PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 164 (7057) OBJAVLJENO PISMO PETIH PARTIJ ČEŠKOSLOVAŠKI PARTIJI PISMO CK CSSR IN DRUGIM PARTIJAM TRST, petek, 19. julija 1968 KP Češkoslovaške odločno zavrača obrekovanje Kp Jugoslavije gleda z zaupanjem ki ga vsebujejo pisma petih komunističnih strank na JosoJke r Ce^slovaški Poudarja tudi nedopustnost vmešavanja v češkoslovaške notranje zadeve in vztraja na predlogu o dvostranskih razgovorih -Novotny povabljen v Moskvo? PRAGA, 18. — Madžarska agencija MTI je objavila vsebino Pjsrna, ki so ga udeleženci varšavske konference poslali CK ■p CSSR. Pismo pravi med drugim: «Nismo imeli in nimamo ^ibena vmešavati se v zadeve, ki se tičejo izključno vaše partiji,6 in vaše države in tudi ne kršiti načela neodvisnosti in enakopravnosti socialističnih držav. f.°da hkrati ne moremo spreje-v’ tuje sile vodijo vašo drža-, ° s poti socializma in izpostavijo Češkoslovaško nevarnosti, a bi bila izločena iz socialistič-e skupnosti. To ni samo vaš Problem. Je problem vseh komu-rstičnih in delavskih strank, ®®n držav, ki jih vežejo vezi odelovanja m prijateljstva. Je ,.auPen problem naših držav, ki veže varšavska pogodba.« Pismo nadaljnje: «Moč in odločat našega zavezništva sta odvis-.a °d notranje sile socialističnega «stema vsake od naših držav in od .obilne vloge partije v socialnem 1} Političnem življenju naših naro-°v in naše dežele. Sile reakcije izkoriščajo ošibitev odstva partije in poslužujoč se z “ernagogijo načela «demokratizaci-• * so sprožile napad proti KP ČSSR n Proti zakonitim kadrom z dobro ^ločenim namenom, da likvidirajo .obilno vlogo partije, da spodkoplje-r,:. socialistični sistem in da postajo. Češkoslovaško proti drugim so-'aiističnih državam. Sile, ki naspro-ojejo socializmu, sn sporazumno z vuionističnimi silam' prevzele nad-rstvo nac] tiskom, radiom in tele-ZlJ° v vaši deželi pKijub resoluciji, ki jo je plenum k:y: KP CSSR odobril maja, niso n 1 napadi reakcije odbiti. Reakcio-m ,ne sile so na ta način imele j osnost objaviti svojo politično plat-jjSjo v dokumentu z naslovom n j™ besed», ki predstavlja odkrito .^sprotovanje komunistični partiji J. Poziv na boj prat' ustavni obla-, • Ta izjava pomeni hudo grožnjo 8 Partijo, za narodno fronto in za balistično državo. Ta izjava je j.Slbcno pravi program protirevo-nip1Je- S tem se je ustvarilo sta-« je absolutno nesprejemljivo virtPeko socialistično državo. Ali ne t‘?lte nevarnosti? Ah je mogoče v P1, stanju ostati brezbrižen in rj ePti se na izjave t zvestobi stva-h„.So.cializma in obveznostim, ki iz-laJ° iz zavezništva? reakcije. V tem boju KP ČSSR lahko računa na solidarnost in vso podporo bratskih socialističnih držav.« Agencija Tass poroča, da je plenum CK KP SZ na svoji včerajšnji seji «zelo cenil m soglasno odobril sklepe varšavske konference predstavnikov komunističnih in delavskih strank Madžarske, Bolgarije, Nemško demokratične republike, Poljske in SZ ter vsebino pisma centralnemu komiteju KP ČSSR, ki n/’1 ne vidite, da je protirevolucija loža- • da zavzame položaj za po-ali ne vidite, da partija 2£!llKI • * d11 VLL.16C, ua da Ja nadzorstvo nad dogodki in bolj zaostaja pod priti-m Protikomunističnih sil? ohriVar °blasti delavskega razreda, atnbe dosežkov socializma v ČS ofLn.arekuje odločno in pogumno eiajSVP proti desničarskim antiso-rajQstlcnim silam, da se mobilizi-na Vsa obrambna sredstva, ki so k0n razP°lago socialistični državi; ganizar1?j mnoati vse'- P0’'*??"'11 ,,r' ti „ aclJ, ki zavzemajo stališče pro- „.cia.lizmu; uporabljanje vseh indijskih sredstev — tiska, ra-Sa Revizije — v korist delavske- plenuma, ki «brez pridržkov odobrava dejavnost sovjetske delegacije v Varšavi in skiepe komunističnih partij, ki so bile navzoče na sestanku, o absolutr., potrebi odločnega boja za stvar socializma v ČSSR». Tass dodaja, da je plenum izrekel prepričanje, da bo pismo naletelo pri češkoslovaški partiji in češkoslovaškem ljudstvu na razumevanje in podporo in da bosta v tem »videla izraz prijateljske in inter-nacionalistične pomoči narodov in prijateljskih socialističnih držav ter bo prispevala k okrepitvi prijateljstva med češkoslovaškim in sovjetskim ljudstvom«. Češkoslovaški odgovor na pismo petih partij PRAGA, 18. — Češkoslovaška komunistična stranka je danes zavrnila obtožbe, da je v CSSR kontrarevolucionarno stanje, ki ('spravlja v nevarnost socialistični sistem«. Češkoslovaška tiskovna agencija je danes objavila vsebino odgovora češkoslovaške komunistične stranke na pismo petih partij. A-gencija javlja tudi, da je prezidaj CK KP CSSR zavzel stališče do tega pisma in o tem bodo jutri razpravljali na plenumu centralnega komiteja. Navzoči bodo tudi regionalni delegati za 14. izredni kongres, ki bo novembra. Navzočnost teh delegatov bo oši-bela moč okoli 40 konservativnih članov, ki so med 110 člani centralnega Komiteja. Odgovor na pismo petih partij pravi med drugim: «Ne vidimo nobenega realističnega razloga, ki bi dopuščal, da se stanje pri nas označuje za kontrarevolucionarno Isto lahko velja tudi za izjave, češ da je v nevarnosti temelj socialističnega sistema, ali za izjave, da Češkoslovaška pripravlja spremembo usmeritve naše socialistične zunanje politike, ali pa glede izjav o obstoju konkretne nevarnosti ločitve naše države od soc1 •» 'istične družbe.« Pismo pravi, da s in a še zavezništvo in naše prijateljstvo s SZ in z drugimi socialističnimi državami globoko ukoreninijens v socialnem sistemu, v zgodovinskih tradicijah in v izkušnjah naših narodov, v njihovih koristi, njihovih mislih in čustvih«. «CSSR je odločena storiti vse mogoče, da uresniči prijateljske odnose med našimi zavezniki — državami svetovnega socialističnega sistema — ha se na podlagi vzajemnega spoštovanja, suverenosti in enakosti o-krepita vzajemno spoštovanje in mednarodna solidarnost.« V zvezi s trditvami v pismu petih, češ da ima CSSR v načrtu povečati sodelovanje z Zahodno Nemčijo, pravi pismo: ((Presenečeni smo nad to trditvijo, ker je dobro znano, da Češkoslovaška socialistična republika vodi socialistih form . zrnu; panjskih ga ’ Revizije — . .......j. ------ strnm ec*a’ delavcev in socializma; lih £nost partijskih vrst na nače-tev I"a^ksizma-leninizma za ohranili* "acela demokratičnega centra- ___________ _ _______ Porabi ‘n za boj Prot' tistim, ki u-jno zunanjo politiko, ki temelji na Sovi? .Jajo v svoji dejavnosti sile socialističnem intemacionalističnem Vznika.» ' zavezništvu in na razvoju prijatelj- skih odnosov s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi drža vami.« Kar se tiče naših odnosov z Za hodno Nemčijo, je splošno znano, 1!?° pravi na koncu: «Prepriča- da je CSSR, čeprav meji s to državo, zadnja napravila jasne korake za delno ureditev vzajemmh odnosov, predvsem na gospodarskem sektorju, medtem ko so druge socialistične države prilagodile svoje odnose, ena na en način druga na drugi, mnogo prej in ne da bi to povzročilo kakršno koli bojazen.