Poglejte na iteviike poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
\ I ■*	v*C KOT	i
" ^^^ HA D AR DOBI V AT* i
C ''GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev > Ameriki.
Telephone: CHeltea 3-1242
'i 1 f
»I ►i
2
PO POdTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (Imen
— 8etw< CI— Matter StpUmker Ž&th. W »t tbe Office at New York, N. under Act of CwfnM of March grd, 18».
d* :: Čitajte, lor Vu

tir,
No. 168 — štev. 168
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUSTS, 1941—SREDA, 27. AVGUSTA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
DOVOZ OROŽJA
V WASHINGTONU SO MNENJA, DA PO-SlLJATVE NE BODO JAPONCI OVIRALI, DO ČASA KO NEMČIJA NE DOSEŽE KAKŠNE BOLJ ODLOČILNE ZMAGE NA BOJNEM POLJU
Poročila, ki so včeraj prišla v Washington, naznanjajo, da je jaiponski poslanik v Moskvi Jošicuga Tatekava obvestil rusko vlado, da Japonska ne bo dovolila, da bi bil vojni jnaterjal iz Združenih (?ržav pošiljan Rusiji skozi Vladivostok.
Državni department v Wash ington pravi, da o tem nima še nobenega sporočila in dvomi, da bi bilo kaj resnice na takem poročilu. Toda resnica je, da je sinoči poslanik Tatekava obiskal ruskega vnanjega komisarja Molotova v njegovem uradu. -------—■ - -H
bo Japouska šla tako daJe<3, se ni gotovo.
Kakorhitro so Združene države Rusi i j obljubile pomoč, so ruski iparniki odpeljali velike zaloge petroleja v Vladivostok. Pred dnevi pa je notrauji tajnik Harold L. Ickes naznanil, da bodo štirje ameriški 'tankerji odpluli in peljali petrolej v Vladivostok. Tanker potrebuje približno 30 dni iz Jcakega pristanišča na zapadni obali do Vladivofctoka. Ameriška vlada je mnenja, da Japonci teh parnikov ne bodo
Nadalje pravi neko poročilo iz Moskve, da je ruska: vlada obvestila Japonsko, da bo smatrala za sovražni čin vsak poskus Japonske, da bi ovirala pošiljanje ameriškega blaga čez Pacifik v Rusijo.
Washington ska vlada ima v svojem načrtu, da pošilja Rusiji kar največ vojnega mater-jala in sicer čez Pacifik in skozi Vladivostok. Japonska pa more s svojo mornarico za-blokirati Vladivostok. Ako pa
Nemci zavzeli Dnepropetrovsk
Posebno poročilo iz Hitlerjevega glavnega stana naznanja, da so Nemci zavzeli Dnepropetrovsk in da je bil raz-streljen zadnji most čez Dnje-per južno od Kijeva.
Poročilo pravi <lalje, da so motorizirani oddelki tanene
Za poravnavo rudniškega spora v Kirkland Lake, On t.
Delavski minister province Ontario je sklenil, da postavi posredovahii odbor, ki bo pre-armade maršala Paula Ludwi- iskal spor med Kirkland Lake ga von Kleista včeraj zjutraj Mine and (Mill Workers unijo
naskočili Dnepropetrovsk in ga slednjič zavzeli. S tem pa je odrezana pot za umik vsem onim Rusom, ki se še nahajajo na zapadni strani Dnjepra.
Odesa je še vedno v ruskih rokah, toda Nemci dvomijo, da bodo Rusi mogli prepeljati vo-jfcke Lz Odese čez <*'rno morje.
Iz predela okoli Gomela in Smolenska Nemci ne poročajo nič važnega, razun, da so bom-
vstaviITker se nočejo zaplesti z Združenimi državami v vojno. Ameriških parnikov ne bo ovirala saj toliko časa, dokler ne bi Nemčija dosegla ku-k«f> odločilno zmago nad Rusi.
V Washington so tudi prišla poročila, da bo Japonska v prvi vrsti pazila na pošiljanje a-meriških aeroplanov in da Via divostoka ne bo blokirala zaradi petroleja in drugega blaga, Jci ga bo Amerika poslala Rusiji.
Admiral Bo wen je v soboto konferiral z Johnom Greenom, narodnim predsednikom mornariških in ladjedlniških dela \t»ev (OtO), katera je dne 7. avgusta proglasila štrajk.
LADJEDELNICA V KEARNY, N. J., OBRATUJE POD NOVO UPRAVO
V torek se je vrnilo v ladjedelnico v Kearny sedemnajst tisoč delavcev, ki so štrajkali izza 7. avgusta.—Delali bodo za isto plačo m pod istimi delavskimi pogoji. — Unija obljubila novi upravi vso podporo.
Ko je vlada v riedeljo prevzela naiparave Federal Shipbuilding and Drydock Company v Kearny, je bil imenovan za upravitelja ladjedlnice admiral Harold G. Bowen, ki je odredil, da se bo v torek ob o-smih zjutraj obnovilo obratovanje. Delavci bodo delali za isto plačo in pod istimi delavskimi pogoji kakor prej.
Stavka je izbruhnila dne 7. avgusta, ker kompanija ni hotela ugoditi zahtevi unije, da mora vsak delavec, ki se pridruži CIO, tudi ostati član te organizacije, v nasprotnem slučaju naj bo pa odpuščen.
V napravah je ostalo le k>ak-šnih petsto mož, ki so vršili službo stražnikov in čuvajev, d očim je sedemnajst tisoč delavcev štrajkalo.
Že v ponedeljek zjcrtraj jih je prišlo pred tovarno kakšnih dva tisoč, misleč/da bodo pričeli delati, pa jim je bilo rečeno, naj se vrnejo naslednjega <lne.
— Družba je medtem na lepakih in v oglasih naznanila, da
.bardirali Cernigov.
Zadnje nemško poročilo prvič omenja "tančno armado." Ta armada maršala von Kleista je v teh bojih vjela 83,596 Rusov, 465 topov, 199 tankov in mnogo drugega vojnega materjala.
Rusi zopet zavzeli mesto
Kot pravi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva, so Rusi dosegli velike uspehe pri Gomeiu ter so očistili Nemcev kraje ob reki Sož, okoli 20 milj južno od Gomela;. Vjeta sta bila dva nemška bataljona.
United Press prinaša iz Moskve poročilo, ki pravi, da so Rusi zopet zavzeli neko mesto na osrednji fronti in mora najbrže biti Gomel.
Okoli Leningrada so bili včeraj večinoma zračni boji, v katerih so Nemci izgubili sto aeroplanov.
Sedem žrtev avtne
- w
nesreče
Pri Waldwicku v državi New-Jersey je iagubil voznik velikega avto-bi&a kontrolo. Bus Green ni stavil Bowenu no-[ je začel na nekem cestnem kri-
in 12 rudniškimi družbami.
V	Ottawi je že bila konferenca, na kateri so bili zastopniki rudarske unije, delavski tajnik Norman McLartv, rudarski minister T. A. Crerar ter zastopniki drugih vladnih uradov.
V	nekaj dneh bo sestavljen skupni odbor. Rudarska unija je že imenovala za ta odbor svojega odvetnika J. Cohena, Rudarske družto-ihj*o bile naprošene, da postavijo svojega zastopnika, toda se bo to kmalu godilo. Rudarska unija v Kirkland Lake bo morala dokazati, da sedanje plače niso v soglasju z obstoječimi razmerami, nakar bo mogel posredovalni odbor šele priporočati boljšo uravnavo plač. To bo pa zelo težavno delo, kajti rečeno je, da so plače v Kirkland Lake najvišje v katerikoli kanadski industriji.
benih zahtev, pač pa le izrazil svoje zadovoljstvo, da je bila
4'kočljiva zadeva tako ugodno uravnana."
Ladjedlnica, ki ima sfcoro za pol milijarde dolarjev vojnih naročil, je začela obratovati s polno paro, kajti vsled štrajka so naročila zelo zaostala.
Na vprašanje, kaj bo z uradniki in pisarji družbe, ie od-t vrnil atdmiral: — Se mi zdi, da bodo ostali na svojih mestih.
Korndorff, predsednik družbe, je pisal mornariškemu tajniku, da se odpoveduje vsaki odgovornosti pri vodstvu
žišču švigati semintja ter je podrl pet privatnih kar, ki so parkale v bližini. Naposled je v motorju nelkaj počilo in par trenutkov nato je bil bus v plamenih.
Sedem potnikov je izgubilo življenje, dočim jih je bilo deset resno poškodovanih. Nekaj trupel je bilo tako ožganih, da ni bilo mogoče ugotoviti, če so moški ali ženske.
Islandska delegacija v Washingtonu
Voditelji islandske trgovinske delegacije, ki je nedavno docela v Washington, so izjavili, da se bodo začeli takoj pogajati z ameriško vlado ue rešitve raznih finančnih, trgovinskih in parobrodnih vprašanj, ki so za Islandijo bistvenega pomena.
— Islandski narod se nada trajnega sodelovanja med obema demokracijama glede gospodarskih in kulturnih odno-šajev, — je zatrdil voditelj delegacije. "
JUGOSLOVANSKA / VLADA V / IZGNANSTVU '
21. avgusta je bila setavije-na naslednja jugoslovanska J vlada v Londonu:
Ministrski predsednik general Dušan Simovič, ki je obenem notranji, zračni in mornariški minister;
Podpredsednik in obenem poštni in brzojavni minister dr. Jura j Krnjevič;
Podpredsednik justični minister Slobodan Jovanovic,
Podpredsednik gradbeni minister dr. Miha Krek,
Vnanji minister dY\ Momči-lo Ninčič,
Prosvetni minister Miloš Trifunovič, Prometni Grol,
Finančni minister dr. Juraj Sutej,
Minister za »ocjalno politiko Srd j an Bold i s a vi j ev i c,
Poljedeljski minister d r . Branko Oubrilovič,
Vojni minister general Bogoljub Ilic,
Minister za šume in rudnike Jovan Banjanin,
Ministri bre« pof-tfej*r-Bo-goljub Jevtič, Franc Snoj, Milan vrilovič, Sava Kosano-vič in dr. Božidar Markovič.
minister Milan
Hull proti kompromisu
Senator Taft je napadel Churchilla in predbed-n&a Roosevelta, ker baje skusata spraviti Zdr. države (v vojno.	(
Te dni je izjavil državni tajnik Co rdeli Hull, da se vrše glede diferenc na Pacifiku le informalna posvetovanja z Japonsko ter dejal, da ne bodo Združen države odstopile niti za las od svojih načel ter ne bodo sklepale nobenih kompromisov.
