. Za preprečitev zlorab je zakon od 5. dec. 1931 restringiral porodniške podpore v večjem obsegu. Porodnino v nespremenjeni višini dobijo samo one porodnice, ki so bile v enem letu pred porodom najmanj 10 mesecev ali pa v zadnjih 2 letih najmanj 18 mesecev zavarovane, toda največ 6 tednov po porodu. Oprema za novorojenčke se je znižala na 150 Din za vsakega novorojenčka. Spodnja slika »Trajanje članstva porodnic«, katero je objavil OUZD v Ljubljani v publikaciji statističnih podatkov za leto 1931. nazorno kaže, kako naglo pada število porodnic z ozirom na trajanje članstva pred porodom. Samo ca 50% nekdanjih porodnic je imelo članstvo nad 10 mesecev ali nad 300 dni. Pri ostali polovici je bila možnost in verjetnost zlorabe zelo velika. Naše bolniško zavarovanje si je z zakonom od 5. dec- 1931 prihranilo okroglo 50% nekdanjih porodniških izdatkov. trajanje članstva porodnic. (jo.statističnihpodatkihizteti tgig) da je za en leden rešena skrbi. Take gospodinje resnično znajo delati čudeže. 168 Din je prejela in s tem skromnim denarjem bo živelo 12 ljudi ves teden, pa še siti bodo vsi. Toda. kaj bo po petih tednih. ko prenehajo te podpore in jih Borza dela lic bo mogla več izplačati? Res je. da skrbi po svojih skromnih močeh, kakor je zaupno povedal uekdo, za lo družino ludi skrita krščanska dobrodelnost ali kljub temu bo družina po petih tednih stradala. Druga revica pripoveduje: :Pet otrok imam in pa moža. ki je delal ves čas, dokler nj izgubil službe. Lakota in stradanje ga je tako strlo, da leži sedaj doma bolau. Ima vneto reberno rrrrcuo in pljučnico. Sam ne more priti no podporo, pa jo dajte meni. Tudi jaz grem z denarjem, ki mi ga boste dali, naravnost na trg! Prejela je podporo iu odšla s topo zavestjo, da njeni tako težko udarjeni družini vsaj nekaj časa ne bo Ireba trpeli gladu. Ko pa sla obe ženski odšli, se je iz vrst čakajočih oglasila tretja ženska: »Še mene pustite naprej, se meni izplačajte najprej. Tudi jaz seni reva. Doma imam S mesecev starega otroka, pa nobenega, ki bi pazil nanj. Zaklenila sem ga v sobo in zelo me. skrbi zanj. Dajte mi podporo, da bom hitro odšla domovi.' Ugodili so tudi njej. Med prosilci jc bil dalje še starejši mož, ki je prosil za podporo. Ko je povedal svojo starost, je uradnik oslrmel: »Res je, gospod. 74 lel mi je. Pa sem prav do letos delal. Delal sem na parni žagi — mož pove ime tvrdke — ves čas, odkar je vojna minila. Pa pridno sem delal in zadovoljni so bili z menoj, čeprav sem že star. Letos pa so žago ustavili in oslal sem naenkrat brez dela. Zaslužil pa sem prej bolj malo .da je bilo le za silo. vendar je še nekako šlo. samo prihraniti si nisem mogel nič! Mož je dobil podporo. »Vidite,t je dejal uradnik, »takile slučaji dokazujejo najbolj, kako nujno potrebno je starostno zavarovanje delavcev. Ta mož je delal vse življenje in ko bo pri nas izčrpal svojih šest tednov podpore, bo pa konec- S svojo pridnostjo bi odtehtal marsi-kakega mlajšega delavca kljub svoji visoki starosti. Pa kam hočete dati moža, Žagarja na cirkularki in polnem jarmeniku, čo pa vse žape stoje!« Borza dela je samo ta dan izplačala podporo 53 delavcem, statiujočim v Ljubljani. Trikrat toliko pa je izplačala podpor delavcem v ljubljanski okolici, lo je v d< lavskilt občinah Zgornja šišk.i, Vič. Dobrunje, U. M. v Polju, Moste, Ježica. Črnuče, Rudnik in drugod, kjer pač stanujejo delavi. Izplačala se je podpora le v najnujnejših slučajih. Sicer pa to niso nobene podpore, ker Borza dela izplačuje. le tistim delavcem, ki so včasih delali in itnajo večletno članstvo pri OUZD. Torei so si le nodpore Zakon o ta.oa.roMn/ii delavcev odjv v tgtt di/c praoico dopcrodniških dajatev ie ?x> trimesečnem članstvu (t ig). Podporese odmerijo na podlagi zavarovane mezde v irtrtem tidnu pred začetkom pravice dn dajatev (# Sa iirokogrudnost 2Zrodniških dajatev.9rcd.lagale so se pa tudi druge /tarcrične dobe.Sri tem seje vednojoofavi/o vprašanjefinančnega tfcltta takUi sprememb. Gdgooor dye statistika. o trajanju cIsLnstbajx>rodnie, katera je zgoraj grafičnopred ocena po tednih. « dobo od. S do i£ mesecev. Sleoito porodnicpada (o geometrijskiprogresiji)z rastočim Uanstoom in sicer tedensko povprečno skoraj ta * Sbdatki so izravnanipo formuli HS' K- ¥6-f*ffpS* o-gilfjS, e • ittvilo tednov članstbaporodnic Sormula oeljftuHt*po it-mcsecu in Prer!\meaeeem ,ako bi Z2t$predoidepalporodniške dajatve tudi pri man/šinego trimesečni ka rovetu dobit S&dobne statistiko dobimo tudi %a trajanje članstva bolnikov,katere pa ialibog radi pomanjkmya časa inpersonala ni bilo mogoče takl/učiti, dasiraono je emlnenme važno • eti %a uspešno r&ormo našega, delavskega %aoatx>vania »lasti, ker takih statistik ni Se nikier. Ljubljana Novo kolesarsko dirkališče v Ljubljani Kolesarska prireditev dne 14. avgusta Ljubljana ju imela svojčas kolesarsko dirkališče, kjer je tu športna panoga prirejala klubske in medklubske dirke. Bilo je tum, kjer jo sedaj kopališče Ilirije in pa telovadile Sokola. Razmere pa so nanesle, da so se odločilni faktorji vrgli na ta cementni krog in ga zapisali smrti ter s tem naši stari športni panogi vzeli prostor. Potem so kolesarski klubi životarili in se udejstvovali le na cestnih dirkah. Tu pa tam se je še kak klub opogumil in prenesel svoje kolesarske dirke na nogometne prostore, kjer so dirkači na lahkoatletskih progah z nedvignjeniini zavoji izvajali razne točke. Razumljivo je, da na takih progah niso mogli tekmovalci nikakor ra»vijati običajne dirkaške briine, ker so morali pri vsakem zavoju zadrževati, ali pa nasprotno poplačati svojo drznost s padci. Pa tudi športno občinstvo ni bilo po takih nepristnih prireditvah bogvekako navdušeno. Z o žirom na ta nedostatek so naši kolesarji stremeli po pravem dirkališču z dvignjenimi zavoji, kjer bi nemoteno lahko vozili. Kako pa priti do izvedbe takega zamisla v današnjih kritičnih časih. To je bilo glavno vprašanje. So bili športni klubi, ki so kolesarjem marsikaj obetali, a je žal ostalo la pri lepih besedah in z izgovori, da ni denarja in da bo že-. Velikodušno je tem fantom končno priskočil na pomoč žeiezničarski športni klub Honnes-, ki jim je prepustil mesto na svojem športnem prostoru za Bežigradom. Tu so se vrli kolesarji kot sekcija ZSK llermesa< vrgli nu delo, ki se jo v začetku marsikomu zdelo neizvedljivo, Delalo je na vse pretege takoj v začetku le nekaj trdo prepričanih članov sekcije in tu pa tam še kak odbornik ter nogometaš. Najetih je bilo le par težakov, ki so pod bornimi plačilnimi po-goji še danes zvesti klubu in končujejo ta ideal naših kolesarjev. Ko se je delo bližalo vrhuncu, so se opogumili še drugi klubov! fantje in krepko prijeli za oskrbljene lopate, krampe, penzionirane in pijane sajtrger, ki so jih gradbeni podjetniki zavrgli v staro šaro, In pa za težki evileči valjar, \i so ga menjaje se zdaj tu zdaj tam vlačili po dodelanih zavojih in ravnicah. Neredko so se ponavljali zaradi nepraktičnega orodja komični pa ludi pomilovanja vredni prizori, ko se. je enemu ali drugemu zlomila lopata, odletel kramp, utrgala valjarjeva žica, da so vlačilci telebnili drug na drugega, pri valjanju so pa drug drugemu stopali ua noge itd. Seveda se še sedaj najdejo med člani tudi taki, katerih vse to ne gane, da bi vsaj za trenotek jiriskočill nu pomoč. Tako se ta športna kalvarija bliža koncu in čez nekaj dni bo na Her-mesovem jirostoru zavihrala zastava zmage marljivosti nad čruogleduostjo iu malomarnostjo posameznikov z otvoritvijo prvega slovenske;** dirkališča ki bo združena z velikopoteznimi mednarodnimi kolesarskimi in motornimi dirkami. To bo 14. avgusta 1S)32, Zopet bo po tolikih letih naši javnosti dana prilika od blizu opazovali izvajanje dirk, liste stare in lepe športne panoge, ki si je v inozemstvu utrla med občinstvom pot splošnega priznanja in zanimanja. V borbo z našimi domačimi jugoslovanskimi kolesarji so se za ta dan prijavili tudi izvrstni dunajski in še drugi mednarodni dirkači, prvaki na velikih inozemskih dirkah. Prepričani smo, da bo to ena najlepših prilik za naše občinstvo, da si ogleda razliko in način dirkališčne borbe inozemskih ter domačih kolesarjev. Mnogoštevilno bodo zastopani jugoslovanski kolesarski klubi. Nagrade zmagovalcem posameznih točk so zelo lepe in dragocene ler se bodo še isti dan razdelile na klubovem zabavnem večeru. Svoje sodelovanje z močno godbo je obljubila splošno znana železuiSarska godba »Sloga«, ki bo nastopila že popoldne na Kongresnem trgu, kjer se snidejo vsi udeleženci dirk. Korakula bo na čelu mnogobarvnega kolesarskega sprevoda proti dirkališču in tam igrala v teku vse prireditve. Z ozirom na tako lepo in zanimivo športno prireditev našega skromnega iu požrtvovalnega kolesarstva upajmo, da bo naše občinstvo s svojim obiskom dalo duška in vlilo bodrosti za razvoj kolesarstva v državi. 