« «Prav tako kakor avtorji pisma ne bomo mi nikoli privolili, da bd bili ogroženi zgodovinski dosež ki socializma in varnost narodov in tudi naše države in da bi imperializem na miren način ali s silo razbil socialistični sistem ah spremenil v svojo korist ravnotežje sil v Evropi.« Pismo poudarja zatem, da uvodi naše napore od začetka januarja predvsem želja da se povečajo notranja sila in stabilnost socialističnega sistema in naš« zavezništva, in nadaljuje: ((MedzaVezniški manevri varšavskega pakta na na.-em ozemlju so dokaz naše zvestobe obveznostim, ki smo jih prevzeli. Storili smo vse, da zagotovimo, da omogočimo njih reden potek. Zavezniške čete so naše ljudstvo In naši vojaki prijateljsko sprejeli. Vrhovni predstavniki vlade in partije so s svojo navzočnostjo poudarili važnost, ki jo pripisujejo manevrom Dvomi v naše mne nje so nastali šele potem, ko se je večkrat menjal datum odhoda zavezniških čet s češkoslovaškega ozemlja po končanih manevrih.« Češkoslovaški odgovor omenja tu. di, da pismo petih partij ((obravnava tudi nekatere notranje probleme sedanje politike«. «Mi, pravi odgovor sprejemamo zagotovilo, da namen tega zanimanja ni vmešavanje v metode načr tavanja in vodstva češkoslovaškega gospodarstva v CSSR in v naše ukrepe za spopolnitev struktu re gospodarstva in razvoj socialistične demokracije in da se razvoj ureditve odnosov med Cehi in Slovaki na zdravih načelih bratskega sodelovanja v okviru češkoslovaške socialistične republike sprejema z zadovoljstvom. Ne prikrivamo dejstva — in smo to Jasno izjavili na plenumu centralnega komiteja v maju — da so danes v CSSR tendence, ki hočejo diskreditirati partijo, poizkusi, da se ji odreka moralna politična pravica voditi družbo. Toda če si postavimo vprašanje, ali se taki po- prevoj?’ da bo KR ČSSR v celoti jela a svojo odgovornost in spre-iii, Potrebne ukrepe za pobijanje ...............m... ........... ZA POMOČ ŽRTVAM DRŽAVLJANSKE VOJNE V NIGERIJI V taborišču mednarodnega RR v Nigeriji umira dnevno 300 oseb zaradi lakote General Govvon je vsaj načelno sprejel U Tantov predlog, da bi OZN poslala v Nigerijo svojega odposlanca, ki bi organiziral pomoč žrtvam državljanske vojne Yokk. 18- — Načelnik ni-kubu n zvezne vlade general Ya-j&i jj ”?wom je vsaj načelno spre-Po$ui Thamtov predlog, da bi OZN stavjj? v Nigerijo svojega pred-žttv-T*® za organizacijo pomoči "Jsla državljanske vojne. Nige-.Poverjenik pri OZN je sl-^ u Thantu Gowonov r’ v katerem pravi, da nima da poJa načelno nič proti temu, Ja SV(; Je mednarodna organizaciji*. nB- ga predstavnika, svetuje Posvg,^. se generalni tajnik prej Nigerii e s sZadnim predstavnikom Jetn, J® Pri OZN Edwinom Ogbu-NevJ y^b° v kratkem dospel v *h»l z nigerijsko krizo je i-8 Preri/Traj u Tant tudi pogovor Zambije pri OZN, ^aihbiiom Johnsonom Mwango ®o (j0J Je ena od štirih držav, ki °dvjSr.oSeda.i priznale Riafro za ne-Jioavai drzavo. Tajnik OZN je daj .. zambijskega predstavnika, biafrsii,8(>va vla'da posreduje pri P°šUjarH oblasteh, naj ne ovirajo 2a Ja pomoči žrtvam vojne, atvpjn I^>rnoe prizadetim prebdvai-na 0 zavzema tudi mednarod-riilci ®aruzaoija UNICEF Predstav- štirje in pod milijonu otrok in že na niujno potrebujejo pomoči, v prvi vrsti živil. Računajo tudi, da bi lakota še dalje trajala tudi v primeru prekinitve vojne in da je zato treba čim prej organizirati širok program pomoči. Tudi tajnik švedske organizacije za pomoč otrokom, Magnus Ehren-stroem, je danes v Stockholmu izjavil, da v nekem taborišču mednarodnega Rdečega križa v Nige riji umira vsak dan od 200 do 300 ljudi zaradi laicote in bolezni. V taborišču, ki ga omenja Ehren-stroem, je okrog 80 tisoč beguncev iz Biafre, ki pripadajo plemenu Itoo, od teh pa Je približno 65 odst. otrok. V Niameyu v državi Niger se je medtem zaključilo četrto posvetovalno zasedanje Organizacije afriške enotnosti, na katerem so razpravljali o položaju v Nigeriji. Čeprav ni bilo o zasedanju nobenega uradnega poročila, se zdi, da je general Govvon odbil vse predloge za rešitev krize, in sicer predlog Ghane za določitev demilitariziranega področja ter predlog, da se pošlje v deželo internacional-..................... sestavljali vo- ^avi^zacij6 računajo, da je na policija, ki bi jo H hska vojna prizadela okrog | jaki nevtralnih držav. ionov ljudi in da približno Jutri bo dospel v Niamey tudi poglavar Biafre polkovnik Ojukvvu ki se bo udeležil zasedanja. Indijski predsednik je odpotoval iz SZ MOSKVA, 18. — Indijski predsednik Zakir Husein je danes z letalom odpotoval iz Taškenta, zadnje etape njegovega uradnega ribiška v Sovjetski zvezi_ Med bivanjem v Mosikivi se je Husein se stal s sovjetskimi voditelji, s katerimi se je raztovarjal o medsebojnih odnosih in o političnih problemih. Indijski predsednik je obiskal številne kraje, med katerim: so bili Leningrad, Tbilisi, Dašam-be in Taškent. Blaibcrgu gre spet na bolje CAPETOWN, 18. - Dr. Christian Barnard je danes izjavil, da bo lahko prvi človek s presajenim srcem dr. Philip Blaiberg, kateremu se zdravstveno stanje stalno izboljšuje, zapustil bolnišnico Grunte Schuur že čez dva tedna. evropskih komunističnih je bila odobrena na tem sestanku«, javi lahko res ocenijo kot ogro- Stanku . ______________ «Pravda» pa objavlja resolucijo žanje socialističnega sistema, za- strank. Zatrjuje se, tudi da bo pri-' ' ' ‘' ton politične vloge češkoslovaške šel v Prago tajnik KP Romunije komunistične partije pod pritiskom reakcionarnih in kontrarevolucionarnih sil, tedaj pridemo do zaključka, da ni tako.« Pismo pravi, da je češkoslovaška komunistična stranka prepričana, da je «moč in trdnost vezi odvisna od notranje sile socialističnega sistema vsake od naših bratskih držav. V sedanjem brenutku je še posebno važno, da partija vodi tako politiko ki naj v celoti zasluži vodilno vlogo v naši družbi Komunistična stranka je odvisna od prostovoljne podpore ljudstva. Ne more uresničiti svoje vodilne vloge s tem, da se vsili družbi, temveč da zvesto služi njenemu socialističnemu, svobodnemu in naprednemu razvoju. Ne more vsiliti svoje akcijske linije z odloki, temveč z delom svojih članov in i iskrenostjo svojih idealov. Ne more vsiliti svoje avtoritete, temveč jo mora stalno uresničevati s svo jdmd dejanji«. Pismo poudarja zatem, da se strinja z zaskrbljenostjo v pismu pe tih partij glede prihodnosti skupne stvari in okrepitve socializma in dodaja: ((Zaradi tega želi z enako iskrenostjo izraziti svoje stališče do vprašanj, ki jih načenjajo pisma, čeprav se zaveda, da dopisovanje ni primerno za obrazložitev tako zapletenih vprašanj. Zaradi tega češkoslovaška partija še dalje zagovarja neposredna dvostranska pogajanja med komunističnimi strankami.« V zvezi s trditvami v pismih, ■<> ((težnjah, ki diskreditirajo partijo«, pravi pismo: ((Prvovrstna vloga partije je dejansko utrpela veliko škodo zaradi deformacij v petdesetih letih in zaradi še vedno nezadostne čistke v njenih tedanjih vodilnih organih z Antoninom No-votnym na čelu.