Državni tajnik Hull ni hotel komentirati govora angleškega ministrskega -predsednika W-Churchilla, kateri je v nedeljo rekel: — Združene države si z občudovanja vredno potrpežljivostjo prizadevajo uravnati svoje razlike z Japonsko.
Republikanski senator Taft rz Ohio, ki je znan kot velrk na.vprotnik Rooseveltove administracije, je dejal, da je gospod Churchill .priznan govornik, toda iz njegovega nedeljskega govora je razvidno, da skuša na vsak način pripraviti Ameriko, da bi se ob angleški strani udeležila vojne.
— Najznačilnejši stavki njegovega govora, — je dejal
Taft, — so naslednji: — Predsednik Združenih držav in zastopniki Anglije bo obljubili, da bosta Ameriška in Anglija uničili nacijsko tiranstvo. To je resna in, težka na<loga. Izpolniti jo bo treba, in izpolnjena bo.
—	To, — je nadaljeval senator, — pomeni, da je po Churchillovem mnenju predsednik Združenih držav obljubil, da bo Amerifca zgrabila za orožje. Zanj je najvažnejši del obljube, da bosta Amerika in Anglija napada-foa uspešno raz orožili, dočim se bosta sami dovolj zaščitili.
—	Kdo naj razoroži Japonsko, 'kdo naj razoroži Nemčijo, če ne Združene države? In kako naj to store, ne da bi se vmešale v vojno?
—	S kakšno pravico je predsednik brez dovoljenja kongre-
a obljubil, da bo šla Amerika v vojno f Ali pa vodi predsednik Churchilla za nos?
"ZAKAJSEMAMERIKANEC"
Nova municijska tovarna
Pet tednov pred določenim časom je začela obratovati v Gadsden, Ala., nova municij-ska tovarna, ki je veljala sedem milijonv dolarjev.
Tovarna ima 23 poslopij na '390 akrih.
Ker je v onem kraju velika Vročina, so vsi prostori umetno zračeni oziroma hlajeni. V tovarni bodo izdelovali naboje za puške, strojnice in za manjše topove.
Lord JBeaverbrook se je vrnil v Anglijo
Angleški minister za preskrbo, lord Beaverbrook, ki se je več dni posvetoval v Wash-ingtonu-glede ameriške pomoči Angliji, se je vrnil v domovino. S tem je zaključil svojo prvo misijo v Združenih državah.
Ecuador odobril program l
Senat in poslanska zbornica republike Ecuador sta spreje-ladjedelnice, dočim je vedno jlta resolucijo senatorja File-
pripravljen prostovoljno sodelovati z novo upravo.
mona Borja, naj vlada odobri program osmih točk, ki sta ga sestavila ameriški predsednik
Defense Savins Bond je mo- iBoosevelt in angleški ministr-je poverila vso &vojo lastnino, \ goče registrirati na ime otrok, ski predsednik Winston .stavbe in mašinerijo vladi ter kakof tudi odraščenih.'	Churchill tekom zgodovinske-
obljubilrf novi upravi svojo po-	.. — - ~	* * * *
.moč.	/
kakof tudi odraščenih. Kupite Defense Bonds in Stamps!
REDEN PROMET V DETROITU
Uslužbenci cestne železnice in busov so odobrili novo delavsko pogodbo. — Na posebnem zborovanju bodo odločili* kdo jih bo zastopal pri kolektivnih pogajanjih.
Včeraj (v ponedeljek) je bil v Detroitu obnovljen reden promet. Cestna železnica je začela zopet obratovati in tudi bu>i so r-edno vozili.
" Amalgamated Association of Street, Electric Railway and Motor Coach Operators'*, pripadajoča k Ameriški delavski federaciji, je odobril na dve uri traja jočem zborovanju novo delavsko pogodbo. Povečini je bilo ugodeno vsem delavskim zahtevani.
Tekoči teden bo pa še drugo važno zborovanje, na katerem ibo glasovalo 5400 uslužbencev, ga sestanka nekje na Atlanti-1 katera organizacija naj jih za-ku.	* stopa pri kolektivnih pogaja-
njih: 4'Amalgamated" (AjFL) ali pa CEO organizacija — "State, County and Municipal AVorkers of America."
Jack Wood, tajnik *4Amalgamated", je izjavil, da jje njegovi organizaciji pri volitvah zmaga zagotovljena.
Pogodba že zdaj priznava " Amalgamated" kot izključno zastopnico prometnih uslužbencev ter določa, na kompanija odteguje delavcu asetonetit od plače.
Wood je nadalje rekel, da predstavlja pogodba 4 'zmago na celi črti."
Volitev bo nadzorovala mestna oblast.
Govor Orja.
Dne 29. julija t. L se je vršilo v inub-trijskem mestu Bridge portu, Conn., zborovanje za ameriško narodno obrambo. Na tem shodu, ki se ga je udeležilo 15,000 ljudi, so govorili sodnik vrhovnega sodišča Združenih držav ameriških Stanley Reed, potem guverner države Con-neetiouta in dr. Stojan Pribi-čevič, sourednik newyorške revije "Fomtne". Bridgportska lista "Telegram" in "Time-Star" sta prinesla o g. Pribi-čeviču tole poročilo:
"Ker ni mogel Stojan .Pri-bičevič, ki je dospel v to deželo iz Evrope 1. 1935., dobiti dela pri <kaki advokatski firmi, je
postal čistilec v tovarni, nakar se je pospel do službe soured-nika pri reviji "Fortune". Ta Stojan Pri biče vic je na taboru zvona svobode v Birdslev Parku prošli večer skoro odnesel vse lovorike s svojim govorom 4Zakaj sean AmerikanecV'
Iz PrSbič^vičevega govora, ki je bil ra^ašan po radiu, so prinesli izčrpke 4'New York Times," 44New York Herald Tribune" in 4'New York Post" Govor, naslovljen na izseljence vseh narodnosti, in njihne o-troke, Se glasi v .prevodu iz angleščine takole:
"Tovariši Amerikanci!
44 Ko so pokojnega Williama Rogersa, ki se mu je po žilah pretekala indijanska kri, vprašali, kdo »o mu predniki, je odgovoril: Moji predniki niso prišli na Mayfloweru. Oni so sprejeli tisto ladjo.' Pred nekim številom let se^je-neki fantek, ki je prihajal naravnost z Balkana in postal potem velik izumitelj, izkrcal na Ellis Is-landu. Tudi njeiga so vprašali po njegovih prednikih. 4V tej deželi,' je odvrnil, 4sem si sam svoj prednik.' Ali (poznaš koga v Ameriki t' je nadaljeval pri-selniški uradnik. 4Kajpakda,' se odreže mladec. 'Poznam Georgea Washingtona i n Abrahama Lincolna.' Takšna vam je, .prijateilji, Amerika. Nekateri izmed nas so potomci ameriških pradedov, a neka-
teri izmed nas so pa pradedi bodočih ameriških potomcev.
ZAKON BREZ ffcAiZPOROKE
44 Več kakor dve tretjini je bilo vas, meščanje in delavci Brideporta, rojenih v inozemstvu liki jaz sam, ali pa od staršev inozemstva. In več kakor dve tretjini vas danes gradi obrambo Amerike — strelivo, strelno orožje, stroje, letala. Ali mar mislite, da je Brideport le slučajno postal znamenito središče ameriške dbrambe? Še od daleč ne. Kajti Bog je hotel tako, da se vi, novi Amerikanci, bijete proti diktaturi in tiraniji, kakor so »e stari Amerikanci boriU proti šumi in divjini Ti so to delali za svoje otroke. Mi to delamo za svojo deco. In cilj je obojim isti: da odpremo in ohranimo to deželo za svobodo in svobodne ljudi.
"(Zato ni v resnici nobene razlike med starimi in novimi Amerikanci. Kajti če sedete in pomislite, je naš posel isti: da bodimo Amerikanci štiriindvajset ur na<lan.Mesto Bride-port je sijajen zgled za to, kako se opravlja ta posel. Ne inanj kakor šestintridest narodnosti živi, dela in se zabava tukaj druga poleg druge. Pa so vseeno vsi njihni jeziki ze-dinjeni v enem glasu. Kaj pa je tiso, kar jih veže tako krepko in nerazdvojljivo t To je zvon svobode. Kajti vsak tisti, ki govori v imenu svobode, govori v ameriškem jeziku.
"(Mnogi izmed vas gojijo drage spomine na svojo staro domovino. Morda imate tudi sorodnike tamkaj. Toda v sv. pismu je rečeno,da bodo ljudje zhpustili svoje očete in svoje matere ter odšli s svojimi ženami. Jaz čutim kakor vi, da je moja stara domovina moja inati. Ali Amerika je moja žena. In to je zakon, kjer ni raz-poroke.
— Nadaljevanje na 2. tirani.
/
Al PilODA"- Hew Yori
[Wednesday, August 27» 1941
VfiTANOVtJBN L.- 18W
"GLAS
(T01CI or THK
99
Owaod nd PrtUihid by
PnMJ*tns CiPI»y, (A Oorporadaij. Proaldent; J. Lupaba, Sec. — Place of baiineaa of the
and addiMBfe of abova officers: 21« WEST 18th 8TBHT,
NEW YQBff. J*. T..
48th Year
"GIjm Nuada" la leaned every <1*7 except Saturdays, Snndaja and Holiday a
Subscription X«Xll f8.—, Advertisement on Afreemenl.___
---—^-—-—j-—
Eft eslo teto velja liat aa Ameriko ta Kanado	; aa pol lata S8—:
■a Mrt leta (100. — Za New York m celo lelo 17.— ; u pol teta $8.00.
Ea inozemstvo aa celo leto <7.—; u pol leta $3 .BO.
"GUi Naroda" Uhaja tmU (ten tersemil sobot, nedelj te pnunlkor.
"GLAS NAHODA." ti« WEST 1Mb STREET, NEW XOttK. M. I.
CHeiae« S—1X43
-^m t .
"Zfekfcj »efti Am*rikane&"
Nadaljevanje
<5 1. strani.
LEWISOVI NAMENI
Četudi ni znani delavski voditelj John L. Lewis poslednji Čas niti z besedo niti z dejanjem pokazal, da snuje kak-ecn prevrat v mogočnem "Kongresu iiidustrljalnih. organizacij," (OIO), so njegovi prija tel ji precej delavni že zdaj, ko je se precej mesecev do narodne konvencije.
Prav nič čudnega bi ne bilo, če l>i bil Jolin L. Lewis zopet izvoljen za p'redsednika mogočne organizacije, katera ima nad pet milijonov članov. Pa tudi v<loga, ki jo igra Lewis za kulisami, vzbuja razne domneve.