14. avgusla torej na novo Hermesovo dirkališče! Odgovor na javno vprašanje 0 TLAKOVANJU LJUBLJANSKIH ('UST. Ljubljana, 25. julija. Z ozirom na javno vprašanje-, ki ste ga priobčili 24. julija 1H32 v šl. 1(57, Vam sporočam sledeče: Mestna občina ljubljanska je lansko leto pozvala nekatere večje iu tu znane firme, ki se bavijo z asfaltnimi deli, da slavijo ponudbe za napravo Irotoarjev, ki jih imajo jio zakonu napraviti hišni jiosestniki odnosno mestna občina na njihov račun. Od teh ponudb je prišla vpoštev kot najcenejša edi-nole tvrdka Anton Res iz Zagreba .katera je tudi do sedaj vsa tozadevna dela v Ljubljani zadovoljivo izvršila. Izjavila je, da računa kvadr. meter po 48 Din za v ponudbah opisan asfaltni sloj. V slučaju pa, da kateri posestnik ne more plačati takoj, mu dovoli odplačilo v obrokih z 8% obrestmi. Ta ponudba Antona Resa je bila načelno sprejeta v seji mag. gremija dne 15. julija 1032. Ker so se pa takoj nato razširjalo po mestu govorice, da eksistirajo v Ljubljani tvrdke, ki bi se tudi rade bavile s tem poslom, dasiravno se doslej niso in da bi bile voljne staviti še ugodnejše ponudbe, je gospod župan dne 22. julija 1032 sklep mag. gremija razveljavil in odredil ponovnj razpis vsen tozadevnih dobav in del. Mestni gradbeni urad: Direktor ing. Prclovšck. KAVA dnevno sveža pri LEGAf, PllhloSiCevn c. 18 špecerija, delikatesa,zajutrkov © Izlet na Žalostno goro pri Preserju prirede tamburaši Sv. Krištofa v nedeljo. Vlak gre 6.14 (Preserje). Avtobus gre izpred cerkve sv. Krištofa ob 7. Za avtobus se je treba priglasiti do petka zvečer v mežnariji, Dunajska cesta 52. Vsi vabljeni. Sv. maša na Žalostni gori ob 9. © Bolnik v boju z birokracijo. V središču Ljubljane se je včeraj odigral razburljiv dogodek, ki mu je prisostvovalo, oziroma ga opazovalo Kulturni obzornik I mnogo občinstva. Ugleden ljubljanski obrtnik jc naenkrat zblaznel in pričel skozi okno metati razne predmete. Policija je imela težko delo,da je razburjenje malo pomirila in da se je občinstvo kolikor toliko razšlo. Pri tej stvari pa ni bilo toliko opaziti samo vestne službe naših varnostnih organov in radovednosti občinstva, temveč je občinstvo v še veliko večji meri opazilo vso birokratsko zastarelost in vso mizerijo našega zdravstvenega skrbstva. Za prevoz enega umobolnega v bolnišnico so potrebni štirje podpisi zdravnikov. Za la prevoz so sicer poskrbeli podpise trije zdravniki, saino četrtega zdravnika pod nobenim pogojem niso mogli do popoldne najti. Slučaj sam na sebi je umeven, niso pa umevni nerodni predpisi v takem slučaju, © Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg. 9, © Ponesrečenci v bolnišnici. Ob ponedeljkih sprejema ljubljanska bolnišnica po navadi večje število ponesrečencev in poškodovancev. Število ponesrečencev, ki jih je bolnišnica včeraj sprejela, pa je še precej ugodno, to se pravi nizko. V Medvodah je padel pod voz 37Ietni posestnik Ivan Pustovrh, voz mu je poškodoval desno roko. — 5&letni posestnik Janez Petkovšek iz Tomačeve<'a je padel v nedelio zvečer s hleva in se poškodoval na glavi, — Pri slamoreznici se je ponesrečil 5!etni sinček poses^ice Valentin Resman iz Pred-trga pri Radovljici. Iz radovednosti je vtikni! desno ročico v stroj, ki mu je zmečkal prste. © Dobro vreme se ne pozna pri bolnikih. Znana stvar je, da se bolehnost pri ljudeh najbolj poveča, kadar je slabo vreme. Sedanje poletje pa nikakor ni ugodno v tem oziru. Medtem ko so poleti o ponedeljkih sprejeli v bolnišnico po navadi komaj 50 do f:0 bolnikov — pozimi vsaj še enkrat toliko — je ljubljanska bolnišnica sprejela včeraj že 80 bolnikov, kar je za ponedeljek sredi poletja nenavadno visoko število. Letos je ljubljanska bolnišnica sprejela skupno 12,?90 boln kov, vsaj 5% pa je morala odkloniti. Tudi poleti se torei naval bolnikov v bolnišnico stopnjuje. © Usmiljenim srcem. Kdo bi dal kosilo ali večerjo deklici, ki je prav dobro dovršila prvi razred liceja in bi rada nadaljevala šolo. Je brez očeta in brez premoženja. Odgovori na inserelni oddelek pod :>Stari oče«. Nov o predsedstvo Trg• bolniškega podp. društva Ljubljana, 25. julija. Danes dopoldne so je vršila prva soja novo-iinenovunega ravnateljstva Trg. boln. podpornega društva. Ob % nu 12 dne 25. juliju 1932 jo ju otvori I zastopnik kr. ban.sk e uprave v Ljubljani g. Zoni in prečital dekret ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, ki jo imenovalo zu zučusue člane ravnateljstva sledečo gg.: Delodajalce: Bmlujs, trgovec iz Maribora, lazu rine, trgovec iz Celja, Sire, trggoveu iz Kranju, Smrkolj, trgovec iz Ljubljane, Wcixel, trgovec iz Muriboru in dr. Ivan Pless, tajnik zbornice J 01 v Ljubljani. Delojemalce: Glušič Kdo, Rude in Kovine, Ljubljana, Golmajer Ciril, Zudr. gos p. banka, iavreiičtč, pivovarnu Union, Zemlji* Joško, Medu; Zanki, Ruška Oton, I. C. .Maver, Ljubljana, Klninr Peter llipot. bunku. - Namestnike: Viunčič Vlad. Ljubljanska kred. banka, Plenica r Bogo, Zudr. gosp. banka, Doležul Alojz, Maribor, _ Kit listek Štefan, Tovarna štora, latik Ante, Ljubljanska kred.4 banka. Za člane nadzorstva imenovanega društva pa SO bili imenovani sledeči gg.: Delodajalci: Hu-hovec Ivun, trg. v Ljubljani, dr. Pestotnik Pavel v Ljubljani, Terček, Zveza slov. zadrug v Ljubljani. — Delojemalci: Leo Franke, |adr poclunavsku banka v Ljubljani, Ciril Likar Runzinger, Ljubljana, Mikluve Žnne, llodžct & Koritnik. - Namestniki: Lesjuk Franc, Zadružna zveza, SKet, Biiber Joško, Kreditni zavod. Predsedstvo je prevzel dosedanji komisar društva g. dr. Pless. kateri konstutira sklepčnost. O. raviuitelj Podgoršek pojasni .statute, po , katerih sc izvoli na nr\i seji predsednik, ! podpredsednika in predsednik nadzornega od-I bora. I Po vrstnem redu bi pripadal sedaj predsedniški mandat delo jcmaL-ki skupini. G. kli-nnr predlaga nuj se i/voli predsednik i/ vrst delodajalcev, in .sicer nuj bi bil to g. dr. Pless. Po tajnem glasovanju za predsednika jo bil i/id sledeči: dr. Pless je dobil od oddanih II glasovnic 10 glasov, dočim je bila t glasovnic« prazna. Konstatira se, da ,ie bil .soglasno izvoljen g. dr. Pless za predsedniku društvu. Novi predsednik se zahvali za zaupanje ter želi. tla bi kakor današnja soglasnost vladala tudi v j bodoče pri sejali. Pri nato sledečem tajnem l glasovanju za I. porlnrcdscdnika ie bil izvoljen ! Joško Žemljic". Za II. podpredsednika je dobil 4 glasove g. Smerkol.j in bij izvoljen. Nato so bile še volitve v rontui odbor, v katerega pošlje vsaka skupina po dva svoja zastopnika. Voli \saka skupina t.-gzgakelllilcni..oš.č-giinil!iH-vin odmoru konstntirat« skrutinatorja: Od delo-jemalske skupine so bili izvoljeni gg. Raška in Golmajer. Od dclodajalsko skupine pa Sire i:i bmerkolj Nato so bile še volitve v nadzorstvo. Pri tajnem glasovanju ie bilo oddanih 3 glasovnic in sicer jo dobil g. Lco Franke 4 glasove iu bil lako izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Nato poda g. predsednik obširno poslovno jjoročilo o delovanju društva za razdobje lota 192') do 1932. Končno so spominja g. predsednik umrlega bivšega ravnatelja društva g. Dclacor-de, katerega spomin navzoči počastijo s 3krnt-iiini klicam Slava. "»•Rkc^iriifc«? iajjssrati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: J-IPi MJrlrr Ljubljana. Woll«va 4 ■MM PLANINKA ČA3 Bahovec je edini In na) boljl regulator za {išče nje In obnovo krvi. Zavitek Din 20 - v apotekah ri-fliTrr.viin PLANINKA lObAVlINI •. tm ' Cerkven a vesfm?? Zaprte duhovne vaje za žene in matere z dežele bodo v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani od 28. julija zvečer do 1. avgusta zjutraj. Oskrbnina 'hrana, stanovanje) znaša za vse tri dni 100 Din. Prijave — ustne in pismene — sprejema vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. — Udeleženke dosedanjih tečajev ne morejo popisati sreče, veselja in zadovoljstva, ki so ga bile deležne v teh blagoslovljenih dneh prenovljenja. Polne novega navdušenja in velike gorečnosti gredo zopet na delo v svet. Želimo, da bi bile tudi naše žene in mamice z dežele deležne take sreče, zato jih kar najpriiazneje vabimo, da se jih udeleže v obilnem številu. — Prijaviti pa se je treba takoj. Jesenice Jeseniški športni klubi so priredili svoj smrtni dan v nedeljo in nn predvečer. V soboto je bila po jeseniških ulicah bakljada, v nedeljo pa so so vršile razne tekme in zabave na igrišču pod Mo-žakljo. Na prireditev je prišlo več zunanjih športnih društev. Shod liovinurjev. V nedeljo dopoldne so jv v dvorani Krekovega prosvetnega doma vršil javen shod, katerega je sklicala Jugoslovanska strokovna zveza, skupina kovinarjev Jesenice-Jnvornik, Predsedoval je lov. Arnež. Zbralo se je veliko število delavstva vseh Ireh organizacij, ki so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem strokovnega centralnega tajnika Petra Lombarda, ki je pojasnjev* novi pravilnik bratovske skladnice. Tov. Joško Rozman pa je orisal položaj pri KI D, kakršen je trenutno. Predsednik JSMR g. Čelešnik je apeliral na skupno sodelovanje in slogo, kar je z veseljem pozdravil g. kaplan Križnimi. Sklenilo se je, da se v najkrajšem času skliče velik javen shod, na katerem bodo predložene resolucije, sklenjene na tem shodu, iu se izpopolnjene, ako bo potrebno. Shod je bil vseskozi stvaren in je potekel mirno. Delavstvo se je razšlo s težkimi skrbmi v srcih, knj bo prinesla bližnja bodočnost, ki je vse prej ko rožnata. Vprašanje brezposelnih, katerih je še vedno veliko število, se bo z vodstvom tovarne rešilo v tekočem tednu. Nekim rogovilcžcm je silno v napotje deska za afiširanje »Slovenca« pred kolodvorom. Svojo silno moč kažejo s tem, da rujojo iz tal slabotne količke, da le pokažejo mržnjo in napravljajo škodo. Tudi klopi v drevoredu ob Prešernovi cesti so jim v napotje in so jih eno zadnjih noči znosili na | drugo stran česle. Čez ograje itd. Prav gotovo to I ni v čast Jesenicam in storilci bi zaslužili strogo kazen. Bevke pri Vrhniki Prostovoljno gasilno društvo v Bevkah pri Vrhniki slavi v nedeljo 31. julija 20 letnico ustanovitve. V leni času je društvo pokazalo