« Zatem našteva pismo napake in pomankljivosti starega partijskega vodstva in nadaljuje: ((Vsaka izjava o povratku na metode starih voditeljev bi povzročila odpor o-gromne večine aktivistov partij: ^ delavcev, kmetov in inteligenco. S takim postopkom bi partija o-grožala svojo politično vodilno vlogo in bi pozvročila stanje, ki bi se dejansko spremenilo v spor med silami. Ta spor bi ogrožal socialistične pridobitve ljudstva in tudi na^e skupna koristi v proti-imperialistični fronti socialistične skupnosti.« Pismo omenja zatem, da so partija, vlada in narodna fronta odločno zavrnile tako imenovani manifest «dva tisoč besed«. Meni, da je obrekovalna kampanja proti nekaterim novim voditeljem, ki Jo vodita skrajna levica ali skrajna desnica, posledica ukinitve cenzure in uvedbe svobode izražanja in tiska. Vse to nikakor ne pomeni, da se je komunistična stranka pod pritiskom reakcionarnih in kontrarevolucionarnih sil odrekla svoji politični vodilni vlogi v deželi. ((Komunistična partija skuša dokazati, da je sposobna političnega vodstva, ki je drugačno kakor vodstvo, ki ga označujejo birokratič-ne in policijske metode. Zato menimo, da bi vsak pritisk, da bi prisilili našo partijo, da gre po drugi poti (t. j. da reši osnovne probleme svoje politike drugje kakor na štirinajstem kongresu), pomenil glavno nevarnost za okrepitev vodilne vloge partije.« Zatem omenja pismo, da so češkoslovaške oblasti predlagale vrsto dvostranskih sestankov med komunističnimi strankami, in do daja: ((Iskreno obžalujemo, ker ni so bili ti naši predlogi sprejeti Ni naša krivda, če je potekala var šavska konferenca brez nas. Češkoslovaška komunistična partija načelno ne odklanja udeležbe na skupnih konferencah- «Samo da smo izrazili našo tezo o umestnosti take konference v sedanjem trenutku in glede metode za njeno pripravo, tako da bi se naslanjala na temeljitejše informacije o naših najbolj zapletenih vprašanjih. Zbiranje teh temeljitejših informacij je življenjske važnosti spričo enostranskih in pomanjkljivih informacij, ki so jih imeli na razpolago udeleženci varšavske konference. Prav zaradi tega je KP CSSR zahtevala dvostranske razgovore. Menimo, da stvar socializma nima koristi od konferenc, na katerih se politika in dejavnost ene od bratskih strank presojajo brez navzočnosti predstavnikov te stranke.« V svojem zaključku izraža pismo upanje, da bo moč sporazumeti se o sestavi programu in času in kraju take konferenoe. Češkoslovaška partija poudarja, da mora imeti možnost izvedbe svojega akcijskega programa, in napoveduje tri glavne smotre za bližnjo prihodnost: ločiti partijo od vseh deformacij, za katere so prejšnji voditelji odgovorni; pripraviti izreden kongres, ki bo po analizi stanja določil splošno linijo partije; rešiti po kongresu najnujnejše notranje probleme. V krogih komunistične stranke izjavljajo, da je Brežnjev predlagal Dubčku skupen sestanek v SZ. Dubček pa je predlagal sestanek v Košicah v CSSR. Brežnjev je ta predlog zavrnil in predlagal Kijev ali Lvov v SZ. Toda Dubček je znova predlagal Košiče. Član tajništva centralnega komiteja KP SZ je sprejel danes v Moskvi češkoslovaškega poslanika. Domnevajo, da je ta izročil odgovor na pismo petih partij. Agencija CTK poroča, da se je odhod čet varšavskega pakta nadaljeval danes ves dan. Praški radio in televizija sta javila, da bo jutri prišel v Prago predsednik francoske komunistične stranke Waldeck Rochet. Hkrati je radio poročal o predlogu '■"""''-i rartije o bližnjem te- Ceasescu. V Pragi pa so se razširile govorice, da je bil bivši češkoslovaški predsednik Novotny povabljen v Moskvo. Iz Bruslja poročajo, da je vodstvo belgijske komunistične stranke podprlo predlog francoske partije za sestanek evropskih komunističnih strank ter je znova poudarilo solidarnost belgijskih komunistov s češkoslovašldmi komunisti. AFP poroča iz Beograda, da je bil obisk Tita v Pragi odložen, ker se bo jutri sestal CK KP CSSR. Glavni tajnik KP CSSR Dubček je govoril danes po teleyiziji o češkoslovaškem odgovoru na pismo petih partij in odločno poudaril, da je češkoslovaška partija odločena nadaljevati svojo sedanjo politiko. Izrazil je zadovoljstvo nad vedno večjo enotnostjo v državi ir. je dodal, da hočejo ustvariti socializem, ki ni zgubil človečanskega značaja. Sedanji preporod v ČSSR je važen prispevek k splošnemu uveljavljanju socialističnega sistema Poročilo M. Špiljka na seji zveznega sveta z zahtevo, naj se skupščina izreče o izvajanju reforme (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Predsedstvo in izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije sta na 9. seji CK Zveze komunistov obvestila člane centralnega komiteja o pismu, ki so ga v zvezi z najnovejšimi dogodki na Češkoslovaškem poslali KP Češkoslovaške in drugim komunističnim strankam komunističnih držav v Evropi in nekaterim drugim komunističnim strankam, v ka- terem so jih obvestili o svojem stališču v zvezi z zadnjimi dogodki na češkoslovaškem. V pismu CK KP Češkoslovaški in drugim komunističnim strankam predsedstvo in izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije po udarjata, da je Tite že pred nedavnim sestankom z Brežnjevom in drugimi voditelji v Moskvi (to je bilo konec apriia letos, ko se je vračal •: obiska v Mongoliji, na Japonskem in v Iranu) obvestil sovjetske voditelje, da z vsem zaupanjem gleda na dogodke na Češkoslovaškem in na napore komunistične partije Češkoslovaške in delavskega razreda za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov, in da se bo prav s podporo naporom novega češkoslovaškega vodstva dala naj- boljša pomoč češkoslovaškim komunistom v borbi proti nekaterim ne gativnim pojavom, s katerimi se i morajo Donti. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da je sedanji preporod na Češkoslovaškem pomemben prispevek k splošnemu uveljavljanju socialistično družbenega sistema in da bi se vsaka politična akcija od zunaj mogla tolmačiti kot poskus, da se omeji neodvisnost komunostične partije Češkoslovaške v določanju njene politike in akcije in dala podpora reakcionarnim siiam na Češki slovaškem. V pismu se nadalje poudarja, da je Zveza komunistov Jugoslavije na stališču, da je vsaka komunistična partija odgovorna za svojo politiko pred svojim delavskim razredom in svojir narodom in da so socialistične in napredne sile na Češkoslovaškem edine poklicane, da oce- iiiiiiiiiiii i m milini iiiiiiiiiiiiuiiii m mil imii iiiiiiiiiiiminiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiii iiiii iiiiiiiiii m im ii mi n m umi ii min m im iiiiii im iiiiiiin im im iuui u n im Innu u u DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI IN V SENATU Nezadovoljiv odgovor Medicija na vprašanja v zvezi z Vietnamom V senatu je zunanji minister napovedal, da bo Italija podpisala pogodbo o neširjenju jedrskega orožja RIM, 18. — V poslanski zbornici je danes zunanji minister odgovarjal na razna vprašanja glede stališča italijanske vlade o Vietnamu in na zahteve, naj Italija prizna severnovietnamsko republiko. Medici je dejal, da je vedno bila želja italijanske vlade, da bi na azijskem jugovzhodu zavladal mir, in zato tudi vlada želi, da bi se pogajanja v Parizu kar najbolj uspešno na- daljevala in dovedla do zaželenih