Govorice o ponovni izvolitvi Lewisa za predsednika CIO so se pojavile že takrat, ko so odpeljali sedanjega CIO predsednika, Hiilipa Murraya, težko bolnega v neko pitts-burško bolnišnico.
Ce bi bil Murray vsled Slabega zdravja prisiljen odstopiti, bi mogel Lewis brez vsakega vprašanja prevzeti vodstvo. Njegovi najhujši nasprotniki bi si ne upali postaviti proti njemu nobenega, še tako zmožnega kandidata.
Dasi je Lewis pri svojih prijateljih splošno priljubljen, mu nikakor ne manjka nasprotnikov.,V CIO so tri mogočne skupine, katere si je treba nekoliko podrobneje ogledati.
Poleg Lewisove skupine imajo mogočen vipliv Murraye-vi pristaši, ki so trdno prepričani, da Murray pod nobenim pogojem ne sme odstopiti kot predsednik, pa naj bo njegovo zdravstveno stanje tako ali tako. Uspehi, ki jih je dosegel Murray pri organiziranju jeklarjev in a vinih delavcev, so tako veliki in pomembni, da bi mu na konvenciji nedvomno zu-jainčili ponovno izvolitev.
Nekaj drugega'bi bilo seveda, če bi se IMurrayu bolezen tako poslabšala, da bi se sam piostdvaljno. odrekel vsem odgovornim mestom v organizaciji. V tem slaičaju bi bil — pojda bi bilo kislo; naposled pa zatrdilu prijateljev edinole John L. Lewis dovolj močan in [še malo sladkorja, da bi bilo dovolj spreten predvizeti vodstvo mogočne CIO in jo zaščititi IslakO. Tedaj reče: "To je za
NT RAZLOGA ZA STRAH
<4Ni razloga za strah, da bi mi, došleci iz mnogih dežel, povzročali v velikem, krepkem telesu Amerike to, čemur so rekli slaba prebava. Kajti za-{Pomnite si, da so imele Zdru j žeiie tjlržave prvo .in drugo generacijo iz inozemstva v vsakem letii,*" vsak oan^ všako urd za časa svojega—življenja otT več "kakor enega stoletja in pol. Ti gene raciji, rojeni v inozemstvu, sta postali ameriški pradedje. Tako je zgrajena ta dežela. Cesto boste slišali, da je Amerika nekašen lonec za pretapljanje. £ič ni bolj po-Trešano pd tega. Amerika n" lonec za pretapljanje. Ona sploh ni noben lonec. Ona je nekaj, kar ni nikoli obstajalo nikjer na svetu — narod narodov, ena sama živa glasba plemen. In če se je kak narod rodil v božjem naročju, je to a-ineriški narod.
"Ko pride človek prvikrat semkaj, se se vda čudi ob vsakem koraku. In marsikaj se trnu lahko primeri. Jaz sem ^e n. pr. pripravil v Evropi za advokata, ali v tej_deželi me niti ena advokatska firma ni maral. Tako sem si našel delo kot čistilec v neki tovarni. Na poti na delo som se vsak dan čudil stotinam delavskih avtov pred tovarno—kakor bi se abrala kaka bankirska konvencija. Naletel sem še na druge zanimive reči tukaji—recimo, kako Amerikanei pijejo. Ame-rikanec vam vzame čašo, na-•11 je- malo žganja vanjo, da bo močno; potem ntoči malo vode, da bi ne bilo tako močno; nato pa še doda malo limone,
zi dolgo vrsto let so milijoni in milijoni tfeh juifjhnih, osebnih L|| prispevkov rastli, ^ zlagali liki opeka ter topili v veličastno ameriško civilizacijo. In tako se je zgodilo, da je postala ta dežela iribor vseli dobrili stva ri, ki jih je Evropa iniela, u
jih je izgnbila, ker m 'vedela,
kako -bi jjh organizirala iii is-
korinila. In 'juko se. je zgodilo, da je ta dežela'dane« zakladnica^«^reči, kj so človeku hajražje: žakladtiica bogastva, khlture in — nadvse — svobode.
"V tem je Brideport spet v malem sljfka AmcrEfce. On ni samo pribežališče za begunce ali priložnost za pridobivanje novcev-. Bridgeport je vzor spodobnega življenja za Evropo in ves drugi svet. On kaže, saj morejo svobodni ljudje napraviti in kako morajo vsi narodi sveta živeti skupaj v dobri volji in (J ob rem razpoloženju;
"Vi in ljudje, kakor ste vi, ste napravili to deželo takšno, kakršna je. Zato je to vaša de žela. Vi jo ljubite, ker ste jo zaljubili z znojem svojega dela. Toda vi jo ljubite še vse bolj zato, ker ste pomagali ustanoviti in obvarovati v njej svobodo.
"Vidite, za nekatere ljudi jo svoboda kakor zdravje: morajo jo izgubiti, da se jo naučijo spoštovati. To je usoda Evrope. Ali tukaj imamo deželo, kjer ni bila človeška svoboda nikoli izgubljena. Kajti mi je nismo nikoli vzeli za gotovo. Uživali sin o jo, a nikoli pa je ne zlorabljali; vedno smo jo cenili, spoštovati in čuvali. In nikdar he bomo izgubili svoje svobode, ker bomo še nadalje mislili nanjo ter 'bdeli nad njo od zore do mraka.
LJUDSKA KUMARICA
Nojnovejša *birka
navodil *s knliinjo
ip <rln»m. C«na 50c
Naročite pri:
KtfJlGA LO ►UCBL
COMPANY
ENl'tT HING
Peter
Pohujšanje.
Znani ameriški pisatelj John Sieiibeek Je Opisal pretresljiv roman "Pozabljena -vas".
V romanu opisuje malova-scane ter njihovo težko borbo za obstanek. V njem Je opisan fu-di porod reviie vašEanke. Ni. ti babice, niti zdravnika ni 'poleg, pač si pa u^Oga mati sama poma^Tiakor ve in zna.
Roman so lioteli filmati, ph je cenzura prepovedala. Zaradi tistega poroda seveda, ki bi bil pa tako prizanesljivo pri-
.. .. . .. ■ „ , » , ikajkan, da bi se nil»če ne jnogel aav^nje, najina dežela na ,pohuj^ati ob njem
svetu za delo in najlepša dežela na svetu za smrt na kateremkoli bojišču."
(Doip. J. P. Washingto j)
pred razpadom.
Tretja skupina v CIO se zbira okrog Sidneya Hillma-lia, voditelja "Amalgamated Clothing Workers", ki je obenem tudi javnatelj produkcijske uprave v WasliingtCnu. Hill-man ni niti Lewisovim niti JUurrayevim ljudem kaj prida priljubljen, češ, aa, kot tovariš veleindustrijalea Knudsena (so-ravnatdja pixxlukcijske uprave) ne posveča dovolj pažnje perečim delavskim problemom.
O tem se bo na konvenciji vnela in razvila vroča deba-la, v kateri bo imel glavno, besedo John L. Lewis, ki bo navzoč kot delegat United Mine Workers. Prav nič čudnega ne bo, če se bo v Levvisu sj>et zbudila republikanska žila ter bo obdal JJillmana z gorostasnimi očitki ter napovedal novo borbo Rooseveltovi administraciji.	-
S tem bi Lewis dokazal, da stremi po predsedniški kandidaturi leta. 1SJ44, kater<* bo skušal doseči s pomočjo kakšne "tretje stranke". Kakor znano, je bil lani samo zato odstopil kot predsednik CIO, ker se je zmotil v svojih napovedih, da bo Roosevelt pri volitvah sramotno poražen.
Delavci niso vpoštevali Lewisovih priporočil. Obrnili so mu hrbet in oddali Rooseveltu svoje glasove.
H koncu je treba še nekaj omeniti, namreč prijateljstvo, ki vlaila med Lewisom in "Big Billom" Hutchesonom, predsednikom unije stav bin s kili tesarjev, pripada jočiJi Ameriški delavski federaciji. Tekom volilne kampanje leta 1940 sta bila oba vprežena v isti voz.
Na konvenciji Ameriške delavske federacije leta 1935 sta bila Lewis in Hutcheson kakor pes in mačka, pet let l>ozneje sta pa roko v roki agitirala za Willkieja, četudi sta pripadala konkurenčnim organizacijam.
Nihče <l>i ne smel biti presenečen, ce se bavita John L. Lewis in Hutcheson z načrti, kako bi-bilo mogoče premostiti nasprotje med OIO in Ameriško delavsko federacijo ter ustanoviti v Ameriki mogočno delavsko enotno fronto.
Vas7 — pa sam izpije.
"Ali polagoma se človek privadi čudnim ameriškim običajem in čim dalje ostane tu kaj, tem bolj mu je pri srcu ' ta dežela.
ZAKLADNICA BOGASTVA, KULTURE IN SVOBODE
"Vsak izmed nas iz starega sveta je prinesel nekaj s sabo na to obal: nekaj veščine, nekaj znanja, nekaj telesne moči, nekaj vitalnosti, nekakšne ideje, nekakšno glasbo. In sko-
ZAKAJ SEM .UmRIKAiKEC
"Na koncu koncev je lo krasna dežela, kjer človeka ne u-stavljajo na cesti, naj pokaže svoje listine, kjer lahko človek
ZGODOVINA SUEŠKEGA PREKOPA.
Prvi poskus zveze Sredozemskega morja z Rdečian( morjem kakor mwii poioča zgodovina, jo zasnoval egiptski faraon *Xe-Jio, izvi^rte j pa je bil kralj I^a-rij I. Še iz tiste dcW je sladkovodni prekop blizu Kaira. Ta vodna cesta je dolga 187 km, široka 15 m in globoka okrog 2 Ta kanal .je posebne važnosti za zenieljsko ožino Suez, ki nimja nobene pitne vode. Brez t<*»ia -sladkovodnega prt kopa bi bil Sueški kanal nemogoč, zakaj tako ddavci, kakor arabski dompoinr 'bi bili brez pitne vode. Dlanes pretakata dve velikanski železni cevi pitno vodo inksšta. Ismailije,, kjer so tvorniški črpal ni stroji, do Poit Said". Ta sladkovodni kanal je/hil.v d<'bi rimskih iin.-peratorjev -/a>ut, pozneje od A-rabcev vzpostavljen in nato v srednjem veku ponoMio zasut s peskom. Takšno stanje je bilo do'$*a stoletja in so morale ladje ploviti okc-li Afrik< na potu v Tilii ooe-aai in Vzhx>dno Indijo. Ze Napoleon pa< je v svoji egiptski ckspediciji sj»o-znal veliki pomen in neizmerno važnost neposredne zveze
JcriliJa nad siromašno niso ali naj bi pa zletela na poštni hr'ad prepričat se, ce so ji'dali v nebesih pravi i^a«iov.