hvalevredno delavnost. Že ob ustanovitvi si je zgradilo , prostoren dom. katerega je za tretjino podaljšalo v j lelu 1923. Nabavilo si je tudi cb ustanovitvi ročno brizgalno, s katero je uspešno pomagalo krotili besneče moči plamenov v domači vasi dosedaj tri-1 niijslkrat, posebno leta 1.917, ko je bilo naenkrat v divjem ognjenem viharju 13 poslopij. Vrlo društvo pa je s svojo brizgalno hitelo tudi drugim vasem na pomoč, ko je ogenj ogrožal njihove domove. To se je zgodilo v tej dobi več ko dvajsetkrat. Pa ne samo na humanitarnem, tudi na prosvetnem in kulturnem polju so člani lega društva krepko poprijeti za delo in ledino orali. Dramatski večeri, igre in spevoigre so zabavale, učile in vzgajale bev-ški rod, posebno v zadnjem desetletju, in v Revizorju, Razvalini življenja in Divjem lovcu so igralci dosegali že nadpovprečno izvežbanost in so tudi s sijajnim uspehom gostovali že večkrat na Vrhniki in v Borovnici. To omenjamo radi lega, ker so Bevčani sicer skromni ljudje in oddaljeni od >ve-li'ke ceste -, ki se zelo poredkoma oglašajo v javnosti, a zato lem bolj živo in vneto delujejo nu vseli poljih kulturnega življenja. Pridni kakor čebelice so v tem času zbirali in varčevali po pregovoru: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, da dostojno proslavijo 20 letnico z nakupom motorne brizgalne, ki se bo ta dan tudi blagoslovila. Kakor čujemo, sla motorko izdelala nadarjena brala Gregorina iz Vnanjih goric. Motorki po izdelavi in učinku ni enake daleč naokoli. Motorka deluje z velikansko silo, to pa zaradi izboljšane se-salke, ki je izum bralov Gregorinov. — Motorki bosta kumovala dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva in vrhniški župan g. M. Ph. St. Hočevar. Proslava obeta biti res veličastna in udeležba velikanska, ker bo ta dan obenem združen z župnim izletom vrhniške gasilske župe. Tako delavnemu društvu in agilnemu odboru vsa čast in hvala! Kraljestvo božje je nabožen mesečnik, ki hoče pospeševati versko življenje v duhu sv. Cirila in Metoda ter škofa Slomška. Goriški r.-Novi list« je leta 1929 o njem vzkliknil: »Kako topel, domač in našemu srcu blizu je ta slovanski slog katoliške vere!-: — Poleg drugih nabožnih in poučnih člankov prinaša vsaka številka izviren pouk o liturgičnein cerkvenem letu in liturgični koledar iz peresa hašili cister-cijanov, ki tako vzorno goje cerkveno liturgijo. Zelo zanimive so vesli s krščanskega Vzhoda in iz katoliškega sveta. — Upravništvo je v Ljubljani, Napoleonov trg 1. Naročnina 12 Din. Dr. Janko Pretnar: Dietionnaire fran?ais- Jovene (Frnticosko-slovenski slovar), II. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1932. 60S strani. — Nove politične zvezo, spontana reakcija proti vsiljevanju germanske kulture in v zvozi is tom sprememba učnega načela /lasti v srednjih šolah: vso to jo povzročilo, dn sc jc po vojni učenje francoskega jeziku v naših krojili razmahnilo / neobičajno silo. Pojavila se jc seveda nemudoma zahteva po primernih učnih pripomočkih, /lasti smo potrebovali dobrega slovarja. Dr. Pretnar, ki se je lotil loga težavnega dola, jo moral načeti ledino. Vendar jo s pomočjo Francoskega instituta v Ljubljani 1. 1924. postavil v svet svoj I'l ani osko-slo\ enski slovar«, kateremu je lota 1925 v založbi Jugoslovansko knjigarno in s polnočjo francoske vlade sledil Kotnikov »Slo-vensko-frnncoski slovar«. Kdor se jc pečal s francoščino, jo tako mogel razpolagali z dvema za naše razmere odličnima jvomngaloma. Da je občinstvo pridno segalo pr> Pretnarju, dokazuje dejstvo, da jc prod kratkim zagledala boli dan žc druga izdaja tega slovarja. Ta pojav na področju naše leksikografijo velja zabeležiti in to tem bolj, ker dela čast no samo prireditelju, temveč v polni meri tudi založnici in tiskarni. Format v platno vezanega Pretnarjevega slovarju jc izredno priročen, p;i-iir pa jc dovolj tenak, o- knjižica zlasti pri naprednejših nad vse priporočljiva. Slednjič je Jugoslovanska knjigarna založila tudi dr. St. Lcbna »Francoščino brez učitelja«. Knjižica je namenjena samoukom. Pisana jc tako preprosto, da jo lahko prime v roko tudi človek brez posebne grumatifiie rutino. Tudi tu je tekst podan v debelem in normalnem tisku, kar lajša pregled in krepi s)k>-min. »Francoščino brez učitelja« pa bo poleg samouka s pridom mogel uporabljati tudi
  • Insl-nciii mnenju dosega neke, uspehe. Dočim jc v prvem dolu \Vcysseiiliof znnl skriti vsaj pred nepazljivim brnvcem publicistično črto svojega pisanja ter ustvariti delo. ki tudi onega Člo-voka, ki je povsem drugih misli o poljski nle-niiški družbi in njeni socialni nalogi, očara s pristno nripovodnimi vrednotami, je v nasledil j li delili publicist potisnil umetnika na stran ter si prilastil sani pravico ocenjevati politično in socialne dogodke v predvojni Poljski. Kmalu pa ga jo pritegnila rodna zemlja zopet nase. V dveh delili: Sobol in devica (Sobol i pnnnu) ter Pustinja (Puszcza) jo podal krušne opise inir.no litvn.nske prirode ter življenja v njej. Prod šestimi leti so izšli njegovi Literarni spomini (Nbij pninii-lnik litcracki, l')2(>), v katerih je skušal podati genezo svojega literarnega dela, opravičiti svoje politične in .socialno mi-zoro ter razložiti pomen in vzrok svojih literarnih uspehov. Poljska literarna zgodovina bo kljub neugodni oceni, katero je napisal o njeni v svoji lit. zgodovini Brilckncr. štela \Veysšon-hofu med pomembnejše pisatelje. Dr. -n. K. Dnevna Nevarno ponesrečen akrobat Celje, 25. julija. Po zadnjih akrobatskih nastopih v Celju so se začeli ukvarjati s sličnimi vajami tudi nekateri celjski fantje. Trije korajžni dečki so ustanovili akrobatski trio z imenom »Prvi celjski akrobati«. Pred kratkim so začeli javno nastopati. Občinstvo je bilo s produkcijami celjskih akrobatov izredno zadovoljno. V nedeljo 24. t. m, so nastopali v Voj-niku. Bil je to njihov tretji nastop. Prvi njihov nastop je bil ob pol 4 popoldne. Izvajali so naravnost sijajne vaje in občinstvo ni štedilo prav nič z aplavzom. Ob pol S zvečer so ponovili svoj nastop z novimi vajami. Za ta nastop se je zbralo ogromno število občinstva. Vse je šlo po srsči, dokler ni prišlo do popolnoma nepričakovane in čudovite nesreče. Prvi je nastopil uslužbenec celjske mestne elektrarne Bučar Vinko, vodja akrobatskega tria. Potem je nastopil brezposelni kolarski pomočnik Kranjc Adolf in tudi tretji Mlakar Anton, prikro-jevalec tvrdke Pajk iz Celja. Ko je Mlakar pravkar končal eno vajo in je stopil z vrvi, ki je bila 12 metrov nad zemljo napeta, ter se hotel zahvaliti občinstvu za obilen aplavz, se je obrnil, se poklonil ter sc vzravnal, Pri tem pa je zadel z glavo ob električno žico. S tem jc sprožil kontakt, da ga je tok vžgal po glavi. Takoj nato se je zgrudil in je padel na tla (ker pod odrom ni bilo več mreže, saj s tako nesrečo ni nihče računal) ter se poškodoval na glavi. Počila mu je lobanja. Vrhu tega je dobil tudi notranje poškodbe. Poklicali so iz Celja rešilni avtomobil, ki je hudo ponesrečenega Mlakarja prepeljal v javno bolnišnico v Celje, kjer so ga v ponedeljek 25. t. m. operirali. Ali bo ostal pri življenju, se še ne more nič reči. Nova borza v Belgrada Belgrad, 21. julija. Dosedanja belgrajska borza je imela svoje prostore v znani palači Srpske akademije nauka«, ki pa niso v vsem odgovarjali namenu ustanove. Zato jo uprava borze meseca februrja razpisala natečaj za idejne skice nove borzne palače, ki bo stala nasproti belgrajske občinske hišo. Svoje projekte je poslalo nad 50 arhitektov. Prvo nagrado je dobil Aleksander Dordevič, kateremu je tudi izročena graditev nove palače, ki bo stalu okrog 15,000.000 Din in bo zgrajena v popolnoma modernem stilu. Narejena bo šele 1. 1931. KIO PIVO vedno sveže zagrebško. ~ Priznano najboljši Ž4IO JE SS N VI C 1 od Din 1"— naprej za družabne prireditve Automatični buifet, tSelenburgovu 4. Tel.28-63 Kofledar Torek, 26, julija: Ana, mati Marije Dcvice. Novi grobovi + Franc Požar, posestnik v Vrhpolju. Dne 25. julija ob 4 zjutraj je umrl gosp. Fran Požar, posestnik in gostilničar v Vrhpolju pri Moravčah. Pokojnik, ki je brat gimn. ravnatelja v pok. g. dr. Lovra Požarja, zapušča žalujočo vdovo in več otrok. Naj počiva v miru! Njegovim žalujočim svojcem, posebno pa g. dr. Lovru Požarju, naše naj-iskrenejše sožalje! Pokojnika bodo pokopali v sredo 27. julija ob 10 dopoldne v Moravčah. •f" Ivan Jurea v Rovtali. Dne 25. julija ob pol 10 je zaspal v Gospodu posestnik Ivan J u r c a , star 74 let. Pokojnik je bil skrben oče številne družine, izvrsten in zgleden gospodar, odličen občan, vzoren kristjan. Podrobnega njegovega dela pri občini, Soli, zadrugi, mlekarni, posojilnici, cerkvi ne bomo naštevali, ker so vsa nešteta dobra dela žla za njim. Kjer je bilo treba pomagati, svetovati, delovati za napredek Itovt, izboljšati občinska pota itd., povsod je bil zraven med prvimi. Večni mir njegovi duši! Osebne vesti = Ostavko na drž. službo je podal sanitetni kapetan II. razr. dr. Ivan Koščak. = Odlikovani so bili z redom jugoslovanske krone petega razreda peh. kapetan I, razr, Anton Nardeli; z redom sv. Save 5. razr. zrakoplovni kap. I. razr. Franjo Kratohfil; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe: zrakoplovni narednik vodnik III. razr. Alojz Horvat; pehot, naredniki Ant. Rupnik, Anton Bošnjak, Jožef Tomik, Rudolf Dolinar in Anton Virci topniški naredniki Marijan Ahel, Jožef Pšeničnik, Leopold Peršuh, Leopold Čuček, Franjo Alt in Ludovik Lubej; konjeniška narednika Franjo Rajhel in Mirko Fric; inženjerska narednika Adalbert Podmenik in Marijan Frank; peh. podna-redniki Kragelj, Mihael Koprivica, Vladimir Šepec in Nikolaj Krpan; topniški podnaredniki Jos. Tršar, Peter Brajdič, Alojz Šetina, Maksimilijan Lužnik, Joža Peharc in Milovan Šlegel ter mornariški na-rednik-vodnik I. razr. Matko Ivančič. Osfci!