rezultatov. Potem pa je ponovil, kar je dejal že Leone v včerajšnjem govoru v senatu, da je sedanja doba pogajanj zelo kočljiva in bi kakršna koli diplomatska akcija lahko samo motila pogajanja. Ministra Medicija so večkrat prekinjali komunistični in psiupovski poslanci. Medici je med drugim dejal, da prispeven za mir niso samo zahteve po prekinitvi ameriških bombardiranj. Navede’ je v tej zvezi članek sovjetske revije Komunist, ki trdi, da kitajska vlada noče konca vietnamskega konflikta, ker ga hoče izrabljat’ za poslabšanje mednarodnega političnega položaja in zaostriti nasprotstvo med ZDA in SZ. Pred ministrovim govorom so poslanci pojasnjevali zadnje interpelacije. Komunist Berlinguer je zahteval, naj se Italija odločno izreče za prenehanje bombardiranja in naj prizna hanojsko vlado. Vec- chietti (PSIUP) je dejal, da bi bilo priznanje Hanoja — kakor priznanje Severne Koreje Kitajske, DR Nemčije — prvi dokaz, da hoče Italija ven iz atlantske negibnosti. Oba poslanca sta pozneje izjavila, da sta nezadovoljna z odgovorom vlade. Misovec Di Marzio se je u-stavil pri izdaji italijanskega vizuma za zensko vietnamsko delegacijo, češ da prejšnje vlade takega vizuma niso nikoli izdale. Tudi on je pozneje po govoru ministra Medicija izrazil svoje nezadovoljstvo. Ko je socialist Lombardi odgovarjal ministru, je med drugim dejal, da se Italija s tem, ko ne prizna Hanoja, postavlja v objektivno sokrivdo z ameriško napadalno politiko proti Severnemu Vietnamu. Lombardiju so ploskali komunisti, psiupovci in del socialistov. Lombardi je seveda izjavil, da z odgovorom Medicija skladu z dramatičnim položajem, ki je izzval interpelacijo socialistov. Socialistična stranka je mnenja, da bi italijanska akcija za popolno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama bila pozitiven element. Tudi demokristjan Vittorino Colom-bo je pozval vlado, naj napravi vse, kar more, da bi prenehalo bombardiranje v Vietnamu in bi se pogajanja v Parizu hitreje nadaljevala. Poslanec Scalfari je danes izjavi' da je zelo vesel, ker je tajništvo soaialistične stranke sklenilo predložiti zakonski predlog za parlamentarno preiskavo o SIFAR. Ta predlog se bo pridružil predlogu ki ga je on že vložil 6. julija. V senatu pa je zunanji ministei Medica izjavil, da namerava Italija podpisati pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Ko je Medici svoj daljši govor končal, se je seja zaključila. Ko se je popoldne nadaljevala, je najprej govoril liberalec Bergamasco, nato Scelba iKD), Nencioni (MSI), Oiffarelli (PRI) in Banfi (PSU). Liberalec I je bil mnenja, da bi balo treba z drugačnega stališča. Socialist Zagari je poudaril, da bi lahko bil odgovc vlade bolj v ItlllUlllllluuUIIHUllUIHUlUlUUHIIIIIUUIIHIHinUUIIlUllIllllIUIIIHIinHIIIIIIIIIHIIHIIinUUlUIIUIHHIHIII PO DRŽAVNEM UDARU V IRAKU Arabske države so še rezervirane BAGDAD, 18. — Bagdadski radio I pravita korupcijo«. List objavlja je javil, da je predsednik repu- kratek uvodnik svojega ravnatelja, io*HoinI'tiheralo "r zad°volje"- 1810 podpis še odložiti, medtem ko Jč je dejal liberalec Cantalupo. čeprav ^ misovec proti p«,^. Danes je prišlo do majhnega incidenta pri volitvah funkcionarjev stalnih senatnih komisij. V dveh komisijah — za obrambo in za pravosodje -- sta bila izvoljena za predsednika — v nasprotju z dogovorom med KD in PSU — socialista Dare in Fenoaltea Vodstveni odbor socialistične senatne komisije je zadevo pretresel. Ker hočejo socialisti spoštovati sprejete obveze, je odbor povabil oba izvoljena predsednika, naj podata ostavko. To potezo so demokristjan' ugodno ocenili. blike Hasan Al Bakar osebno ukazal generalu Arefu, naj takoj poda ostavko. Radio je dodal: «Svet poveljstva revolucije je zatem soglasno imenoval generala Al Bakra za novega državnega poglavarja, ki lahko računa na podporo vseh višjih častnikov in voditeljev glavnih vojaških enot. Bagdadski radio ni do sedaj nič Javil o sestavi vlade, ki naj nadomesti dosedanjo vlado, kateri je predsedoval Taher Jehira. Poleg tega javlja radio, da bodo iraška letališča odprta za promet, kadar ne bo veljala policijska ura. Prav tako bo dovoljen obmejni promet. Danes so javili, da so ukinili policijsko ura od 6 do 18. Kairski radio javlja, da je general El Ensari, načelnik glavnega štaba iraških oboroženih sil, ki ga je novi režim upokoijl, že več dni v Kairu. General Ensali je v zadnih mesecih večkrat prišel v Egipt in je spremljal predsednika Naserja med nedavno inšpekcijo enot na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Današnji egiptovski listi posvečajo mnogo prostora vojaškemu u-daru v Iraku. Listi posvečajo večino prvih strani in mnogo notranjih strani temu dogodku, toda objavljajo samo agencijska poročila brez komentarjev. Vendar pa poudarja «A1 Ahraim« v enem od svojih podnaslovov: ((Rezerviranost vseh arabskih držav do državnega udara, dokler ne bodo jasne tendence nove vlade«. «A1 Gumhuria«, ki tudi uporablja besedo ((rezerviranost«, objavlja ki pravi, da «vse, kar se dogaja v katerem koli kotu arabskega sve ta, je velike važnost: za Egipt zaradi dejstva, ker so Egipčani neposredno na ognjeni fronti nasproti izraelskemu sovranižku«. Solidarnost KP1 s češkoslovaško partijo RIM, 18. — Po včerajšnji seji vodstva KP Italije so objavili sporočilo, ki pravi, da so proučili razvoj procesa demokratizacije v CSSR na podlagi nedavnih dogodkov in na podlagi poročil Pajette in Galluzzija. Vodstvo KPI izreka skrb zaradi stanja, ki je nastalo v trenutku, ko je bolj ko kdaj koli potrebna enotnost vseh komunističnih in naprednih sil. Vodstvo KPI čuti dolžnost znova poudariti solidarnost s procesom demokratizacije v češkoslovaški socialistični družbi, ki so ga začeli pod vodstvom Dubčeka novi voditelji češkoslovaške partije. Vodstvo KPI poudarja zaupanje v akcijo, ki jo je začela češkoslovaška partija, in izraža prepričanje, da bratska podpora drugih komunističnih strank lahko zelo prispeva k naporom češkoslovaške partije pri pobijanju nevarnosti, ki nastaja v tem obnovitvenem procesu. Izjava poudarja tudi, da avtonomija vsake partije pomeni in mora pomeniti popolno spoštovanje načela nevmešavanja ene ___ ali več besedilo pisma, ki so ga novi ira partij v notranje življenje drugih ški voditelji poslali včeraj ira- partij ob odkriti debati in primer- škemu poslaništvu v Kadru V pis janju mnenj. Vodstvo KPI poudar- mu je rečeno, da je namen udara ja tudi različnost poti pri graditvi ((doseči spoštovanje zakona in od- socializma v .posameznih državah. Zaprisega novega ustavnega sodnika RIM, 18. — Novi ustavni sodnik Nicola Reale, ki bo nadomestil sodnika Manco v najvišjem sodišču je danes zaprisegel v prisotnosti predsednika republike Saragata častnega predsednika ustavnega sodišča Ambrosinija, sedanjega predsednika ustavnega sodišča Sandul-lija predsednika CNEL Campillija, prvega predsednika kasacijskega sodišča Tavolara in drugih. Zaprisegi in podpisu protokola v stekleni dvorani Quirinala so prisostvovali tudi predsednik poslanske zbornice Pertini, predsednik senata Fanfani, predsednik vlade Leone in druge osebnosti. Smrt treh časnikarjev PIACENZA, 18 - Znani sindi- kalist, član glavnega odbora CGIL, pred časom tajnik milanske sekcije PSU, Bruno Di Pol, ki je bil rojen v Spilimbergu, je včeraj podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri hudi prometni nesreči. Danes je umrl, prav tako na posledicah poškodb zaradi iste nesreče, tudi časnikar Renato Bianchi, ki je bil urednik «Sempre avanti« in milanskega dnevnika «Stasora», zadnje čase pa načelnik tiskovnega urada tovarne «Alfa Romeo«. RIM, 18. — Po daljši bolezni je danes umrl 42-letni gospodarski urednik dnevnika «L’Unitš» Diamante Limiti. Bil je tudi sodelavec uRlnascite«, «Vie Nuove« in nekaterih gospodarskih listov. njujejo stanje v deželi in rešujejo vprašanja, ki =o se nakopičila v letih. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da socialistične države, ko munistične in delavske partije lahko izpolnijo sv jo internacionalistič-no obvezo prav z dajanjem podpore sedanjim naporom vodstva komunistične partije češkoslovaške za nadaljnji razvoj socialističnih in družbenih odnosov na Češkoslovaškem in za uresničenje akcijskega programa KP češkoslovaške, ki ima vso podporo ogiomn večine delovnih ljudi češkoslovaške. Vsak poizkus vmešavanja v notranje zadeve Češkoslovaške bi po mnenju Zveze komunistov Jugoslavije škodoval razvoju socializma na svetu. S tem bi bil zadan delavskemu in naprednemu gibanju hud u-darec, hudo bi se kompromitirala načela neodvisnosti in enakopravnega sodelovanja, ki so edina osnova, na katerih se morejo graditi odnosi med crž.ivami na svetu, pri čemer morajo prav socialistične države služiti koi, primer. Zveza komunistov Jugoslavije izraža prepričanje, da so delavski razred in napredne sile na Češkoslovaškem dovolj močne, da same obračunajo s silami, ki bi skušale zavreti socialistični razvoj na Češkoslovaškem. Na koncu svojega pisma predsedstvo in izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije ugotavljata, da je socialistična Jugoslavija enako kot druge socialistične države ter komunistične in delavske stranke življenjsko zainteresirana za nadaljnjo okrepitev socializma na svetu in razvoj sodelovanja med socialističnimi državami na temeljih popolne enakopravnosti in nevmešavanja. Zato je Zveza komunistov Jugoslavije globoko prepričana, da se samo s spoštovanjem pravice delavskega razreda in narodov Češkoslovaške do samostojnega razvoja, z zaupanjem v KP Češkoslovaške in njeno vodstvo in socialistične site na Češkoslovaškem, lahko podpre razvoj socializma na Češkoslovaškem. ^Sodimo, da so zaupanje n podpora edina sprejemljiva in učinkovita pomoč KP Češkoslovaški in njenemu vodstvu v borbi za utrditev in nadaljnji razvoj socialistično - družbenih odnosov na Češkoslovaškem, kakor tudi prispevek k boljšemu medsebojnemu razumevanju in krepitvi sodelovanja med socialističnimi državami in komunističnimi partijami. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak je na današnji skupni seji zveznega sveta, sveta narodov in gospodarskega sveta zvezne skupščine prikazal stališče zveznega izvršnega sveta v izvajanju politike zvezne skupščine. Ko je ugotovil, da so triletni napori za izvajanje reforme pokazali pravilnost postavk reforme, in je o-menii težave in slabosti, ki so se med izvajanjem reforme pojavile, je prikazal poslancem osnovne naloge, za katerih izpolnitev se namerava zvezni izvršni svet boriti, in je naprosil skupščino, da se o teh postavkah izjasni. Aplavz poslancev po njegovem poročilu Je potrdil ,da zvezna skupščina popolnoma soglaša z osnovami politike zveznega izvršnega sveta, ki med drugim predvideva: sprejem takih gospodarskih ukrepov, ki bo. do omogočili večjo uveljavitev trga in gospodarske zakonitosti, zagotovitev takih odnosov o razdelitvi dohodka med gospodarskimi in družbeno političnimi skupnostmi ,kot jih predvideva srednjeročni načrt (posebno nadaljnja razbremenitev gospodarskih podjetij), nadaljnja spopolnitev deviznega režima, zagotovitev razvoja nerazvitih področij v skladu s srednjeročnim načrtom Zvezni izvršni svet bo nadalje sprejel ukrepe za modrenizacijo gospodarstva, za hitrejšo rešitev vprašanj zaposlitve, posebno strokovnih kadrov. V razpravi o gospodarskih funkcijah družbenopolitičnih skupnosti bo zvezni izvršni svet podprl napore, da se jasno razmejijo pravice in odgovornosti federacij in republike, s tem da bi federacija Imela samo tiste gospodarske funkcije, ki zagotavljajo načela osnovnega sistema samoupravljanja, predvsem enotnost trga, svoboden promet blaga, dela in družbenih sredstev. Predsednik zveznega Izvršnega sveta je nadalje obvestil poslance o ukrepih, ki jih predvideva zvezni izršni svet za spopolnitev bančnega sistema, za razvoj znanstvenega dela, za rešitev vprašanj na področju prosvete in kulture, zdravstvene zaščite in pokojninskega zavarovanja (posebno ' odprave razlik med starimi in novimi upokojenci). Zvezni izvršni svet bo nadaljeval z dosedanjo zunanjo politiko in politiko narodne obrambe. Razprava o poročilu predsednika zveznega izvršnega sveta bo verjetno zelo živa, ker je predsednik Mika špiljak v svojem govoru omenil, da se je zvezni izvršni svet odločil prikazati skupščini svoje stališče, med drugim zaradi kritik, ki so se zadnje čase pojavile, v katerih se izraža med drugim dvom v doslednost zveznega izvršnega sveta v izvajanju smotrov reforme in da s svojimi poročili olepšuje stanje v gospodarstvu. Te kritike so bile posebno jasno izrečene na zadnji seji CK zveze komunistov Hrvatske. B. B. KNOKKE, 18. — Danes je umrl v starosti 76 let belgijski prof. Comedile Heymans, ki je pred 30 leti dobil Nobelovo nagrado za medicino. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21. najnižja 15,2, ob 19. uri 20,5 stopinje, zračni tlak 1010,6 narašča, vlaga 60 o-dst., veter 6 km na uro vzhodnik, nebo pooblačeno, padavine tekom dneva 5 mm, morje mirno, tempera, tura morja 24,5 stopinje Tržaški dneva! Danes, ČETRTEK, 1». julija MIROSLAV Sonce vzide ob 5.33 m zatone o® 20.41 — Dolžina dneva 15,16 — LUj na vzide ob 0,39 in zatone ob 14.5' Jutri, PETEK, 19. julija VINCENC DANES OB 9. VRI SEJA DEŽELNEGA SVETA Vsa razprava bo posvečena gospodarskemu položaju v Trstu Predložene štiri resolucije, dve interpelaciji in dve vprašanji Danes bo deželni svet posvetil vso svojo sejo razpravi o gospodarskem položaju v Trstu. Predlog za to razpravo je dal sam pred- vi med študneti agrarne fakultete iz Prage in iz Padove, ki jo je organizirala agrarna fakulteta pa-dovske univerze Odbornik Giust sednik deželnega sveta Ribezzi na je pozdravil študente tudi v ime- ----—nu predsednika Berzantija ter jim želel prijetno bivanje v Trstu in deželi, študente je spremljal inž. Cosolo z agrarne fakultete padov-ske univerze skupno z drugimi padovskimi profesorji, ki se bodo ustavili nekaj časa v naši deželi, da si ogledajo glavna kmetijska središča. koncu zadnje seje deželnega sveta v sredo in svetovalci so ga soglasno odobrili. Seja se bo začela ob 9. uri namesto kot običajno ob 9.30 in če se razprava ne bo končala do