Potem naj bi' spustila skozi dimnik zavojček,-ki bi narahlo
priletel tik materine postelje. I ^Tati bi ga odvjja ter r«lala v plenice za vito' mlado^de-
te-
l)ete bi li^lo pri vila kpebi
.in ga začela strastno .poljublja ti, mrmrajoče: —Oli, ^ako lep otročiček! Hvala Bogu, da je vse končano.
Desetletni "Frankie bi ii tiim
ogledal ter Ogorčen odšel _	i« gledališča. In -pri blagajni
•Javnost še vedno ni , kratkim bi zahteval id en ar nazaj, ceš, hlačkam odrasla?	j < taicimi neumnostmi pa nas
Po
mnenju vdeueeiiih cen- že 'iie iboste pitali, zorjev bi bilo seveda iiajbolje,| Toda stvar bi bila v 'redu:
če bi pisatelj predstavil mlado mater, ležečo -v poatelji.
Noe naj bi biia zvezdnata in jasna.
izpremeni svoj stan, ne da bi Sredozemskega morja z Rde-se mu bilo trelba prijaviti po-
lici ji, kjer človek lahko po'.re-plje policaja po rami, ker se tako Čuti izredno svobodnega.
"In tako, moji ameriški sodržavljani, to je, zakaj sem jaz Amerikanec: ker je Amerika piajlepša dežela na svetu za

FARMERSKO SAMOSTOJNO PODP.
DRUŠTVO
priredi
PLESNO VESELICO
V FLY CREEK, New York
V NEDELJO, DNE
31. avgusta
('Začetek ob 7. uri zvečerj Vas vse vljudno vabimo, da nas obiščete od iblizu in daleč, ker je ta veselica zadnja ža letos.
GODBA BO IZVRŠIVA Za postrežba bo skrbel odbor.
NA SYXOENJE!
Nemčija pošilja Grji)d pšenico
Iz Berlina je bilo poslanih v Atene in v Pirej na Grškem deset tisoč ton pšenice, ker so dospela poročila, aa preti prebivalstvo splošno pomanjkanje. Ljudje že več tednov niso videli kruba.
Psička rešila otroka
Iz Waynesboro, Miss., poročajo, da sta se dva mlada psička zagnala na kačo-klopotaco, ki je skušala pičiti triletnega Edwin & Sfcnitha. Živalici sta poznej podlegli zastrupljenju, Edwinov oče je j>a kačo ubil
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 48. leto članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00 *
SOLVENTLNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 125J9%
te l»te£ dobro sebi io svojim dragim, zavaruj M pr) najboljši, .pošteni in nrndsolventni podporni organijndji, KRANJSKO SLOVANSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer s« l»hho uvKruješ u smrtni ne.
. . v.
razne poškodbe, operacije, proti boleni in onemoglostL
K. S. K. JEDNOTA prejema ntoške in ienske od 16. do <4. leta; ; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. Ida pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od f250.00 do 45,000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi «ian ali članica t« mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, po- -trudi se in prliitopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in aa vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike ln uradnice krajevnih društev K. 8. K. Jednote, aU pa na:
GLAVNI URAD
861-353 Ko. Chicago Street,	JoUet, Illinois t

M
■
inženirjem, da na.j preiščejo n>ažno.st ]>iekopa Ji>ed obema niorjema. Po mnogih izsledkih češ. da je gladina Hkiečega morja višja od one Siedozčluškega urorp, ni prišlo dp prekopa. Skoraj poil > tole tja jo trajalo to zmotno nadziranje, dokler niso v lotili 184(3 in 1847 izvršili inženirji Anglež Stephenson, Avstrijce N'egrelii, FiancciZ Talbot in Egipčan Linari Belle-forxLs Bey, novega liivellraiija, A niso se mogli zed in iti glede načrtov, d as i so dognali, da je vodno stanje fidečesra nitorja le za 10 eni vi-šje.
<5a adba Sueškega prek epa se je načela 25. apii'ia 1859. Said f>as^?i se jc obvezal, da bo dal v dek> 20.000 ogipt o\-skih fel ahov kL so se n>enjali vsak meseo. Vse te legi je ^oflUi tTačanov ne i bi pomaga]e, Če ne bi'prišla v
(Nadaljevanje na 4. str!)
TT —* Tr.Ti-Trr -errrt - <!-r
Za božjo voljo, ali ameriška
Na obzorju naj *bi se pojavila štorklja s platno nun' zavo-jeni v kljunu.
morala bi bila rešena in neumnost tuili. .. m
Knakost in bratstvo.
Pog^rešan^ sin najden
(Zakonca D. *C. Ancfeison v Watcfaung-. X. J., sta nekega rutra pogrešila svojega svojega 15 letnega sinb Douglasa. Ker .ga do večera hi ibilo nazaj, sta obvestila pciieijo. Zdelo se je, da je izginil brez sledu. Oče je povedal poJifcijjskLm nradni-koni, da je ime T fant vreliko ve-elje aa streljanje. Z maio puško jo streljal v t irčo in sfcoro veuno v črno zadel. Voasi je tudi govoril, da bi bil rad vojak, posebno pa letalec.
iBcliei.ia je povsod poizvedovala, pa ni mogla ničesar dognati. Tedni je.pa dobila <Jru-žiiKi <pism»o, ki je bilo oddano v
Torontu- Ont.,
* 'Oprostite mi'' piše ndadi Douglap, *' toda želja srne je pri unala v kanadsko armado. Hfld bi bil let alee, pa sem pievelik. FjnitcJJr, ki so. nad sest orvljev Vi-oki; ne vzaniej: v letalsko sfužbo.. ZuVfj sem prideljen od-ileTku »strojnih [piiŠk fpn drugi Hivižiji. Ker me Wlo kmalu poslali preko nnorja, in ne vem. kaj se vse la"hko "zgodi z menoj prosim vse za odpi#čanje, če sem vam kdaj kaj hudega sto-^n. Očetu pošiljam deset d Or larjev in mm bčm še kaj posfa1. Nikakor ne bodite žalostni in prosim v.:«-, ne pridite poinu.'?
Zenitna ponudba
Slovensko dokle, srednjiji let, prijetne (zunanjosti, veselega temperamenta, želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z re^no mislečim slovenskem fantom. Dopise poslati s sliko, katera se na zahtevo vrne pod ž}fro: Sloveusko dekle, c. of "Glas Na rod a'T, 21£ 18th St., JsTevr York, N. t. — Ženi-tev ni izključena. . -	(2x)
Z velikim zanimanjem sem prebral poelanico jugoslovanskega ministra, Slovenca dr. Miha Kreka.
Da, res je. Še predno je bila Jugoslavija ustavljena, miio se prepirali. Kdo je boljši, bolj razumem in bolj vredeii mo-Ijode: Slovenci, Srbi ali Hrvatje?
In niti z ustanovitvijo Jugoslavije ni bilo to vprašanje likvidirano.
V novi državi se je borba obnovila še z večjo ostrostjo.
—	Mi smo najiiiteligentnejši, — so dokazovali Slovenci..
—	Nas je največ in imamo -lavno zgodovino, — so kričali Hrv-astje.
—	Srbija vas je rešila izpod ma<lžarskega in avstrijskega jarma, — so odgovarjali Srbi.
In tako se je vršila brez konca in kraja, dolga debata— kakor romanje v sveto deželo.
Vsi trije narodi so zahtevali še več svobode in še več neodvisnosti.
—	'Ti ne boš meni gospodaril! — Ti mi ne smeš in ne moreš ukazovati! — Kar ti znaš, sem jaz že zdavnaj pozabil!
To je bilo slišati z oneVa v • lan, z leta v leto.
Dolgih triindvajset let.
In zgodilo se je nekaj never-j^tnejga..	, .	.
Hitler in Mussolini sta Srbe, 'Hrvate ln Slovence "izenačila.
Zdaj so že nekaj mesecev vsi enaki. Nikomur se.ne godi mti boljo niti slabše.
Srbi, Slovenci in Hrvati so enaki v ponižanju in trplje -nju.
Upati je, da jih bo ta enakost enkrat za \-selej soameto-.Vala in da tbodo znali bolj ceniti svobodo, ki je bodo po sedanjem ponižanju mogoče deležni.
Ženske in pijača.
.Yo ju joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino." Svetovnih ves^i pa ne morete razumno zasledovati brte velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer IJamniond VJJew E^ra Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vpjni zemljevidi, ki so sedaj
izdani, ne bodo več dobri." To-,___ ______ ___
da vse drugo je res, kot ta'tr-|mijeyidf ki bo natančno kaaal ditev, ako vpoštevamo ta atlas. Kvropo'pred vojno in po vo^ni Jn tukaj pride poglavitna i v celi knjigi. "Ta atlas velja sa-stvar. Z atlaspm boste prejeli! mo $2.75 za Zdru|eij.e države izkaznico, s katero boste proti in $3.— za K a n a d o. Ta plačilu ?5 centov dobili dodat-1 veliki atlas dobite pri KNJI-ne zemljevide, ki Mjo pre- I GARNI r<GL^AXA^0DA,\ menjene 'pieje vs9t	18tb St., New York.
r--p —-v|	v-	»t-
kom 60 dpi po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek^* ki je treba izpolniti in poslati' naravnost na zalagatelja, je v vsakem at-ja.su.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do:zadnje.natanko sti izpolnili vas svetovni ze-
"V štiristo ameriških mestih, ki imajo nad 25 tisoč prebival-. cev je bilo letos aretiranih 28,450 žensk.
VeČina jih je bilo aretiranih zaradi nespodobnega . ob-našanjaVali pa, ker niso trezne vozile avtomobila.
S tem pa seveda ni rečeno, da je bilo zaradi pijanosti a-retiranih manj moških.
Toda ženske streme po enakopravnosti. Roškim skušajo biti v vseh ozirih enake.
Spominjam se neke podjetne rojakinjo iz Downtowna, ki jo imela" na vado reči:
— Kaj pa pravzaprav uiisli anoj dedec ^ Če je on pijan, ne sme mislit, da% jaz nisem?
Te besede je spregovorila z 'občudovanja vrednim ponosom.



»rr %r} ir^j'
"O L A S IIIODI'% Hew Tot«
Wednesday, August 27, 1941
IITIIDVEJ1N ti.