© vesti — Cena nedeljski številki »Slovenca« je prej ko slej Din 2.— za izvod. Na glavi zadnje številke je bila v prvi izdaji le pomotoma natisnjena cena za navadno številko. — Nova maša v Zdelali. Novomašnik g. Ivan Črnoga je daroval prvo sv. mašo 24. t. m. v rojstni župniji v cerkvi sv. Jurija v Zdolah pri Brežicah. — Zanimiv radio-prenos. Nekatere postaje oddajajo včasih manjše koncerte kar iz zasebnih stanovanj ali salonov. Tak prenos bomo lahko slišali v ljubljanskem radiu prihodnji četrtek. G. kanonik dr. Kimovec je dal pred kratkim postaviti v svojem stanovanju prave pravcate orgle, ki bi jih bila marsikatera cerkev vesela. Delal jih je mojster Jenko iz Št. Vida. Ker so orgle tudi s tehnične in intonačne strani zanimive, bo gosp. kanonik na kratko razložil najbolj značilne registre; g. prof. Tome bo po zaigral nanje več skladb. — Koncert bodo oddajali tudi v Zagrebu in Belgradu. — Izpiti na rcduciranlh gimnazijah. AA, Minister prosvete je dovolil, da vsi učenci 4. razred;; osnovne šole, ki iz upravičenih razlogov niso mogli delati sprejemnega izpita v juliju, pa ustre-žejo pogojeni § 55 zakona o osrednjih šolah, lahko delajo sprejemni izpit v roku od 24. avgusta do 1. septembra t. 1. Ta sklep velja samo za redne učence in izključno samo za letošnje leto. Razen lega ie minister prosvete odobrii, da učenci uki- kronika Maribor njenih nepopolnih gimnazij in popolnih gimnazij, ki so bile reducirane v nepopolne, lahko delajo popravne izpite in izpite po § 52 zakona o srednjih šolali v času od 24. avgusta do 1. septembra t. 1. na državnih gimnazijah, na katerih želijo nadaljevati svoje študije. Popravne izpite iz nižjih in višjih matur lahko v istem roku delajo na državnih popolnih srednjih šolah, kjer jim je to najbolj ugodno. Za vse izpite se je treba s prošnjami obračati na direktorje gimnazij. — Tiskarski škrat. V nedeljskem uvodnem Članku Velehradski kongres: mora približno v sredini prvega stolpca stati: Odsotnost škofa M. d'Herblgnya je morebiti vatikanska skrivnost (namesto: velikanska skrivnost). D A J sladoled D A M. — Slovenci v Karlovcu, Pred dobrim mesecem so si Slovenci v Karlovcu, kjer jih je okrog 40Ct), ustanovili svoje društvo pod imenom; Slovensko prosvetno društvo »Triglav«. Do danes je včlanjenih že nad 100 članov. Društvo ima društveni mešani pevski zbor z 42 pevci in pevkami, kateri ima redne pevske vaje trikrat na teden. Društvo dobiva tudi že nekaj časopisov in v kratkem se bo uredila knjižnica, Pripravlja se na skorajšnji nastop. Odbor je sestavljen takole: predsednik Lavš Alojz, podpredsednik Volk Emil, tajnik Cigoj Drago, blagajnik Povodnik Ivo, gospodar Košuta Željko, prcgledovalca računov Pahor Franc in Povodnik Just. Petje vodi društveni tajnik. Dramatičnemu odseku predseduje g. Čuješ Ivan. — Strela v Slov. goricah. Št. Ilj v Slov, goricah: V torek 19. julija popoldne ob treh je udarila strela v gospodarsko poslopje g. Avgusta in Ančke Hermah v Ceršaku. Ogenj je v kratkem upepelil vse poslopje, stroje, vozove, sode id drugo gospodarsko orodje. Ob pičli zavarovalnini trpi lastnik ogromno škodo. Požar bi se bil lahko razširil na vso vas, ker so gospodar, poslopja drugo ob drugem, a sosedje in naši požrtvovalni gasilci | so vneto gasili in tako preprečili, da ni zgorela vsa vas. Vsa čast našemu mlademu gasilnemu društvu! , -.------| — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josei« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz- j Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, cirogerijah in špecerijskih trgovinah. — Po lipovo cvetje! Iz Dolenje vasi pri Kočevju: Huda stiska za denar napravlja ljudi iznajdljive. Tako se je"v Dolenji vasi pokazala nova močno razvita kupčija z lipovim cvetjem. Sicer se je to doslej že prakticiralo, a v taki množini kot letos še nikoli. No in ljudje pravijo, da toliko lip in toliko cvetja kot letos še nikdar ni bilo. Že par tednov so ljudje v cvetju in ne samo revnejši, marveč vse gre vprek podnevi in ponoči. Po cele vozove vejevja se vozi domov, kje' se cvetje obare in posuši. Lov za cvetjem je večkrat tudi zabava, saj drug drugemu tajijo, kje so bogate lipe, a naenkrat se oba znajdeta pri isti lipi. Pa poje sekira in noži, vmes pa vrisk in petje ob pogledu na bogato žetev. Nekatere hiše bodo zaslužile po 10C0 Din in še kaj več! Vsaj mala pomoč v tem brezdenarnem času. — Avtobusna podjetja dravske banovine opozarjamo, da je poziv »Putnika« za nabavo vozovnic bre?:predmeten, ker v pozivu navedene vozovnice niso veljavne. Čakajte tozadevnega poziva zadruge. — Zadruga avtobusnih podjetnikov. — Med. univ. dr. Albert Trtnilc, Gledališka ul.4, zopet redno ordinira od pol 10 do 12 in od 4 do 5 popoldne, telefon 3462. — »Franz-Josef« grenčica pripomore do redne telesne izpraznitve in do zmanjšanja velikega pritiska krvi. Cehe ■©• Nogometni derbi. V nedeljo 24. t. m. se je vršila prva, težko pričakovana kvalifikacijska tekma za vstop v podzvez. ligo med celjskimi Atletiki in SK Celjem. Tekma se je vršila na igrašču SK Celja na Glaziji pred mnogoštevilnim občinstvom. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 3:3, tsko da se bo odločilo, kdo izmed obeh klubov tekmuje v ligi, šele pri prihodnji tekmi v nedeljo 7, avgusta, Tekmo je sodil g. Deržaj iz Ljubljane, ki pa igre ni imel v rokah in je bil precej r.esigu-ren zlasti jjlede ofsidov. Tako je padel n. pr. 1 gol za SK Celje iz of side pozicije in zdi sa, kot da je bil prav lako tudi zadnji gol za SK Celje padel iz take pozicije. V ostalem pa ni znal preprečiti surove igre. Od moštev je bilo boljše moštvo SK Celja. Goli, ki so jih dosegli Atletiki, so rezultat predorov in gredo na račun obrambe, & Za zadolžene kmete. Mestno načelstvo poziva s tem vse kmetovalce, ki imajo v mestni občini poljedelska zemljišča obremenjena z dolgovi, da se zaradi vpisa v aoposlane vprašalne pole zglasijo dne 26., 28. ali 30. t. m. med 9 in 12 dopoldne v sobi št. 19 (mestno načelstvo, dvoriščni trakt, II, nadstropje). O velikem požaru v skladiščih Denggovega stavbnega podjetja smo že obširno poročali v »Po-nedeljskem Slovencu«. Ogenj je uničil tri objekte, v katerih so bila ogromna skladišča lesa, mizarska delavnica in shrambe. Gasilci iz Ptuja, Spuhlje in Haidine so naporno delali, da so požar omejili. Hudo se fe poznalo pomanjkanje vode in šele, ko so napeljali cevi motorke do Drave, je pritekalo toliko vode, da je bilo mogoče odstraniti nevarnost za sosedne objekte. Pri gašenju je bilo tudi nekaj lažje poškodovanih, Škoda je ogromna ter znaša po dosedanjih ugotovitvah okoli pol milijona Din. K sreči je v pretežni meri krita, ker so bili pogoreli objekti zavarovani za 4CO.COO Din. Vzrok požara se že ni dal ugotovili. Malo več obzira. Ptujska mestna uprava zahteva od najemnikov, ki stanujejo v občinskih hišah, da plačajo najemnino najdalje do 10. v mesecu. Kdor pravočasno ne plača, zapade plačilu obresti. Je v redu, da se postopa rigorozno proti zamudnikom, ki zaostajajo z najemnino iz malomarnosti. Ni pa socijalno lako postopati z upokojenci, ki dobivajo svojo plačo čestokrat po 20. v mesecu ter zato ne morejo plačati najemnine že pred 10. Upamo, da bo napravila občinska uprava za vpokojence tozadevno izjemo. Vlomi v zidanice. Okrog Polenšaka, Velike Nedelje, Zamušanov in Cvetkovcev ogrožajo zidanice vlomilci, katerih mora biti cela tolpa. Oškodovali so doslej že 10 vinogradnikov, katerim so iz kleti odnesli mnogo vina, žganja, galice in drugih stvari. Vlomilski tolpi so orožniki za petami, veudar še niso mogli odkriti oravih krivcev. _ □ Od kruha v tujini... Včeraj dopoldne je pričel čez mejo iz Avstrije transport 18 mladih ljudi. Avstrijske oblasti so jih izgnale, ker so naši državljani, pa so iikili v Avstriji zaslužek in delo. Bili so uslužbeni za hlapce na obmejnih posestvih na Kozjaku ali pa za raznovrstne poljske delavce. Ker pa hočejo spraviti do kruha svoje ljudi, so ga vzeli našim ter jih pognali čez mejo. Brez sredstev ali pa z borim zaslužkom, ki bo zadostoval za nekaj dni, so prispeli reveži v Maribor ter pomnožili vrste onih, ki zamau oblegajo borzo dela. □ Smrt blage iene. V Nasipni ulici 3 na 1'obrožju je umrla žena zidarja in posestnika gospa Terezija Roškar. Blaga pokojnica, ki je bila po rodu iz Sv. Ruperta v Slov. goricah, je dosegla starost 00 let, ko jo je odtrgala smrt od moža in ljubljenih otrok, katere je vzorno vzgojila. Pogreb so vrši danes ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na magdalensko poitopallšče. Naj počiva v miru, žalostnemu možu iu otrokom naše sožalje. □ V cvetu mladosti... V nedeljo popoldne je ugasnilo v Koroščevi ulici 0 mlado življenje učiteljice Darinke Škerljeve. Komaj 2li pomladi je doživela, ko jo je ugrabila smrt ter jo iztrgala iz življenja, v katerem je delala s tolikim idealizmom in požrtvovalnostjo. Bila je vzorna učiteljica in vzgojiteljica in povsod, kjer je službovala, jo imajo v najlepšem spominu. Že leta je bolehala na hudi in neozdravljivi bolezni, ki pa ui mogla uničiti njenega poguma. Z globoko vernostjo in vdanostjo jo prenašala težave bolezni in tudi smrt, ki jo je odrešila nadaljnjega trpljenja, je pričakovala mirno in brez strahu. Globoko je prizadela izguba liubljene hčerke blage starše, katerim je bila nad vse draga. Naj počiva blaga mladenka v miru; žalostnim svojcem pa naše iskreno sočutje. — Pogreb bo danps ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. 