poldne, se bo nadaljevala na drugi seji popoldne. Na dnevnem redu je samo ena točka: resoucije, interpelacije in vprašanja o gospodarskem položaju v Trstu. Resolucije so 4: prvo so podpisali svetovalci Del Gobbo, Dal Mas, Coloni, Pittoni, Ginaldi, Ramani in de Rinaldini; drugo Trauner, Morpurgo in Bertolini; tretjo Morelli, Gefter Wondrieh in Boschi, četrto pa Calabria, Bacic-hi, Lovriha, Zorzenon, Moschioni tn Bosari. Interpelaciji so predložili liberalec Trauner ter komunisti Lovriha, Cuffaro, Calabria in Bacicchi. Končno sta bili predloženi še dve vprašanji: (Štoka za LSS ter Calabria, Bacicchi in Ber-gomas za KPI). Podpisnikom resolucij, interpelacij in vprašanj bosta odgovorila odborniki za industrijo in trgovino Dulci, ki bo poročal o perspektivah načrta CIPE, in odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrt Stopper, ki bo prikazal celotni gospodarski položaj na področju od Trsta do Tržiča. Odbornik Varisco sprejel predstavnike Acetata in deželnih uslužbencev Deželnik odbornik Varisco, ki je pooblaščen za vprašanja osebja, ,ie sprejel v preteklih dneh sindikalne predstavnike deželnih uslužbencev. Med sestankom so obravnavali razna vprašanja ki se tičejo deželnega osebja in njegove uvrstitve v stalež deželne uprave. V zvezi s tem je odbornik Varisco zagotovil, da bo dežela izpolnila vse svoje obveznosti do osebja v najkrajšem času Odbornik Varisco je sprejel tudi predsednika Acegata dr. Stasija, ki ga je spremljal industrijski izvedenec Sergi. Med sestankom so obravnavali naj boj j važna vprašanja, ki se tičejo vseh prevozov, zlasti pa mestnih"'Dr. Stasi je orisal položaj mestnega podjetja ter omenil tudi tehnična in gospodarska vprašanja službe mestnih prevozov. Seznanil je tudi odbornika z vestjo o vsedržavnem zasedanju za proučevanje mestnih prevozov, M ga priredi Acegat v Trstu v prvih dneh oktobra. S svoje strani je odbornik Varisco poudaril veliko važnost pre vozov v gospodarskem življenju v deželi. Pohvalil je pobudo za sklicanje študijskega zasedanja, od katerega bo imela korist tudi dežela. Stavka v podjetju Pepsi-Cola Ravnateljstvo družbe Pepsi-Cola je zavrnilo zahteve uslužbencev po izboljšanju mezd, čeprav je njihova delovna pogodba zapadla že pred tremi leti. Zato sta pokrajinska sindikata živilske industrije CGIL in Delavske zbornice (CCdL) napovedala 48-urno stavko, ki se je začela včeraj in so se je udeležili vsi delavci v podjetju. Češkoslovaški študentje pri odborniku Giustu Deželni odbornik za šolstvo Giust Je včeraj popoldne sprejel v prostorih deželne uprave v Trstu odposlanstvo češkoslovaških študentov, ki so gostje dežele. Do sreča- Sinoči na Trgu Garibaldi Vidali o pomenu španske vojne Včeraj zvečer je bila na Trgu Garibaldi javna manifestacija solidarnosti s španskim ljudstvom ob 32. obletnici začetka španske dr- Pi D, žavljanske vojne, ki jo je priredila tržaška federacija KPI. Na shodu je najprej spregovoril redstavnik mladinske federacije ario Supancich. Sledil je kratek nagovor, ki ga je imel v slovenščini Silverio Piciga. Glavni govornik na manifestaciji je bil Vittorio Vidali, ki je povezal daljne dogodke španske državljanske vojne z današnjim dogajanjem v svetu. Zmaga protidemokratičnih sil v Španiji je na široko odprla vrata drugi svetovni vojni in prav tako bi zmaga ameriških imperialističnih sil v Vietnamu pomenila zaključno fazo pripravljanja tretje svetovne vojne. To pa se ne bo zgodilo, ker je danes položaj v Evropi popolnoma drugačen: danes so povsod na delu močne demokratične sile mladih delovnih ljudi in študentov, ki bodo razbili vse poskuse, da se izzove nova svetovna vojna. Preklic sporazuma med sindikati in pokrajinsko upravo Tajnik sindikata pokrajinskih u-•službencev CISAL-FIADEL dr. Tul-lic Cohen sporoča, da predlog sklepa, navedenega na dnevnem redu pod številko 40, ni v skladu s sporazumom med sindikati in pokrajinsko upravo. Sporazum je določal izplačilo pol meseca piače (ne polovico trinajste plače) kot predujem na 13. plačo in v povezavi s sedanjo sindikalno akcijo. Ugodnost se je nanašala na vse uslužbence in ni bila v zvezi z osebnimi zahtevami. Zaradi tega preklicuje dr. Cohen svoj prisatnek na sporazum, razen če se sklep ne spremeni tako, da bo v skladu s sporazumom. Poročil« dr. Caidassija na trgovinski zbornici Predsednik trgovinske zbornice Caidassi je včeraj poročal zborničnemu odboru o raznih gospodarskih vprašanjih s posebnim poudarkom na pristaniška in pomorska vprašanja. Povedal je, da so na nekem nedavnem sestanku načeli vprašanje mehanizacije nakladanja in razkladanja rud in žita v tržaškem pristanišču, da bi oili kos konkurenci severnih pristanišč glede pristaniščih tarif. ...............mn miun minil m m iiiiiim in ii ni n m um mmn niimi umu iniiiiiiniiiiii ni umu iiniimii n m im iiiiiniiiuiiHiiiiiiiiiiiiil SEJA PRVE STALNE ZAKONODAJNE KOMISIJE Odobritev zakonskega osnutka o gospodarsko-socialnem odboru Odbor bo opravljal važne naloge, ki bodo predvsem posvetovalnega znaiaja Prva stalna deželna komisija za zadeve predsedstva, krajevne ustanove, finance in proračun se je včeraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija in odobrila z večino glasov ob vzdržanju svetovalcev KPI, PSIUP, MSI in LSS zakonski osnutek, s katerim se u-stanavlja gospodarsko-socialni deželni odbor. Deželna uprava namerava biti s tem odborom v stalnem stiku, ker se hoče posvetovati z ustanovami, ki izražajo potrebe raznih gospodarskih in socialnih kategorij in ki lahko dajejo deželnim izvršnim organom koristne nasvete za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva v deželi. Deželni gospodarsko - spciatoi odbor, katerega člani bodo delovali 4'leta,' bo imel razne naloge'. Vskj enkrat na leto bo moral proučiti gospodansko - socialni položaj v deželi ter nato predočdti smotre gospodarskega razvoja in predlagati sredstva za razne posege. Dajal bo pripombe na zakonodajne po-bude deželnega odbora, ki mu jih bo odbor sam predložili, da izrazi o rujih svoje mnenje zaradi njihovega gospodarskega in socialnega pomena. Končno bo dajal nasvete in izrekal mnenja v vseh primerih, ki jih predvidevajo de želrai zakon ali uredbe in ko ga bo predsednik vprašal za mnenje za vprašanja, ki jih deželne norme predajajo v proučevanje posvetu valnemu odboru za deželno načrtovanje; dajal bo deželnemu odboru tudi predloge za študije, proučevanja in raziskave gospodarskega in socialnega značaja. Ko določa zakonski osnutek, oo predsedoval odboru predsednik, ki ga bo imenoval deželni odbor. Sestavljen pa bo iz predsednikov pokrajinskih uprav in trgovinskih zbornic, županov glavnih mest pokrajine, 15 predstavnikov delodajalcev, 15 predstavnikov delavcev, ki jih bodo določile sindikalne organizacije, ter 3 izvedencev v gospodarskih in socialnih zadevah, ki jih bo imenoval deželni odbor. Na včerajšnjem sestanku je orisal zakonski osnutek predsednik Berzanti, kd je rekel, da ga je predložil deželni odbor zato, da o! izpolnil programsko obveznost ter da bi sprejel točne zahteve sindikalnih organizacij. Predsednik Berzanti je tudi poudaril