Premier Mackenzie I£jnjg v Lortdonij
V Anglijo je odpotoval po važnih opravkih iti se bo šele po preteku nekaj tednov yrnil v Kanado. --Priprave ža imperijsko konferenco. —
Polet preko morja je ministrskega predsedniki zelo zadovoljil.
Dne '20. avgusta k? .dospelo iz j 1/4»rxk na pcToČilo, da je dospel tja z letalom iz Kanade kanadski minisrtr.-ki 'predsednik Mackenzie King ter se ho udeležil važne konfernnce z zastopniki ti n«rloške vlade.	»
V Angliji namerava ostati ver tednov.
Nii nekem neimenovanem leti d^i/Vni .ga je poleg zastopnikov angleške armadmi. imoma-i i.ške in zračne sile pozdravu! jčilnih."
in.OhiiRfliillom.
\Pqlet preko Atlantika ie bila p:\ia Mackenzie Kingova vctžnja z fetalcm, in kot pi-^vi neki poročevalec, so jc miimstr-•sUi 'pre^e^iiik izredno dobro počutil. Bil je vesel, veder m prav mladepiško razpoložen.
IPo završenem poletu je rekel Mackenzie King: "Phihodnjiih par dni bo zanue izredno zna-
AVSTRALIJA IZDELUJE TANKE
* * * m. M
Vincent Massev. k:'.a>aidlski visoki komisar v Lond-unu,
fK<> je stopil iz letala, si je o-gledal -trazo, na to pa sedel v avtomobil, ki ga je odpeljal v L< ndon.
Mackenzie King je ži tretji ministrski predsednik, ki je obiskal Anglijo izza izbruha vojne.
"Novozelandski ministrski predsednik Peter F razor je dospel v London 21. i unija ter je še wdno tam. Meseca febi u-aija je dospe! v Anglije av-tralakj ministrski predsednik Roibert G. Menzie, ter je šele po desetih tednih odpotoval. Fra-aer m Merezies sta se udeleževala sej vojnega kabineta.
Po prihodu kana disketa nii-nistrskenjf'i predsednika Mackenzie Kinga v Anglijo jo bilo rečene, da se bo vršila kon-iVrenfoa angleških hi^pcrijskih njjiniativkih- pred*5edntkov, s katero bodo izpopolnjena posvetovanja med Rooseveltom
Dasi ni angleška vlada ničesar objavila, se vendar splošno domneva, da bo treba na kon-fer.inci natančne dognati, kakšno vlogo naj igrajo angleški don'fniji v sedanji vojni.
Sliši «e tudi, da nameravajo Angleži v bližnji lx>;kčno-ti iz-kreiti s v.,je vojaštvo na evropskem kontinentu in N«rHce na suhem napasti. V tem slučaju ibi Amalija potrebovala imcč-•nejšo armado., ki jo bodo mora'i preskrbeti domini ji.
Pokig Mackenzie Kinga se Hcdo udeležili konference novozelandski ministrski predsednik 'Peter Frazer. avstralski premier Robert G. Mertzie in lord Hdifax, angleški poslanik v Združenih d j zavali.
L talo »e je dvignilo z nekega kanadskega letališča ter so ipowneje ustavilo dve uri na Novi Foundlandiji. Polet preko se je zavihi 1 poivOči.
Poleg Mackenzie Kinga sta bila na letalu dlva njegova slu-
žabnika, trije časnikarji, dr-j žavrii pcdtajnik.za vnanje za-] deve, Norman Robertson, brigadir George Marnier ter nekaj vojakov.
S časnikarji se je Mackenzie King dogovoril, da ne smejo posla ti v svet nobenega poroči -ia piej, dokler jim ne da tozadevnega dovoljenja.
Kot rečeno, ni Mr. King prej se nikdar pot ova 1 po zrak u. Večkrat >o ga nagovarjali, naj se odloči za kakšen krajši polet, pfi je imel vedno priprav-Ij.n izgovor, češ, da je prestar. Star }t 67 let.
Ko je spomladi potoval po zapadnili provincah, je moraJ pogosto slišati očitke, da izza izbruha vojne še ni obiskal*Ka-naje. Odvrnil je. da bo to storil. ko ga bodo poti eboval i.
V mnogih tovarnah v Melbourne« v Avstraliji, kjer so doslej izdelovali avtomobile, grade sedaj tanke, katere pošiljajo Angležem v njihovi vojni proti Nemčiji.
Načrt za sedanji polet je bil pripravljen že pred nekaj tedni pa j< 'bil odgoden do sestanka Rooseverta s Churchillom.
Z uspehom' zgodovinske konference, vršeče se na visokem morju, je bil Mackenzie King povsem zadovoljen. "Priznal je, da je prijateljski sestanek Še bolj utrdil že itak trdno ve® med Anglijo in Združenimi državami.
V Londonu se je sestal Mac-ken«ie King s svojim starini prijateljem, kanadskim mor-narišfcim ministrom Angusom MaeDonaldom ki je v Angliji že več tednov ter konferira z izvedenci angleške mornarice. ^Sestanek nned kanndskim ministrskim predsednikom in i/n-gelškiaii kraljem je že d clown.
POMANJKANJE NIKLJA IN ALUMINIJA
Potom raznih omejitev bo mogoče prihraniti na leto toliko alvminija, da ga bo dovolj za zgrad-njo 3000 letal. — Tudi kanadske gospodinje darujejo staro aluminijasto posodo.
V Ottawi je ministrstvo za municijo Ln preskrbo postavilo tudi nikelj na seznam, tistih kovin, s katerimi bo taiiba varčevati.
Ifr, O. Ba teman, ki mju je' poverjena kontrola nad kovinami, je izjavil, da bo preprečena vsaka ne neobhodno potrebna pjraba nikja. Istočasno se je začela po vsej Kanadi obširna kampanja za nabiranje aluminijaste posode in aluminijastih predmetov, katere lahko pogrešajo v gospodinjstvu in v industriji.
Mlunicijski minister Htrtw se je posvetoval z uradniki Nickel Company of Canada ter jih pozival. naj po možnosti pospešijo produkcijo. Obljubili se
mu p.roducirati v prihodnjih 3 letih za 23 milijonov dolarjev niklja, kar bo menda zadostovalo za vojne potrebščine. i
da je v ta namen marsikatera žrtev potrebna.
VladSni uradi se zelo zanašajo na uspeli kampanje aa pobiranje a milinijaste posoda Če bodo nabrali toliko aluminija, kot ga upajo nabrati, ga bo do-\x>lj za tri tisoč aeroplanov.
HALIFAX HVALI AMER. DELAVSTVO
Ameriško delavstvo goji globoke simpatije do Anglije in do dežel, ki so jih podjarmili Nemci. Halifax hoče osebno govoriti s Churchillom.
Prejšnji teden je do>pel v Ottawo viscount Halifax,. an-gk^ki poslanik v Združenih državah. Iz Kanade je poletel v London, k jej hoče csefcno govoriti z anglewkim predsednikom Churchillom.
V uradu angleškuga visokega komisarja MaleoiniM M'c'Qo-nalda so Halifaxa obiskali časnikarji, katerim je rekel :
"Ocikar sem v Zdntženih «lr-žavali. sem bil ve«'krat v te-nih stikih z ameriškimi delavci in moram- reči, da vlada med njimi sijajno razpoloženj"1: Ameriški delavci oJ>čmlujcjo Angleže v njihovem vztrajnem boju Sproti nacijem ter ffpjc globoke sintpatiie do narotffov tistih dežel, katere je Hitler po<ljaranil.
'Vse. kar se dogaja posled-
usoda tesno povezana z usodo angleškega naroda.
**T'o je ena iznued važnih -t\ axi, 'katere bom povedal An-gkžem, ko lxmu dospel v Lon- jo anieri^ke letalce po Ort>gonu, don."
Poslanik Halifax je rekel, da mora v Anglijo za to, ker hoče osebno govoriti z ministrskim predsednikom Oh orchil !onr.
"Res je," je dŠejal. "da sva skoro neprestano v brzojavni in telefonski zvezi, toda osebni pogovor j j- le osebni fKJiro-vor."
dvo je dospel lord Halifalx v Montreal, >o mu povedali, da se pred nekaj urami o<^peljal z letalom v Anglijo kanadski ministrski predsednik Mackenzie King.
"Sem slišal, da se dozdaj ni
nji čas v Evropi, navdaja rnive jše nikdar vozi 1 v aeroplanu." riške delavce s s|x>zmanjem in je snr je pripomnil "Z-vida-m prepričanjem, da je njihova mu užitek, ki ga 1k> imel."
Amer&ai^ce vabijo v zračno službo
Iz \Vashingtona poročajo, da je zaihteval dcanokrat.ski kon-Krresnik Pierce iz države Ore-ifon, iL»j |joseben kongresni <k1-Ixi.r dgeene.' koilko je resnice v poročilih, da nekateri agenti, ki se izdajajo za zastopnike ka-liadske zračm sile, iva^ovarja-jo ameriške letalce ^kt Oregon u Was'hiugtonu in I.lahu, naj v-topijo v kanadsko zračno silo. Pierce je vprašal kanad-ke-i^a jx>slanika. če je to res, toda poslanik imu .je odvrnil, da ne \% ničesar o tem.
NaAizlic temu se pa tozadevne -govorice precej vztrajno vzdržujejo. .
RAZPRODAJA
SLOVAŠKIH
ic n j i a
po zmerni c&ii
Po 50c zvezek
Aud^rbonove pripovedke zm slevenako . mladino
Bele noči mali junak. (Do*tojevuklj)
Uoiji mejniki ilv«n freteU)
ttlMoto zgodba (Alojz ^(nud) (iompari in komur^atl (JuT, er> Go«pod Fridolin Žolna In 'ifjesors
družina (Fr. Milcinski) JSazan, voljčji pea (J. O. Curuood) Kaj m je Makaru sanjalo CV. Koro-- lenko)
Volitve v Kanadi
Ko so v Halifaxu A-prašali konzerv:Jt ivnega voditelju R. j
urad
Kanadski eksport se je povečal
l>omuini^ski statistični BL B. H a n.-L na, če bulo še to jesen poroča, da je Kanada ekspor-je aluminij, v Kanadi splošne volitve, jt iz- tirala letošnjega julija za 169 ze. vojno industrijo, posebno ža j javil, da se Kanadčani dosti nuiijoncv dolarjiv blaga, lani v gradnjo letal bistvenega jxraie- bolj zanimajo za iz vo jeva rije istem mesecu Da le za 100 *mU
Kakor rečeno
<. i* a bt	* »H- g^adnw velikega wni>-
Ker se je povpraševanje pe jnika ^e 'treUa 28 iiscČ funtov laiki ju zadnji čas liaezprimerho luminija, 4- tiseč funtov ia nk-
m
večalo, je Mr. Bateman odredil, da bodo privatni podjetniki u-pra^ičeni le do 60 Odstotkov svoje dosedanje porabe. Predmete, ki so jih iadie-lovali doslej iz niklja, bedo morali bodisi o-"jmstiti ali jih ibodo pa izdelovali i h kakšne druge kovine. Značilno je. da ta Bateriwfnova odredba ni naletela na juikaik odpor ozironva ugovor. Industrijalci se namreč prav dobro zavedajo, da je treba deželo pri like too pie.-'krheti s orožjem ter
KUHARSKA KNJIGA;
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) i RECEPTI VSEH NARODOV
2.™
Stane
samo
11 ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 8trani<^lj >| ►

Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod sp tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi V,
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanikajo za#i> kuhanje in 3d hočejo v njem čimbolj izvežbati in#i> izpopolniti.	f >
^Naročite pri ^^ %
KNJIGARNJ SLOVEN1C PUBLiSHING ČO.