113 Pred dolgimi prsti ni nič varnega. Dve drzui tatvini sta bili javljeni včeraj na policiji. V noči od nedelje so latuni preplezali vrtne ograjo pri Leopoldu Straussu ua Koroški cesti (iS) in pri Heleni Vrstovšek na Betnavski cesti. Mikale so jih zoreče marelice, katere so dodobra obrali in pri tem še poteptali vso zelenjavo na gredah. Policija jo pripeljala na lice mesta policijskega psa ter je tatovom na sledu. □ Napad i nožem. V Peklu pri KoSaklh jo bil v nedeljo zvečer napaden 28 letni delavec Ignac Senekovič. Neznani fantje so navalili iz teme nanj ter ga obklali z noži. Dobil je več nevarnih vbodljajev v ramo, na glavi in na rokah. Z rešilnim avtomobilom je bil prepeljan v bolnišnico, napadalce zasledujejo orožniki. □ Okradena reva. Na glavnem trgu je okra-del neznan žepar ubogo viuičarko Marijo Ose t Po navadi naših kmetic je imela zavezan bankovec 100 Din, ki je predstavljal njeno celo gotovino, v robcu, katerega je nosila v predpasnikovem žepu. Žepar je moral ta običaj dobro poznati, ker je v neopaženeni trenutku izmaknil robec iu v njem zavezan denar. □ Znižanje proračuna. Proračun okrajnega cestnega odbora mariborskega je banska uprava po navodilih finančnega ministrstva zmanjšala tako, da znašajo okrajne cestne doklade namesto nameravanih 32% samo še 15%. Radi tega se bo moralo močno slediti pri grainozanju cest in tudi pri drugih delih. Na zadnji seji starešinstva se je sklenilo, da se začne z novo zgradbo velike pohorske ceste proti Ruški koči obenem z nadaljevanjem cestne zgradbe pri Sv. Petru in sicer še v teku prihodnjih tednov. |_j Čudo narave. Na vrtu znanega restavra-terja g. Halbvvidla v Lazuici pri Limbušu je na mladem mareličnein drevesu obrodil plod, ki je nekaj izrednega. Plod je sestavljen iz več sadežev skupaj ter izredno podoben dvokolesu. To čudo narave rad pokaže g. Halbvvidl v svoji restavraciji v Mariboru. □ Posestne izpremembe. Bivše Rozmanitovo veleposestvo v Logu pri Bistrici ob Dravi je razprodano na dvoje. Tovarno bučnega olja je kupil Dekleva, krasno vinogradno in planinsko posestvo pa mariborski veletrgovec Miloš Oset. _ Na Pobrežju je kupil imetje Franc Dolžaner iz Slivnice za 163.000 Din. □ Mladina p "jde letovat. Mariborska skupina za letovanje v Martinščici odpotuje z glavnega kolodvora dne 30. t. m. z vlakom ob 17.30. Zbirališče glavni kolodvor pol ure pred odhodom vla- • ka. Vsakdo naj poleg predpisane prtljage vzame | s seboj tudi po eno zglavno blazino. □ Poslovanje obrtne banke in obrtniški krc-I diti. V nedeljo 31. t. m. se vrši ob 0 predpoldne v mali dvorani Narodnega doma obrtniško predavanje. Generalni ravnatelj Milan Dragič bo predaval o poslovanju Obrtne banke ter o obrtniškem kreditu v Sloveniji. Na sestanek so vabljeni po-j leg obrtnikov-delničarjev tudi vsi ostali obrtniki, j Predavanje ravnatelja Dragica je važno zlasti z ozlrom na današnje kreditne razmere ter se radi tega pričakuje polnoštevihia udeležba mariborskega obrtništva. □ Sadno skladišče na Pesnici. Veletrgovec s sadjem Srečko Krajnc je zgradil na Pesnici ob kolodvoru veliko novo zgradbo, v kateri bo skla-Tlišče za sadje in pisarne. Za razvoj sadne trgovine na Pesnici bo novo skladišče velikega pomena, ker bo omogočalo kmetom v jeseni spraviti sadje pod streho, kadar zaradi prevelikega dovoza zmanjka železniških vozov. □ Krma dražja — živina cenejša. Gene živinski krmi še nadalje naraščajo. Za seno ponujajo sedaj že 80 do 100 Din za cent. Kaj bo šele po zimi! Draginja je posledica letošnje suše. Živinorejci so s pomanjkanjem krme hudo prizadeti, ker na drugi strani pada cena živini. Radi grozečega pomanjkanja krme skušajo kmetovalci odvišno živino že sedaj spraviti v denar, kar'seveda vpliva na ceno. □ Koleno si jc razbil pri padcu s kolesa 19 letni mehanik Ivan Čeh. Nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer na Tržaški cesti. Pozvani so bili reševalci, ki so ponesrečenega pobrali ter ga prepeljali v bolnišnico. □ Sestanek mariborskih veslačev. Včeraj popoldne se je vršilo zanimivo zborovanje, kakor ga Maribor menda že ni doživel. Zborovanje se je vršilo na — Dravi in zborovalcl so bili mariborski veslači in lastniki sandolin, ki so prihiteli polnoštevilno v KUferjevo kopališče na svojih čolnih, da se pomenijo z vodstvom Mariborskega tedna glede regate na Dravi. Sestavljen je bil končni program regate ter določena moštva, ki se bodo borila v svojih brzih čolnih za prvenstvo Maribora v veslanju. □ Nesrečen kamen. Na Pobrežju v Drevored-ni ulici so je včeraj ponesrečila «0 letna železni-čarjeva žena Josiplna Jerič. Nn poti je zdrsnila na kamnu ter si pri padcu zlomila nogo v gležnju. Prepeljana ie bila v bolnišnico. TABLETK (proti glmvobohi in m Igra ni) so samo pristne v naslikanih ovojih. Pazile na to pri kupovanju. Bil Ml §81? v".?- Isl Ss i'" Državno prvenstvo Prošlo nedeljo so pričeli igrali revanžue igro v liginem tekmovanju. Naši zastopniki so zopet izgubili. Sicer jo. imel edini Maribor upanje na dober rezultat, kajti nihče ni pričakoval, da bo mogla Ilirija, ki, odkar obstoja, šc ni bila v tako slabi formi, proti Gradjauskemu uspeti v Zagrebu. Do nedelje jc imel Maribor nekaj upanju na eno prvih mest. Kakor smo videli, ima voljo zmagali, toda nima tiste rutine, ki prinese zmago. Victoria ni zaslužila zmage, znala si je pomagati in odnesla je dve točki. Kako, to je vseeno. Nekoliko ji- gotovo pomagal sodnik, vendar ne toliko, da Maribor ne bi mogel zmagati, ako bi igralci znali izrabiti vsaj nekoliko ugodnih prilik. Kutina, to je tisto, kar manjka našim fantom. Vse drugo je veo ali manj postranskega pomena. Rutino je mogoče pridobiti le s tekmami, naši klubi morajo pa igrali vso leto z nasprotniki, od katerih so ničesar ne nauče. Prav imajo v Zagrebu ko pravijo, da igra naš prvak tako, kot pred desetimi leti. Tnko bo tudi letos, kot smo povedali še pred prlčetkoiu državnega prvenstva: izpadli bomo. Letos je to Se bolj tragično, kajti prvak Slovenije ni doraslel četrtemu iz Zagreba. Teoretično imata sicer šc Maribor iu Primorje možnost, da se plasirata na drugo mesto. Vendar imata Victoria iu Gradjauski že toliko točk, da lahko izgube katero igro. Victoria ima 8, Gradjauski 7 ločk. Kje iskati vzroke, du naš nogomet ni dorastel Zagrebu, ni namen tega članka, vendar je gotovo, da bo treba temeljito reorganizirati naše domače prvenstvo in poskrbeti, do bodo imeli naši vodilni klubi priliko igrati mednarodne tekme. Sedaj ne gre več zn Ilirijo. Primorje ali Maribor, temveč za prestiž slovenskega športa. Najmočnejša skupina je druga, v kateri igrajo poleg dveh osjeških še Hajduk in dva zagrebška kluba. Tu je borba najbolj zanimiva. Osješki klubi, ki imajo priliko igrali z inudjarskimi profesionalnimi klubi, so skoro dorasli Zagrebu in Splitu. Tako je drugoplasirani klub Osjeka Gradjauski v Splitu podlegel Hajduku z 2 : 1. Bil je enakovreden nasprotnik. Hašk je proti Slavi ji v Osjeku dosegel s težavo pičlo zmago 1 :0. V tej skupini vodita Hajduk in Hašk. Najbrže bo tudi lako ostalo. V tretji skupini, kjer igrajo belgrajski, sarajevski in skopljanski klubi, še ni točno določeno, kdo pride v finale. BSK dosedaj ni izgubil nobene igre. Vendar njegovo moštvo ni v laki formi, kot lani, ko si je priborilo državno prvenstvo. Za nedeljsko tekmo proti Športnemu klubu iz Skoplja so morali nekatere igralce zamenjati. Predvsem seveda srednjega krilca. Tudi branilca so izmenjali. Ti novi igralci so dali moštvu zopet elan iu voljo do zmage. Posledice niso izostale; Športni klub je moral z igrišča s (■> goli, dal je le enega samega. Slabše se je godilo Jugoslaviji v Sarajevu proti Slaviji. S težavo je rešila eno samo točko, igra je. končala s 4 : 4, potem ko je Jugoslavija vodila s 4 : I. Drugi sarajevski klub je v Skoplju zmagal in si s tem pridobil dragoccne točke, ki mu pa ne bodo dosti koristile. Sašk je odpravil Gradjauski s 2 : 0. V četrli skupini je borba za sodelovanje v ožjem prvenstvu astra. Za prva mesta sc bore Vojvodina, Bačkn, Bask in Mačva. Usoda je naklonjena Vojvodini in Rački, ostali najbrže ne bodo imeli več besede. Največ točk je zbrala dosedaj Vojvodina, ki je pa ravno prošlo nedeljo doživela prvi poraz od Račke, ki je zmagala s 3 : 0. Obilic je dobil prve točke s tem, da je premagal Slavijo iz Sombora s 4 .3. Bask jo v Šabcu zmagal nad Mačvo z 2 : t. To so rezultati pretekle nedeljo. Precej računov je zopet zmešala okrogla žoga, najbolj pa našim klubom. Mcdklubski turnir SIC Železničar : STK Ptuj ki se je vršil prošlo nedeljo v Mariboru, je končal s 7:1 za Železničarje. — Mariborčani so prevladovali na vseh črtah. Od Ptujčunov se jo najbolj odlikovala gdč. Meglič, ki je po požrtvovalni igi i izgubila od gdč. Legatove. Od gospodov bi bilo omeniti Gorupa in Tobijasa, ki sta zlasti v doublu lepo igrala. Od gostov ne bi bilo prav, ako bi omenjali posameznike, ker so se vsi zelo požrtvovalno borili. Radio K I ■ i - i)k's- froftrami Radio-fJubtlana t Sreda, 27. julija: 12.15 Plošče — 12.4) Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza - 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nasveti za domači vri (g. lluinek) 19.30 Literarna ura: Književni načrt za prihodnje loto (Lilvcstcr škerl) — 20.00 So-mospevi ge. Josipi nc Sivec — 20. "0 Samospevi g. Jožo Likoviča — 21.