razlike med odborom za načrtovanje in social- nja je prišlo ob kulturni izmenja- 1 no-gosipodarskim odborom. Ta bo VREMENSKE MUHE LET0ŠH1ECA P01ETH Po skoraj tropski vročini ohladitev in sneg na višinah V Beneški Sloveniji temperatura padla pod 10 stopinj Plaže so se izpraznile, toda še se bomo potili Slabo vreme je spet zajelo naše kraje. Po včerajšnjih vesteh je sneg pobelil Julijce do približno 1.800 metrov nadmorske višine. Krasen razgled na zasnežene vrhove v skupini Viša se je včeraj nudil poletnim izletnikom in turistom v Kanalski dolini. Sneg je zapadel tudi na Kaninu, na Kriških podih nad Trento in seveda na očaku Triglavu ter drugih sosednih vrhovih. Sneg so opazili tudi na raznih vrhovih Beneške Slovenije, na hribu Coglians ter na raznih karnijskih vrhovih. Če je v gorah gospodaril sneg, je v dolinah seveda pogosto-ma deževalo. Slabo vreme je spremljal tudi občuten padec temperature Tako so na primer zabeleži'i v nekaterih krajih Beneške Slovenije le 6 stopinj nad ničlo. V Čedadu je živo srebro zdrknilo na 10 stopinj. Razmeroma nizke temperature so zabeležili tudi v Karniji. Huda nevihta je prizadela naselje S. Gio-vanni ob Nadiži. Veter je odtrgal streho na neki delavnici ter izruval številna drevesu s koreninami vred. Zaradi slabega vremena^ je bil promet povsod zelo otežkočen. Poglavitno nevarnost so predstavljale mokre in spolzke ceste. Neugodni vremenski pogoji so imeli negativ- namreč imel večjo avtonomijo ln mu bodo poverjene tudi bolj važne naloge. Berzanti je tudi poudaril, da bo predsedstvo poverjeno osebi izven odbora in da bodo v njem okrepljene sindikalne organizacije Zatem je spregovoril poročevalec o zakonskem osnutku svetovalec Metus, ki je poudaril zlasti važne naloge odbora. V splošni razpravi so spregovorili svetovalci Bacicchi (KPI) Bianchini (KD), Del Gobbo (KD), Dal Mas (PSIU), Gefter Wondricn (MSI), Lovriha (KPI), de Rinaldini (KD), Rizzi (PSIUP), Štoka (LSS), Virgolini (KD) ter predsednik komisije Cocianni (KD). Di-skutantom sta odgovorila poročevalec ' :Metuk in predsednik' odbora Berzanti. Med glasovalnimi izjavami so spregovorili Bacicchi (KPI) Del Gobbo (KD) in Rizzi (PSIUP) nje KPI o temi: «Borba za dostojne jše pokojnine«. Govoril bo Vittorio Vidali. “ Danes ob 20.30 bo v Ul. Domus Civica pri Sv. Ani javno zborova- Uspch CGIL na volitvah notranje komisije v podjetju Saul Sadock V sredo so bile v podjetju Saul Sadock volitve notranje komisije. Volilni pravico je imelo 235 delavcev, veljavnih glasov je bilo 195. FILP-CGIL je prejela 119 glasov .16],. odst,) in dva. zastopnika, Delavska zbornica (CCdL) 24 glasov (12,30 odst.) in 1 zastopnika, Fe-derlibro-CISL pa 52 glasov (26,66 odst.) in 1 zastopnika. Zastopnika uradnikov je dobila CISL s 23 glasovi. Drugi sindikati niso predložili svojih kandidatov. SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA 1.800 milijonov lir posojila za financiranje javnih del Gre za okrepitev javne razsvetljave, za razširitev pokopališča, za ceste in kanalizacije pri Sv. Ani, za športno igrišče na Proseku itd. Na predlog odbornika za proračun dr. Verze je občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, da se vključi v dnevni red današnje seje občinskega sveta pet predlogov glede najema posojil v skupnem znesku 1 milijarde 800 milijonov lir, ki jih bodo potrebovali za financiranje nekaterih javnih del. Za ureditev trga ha gradu sv. Justa nameravajo najeti posojilo 28 milijonov lir pri Tržaški hranilnici. Pri isti hranilnici nameravajo najeti posojilo 102 milijonov lir za obnovitev in okrepitev javne razsvetljave v mestu. S tem se bo zaključil prvi načrt za okrepitev in obnovitev javne razsvetljave, za kar so dosedaj potrošili že 750 milijonov lir. Pri zavodu Istitu-to Nazionale delle Assicuraziond nameravajo najeti tri posojila, in sicer posojilo 890 milijonov lir za razširitev pokopališča pri sv. Ani, posojilo 200 milijonov lir za ureditev poti in pločnikov v raznih delih mesta posojilo 497 milijonov lir pa za ceste in kanalizacijo pri sv. Ani. Na predlog odbornika Mocchija je občinski odbor odobril prvo fazo del, ki se tičejo Acegata, za urbanizacijo področja pri Rocolu in Melari. Stroški bodo znašali 222 milijonov lir. Prav tako je občinski odbor na predlog odbornika Mocchija odobril sklep o gradnji športnega igrišča na Proseku, ld bo imel tudi slačilnice. Stroški bodo znašali 11 milijonov lir. Odbornik Mocchi je pripomnil, da so zadevni načrti že odobreni. Ul. Rossetti. 26-letni Rino But in njegova 25-letna žena Gianfranca, ki stanujeta v Ul. Nathan 4, sta se nekaj po 7. uri peljala v fiatu 750 proti mestnemu središču, ko sta v bližini križišča z Ul. Lamar mora z avtomobilom čelno trčila v innocenti J4, ki ga je v nasprotno smer vozil 68-letni Bruno Ca dalber iz Drevoreda XX. septem bra 17. Pri trčenju se je mož po bil po glavi in obrazu ter se ra nil po nosu, žena pa se je uda rila po obrazu in nogah. Mimoido či avtomobilist je zakonca pospremil v splošno bolnišnico, kjer so ju pridržali na nevrokirurškem oddelku. Tu se bo moral mož zdraviti en teden, žena pa deset dni. Maturitetni izidi na trgovskem zavodu Na trgovskem tehničnem zavodu «2iga Zois« (trgovska akademija) so se zaključili zrelostni izpiti v poletnem roku in včeraj so bili objavljeni izidi: Uspešno so opravili izpite: Boris Biva, Danilo Baša, Majda Batelli, Edvard Bevilacqua, Klara Bevilac-qua, Ana Marija Canciani, Nad,ja Carli, Draga Corbaiti, Boris Debe-ljuh, Marta Gombacci, Boris Hrvatin, Peter Hočevar, Nadja Kosmi-na, Milena Muzina, Ivan Preschem, Ivan Radovič, Alenka Rena.r, Sonja Rupel, Stojan Sancin, Tatjana Si-škovič, Nataša Sossi, Petriča Tretjak in Edvin Zeriali. Popravne izpite ima 9 kandidatov, padli so 3. Zakonca ranj’ena pri trčenju avtov Mlada zakonca sta se včeraj zjutraj laže poškodovala pri prometni nesreči, do katere je prišlo v iiiMiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiimnmiiimiiiiiiiimimiKnmmiiiiiiimiM mmn iiiiniiiimniiiiiimiiimiiiinniiiiiiiiiimii mlini BLAGOVNI PROMET ZA JUNIJ IN PRVO POLLETJE Zelo povečan promet na račun nafte ob stagnaciji tradicionalnega blaga V juniju je pomorski promet dosegel 1.592.073 ton, od česar odpade na nafto za naftovod kar 1.110,300 ton Pokrajinski statistični urad trgo- i ton v odvozih) v primerjavi z ne posledice tudi za turizem. Kopališča v Gradežu in drugih plažah so se izpraznila, oživeli pa so seveda lokali in mestna središča. Vremenoslovci ne pripisujejo ta kim pojavom sredi poletja kakega globljega pomena. Neredkoma se namreč zgodi, da sneg pobeli visoke gore in da temperatura občutno pade. To je pojav, k' ima navadno le začasen pomen, saj vsi statistični podatki dokazujejo, da doseže krivulja temperature svoj višek še le v dneh od 25. do 30. julija. Ti statistični podatki veljajo konkretno za Trst in za našo pokrajino ter so jih pridobili iz več kot 120-letnih opazovanj. Ni se torej treba bati. Še bo pripeka, še se bomo j>otili, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi. Sodeč prav po nedavni izkušnji, bomo doživeli verjetno še bolj