216 West Wfc Street : ; Kew York, N. Y.
vadno letalo, za gradnjo bojne ladjo pa 952 tisoč funtov.
•"•Mji ne proe-imo gospodinj, naj "darujejo porabne prednw-te" je rekel neki uradnik " kajti v tem ^liK-aju bi morale kupiti posedo iz železa a'i iz kaline druge kovine. Po-fctanitakein bi torej ne bile dosti na 'boljšem. Daio naj pa vse, kar nio-rejo pofgTešati."
Civilno uporabo aluminija bodo v Kanadi zmanjšali do skrajnosti. Še lani so ga porabili na leto tisoč ton -za civilne evrhci. dočim ga cela Anglija porabi v ta namen samo 42 ton.
fV Kanadi ne zavijajo v=:č t^ baka in cigaret' v aluminijast papir. V kratkem bodo odpravili tudi kositrnaste škatle ža *koniz<y\Te. X^ne- to v kosit rakastih (škatljah bodo prodajali konzervirana živila v steklenih tpesodah.
ve.

4000 Kanadčanov
vpoklicanih
Department narodne službe naiznanja. da. je »bilo meseca avgusta vpoklicanih v vojaško službo nadaljaiih 4(§0 miladih Kanadčanov. Poslali so hil i v razm, kempe, kjer'se bodo ^ar^neseoev temeljito vež bali, nakar ibodo j-toj^i* v fe. zervo. -Tu^ fl^eca julija f»h je ibi lo vpoklicanih 4000,
vojne kot pa za politiko. Do-ot^ivil je pa, di? bi bil zelo pre-sejiečen. če bi se posluižili kon-škripeije ali kakšnega drugega sličneiga izgovora, da se voditve ne mtorejo vršiti.
Vsi draftani možje v Kanadi so časa vojne q»odrejeni vo-jaško-oft»vezni postavi, dočim />olšiljajo preko morja le prostovoljce. Prostovoljci sb organizirani v šest iliviaij. Tri divizije in oklotpna brigada so bile že poslane v Anglijo.
^Vprašanje je, č bi se člani ekspedicijske annade smeli in mogli udeleževati vnJifev.
l-stem mesecu pa le za 100 -mi lijonov dolarjev.
S tem >so hrli uadkriljeni vsi rekordi izza leta 1925. Decembra meseca onega Teta je nam-* reč znašal kanadski eksport 175 milijonov dolarjev.
Meseca julija tekočega! leta .ie poslaila Kanada v Anglijo za 70 milijonov dolarjev blaga, v Združene držav«e, pa za 56 milijonov dolarjev. .
Devet ambulanc za Kanado
lAiigkško - ameriški aaiibu-lančni ?abor, ki in>a svoj glavni stan v New York u, je spet podaril devet novih anibulančnžh voz kanadski vladi.
so
Amibuiance so odpel jale iz j
New Ytfrka Kanado unifor-j ,	""	' avcl"".
, tt do	ce<lane manj	turistov, ni
iee women-?« Vo-	^ *'•.	„
Manj turistov v Kanadi
Dobršen tdel zime in vso po-mlad so kanadske oblasti in razne turistične pisarne vabile Aaiterikance v Kanado, opozarjajoč jih na naravne lepote dežele ter na udobnosti, ki jih bodo za primemo ceno deležni.
V vabilih in pozivih je bilo odločno poudarjeno, da se tu:-rist, ki bo obiskal Kanado, sploh ne bo zavediaL, da se nahaja v vojskujoči se deželi.
Vise t-c nadev ne liavedlbe so bile resnične- zdi se pa, da niso dosegle z»žeJjenega uspeha. Dej>tvo, d^i prihaja v Kana-
Vjovoda Windsorski bo obiskal Kanado
Bivši Kingleški kralj in njegova žena, -sedanji vojvoda in vojvodinja Wimlsorska, beet a meseca ^pteriibra otl<potovala z Bjjihantekega otočja v Kanado. kjer bosta nekaj tednov preživela na vojvedovi fanni v Cal.trarv, Alberfca. .
'Kot je nedavmo izjavil ameriški državni tajnik Hull, se bosta mied 'potoma ustavila tudi v Wa-.hingtoiru.
Kanatlčani jima bodo priredili svečan sprejmn.
Spalna bolezen otroška paraliza
Iz Winnipeg?! poroča.io, da se širita po provinci Manitobi »"palna bolezen in citroška paa~a-liza. V enem samem dnevu je •bilo ^poročenih o 30 novih slučajih >palne bolezni. Trije bolniki so že uiiwli.
(Poleg tega se je pojavilo 23 novih slučajev otroške parali-
SveU noč (Rudolf Vrmbl) Slika Doriaiie Gray (Oscar fV^lde) Verne duše v vicah (Prosper Mmine) Zapiski iz mrtveca doma {&. M. 1)»-utojevski)
Fo 7Qc zvezek
Oo Ohrida in Bitolja (Ivkn Melfb)
Po 75c zvezek
(tei/ecor (Artuf Bernede)
Onstran pragozda (James Oliver Cur-
wood)	4
1*0 strani klobuk (Datnir Felgel) Romantične duS« (Ivan Oh^v) JSeriaot Diavolo (Aiarc^J friMel) Železna cesta CZane Gre^) Zlati Panter (Sinclair Cluck)-Gusar t oblakih (Dmufd ftejboe)
Gospodaric* sveta (Karl I'idor)
Hektorjev M«1 (Bene Xa Brhyere) Rdeča Megla (O. R. Ffidi)
. Pp $1 zvezek
L*crabljeni milijoni (R. G. Šeliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Slajerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar
Bonsels)	. , ..
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz. življenja za življenje (Iva» Zupan)
Po $1:25 zvezek
Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F- M. Dostbjevskij) Tierovi zobje (Mavrice Lablanc) Krištof Diniac (Jack London) Mteteilja (Gustave lo Rouge) Lueifer (Jean §t> La Hire) Ixpod Golice (Slavko Savin nek)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 ?vezek
Višnjeva repatiea CVL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINQ C<>.
216 Vest Street, »ew^ork, N. Y.
ze, s čimer je naraslo število ha. 593.
(V Winnipeg je dc«^pel z letalom profesor Yaile univerze, dr. John R. Pault ki se bo ptosve-to\ial z mestnimi in provrnei-alnimi zdravstvenimi oblastmi glede proprečenja teli nevarnih in zaihrbtnih bolezni.
mirane član iee limtarv Service.
Vsak voz je lipremljen z v§em potrcibnim ter stane- trsoč' sedenusto dolarjev. Afii<bnilance
mogoče ovreči. - Moigoče se tu risti boje kakžnih nenadnih bined.na.rodnih aajplotl^ajev, ali so ipa kakvsni drugi nepojasnjeni varoki, da ljudje iz Združb
sodile podarjene v -ponrin po- nih držav opuSeajo poletne vz-kojneiHu slikarju Williainlu lete v Kanadb. . Vari •ovu. podpredsedniku ih fe c?sm:ih obmejnih mest ;po-ustanm itelju anibulaijenegajročajo oibkfeti, da je v tednu, z^era.	j ki se je končal dne 10. avgusta,
Ka kratki svečanosti, ki se je!dospelo v ^Kanado samo 36 ti-vc^ila p'red exjhodom aniJbulane jsoč turistov, dočim jih je bilo je bi lo odkazano Varr<>wovi.prod dvenii leti v i-l.an te<lini fcno nneeto.	* -.	voo kot 46 tteoč.
KANADČANI NASPROTUJEJO IMPERUSKEMU KABiNEtU
Po mnenju kajiadske&a ministrskega predsednika naj o vseh važnejših zadevah odločuje vlada kot celota. — Med Anglijo in njenimi domini j i ni bilo še nikdar talke sl6ge kot je sedaj.
(Ko je dospel v Loiidon kanadski ministrski predsednik Macken-zie King, je najprej ob-i-kal angleškega miaiis t irskega predsednika COiuri^hilla, 1 po-anej£i se je pa udeležil vojno-kaibipetne seje ter z velikim zanimanjem sledil poročilom raznih mfmistrov.
Proti večeru je sprejel zastopnike velikih londonskih listov ter jim jfc rekel, da po njegovem mnenju ni trelba sestavlja tt i naperi jskega vojnega ka/bi neta- kajti vse viažne odločitve mora uveljaviti vlada kot ee-loita. ;•	;
j"Že Txlaj so v teku popolne in neprestane konference kabinetov, " je dejal, "in reči moram, da ni ;bilo nued angleško vlado in dami nizkimi vlaAamri še nikdar tako tesnega sodelovanja kdt ga opažamo fieda^j.
"Izaa izbruha vojne se ni po-
javlja med našimi vladmui hiti ena rajzltka, ki hi bila omembe in vpo«tevanja vrtnina."
Angleško časopisje je švoge-čaiiio pi-efcej vztrajna zahtevalo imperijsko konfereivoo. Ta*-ko je na prihier pisar časopis ."'Star":
"Za uspešno izvojevuiije vojno jen trefba'sodelovanja najboljših n|ož, kar jih premore angleški imperij. Z uspešnim izviojevdnjem vojne pa še ni naša nalog« rešena. Bo yojni ft a« čaka ogi-omiio delo obnove."
Ivo je list "Evening *yews" priporočat imperijsko tccnjie-i^iico, je dostavil:
J''Zdaj pa zdaij nas obi^e kakšen ^ominijfeki mmtsfraki predsednik, pa se mu tako anu-di domov, da se ne mnoreiho' ž njim natančneje' pogovoriti.' *


"tj LAB VX1DD JCH — Star Toil
OSPOD iz KONOPISTA
; .Wednesday, Augu»t 27, 194T
Pravil«
slovenske sekcije Jugoslov. Po možnega Odbora v Ameriki.