(K) Prenos plesne godbe iz hotela Toplice na Bledu — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Torek, 26. julija: 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne vesti — 15.00 Čas, plošče, borza — IN.00 Otroški kotiček (gosjiodičim Grufonauerjovn) -18.30 Salonski kvintet — 19.30 Zabavni količek (Bitežnik) — 20.00 Esperanto: Kumnn gorica (Kozlevčar) — 20.30 Prenos iz Zagrebu virski koncert gosjoc Dorc Gussich-Fellei nc forme) — 22.30 Čas, poročilu, plošče, Drug i programi i Sreda, 2". julija: Zagreb: 20.30 Radio orkester - — Milano: 20.30 Komedija, plesna Stuttgart: 20.00 Mandoline — 20.20 oipereta — 22.45 Godba na pihala. -20.45 Moderna simfonična glasba — 21.(M) \ e-černi koncert — 22.45 Operni fragmenti — 25.00 Pestra glasba — 0.05 Ancleškn glasba. — Berlin: 20.20 Violinska glasba, plesna glasba. — Belgrad: 20.10 Zborovno petje — 21.10 Komedija — 21.40 Violinski koncert. — Rim: 20.4> Kornelija. — Beromilnsfer: 20.00 Stuttgart — 2230 Poročilo z mednarodnega šahovskega turnirja. — Langenbčrg: 19.00 Volitveni govori — 20.00 Večerni konccit — Nočna sUitbu. — 22.40 Jazz, glasba. — Čol na r ji«; Tolllouset Francosko stratosfero« letalo (desno) in pilot < ouprt i mehaniki novega letala. Kabina jc nepro-dušno zaprta, da se posadka obvaruje pred posledicami izprememb zračnega pritiska. Trije kompresorji imajo nalogo, da dvignejo letalo 15.000 metrov visoko. Za nadzorovanje delovanja kompresorjev služi 15 termometrov in manometrov. Po 18 letih iz ujetništva Kaj počnemo v svojem življenju SOletni Čudak jc. sestavil v Ameriki statistiko, v kaleri jc izračunal, kaj jc počel vse svoje življenje. Pri tem je prišel do sledečega rezultata. Spal in napravljal se je skupaj 20 let, 312 dni in 18 ur. Delal je 21 let, 95 dni in M ur. V slabi volji i in jezi je prebil 6 let, 116 dni in 15 ur. Jedel in ' pil jc 5 let, 316 dni in 17 ur. Zaljubljen je bil I | leta, 39 dni, 8 ur. Potoval je 3 leta, 273 dni, 18 ur. : Časopise jc čital 1 leto, 2-13 dni Ln 7 ur. Bril se je 228 dni in 3 ure. Čevlje je obuval 39 dni in 19 ur. Na uro je pogledoval 30 dni svojega življenja. Samo odklepanje hišnih vrat mu jc v 80 letih življenja požrlo 28 dni. Zatikanje polnilnega peresa in i natika na svinčnik mu jc vzelo 21 dni. Za zavc-j zovanje kravate je porabil 18 dni. 18 dni jc tudi ' prebil vsega skupaj v gledališču. Celih 12 dni pa i jc porabil samo za prižiganje svojih debelih cigar, i 13 dni pa si jc brisal nos. 12 dni jc iskal gumb za ovratnik. 5 dni je izgubil s tem, da jc čistil i robcem svoj ščipalnik. Prav toliko dni je žrtvoval prijetnemu zdehanju. Prav radovedni smo, pod kakšno postavko je vštel čas, ki ga je porabil za lo statistiko, Če ga je morda pozabd všteti, bi mu ga mi prisodili postavki, ki jo jc izpustil, kateri bi pa lahko dali naslov: prismojenost. Tp dni sc je vrnil iz ruskega ujetništva štiridesetletni mizar Cira Vaculik iz Derfla v bližini Uhuskega Hradišta na Češkoslovaškem. 18 let je preživel v Rusiji in doživel toliko, kakor le malokdo. ki ga je zadela v svetovni bridka usoda ujel-ništva. Že v mesecu oktobru I. 1914 jc bil poklican v svojem dvaindvajsetem letu k vojakom. Dodeljen jc bil 25. lovskemu polku, .s katerim jc kmalu odpotoval na rusko fronto. Tam je srečno ušel nevarnostim, ki so mu grozile. Kljub temu, da se je udeležil več ofenziv, ni bil ranjen in oslal zdrav ko riba v vodi. Končno pa so ga pri nekom izpadu zajeli liusi s tovariši vred. — Kmalu nato je bil z ostalimi ujetniki poslan k Bajkalskemu jezeru v Sibirijo, kjer je preživel dve strašni leli. Jetniki so bili namreč nastanjeni na nekem otočku na Bajkalskern jezeru, kjer jp bilo čez dan silno vroče, ponoči pa tako mraz, da so slabo oblečeni ujetniki umirali kakor muhe. Po dveh letih bivanja na tem strašnem otoku je ostalo pri življenju od 3 ujetnikov le še 250 mož. Vaculik je že zdavnaj uvidel, da bo v teh razmerah tudi sam gotovo prej ali slej |iodIegel. Zato se je z nekaterimi tovariši odločil, da bo pobegnil. Beg se jim je posrečil in šele potem, ko so korakali več dni neprestano, so srečali skupino iskalcev zlata. Ti so jih prijazno sprejeli in begunci so že upali, da se bo začelo zanje boljše življenje. Kmalu pa je začela razsajati med iskalci zlata bolezen; malarija in lilus sta pobirala enega za drugim. Iskalci zlata so se odločili, da se bodo vrnili zopet v obljudene kraje, da poiščejo zdravniško jiomoč. Vaculik in drugi begunci so jih zato seveda zapustili, ker so se bali, da jih bodo zopet prijeli. Odrinili so naprej proti severu in potovali večinoma ponoči, čez dan pa so se skrivali po pragozdovih, polnih divjih živali, med katerimi je bilo največ medvedov in volkov. Več tednov so lako blodili po širni pokrajini, dokler ni.so srečali divjega nomadskega plemena, med kfrferim so živeli cela 4 leta. Ves la čas ni Vaculik dobil niti najmanjšega glasu iz domovine in Evrope sploh. Ko je bil že peto leto pri tem pastirskem plemenu, se ga je lotilo lako močno domotožje. da se je odločil, la bo odpotoval z dvema tovarišema nazaj v domovino. V neki noči so se na tiheni splazili iz šotora, v katerem so spali, in šli na pot polno negolo-vosli in dogodivščin. Več tednov je trojica potovala po neznani deželi, preden je prišla do prve ruske naselbine. Vaculik se je v tej vasi naselil in začel zopet izvrševali svojo mizarsko obrt. štedil je, kolikor je mogel in tako je sčasoma prihranil nekaj denarja in se zopet odpravil na pot. V vasi, kjer je živel, ni nihče vedel ničesar o boljševiški Rusiji in vsi prebivalci in on sam so mislili, da jim Sam ne vem. Ko sem sc rodil, je bila mamica stara 20 let, sedaj pa je šele 24.c Kaj res nečete na dopustu fotografirati? Za Din 10.-— tedenske odškodnine Vam posodijo v Gregoriče.vi drogeriji v Prešernovi ulici 5 fotoaparat in nauče Vas seveda tudi! Pni»r na Coney Islandu. To je prva slika o požaru, ki je uničil velik del obalnih naprav iu počitniške kolonije največjega zabavišča na svetu — Conev Island v Newyorku Preprečene letalske uesreče. V Franciji se bavijo z izumom, ki bo postal za razvoj letalstva lahko nad vse važen. Delajo namreč poskuse z letali, katerih kabine imajo pritrjeno tako veliko padalo, da more vzdržati vso kabino med padanjem proti zemlji. Za slučaj, da pride letalo v nevarnost, da strmoglavi, se padalo samo od sebe odpre, kabina sama pa zdrsne z letala, tako da letalo strmoglavi brez kabine, kabina s potniki pa počasi in varno pada, zadržana z velikim padalom, proti zemlji. Sovjeti in zračni promet V kratkem bo obiskal Berlin sovjetski zračni orjak letalo »ANT-14«. Letalo bo odletelo iz Moskve z namenom, da pokaže Nemcem, kako je aa-! predovalo sovjetsko letalstvo. V ogromnem letalu i je prostora za 20 potnikov, poleg tega pa bo le-j lalo pripeljalo v Nemčijo še 2000 kg dragocenih ' kož, Letalo bo vodil pilot Mihejev, ki je tudi že letel iz Moskve v Peking. Sovjeti so v drugi petletni načrt vstavili tudi program, po katerem naj bi se ustvarila zračna prometna zveza med Evropo in Sibirijo, Na teh dolgib progah bodo vozili zrakoplovi, podobni Zcp-pelinom. Najdaljša proga, ki jo mislijo izročiti prometu, bo v smeri Leningrad—Jakutsk, Kihanje ga je izdalo 201etni pariški kralj vlomilccv Pierre Magnier sc jc žc več mesecev kljub neštetim vlomom spretno izmikal policijskemu zasledovanju. Pri svojem zadnjem vlomu pa jc sam pripomogel k lastni aretaciji. Ponoči je vlomil v neko vilo in se je ravno dobro pripravil, da bi začel prazniti omare, ko se je vrnil lastnik vile v spremstvu prijateljev domov. Vlomilec se je skril pod posteljo, kjer je moral ostati dalj časa. Naenkrat bi moral kihniti in kljub silnemu naporu, da bi sc zdržal, ga je premagalo. Z vso korajžo jc kihnil, družba pa je planila s stolov in ga takoj prijela ler izročilo policiji. Inozemski pisalni stroj Italijanski prefekt v Paviji jc uradno kaznoval administrativnega uradnika neke bolnišnice, ker je ta, ne glede na priporočilo fašistične vlade, naročil za pisarno inozemski pisalni stroj, mesto da bi naročil domač italijanski izdelek. Več časopisov hvali odločnega prcfckla, Ubrati pa sc oglaša vedno več trgovskih organizacij, ki pritiskajo na vlado, naj uvoznim omejitvam tujih držav postavi nasproli prav take uvozne omejitve. Novi izhopinc v Italiji te. štirinajst dni odkopavajo z mrzlično naglico v italijanski provinci Perugia v okolici Golle-manna starodavno meslo. Najprej so odkrili krasno stavbo iz rimskih časov. V atriju palače so našli na tleh krasno izdelan mozaik neprecenljive vrednosti, ki je šc popolnoma ohranjen. Hkrati pa so odkopali celo mesto iz časa Etruskov. Tudi lo mesto je dobro ohranjeno in pri nadaljnjih odko-pavanjih pričakujejo, da bodo naleteli šc na mnogo presenečenj. Američani sc pripravljajo za olimpijado. Ameriški športniki z vso vnemo trenirajo in se pripravljajo na olimpijado v Los Angclcsu. Trdno so odločeni obdržati vse svetovne rekorde, ki jih žc imajo in upajo priborili si šc novih. Na levi Ben Eastman, ki drži svetovni rekord v teku na SCO m, na desni Hallovvell, ki je tudi že večkrat tekel v tem rekordnem času. Spomenik islandskemu Kolumbu V proslavo tisočlctnicc parlamenta je ameriška vlada dala izdelati spomenik Leilu Ericsonu, ki jc po izsledkih modernih zgodovinarjev odkril Ameriko skoro 500 let pred Kolumbom. Ob navzočnosti ameriškega poslanika na Norveškem jc bil spomenik tega slavnega Vikinga odkrit v Rey-kjaviku na Islandskem. V slavnostnem govoru so omenili islandski zgodovinarji, da je I.eif Ericson na svojih vožnjah, polnih odkritij, okrog leta 1000 prijadral do Labradorja, Nove Fundlandije in najbrž tudi do Nove Škotske v Ameriki. V španskem parlamentu Neumorno zaseda španski parlament, kljub temu, da vlada zlasti v Španiji dvakratna pasja vročina. Razumljivo jc, da so v tej vročini poslanci izmučeni in da tem naporom tudi marsikak poslanec podleže. Poslanec za okraj Valladolid don Antonio Royo Villanova pa si jc znal pomagati. Njegovi prijatelji poslanci so namreč začudeni opazili, da prihaja zadnje čase na seje parlamenta s črnimi naočniki. Nekega dne pa je zapazil njegov sosed, da je poslanec pod varstvom črnili naočnikov med sejo mirno dremal. Ta dobri domi-slek so kmalu porabili drugi poslanci, zlasli še taki, ki jim malce nagaja debelost. Sedaj je skoro vsak dan število poslancev, ki nosijo1 črne naočnike, večje in o tej novi modi se je zvedelo že toliko, da se je pred vbodom v parlament za stalno namestil kramar, ki prodaja črne naočnike. Spomenik za, golobe-pismonoše. V Berlinu so postavili spomenik za golobe-pismonoše, ki so poginili v vojni. Je to sicer lepo, toda zdi se nam, da bi bilo bolje porabiti denar za žrtve svetovne vojne. katerih je še mnogo in katerim se gotovo ne godi bogve kako dobro. Za smeh »Zakaj nc marate stopili z Mlinarjem v trgov sko zvezo?« Nikdar nimam rad poslovnih zvez z ljudmi, ki so bolj zviti kakor jaz sam Zakaj pa naj bi bil Mlinar bolj zvit 1.,-ikor vi?« Hni, pred leti je imel priložnost, da bi se poročil z mojo ženo.« Mož: »Draga moja, prav za prav nc bi smela nikdar soditi moškega po njegovi obleki.« Žena: »Saj lega ludi nikdar ne storim. Jaz presojani moškega vedno po obleki njegove žcnc.< Prijatelj mladega zakonskega para občuduje dele: Komu pa jc prav za prav vaš mali podoben ?« Ponosni oče; »Nos ima po meni, oči po moji ženi, glas pa lak kakor hupa našega avtomobila,■< Mladenič, ki sc poteguje za službo: »Moja glava je vse moje premoženje,« Ravn-)!-!! <....J1--. ___: nobena sramota.« Ottmua in evropski žitni trg Kljub vsem težkočam, ki ho pojavljajo, kadar <>rza odpravo carin, namenjenih za pobijanje medsebojne konkurence, iu kljub tako različnim interesom, ki jih imajo članice velikega angleškega imperija, raztresene po vsem svetu, poteka go-spodatska konferenca v Ottawi doslej povsem za-dovoljivo. Nekateri nesporazumi med domiuijoui in metropolo so bili že odstranjeni, ko se je Ehi-press of Drilain z angleško delegacijo nahajala še na poti v Oitawo. Tako so se že sporazumeli predstavniki težke angleške in kanadske industrije. Jugoslovani bomo brezdvomno pazno sledili pogajanjem za uvedbo prednostnih carin ali kontinenta za kanadsko in avstralsko žito, ki naj se uvozi v Anglijo. Minister dominijotl£>v Thonins je namreč prispel v Ottavvo z namenom, da ponudi Kanadi določen koutigent ošenice, katerega se bo Anglija obvezala kupiti v Kanadi. To vprašanje je silno težko, ker Anglija rabi samo 222 milijonov mernikov (po 11 litrov), nfedtem, ko .ie Kanada lansko leto izvozila vsega žita 207.5 milijonov, iu to v Anglijo samo 50 milijonov. Letos- bo Kanada pridelala okoli 400—500 milijonov mernikov pšenice iu bo imela na razpolago za izvoz okoli 400 milijonov mernikov. To še ni zadosti. Anglija namerava uvoziti samo 55 odstotkov kanadskega žita, medtem, ko bi ostalo žito uvozila iz drugih držav. Na vsak način mora Kanada računati s tem, (ta bo morala plasirati dve tretjini svojega žita izven Tudi zunanja trgovina 8 pšenico svobodna V nedeljo se je vršila v Belgradu na pobudo trgovinskega ministra Mohoriča, konferenca glede organizacijo in financiranja izvozu pšenice. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki Privili-girane družbe za izvoz. Glavne zveze srbskih krneli jskih zadrug, trgovcev iz Vojvodine in drugih žilnih krajev. Minister Mohorič je povabil navzoče, naj mu stavijo konkretne predloge, pozneje bo vlada izdala tozadevne zakone. Ravnatelj Privili-girane izvozne družbe, Najdanovič, je omenil, da jo druiba lansko leto izvozila 43.000 vagonov plenice, medtem ko jo ostalo doma še 8.000 vagonov. Letošnja žetev je glede kakovosti in količine slabša kakor lanska. Za izvoz ho preostalo od 5 do 15 tisoč vagonov. Gospodarji iz Vojvodine so biti celo mnenja, ov vlade glede organizacije izvoza. Minister g. Mohorič je izjavil, da je za financiranje žetve zagotovljen kredit 100 milijonov dinarjev. Nekateri so mnenja, da bi še nadalje ohranila Privilegirana izvozna družba monopol na izvoz, in to predvsem radi preferenciala z drugimi državami. V imenu zadrug je nekdo predlagal, naj bi staro pšenico država, sprejemala za plačilo davkov. Trgovci iz Belgrada so se pritožili, da imajo sitnosti pri inkasiranju, ker morajo čakati na kliring, mesto da bi Narodna banka takoj nakazala denar. Ob zaključku jo minister Movhorič izjavil, da ni zdaj intervencija države v trgovino s pšenico potrebna, pao pa da se bo država zanjo zopet odločila, ko bi cene tako padle, da bi bile nižje, kakor produkcijski stroški. Izvoz pšenice bo zopet svoboden in nalog Privilegirane družbe bo samo ta, da vodi statistiko o izvozu v zvezi s prefercncialom. PODPISNIKOM STABILIZACIJSKEGA POSOJILA Belgrad, 25. julija. AA. Drž. hipotekama banka opozarja podpisnike 7% mednarodnega stabilizacij- Vellke Britanije in da bo torej Se naprej odvisna v tem pogledu od drugih držav. Ako bi Kanada dala Angliji posebne koncesije glede industrijskih izdelkov samo za to, da bi si zagotovil«' izvoz svojega žita, bi prišla v nevarnost, da ji druge države v represalijo zaprejo tržišča njenemu žitu. V vsem angleškem imperiju so pridelali leia 1931 112 milijonov kvarterjev (kvarter je 25i kg) pšenice, medtem ko je svetovna produkcija znašala 552 milijonov. Angleži pridelajo torej okoli eno petino svetovne žetve. Iz tega sledi vsa važnost posvetovanj v Otta\vi tudi /a ostale držnve, ki pridelujejo žito. Vznemirljivo je, da obstoji tako na Angleškem kakor v vseh dominijonih težnja, da se pridelovanje žita poveča. Vsi ugledni gospodarstveniki v dominijonih in na Angleškem zagovarjajo to tendenco. Tako je minister Thomas nedavno izjavil v spodnji zbornici, da ne obstoji nadprodukcija žila, pač pn da ja snmo kousum žita danes nižji. S pšenico posejana površina se, čedalje veča v Kanadi, Avstraliji, v zvezi južnoafriških držav iu na Angleškem. Že zaradi tega uo pritisk na svetovnem tržišču čedalje večji. Ker ni dvoma, da bo konferenca v Oltuvvi prinesla Kanadi vsaj lit uspeh, da bo lahko več žita izvozila v Anglijo kakor doslej, se bo že s tem samo po sebi moral omejiti izvoz žita evropskih držav na Angleško, posebno pa izvoz argentinskega žita. Zato bo argentinsko žilo še bolj poplavilo evropski trg; skega posojila kraljevine Jugoslavije, v zlatu i/, leta 1031, v "ptošnem dvignile za 5 groSev, sejno biki so v ceni ostali nespremenjeni. Trbovlie Shod radi razdelitve moke meti delim zaposlene rudarje .stn sklicala in na njem poročala g. Pliberšek in Arh \ Delavskem domu. Pni je poročal o uspehu deputurije, ki je posredovala pri litimi glede preživljanju' iu podpore (loliiozaposleniin rudarjem, kuterih večina ne zasluži več za hrano. Deputuciju se je oglasila tudi pri centrali IPD. (i. generalni ravna-teli pa je izjavil, vagonov moko, ki se Imi brezplačno razdelila slabo zaposlenim rudarjem 1. avgustu v rudniškem konziiniu. Predlog TPD je, da se razdeli moka vsem rudarjem iu sicer po 4 kg na delav ca, po 2 kg pa nu vsakegu družinskega člana. Nu shodu je bila taka razdelitev odklonjena in sprejeto, da dobijo moko le tisti, ki praznujejo in zaslužijo tukozvuno gosposko plačo« in otl ukordantov oni, ki malo zaslužijo. Podpore v moki ne bodo deležni lisi! ukordunti, ki še boljše zaslužijo, oni, ki še delajo vse delavnike iu pa posestniki. Ne bo pa smatrati za posestnike in za izvzete otl podpore one rudarje, ki imajo le hišo z gredami, ker ti so danes na slabšem od ouili. ki stanujejo v rudniških hišah, ker jim davki in popravilu veliko stroškov napravijo, od rudnika pa sprejemu jo malenkostno stanarino. Pravih posestnikov, ki bi od kmetije lahko živeli pa pri rudniku menda ni več. ker so že bili odpuščeni ali pa poslani na dopust. — Na koncil je še govoril A ril o poteku sedanjo krize, vabil \ organizacijo in napadel narodno socialiste, s katerimi ni mogoče imeti skupni nastopov. Voz s konji se je zaletel v hišo. V soboto je pripeljal štutejev voznik po klancu z;t žup-iiiščem, kjer eestu v ostrem kolu zavije uu trg pred cerkvijo, ker je voznik slutim zaviral, je težko naloženi voz pognal konje po kluncti v nasiproti stoječo Molovo hišo, nu kateri so polomili vrata, hujši sunek pa so k sreči konji zadržali. Na tem kraju so bili že \ ponovni nevarnosti ljudje in živali rudi klanca /. ostrim ovinkom. Tudi so načrti za preložitev ceste s proračunom vred že odobreni, ti se iz kar nemili jivih vzrokov ne more začeti z delom. Se bo morda čakalo, da se zgodi še hujša nesreča. Pozor ! Pozor! Prostovoljna javna dražba trgovske in male stanovanjske hiše z vrtom v Dobu pri Domžalah. V četrtek, dne 28. julija 1932 ob 9 dopoldne se bo vršila v prostorih gostilne umrlega Videmška Antona v Dobu, hišna štev. 71, prostovoljna dražba trgovske in stanovanjske hiše štev. 97 z dobro večletno vpeljano trgovino z mešanim blagom na najbolj prometni točki ob glavni državni cesti — ter pritlične dvostanovanjske hiše z vrtom, hišna štev. 32, obe kat. obč. Dob pri Domžalah. Izklicna cena znaša za prvoimenovano 150.000 Din, vadij odnosno kavcija 15.000 Din; za drugo: izklicna cena 20.000 Din, vadij 2000 Din. Dražbeni pogoji z vsemi pojasnili so na vpogled v prostoru Videmškove gostilne. Dob, dne 20. julija 1932. Anica vd. Videmšek, por. Šininic. Po dolgi, mučni bolezni je naš predobri oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Ivan Jurca posestnik v Rovtab nad Logatcem, bivši podžupan, predsednik posojilnice i. t. d. danes ob pol 10 dopoldne, večkrat previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v sredo ob 11 dopoldne iz hiše žalosti v Rovtah 33 na farno pokopališče. Rovte, dne 25. julija 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Prisrčna zahvala vsem, ki so mi ob prerani smili mojega dragega očeta, gospoda Franc Garsarolli pL Thurnlack izkazali svoje sočutje na katerikoli način. Posebna zahvala darovateljem cvetja in za mnogoštevilno spremstvo do njegovega zadnjega zemskega domovanja. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mojemu očetu lajšali trpljenje v njegovi zadnji bolezni. Bog plačaj! Dr. Justus Garsarolli. .m »C?!? a >3 kj >2 <; o j & o «5.2 m T" N* nO 7z, t 6 n —' sj • JS ■5 _. t?_. 12 • O (M > tc Q m S i g i - 4 « I O Q II hSins ■"» o Q Jx n in -js cf5 ■g s s > .s s a \ m - 1 t^ , « .£>•=£: a C C -Z) JT •o O ® ^ C -J . — IN a O » _ - > a> w 3 c a a * S?c 155 iSsl i Roland Dorgelfes: Leseni križi 92 Obotavljaje se so postali na pragu, prežarka luč jih je slepila. Potem so v svojih težkih čevljih okorno vstopili in se stisnili pri vratih; podajali so si kvartine iz rok v roke in pohlepno pili. Lovcu je ob vsakem požirku teklo vino škozi razstreljeno čeljust i nse v tenkem curku zlivalo po plašču. »Daj, midva trčiva,« mu je dejal major. Ko so iz svetle sobe zopet stopili v temno noč, so bili kakor omamljeni. Skupine ljudi so se poka-zovale na cesti kakor temne, pomešane lise, in hru-pele; sledili so jim v smeri proti vasi. Po temnih poteh in mračnih dvoriščih je vr-velo nevidnih ljudi in pridušenih glasov. Sem pa tja je jarki ogenj kake vojaške kuhinje razsvetljeval skupine vojakov okrog nje. Na cesti so čakali rezervni bataljoni in zapirali pot; nekaj vojakov je ostalo, da bi izpraševali ranjence. Mi sami ne vemo več kakor vi... To je hud kos... Kje pridemo do ambulance?<: Opazivši slednji črdečo luč sredi teme, so pospešili korake. Na podbojih je bil pribit listek: Lahki ranjenci, ki morejo korale a t i.« Ta sumljivi napis prt njih nt vzbudil posebnega zaupanja. Ne bodimo notri,«? je dejal eden izmed njih ^ti nas ne pošljejo v ozadie.c Divizijski lazaret je bil na drugi strani trga. Velika zapuščena in mračna hiša, brez opreme, brez postelj. Štabni zdravnik je delal golorok, čelo se mu Je svetilo od potu; z veliko naglico je preiskoval ranjence ob svitu laterne, ki jo je držal strežnik nad ranami. Na tleh so ležale umazane obveze in kosmi vate. Velik čeber je bil že do vrha poln rdeče vode. »Naslednji!« je dejal štabni zdravnik in si z golo laktjo otrl čelo. In naslednji je sedel predenj, vzdignil svojo obvezano roko in si odpel bluzo. Za mizo iz belega lesa je neik vojak hitro pisal bolniške liste, in ranjenci so si jih sami pripenjali na plašče kakor tehtnične listke. V sosednji sobi je bilo slišati nekega nevarno ranjenega, ki je vpil: Saj me spravijo v posteljo, kaj ne gospod major? ... Oh! ko bi bil že v njej... Postelja z rjuhami, kaj ne, gospod major... Ali bo voz kmalu tukaj? ,.. Brž na j pride ...« Major je raztrgal Sulphartovo srajco, da bi pogledal rano. :Ne krvavi več... Tu zadaj te bodo omili... Sedaj pokaži še roko.« Sulphart se ni mogel premagati, da ne bi bil kričal ,ko so mu snemali prilepljeno obvezo. »To ni nič, lepa rana,« mu je rekel major. Samo dva prsta bo treba odrezati.« : Bodisi,« mu je odgovoril rdečelasec, " ne Igram na glasovir.« * * * : Boli... oh, kako me boli.. Gilbert jc vedno znova šepetal le besede, kakor da bi upal s svojim jadikovanjem utešili bolečino. Obležal je na strani, kakor je bil padel, in če je z naporom dvignil težko glavo, sc mu je izvil iz prsi plač brez solza. Bolečina ga je omamila, da ni čutil več ne svojih udov ne glave; samo svojo rano je še čutil, globoko rano, ki mu je krčila drobovje. Niti za trenutek ni bil izgubil zavesi, a vendar so mu ure piotekale hitreje, kakor če bi bil pri polni zavesti. Sedaj pa je omotica minevala in začel je čtftiti vso bolečino. Prva misel, ki mu je stisnila prsi: ^ Ali pridejo nosilničarji? Prešinila ga je groza; dvignil se je napol, da bi se ozrl naokrog. Pa bolečina ga je šiloma vrgla nazaj. »Ali pridejo sanitcjci? ... Da, gotovo, kakor hitro se popolnoma zmrači... A če ne bi prišli? Orna groza mu je zatemnila misli in obležal je za trenutek negibno, tako prevzet, da skoraj ni čutil več nobene bolečine. Poem je znova odprl oči. V somraku je bil videti žalostni gozd še mraf-nejši, dobla so bila gola kakor križni stebri. Par korakov od njega je ležal v klopčič zvit mrlič; pod odpetim plaščem se je videla bela srajca, kakor rta bi bil padli pred smrjo iskal svojo rano. Malo dalje je navidezno počival drug vojak; naslanjal se je na parobek in glava mu je zlezla na ramo. In la krpa modrega sukna, ali je »o še eden? Da, še... Znova Ra je prezrl strah. Zakaj naj bi bil sam živ v tem zakleem gozdu. Ali ni moral biti tisli, ki je ležal tu, nem kakor oni, mrzel kakor oni? Ni bilo rešitve, tu je moral umreti... V malih oglasih velja vsaka beseda Din i-—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi sc plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 m in visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložili znamko. št. 17. Na|bol|§l dokaz le naša stalna in$ercl|a! Tako ocenjuje kamnoseška tvrdka FRAN K.lII\fO V AR, Ljubljana. Sv. Kriz. znaua po svoji slalui razstavi nagrobnih spomenikov, insercijsko vrednost naših oglasov! »V ,(Slovencu" inseriramo zo dolgo vrsto let in smo kakor drugi inserenti tudi mi z uspehom naših oglasov v Vasem cenjenem listu zelo zadovoljni. Najboljši dokaz ra to je naSlovencaSlovenca< pod št. 10.957. (s) IŠČEJO: Stanovanje 2 sob in pritiklin iščem za novoporočenca za takoj. Ponudbe na opravo Slovenca^ pod Čisto št. 10.956. (c) Id Vsaka besedo 1 Din Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-58. Iti Posamezne Tivor obleke prodajamo ta leden po sledečih cenah: Moška obleka od 170 Din. otročja oblckca od 60 Din, mornarska oblekca od 65 Din, posamezni suknjiči od 50 Din, za fante od 11 do 16 let od 60 Din — to pa samo dokler traja loz.adevna zaloga Tovarniška samoprodaja >Tiv«r oblek-, Ljubljana, Mestni lig št. 3, Sv. Petra ccsla 23. Zelo ugoden nakup hotela Na otoku Krku sc proda potom sodne dražbe, ki sc bo vršila dne 1. avgusta 1932 ob 9 pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, s 24 sobami ler povse opremljeno restavracijo z oskrbo za 100 oseb. Hotel sc nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki sc zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da sc te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem Pojasnila daje iz prijaznosti Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, poštni prcdal297, in siccr do dne 29. julija 1932. Naša Sloga - Ljubljana Dunajska cesta 17 Mašila oblačila, bandere, vse potrebščine za veleč. g. duhovnike P E P VSEH L m VPST L I " "I M APJ B • P 115 Din 1 nr žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t Cerkvene posode, mouSfrance, svečnike ild. Zaloga vseh vrst svil za mašite obleke itd. kipi, slike Popravila mašuih oblačil in cerkve-iiih posod. Ali ste že poravnali naročnino? Zaščiti svoj tloin in svojo hrano pred mravljami. Ta umazana in nadležna golazen se zaganja v rojih tja, kjer jim javljajo prodstraže ..izvrstna hrana-Flita ni!" Niti obrnil sc nisi, žc jih je polna hiša in hrana okužena! Škropi Flit in ugonabljaj hitro iu enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je ua glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom. Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit. Proda se iz konkurzne mase gosp. I. N. šoštariča, trgovca v Mariboru, večja zaloga manufakturnesa blaga v celoti. Inventar in cenitev na vpogled pri konk. upravitelju Dr. Vinko Rapotecu, advokatu v Mariboru, Aleksandrova c«sta št. 16. Ponudbe pri konkurzneni upravitelju do 31. julija 1932, S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš predobri soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod Franc Požar posestnik in gostilničar danes ob 4 zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 27. julija ob 10 na farno pokopališče v Moravčah. Vrb polje pri Moravčah, dne 25. julija 1932. Žalujoči: soproga, otroci in brat. ... v.;"- v,V'..V : 'v k. •. • v; yvC •"v.' Umrla je danes ob 15 naša zlata, mama, stara mama, go:,pa Antonija Končan vdova posestnika On, ki jo je v dolgi bolezni često obiskal, jo je poklical na Svoje srce, da ji kot plačnik povrne vsa zatajevanja in žrtve njenega 73-letnega življenja. Pogreb bo v sredo 27. julija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, Šolska ulica št. 8, na farno pokopališče v Domžalah. Svete maše . zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Domžalah. Našo zlalo mamo priporočamo v molitev in blag spomin! Domžale, dne 23. julija 1932. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Iran UokoTecu Urednik: Franc Kremžar-