Napisal: L WINDER.
74—

Ime onganizatcije je: Jugoslo-'mesto, kakor hitro bo to mogo-vanski Pomožni Odbor v Ameriki, slovenska sekcija, okraj-
Vendar se mu mora nadvojvoda zavezati,( da bo politično nastopal le tam, kjer bo zahtevala njegova posebna naloga. Prav zdaj, ko je treba z vseimfi močmi podpreti (politiko Gk>lu-chowSkega, mora cesar prositi nadvojvodo, naj se nikar nikjer net spušča v politične pomerike in naj za Boga ne piše političnih pisem.
Franc Ftirdin&nd s to avdienoo ni bil zadovoljen! Cesar je imel sicer očividno namen, da mil onemogoči vsak samostojen izraz volje in vsakršno vplivanje na politiko, a vendar se stari gospod ni več bramil uradno predstaviti nestrpneža kot dediča prestola. Kakšno važno nalogo mu je bil- neki namenil f
, Odgovora ni bilo treba dofcgo čakati. Franca Fieoxfinanda so čez nekaj dni znova poklicali v avdienlco. Franc Jožef mii je razodel, da se mora zastopni'k cesarja peljati v London na slovesnosti, ki jih pripravljajo Angleži v proslavo 60. letnice vladanja kraljice Vik tori j3. Franc Ferdinand je bil izbran,
da bo v Londonu zastopal onsarje. Cesar je reke4 da je izbe-ra irz dveh razlogov padla na Franca Ferdinanda: prvič naj oadraveli, ki ga svet ^e ne pozna, na tako vidnem kraju prvikrat javno nastopi kot prestolonaslednik, drugič je pa zaradi vnanje politike treba ipokazati Angležem, da Ovstroogrska vi-aoko čisla prijateljstvo z Anglijo, zato cesar ne pošilja v Lom klon kakega 'brezpomembnega nadvojvoda, amjpak . santega
prestolnaslednika.
To je bi a vraižje prevejana šahovska pot t-za Ol ucfho w»keg*». Nekaj trenutkov je Frane Ferdinand premišljeval, ali naj reče da mu anglofil-ka 'politika ministra viuanijih zadev ni po duši in da zazradi tega ne more prejeti te častne naloge. Čez nekaj sekund je sklenil molčati in se peljati v London. G-ctliuchowski naj brže hotel povzročiti globoko odtujitev med cesarjem in prestolonaslednikom; potovanje v London naj bi bilo preizkusni kan*en za vdanost Franca Ferdinanda. « Ge bi od/bil nalogo, bi se nasprotstvo ze na prvi mah pokazalo. Tega se je bilo treba ogniti..
Franc Ferdinand je odpotoval v London, in zastopal cesarja pri jubilejnilh slovesnostih. Sredi povabljenih vladarjev je v slavmostni iKuzar^fei'iiniformli jahal k cerkvi Sv. Pavla.
Z brkim obrazom je na kraljičini ladji udeležil parade angleškega vojnega brodovja. Ko se je vrnil domov, je poročal cesarju. Cesar je bil zadovoljen. Prestolonaslednika so postavili "na razpolago eesarskenfu vrhovnemu poveljstvu." U-radni 1 i»t je priobčil cesarjevo evojeročno pismo, ki je očrta-valo pre>tolonasledmkovo vojaško področje. V svojeročnemi ^-v^o^e pismu je cesar izražal ieljo, naj ibi prestolonaslednik " ne da bi Iga ovirale zahteve kakega določenega poveljništva. ne prilike, začasno prevzemati vodstvo raizniih armadnih oddelkov pri večjih orožniih vajah, se z višjega vidika seznanjati s celokupnostjo vojaških zadev in v Obče dobiti tisti bogati vpogled v razmere oborožene sile na kopnem ni na morju, ki bo kdaj pozneje obči blaginji .-amo v korist."	1
l&ele zdaj so verjeli, da je Franc Ferdinand ozdravel. V
vseh deželah monarhije se je bila razširila vest o njegovi bližnji smiti, zdaj so pa Ksti pisali, da je zdrav. Otonu. 44lepemu nadvojvodi" so odpovedali kredite, "ki so jih dori|nevn«nuu prestolonasledniku nedavno «e rade volje ponujali. Smeje se je prosil ozdravelega brata za denar. Mfoogi so hiteli ozdravljenje Franca Ferdinanda za veliko nesrečo. Nezaznpnež je zbujal nezaupanje. Odljudnež je povsod srečaval odljudnost. Čudovito mrnogo ljudi se je upalo ogibati bodočega cesarja.
Čudovito naglo sa je izkoreninila vera, da Franc Ferdinand ni le sovražnik dvora, an|pak tudi sovratžnik ljudstva. Na Ogr-I «kem so zbirali moči, za še hujši odpor. Seveda je bilo tudi' mnogo ljudi, kii so zdaj poteeali za prestokmaslednikovo naklonjenost, toda Franc Ferdinand ni maral ne za nerodno ne za spretno dobrikanje in se ni dal nikomur premamiti. Odkar je imel svojo prijateljico, ni več iskal prijateljev. .
1 Zdaj jo je malo videval, ker je (hotel pričeti z uveljavljanjem svojega vpliva na usodo države. To je moral delati skrivaj, oprezno in nevidno, ker mn je bil cesar prepovedlal vsakršno politično delovanje. Notranjepolitični spori so postajali čedalje hujši, ce^iar se je predajal valovom.
, Badeni je moral odstopiti, grof Franc Thun je postal (ministrski predsednik in minister notranjih zadev. , Francu Ferdinandu se ni zdelo priporočljivo iskati zvezo s svojim nekdanjim višjim dvornikom in proti cesarjevi volji vplivati na novega ministrskega predsednika. Mimo tega je bil Thun človek, ki se ni dal nikomur vodfrti. ' Še cesarjeve ukaae je občutil ponosni plemič kot bridko omejevanje svoje oblasti.
Cesar in imistrski pi^edsednik sta stala drug drugemu nasproti kot velika gospoda, ki sta si morala skupaj prizadevati in krotiti divje toflpe, ki so razsajale v dunajskem parlamentu. Obstrukcija Nemcev, ki so po Badenijeverri odstopu terjali odpravo jezikovnih narecfb, je pripravljala Franca Ferdinanda v besnost. Kakor deček se je penil od jeze in trgal rutico za rutico. Imel se je za dovolj močnega, da bi bolje od cesarja in bolj od Thima rešil vse spore; toda oblasti je imel manj kakor najneznatnejsi okrajni glavar.
Hrepenel je po oblasti. Namenil se je bil, da postane sila. čeprav proti cesarjevi volji. Ostal je na I>nnajur čeprav ga je vleklo srce k Zofiji na Češko, samo na Dunaju si je mogel csvojiti položaj, kakršen mu je bil pred očmi. Ločitev od Zofije je podžigala njegovo nestrpnost in togoto. Samo ljubljena prijateljica ga je mogla pomiriti, samo ona je mogla potolažiti njegovo jezo, njegovo besnost in njegvo togoto. "Da bi te imel amerom pri sebi," ji je* potolažil. "Saj bi me lahko imel, ko bi le hotel," mu je odgovorila. — 44Kako tot" je vprašal. — "Fiemtišljuj o tem," je dejala.
sano: J!P!0. SS. ki. pcsluja v Združenih državah ameriških z dovoUjer/Jem državnega tajništva v Washmgtonu, D. C. podi vpisno številko 478, ki je bi'ia izdana dne 6. junija 1941. *
Vodstvo odbora.
Slovensko sekcijo JFO vodijo sledeče slovenske prdpome organizacije: Amer. Bratska Zveza, Jugoslov. Podporna Zve za Slogia, Kranjsko Slov. K*t. Jednota, Slovenska Nar. Podporna Jednota, Slov. Svobodomiselna Pod pr trn a Zveza, Slov. Ženska Zveza, Zapadna Slov. Zveza, Slov. Dobrodelna« Zveza. Družba sv .Družine, iProirresiv-ne Slovenke in Slcv. Moška Zvflza.
Načelna izjava. .
Jugo^. Pomožni Odfbor v A-Vneriki, slovenska sekcija, je bila Mstanvljena dne 19. apiita 1941 v Chicago. 111. da vodi v imenu in pod kontrolo naših podpornih slav. organizacij- v Ameriki pomožno akcijo med ameriškimi Slovenci za našo staro domovino. Ta odbor je vez med našimi organizacijami in med ameriškim Rdečim križem «i!i med kako drngo zakonito in odgovorno ustanovo, s katero bodo naše zvzeze potrebne. Odbor lahko sodeluje tudi z enakima odiborama Hrvatov in Srbov, da bodo vse jmgosiov. narodnosti solidarne v tem o-ziru.
JFO, SS. bo nabirala denarne priHpevke ter o istih poročala v glasilih pomožne akcije. Odbor mora vestno upravljati pomožni sklad v mejah zakonitih stroškov ter odpošiljati za od pomoč na določeno
Blagajnik.
Blagajnik prejema deoar od lokalnih odborov in posamee-nikov, zakar vedno izda pohot-
«e, da <tcibijopqn«pč oni, kale-j^Jo^b^.^^
rim je namenjena	^—•• -	prvo
.rtis. . • - * , , ..'kopijo pobotnice dobi tajnik Odbor se mom strogo kretati^^ sekcije a d
mejah hum«nltaine naloge m'pija ^^
paziti mora strogo, da ga nibce, deimr nala^na ^e slovensS
ne izkoristi v kake politične al• 8ekcije JTO na bankl THma
dr^e namene.	federalno zavarovalnino.
Nace.na izjava, napisana, v Vga izplačila mora naWti £
teh pranje v sogasjj, z iz- 's ^^	^ika
Javo ki je bila sprejeta dne 19. in bi^ajlri,ka. Blagajnik Zra aprila 1941 v Chicago, El., ki po^i varščino Sk aetajhrano eprsuje namen m 1
cilj tega odbora.
Namen in sredstva.
(Nadaljevanje prihodnjih.)
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
▼ teh kritičnih «uih Je titaMJn dnernih vesli ta priročni ATLAS, ki cm paiUe-■M naiim naročnikom po najniijl
Velikost m 14*4
48 velikih strani; 82 barranlb semljerldor tnjlh
d rta v in 0 senOJeridor Zdr. d rta v in zastav vodilnih dr-Cav;
40 sretornlh slik popolnoma o-
snačenih; Zanimivi sretomi dogodki. Nsjnorejil semljerid kale eeU ■vet In tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
fiKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 35 centov
Po« j I te it o to v znamkah po t
_0». po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ca dobite s atlasom in ko ga izpolnite in poOJete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide • novimi mejam! vojsknjo-«b se d ris v, kakor bodo njene po sedanji voJnL
Naročite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
ti« WIST 18th STREET NSW I O B K , N. T.
Namen elcivenske sekcije JPO; je. da onganizira po vseh slov. naselbinah v Ameritki. lokalne joči h podpornim organ kaci-iz krajevnih društev, pripada-jočih kpodpornim organizacijam, ki i<o včlanjene v elooven-ski sekciji. \>ak lokalni odbor naj povabi na sodelovanje tudi vsa samostojna podporna dmštva v naselbini, kakor tudi vsa kulturna, zabavnai Ln dle-lavska društva ali skupine, ki 60 pripravljene pomagati in delati v smislu načelne izjave. Lokalni odlbori izvolijo *=voje u-Tadnike i ozirom na reemere in okolSčine v njili na^hini, da vadijo poslovanje. Prvič nabirajo denarne p rrspevke med Slovenci in dragorodci; drugič pirrejajo s^bode, prireditve, zabave in sestanke, s katerimi pomnožijo blagajne lokalnih odborov tokalni odlbori pošiljajo nabrani denar vsaki mesec blagajniku slovenske sekcije. ki jim za to odda predfpi-fcano pdbotnico.
Zastopstvo v odboni.
Vsaka slovenska podporna organizacija v Združ državaih izvoli ali imenuje po enega« člana glavnega odbora kot člana Slovenske irekcije J BO. Člani tega odbore ne dobivajo nobene place iz blagajne slov. sekcije JPO. Vsaka pqcjporna organizacija plača iz svoje blagajne vozne stroške in dnevnice svojega zastopnika.
rsno ma dohoči odbor od časa do časa, premija varščine se ioaplača ie bk-igajne slov. setocije. Podpisuje vse listine, ki zahtevajo i njegov podpis.
Odbor.
Odbor JPO slovenske sekcije sestoji i iz predsednika, podpredsednika. tajnika, bl'agajni-ka in direktorja publicitete; o-staJi člani odbora, ki -niso bili izvoljeni v prejšnje urade, tvorijo nadzorni odbor. Vsaka slovenska organizacija ima v tem odboru enega zastopnika, ki je član tega odbora, dokler ga organizacija ne odpokliče ali nadomesti.
Predsednik.
Predsednik vodi vse seje slovenske sekcije JPO, katere skli cuje po potrebi s sporazumom taljnika in blagajnika ali pa na priporočilo ostalib članov tega odbora- Predsedlnik podpisuje vse denarne nakaznice in vse o-sta'e listine, ki potrebujejo njegov podpis.
Podpredsednica,
Podpredsednica nadoinesfcuje predsednika ob njegovi odsotnosti ter izvršuje njemu predpisane posle.
Tajnik. '
Tajnik vodi vašo korespondenco z lokalnimi odlbori in posamezniki ; izdaja posk>vnice lokalnim odborom, katere pa morajo Ibiti podpisane od predsednika tajnika in blaga jnika. Od blagajnika sprejema pobotnice a prejetem denarji, kalkor tudi poročila o vseh izdatkih; seetavflja mesečna poročila o dohodkih in. izdatkih ter ista pri občuje v glasiliih sTovemskili podpornih organizacij in vseh drugih slovenskih časopisih, ako hočejo ista priobčiti. Z blagajnikom pestarvlja mesečno poročilo na državno tajništvo v Washingtonu, I>. C. Poleg tega upravlja vsa dtruga dela, ki spadajo v njegovo področje. Tajnik .podpisuje vse denarne nalkaznice in vse listine, ki zahtevajo njegov podpis.
m ■ T X W 0 Y. E J ■ H
Z I V I VIRI
Opisal IVAN MATIČIIČ
Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski knJUEevnostl, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst
rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstw do danafinjega dne. Knjiga Je verno zrcalo oaftrga 9vljenja ln trpljenja, in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot ran more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
DED —
je ZEMLJO etrebU, zsrml
OCE — nJ?
SIN-'
Jem
VNUK —
m le
13 POOLAVLJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
$2.
pottnlna plačana
j ss^ssasss^s
Direktor publicitete.
Direktor publicitete obvešča slovensko časopisje v Aimeriki o -aa-k^jučkih m sprejetih »kle> pih slovenske sekcije JPO. Poleg tega vodi potrebno oglaša varpje pomožne aktea^p z napisanimi izjavami, članki in razpra-vafoi, ki ao potrebne od časa do časa. Apelira trti' irretinike siovi-nsketga čascapršja,' kakor budi na posameznike, da pišejo in agitirajo* bodrijo in apelirajo na neče S ovetnce in drugo-rOdee, da prispevajo v ?klad slovert-ke sekcije JPO. Njegova dolžnost je tudi, da t javnosti brani ,TP0 SS v slučaju na.-pada nanj.
Nadzorniki.
2Ca<k&orniki nadzorujejo poslovanje tega odbora. Vsakifh šest mesecev gotovo pregledajo avgusta 1941. knjige tajnika in blagajnika ter o vsakem pregledu poročajo seji slovenske sekcije JPO., nakar o -svojem pregledovanju poročajo v slovenskih listih. Ako potreba zahteva, al i.če zahteva pregled knjig, odfbor slo- _ „ , , » ., venske sekcije nred .potekom!^0"101'	telimkA sParo-
•	1	ntr [nrv/Mvt m ikAfrun/vm M ^	.
Avtor knjige Je IVAN MATlClČ, ki Je spizal sploSao znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
ISth STREET	NEW TORE, N. T
.....•■■^Jl
&estih mesecev, potem se dolžni, da knjige takoj pregledajo.
Razpustitev odbora.
Kadar po mnenju večine članov tega odbora razvidno in priporočljivo, da ni treba več tzdrževa<ti zap očete pomožne afkcije JPO, in da je bil nabrani denar izročen onim, za katere se je nabiral po nalogi sprejete chicaske izjave, potem se odbor razpusti, a knjige in kores-
pondenca tega odbora par na«j se
pošlje obstoječemu navodneimt muzeju v Sloveniji v trajen spomin na slovenske izseljence
v Ameriki.
Dodatek.
Ta pravila se lahko od časa do časa korigirajo, amendir&jo ali spremenijo, kot bodo to zahtevale, potrebe. okoliščine ali
razmere.
' ... • Ta pravila so bila sprejeta
Zgodovina Sueškega prekopa
" . ___ uit
(Nadaljevanje s 2. sllfiV
železom in betonom, z orjaškimi parnimi ttrmi, žerjavi, v tak i in traenksaani. Človeški duh, ki postavlja-vse naravne sile v svojo službo, je pričaral iz puščavskih samot, raopvirnih nižin in solnih jezer "plodna polja in vrtove, mesta in vasi. Port Said, nekdanja bojna cVabska vas, je postal moderno mesto,, enako tudi mesti Ismailija' fn Suez. V novemfbm 1869 je bila 'sijajna otvoritvena svečanost.
K otvoritvi so prispeli egiptov skf podkralj, francoska cesarica.* pruski prestolonaslednik in.
avžtrij^ki eesar Franc Jožef, ki je v iJitenu Evrope ddprl Sueški prekop. Za to slovesnost je Giuseppe Verdi skcmponiral,
"Aido", ki so jo takrat prvia igrali xunaj na prostem. Inženir de Lesseps si je pridobil svetovno slavo in velikansko imetje. Ob vhodu v Sue&ki prekop stoji njihov spomenik.
Kanal je 80 do 120 m širok, okrog 10 metrov globok in 170 km dolg. Veljal je po končani zgradbi 20 milijonov funtov Sterlingov. Dohodki družbe so ibili v zadnjh letih velikanski; delnice imajo nominalno vrednost 500 zlatih frankov, njihov tečaj je bil pred nekoliko leti po 18.000 frankov.
Mjor- ka pot iz Hamtburga v Bornlbay okoli Afrike je dolga 12.200 milj, skozi Sueški prekop pa 6.400 milj. Še predlansko leto je šlo okoli 6000 parni-Icov sbcei Sueksši p reke p, ki so prevozili nad 30 milijonov ton falaga. Za vsakega popotnika fee mora plačati deset, od vsake ladijske tone pa sest zlatih frankov.
Poučni
spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavO dr. F. j. Kern. v«wr	Cena $2 00
BODOČI DRŽAVLJANI aaj	kajlilee —
"Haw to beessae a *khm af toe Called
V tej knjigi so vsa pojssatla ta ni aa aaeeUear	Osna S6c-
UOMACl trVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 srraaL Cena trda ves Qena |1,50 Zelo koristna knjiga sa vsakega ttvinorejca; opis rasnih bolesai ia adravUenJe; slike. .
GOVEDOREJA. Spisal S
R. uagvart. 148 stranL
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lil strani

Cena 50o
MLEKARSTVO. Sotsai Anton Peve. 8 slikami 188 strani.
Knjiga aa sUekarJa in Unhlteija mlekarstva
-50c
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAH. Trije deli: 182, 141. 188 strani. Gena mehko vas PoUaden ln natsnCen opis odkrirla novega ■veta. Spis se Clta kakor sanlmiva povast tar Je šesta vi Jes p« naJboURh virih.
Gena BOc
PRAKTIČNI RAČUN AR Trtla vsa. 361
Priročne knjlltca. ki vsebhje vsa, kar ia pri naknnn in prodaji. notvabao.
Gena 75c.
PROBIjEMI SODOBNE rVLOZOPUK
Spisal dr. W. Veber. 841 StranL * Knjigo toplo priporočamo vsakomnr, ki ss boče seananiti a glavnimi C>»ami sodobns Olosoftje.
Cena .gQc
SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani.
0«na $1.50
NAJVEČJI 8P1SOVNTK. — 158 strani.
50c
NAAE SKODUTVE ffVAU V PODOBI to BB-SEDI. Opisal Vran Erjavec, 224 strani Brofl,
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 188 strani.
Cena
$1—
26c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 7S$ strani T«,. Knjiga Je namenjenih v prvi vrsti na stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo t*c iele-aoll varstvo.
VELIKI SLOVENSKI SPI80VNK. Sestavil H. PodkrajSek. — 487 strani.
$1—
ZDRAVILNA tELlSČA. « stranL
.25c
$1.-Naročite pri:
Sloveitic Publishing	Company
216 W. 18th Stre«! . ,	New York, N. Y.