vroče dni. Pripominjamo pa. da je danes znanstveno napovedovanje vremena šele v povojih. Napovedovanja pa, ki se oslanjajo na statistične podatke, niso vedno stoodstotno zanesljiva. Statistična poprečja so samo poprečja, se pravi, da so izračunana na podlagi številnih nihanj, katerih spodnje in zgornje meje so si včasih zelo oddaljene. Ker pa je bilo na splošno vedno tako, se lahko tolažimo, da bo tudi v bližnji prihodnosti. vinske zbornice je objavil podatke o trgovskem prometu za junij, ki obsegajo promet, v pristanišču, po železnici in po cesti. Iz teh podatkov je razvidno, da je pomorski promet v pristanišču dosegel v letošnjem juniju skupno 1.592.073 ton blaga v primerjavi s 472.191 tonami v lanskem, in 428.781 tonami v predlanskem juniju. Ta velikanski porast gre seveda v celoti na račun dovozov nafte za čezalpski naftovod, saj bi brez pošiljk nafte dosegel tradicionalni promet le 481.773 ton, kar je komaj za slabih 10.000 ton več kot v lanskem juniju. Od skupnih 1.592.073 ton je na Izkrcano blago odpadlo 1.447.108 ton, na vkrcano blago pa le 144.965 ton, pri čemer se je tonaža izkrcanega blaga seveda povečala na račun nafte, tonaža vkrcanega blaga pa se je zmanjšala za kakih 60.000 ton v primerjavi z lanskim in za okrog 8000 ton v primerjavi s predlanskim junijem. Dovoz nafte je dosegel 1.110.300 ton. Te postavke v prejšnjih letih še ni bilo, pri vkrcanem blagu pa je odpadlo 15.964 ton na ladijsko gorivo in mazivo ter na oskrbo za ladijska moštva. Promet po železnici je v juniju dosegel 111.759 ton v primerjavi s 147.131 tonami v lanskem in 146.350 tonami v predlanskem juniju. Pripeljanega blaga je bilo 47.781 ton, odpeljanega pa 63.978 ton. Promet s tovornjaki pa je v istem mesecu (zabeležen na carinskih prehodih pristanišča) dosegel skupno 142.351 ton, od česar je odpadlo na pripeljano blago 25.789 ton, na odpeljano pa 116.562 ton. V lanskem juniju je skupni promet s tovornjaki dosegel 157.609 ton, v predlanskem pa 133.844 ton. Poročilo trgovinske zbornice objavlja tudi podatke o prometu od prvega januarja do konca junija. Pomorski promet je v tem razdobju dosegel 9.461.322 ton v primerjavi s 3.717.087 tonami z lanskim in s 3.125.895 tonami v predlanskem istem razdobju. Izkrcanega blaga je bilo 8.503.585 ton, vkrcanega pa le 957.737 ton. Od izkrcanega blaga je odpadlo 6.231.641 ton na nafto za čezalpski naftovod, kar pomeni, da se je brez nafte promet s tradicionalnim blagom v primerjavi z lanskim enakim razdobjem zmanjšal za okrog 500.000 ton. Promet po železnici Je v prvih šestih mesecih letos dosegel skupno 776.528 ton (354.779 ton v dovozih in 421.749 ton v odvozih) v primerjavi s 1.028.668 tonami lani in 974.344 tonami predlani. Promet s tovornjaki pa je v letošnjem prvem polletju dosegel 992.597 ton (158.773 ton v dovozih in 833.823 975.917 tonami lani in 828.522 tonami predlani. Iz podatkov je razvidno, da se blagovni promet s tovornjaki krepi, promet po železnici pa polagoma nazaduje. Pri Sloppcrju pogovor o vojaških služnostih Odbornik za načrtovanje Stopper je včeraj sprejel odposlanstvo zastopnikov občin, ki so najbolj prizadete pri vprašanju vojaških služnosti. Odposlanstvu, ki so ga vodili deželni svetovalci Baracetti, Pa scolat in De Cecco, je odbornik pripomnil, da se s tem vprašanjem deželni svet in odbor že dolgo u-kvarjata ter da bo prihodnji torek o tem vprašanju splošna razprava. Odbornik je članom odposlanstva zagotovil, da bo dežela stalno opozarjala vlado na to kočljivo vprašanje in na želje prebivalstva, da bi se vojaške služnosti preuredile. Sestanek odbora za mir v Vietnamu Včeraj zvečer se je na svojem sedežu v Ul. Torrebianca 13 sestal odbor za mir v Vietnamu. Na se Stanku so obravnavali! razna vprašanja. ki zadevajo oblike pomoči, ki jih je mogoče uresničiti v našem mestu in v tržaški okolici. Odbor je sklenil, da bo za 14. obletnico ženevskega sporazuma objavil posebno brošuro, v kateri bo pojasnjen zgodovinski potek dogodkov, ki so sledili podpisu sporazuma in lz katerih je razvidna odgovornost ZDA za sedanje stanje. Na seji so tudi sklenili, da se da nov razmah vsem pobudam za vsestransko pomoč vietnamskemu ljudstvu in predvsem za zbiranje prostovoljcev za dajanje krvi. V tem smislu odbor poziva tržaško občinstvo in ostale prebivalce našega ozemlja, da v največji meri pomagajo pri tej človekoljubni akciji. Kazniva dejanja v mesecu juniju Tržaška kvestura je včeraj objavila mesečno poročilo o delovanju policijskih organov V mesecu juniju so ugotovili naslednja kazniva dejanja: kraja zaseženih pred metov (4 primeri), nasilje v škodo javnemu organu, odpor javnemu organu, žalitev javnega orga- na, ponarejanje, zamenjava osebe (2), posilstvo, nasilna poltena dejanja (6), nespodobna dejanja (3), prešuštvo (2), kršitev dolžnosti vzdrževanja družine (7), slabo ravnanje z družino, povzročitev telesnih poškodb (5), nenamerni u-mor, nenamerna povzročitev telesnih poškodb (53), žalitev (5), obrekovanje, grožnje (2), kršitev stanovanjske nedotakljivosti (2), tatvina z obtežilnimi okoliščinami (24), poskus tatvine z obtežilnimi okoliščinami (9), povzročitev materialne škode, sleparstvo (6), nezakonito prilaščanje (2), odkup u-kradenih predmetov (3), izkoriščanje prostitucije in pijanost, (2), ' Policija je aretirala 46 oseb in izvedla 35 zapornih ukazov; ugotovila je 59 raznih prekrškov in 1.587 prerškov prometnega zakonika. Našla je ukradeno biago za skupno vrednost 9.830.000 iii. Smrtne posledice padca z okna Včeraj malo pred 9. uro je ortopedskem oddelku splošne bolnišnice podlegla poškodbam 49-letna Laura Nicolini, ki je stanovala v Ul. Bonaparte 1. Kot smo svoj čas poročali, je žena 4. t. m., nekaj dni potem, ko so jo začasno izpustili iz svetoivanske psihiatrične bolnišnice, kjer je bila na zdravljenju, padla z okna svojega stanovanja ter po desetmetrskem skoku pristana na živo mejo na vrtu pred hišo. Grmovje je sicer ublažilo padec, kljub temu pa je nesrečna žena prizadejala hude poškodbe, zaradi katerih je včeraj kljub prizadevanjem zdravnikov izdihnila. Štirje Furlani ranjeni v nesreči pri Postojni Priletna žena, ki Je bila sinoči žrtev hude prometne nesreče, do katere je prišlo v bližini Postojne, se v tržaški splošni bolnišnici bori med življenjem in smrtjo. Nesre ča se je pripetila okrog 20. ure, ko je fiat 1500 z videmsko registracijo iz še nepojasnjenih razlogov trčil v jugoslovanski tovornjak. Od štirih potnikov videmskega avtomobila se je najhuje poškodovala 82-letna Anna Elena Raetz vd. Catt.aneo, ki stanuje v Casaceu v bližini Vidma. Prijetna žena se je hudo pobila po glavi in dobila možganski pretres, poleg tega pa si je verjetno zlomila desno stegnenico. Z jugoslovanskim rešilrjim vozom so jo prepeljali v tržaško bolnišnico, kamor je žena dospela že v agoniji. Zdravniki so si pridržali prognozo. Ostale tri potnike, ki so se laže ranili, so bolničarji jugoslovanskega Rdečega križa pospremili v videmsko bolnišnico. V Dragi je odprt nov gostinski lokal Odslej se lahko tudi Draga, ta od prometa nekoliko umaknjena zato pa mogoče še bolj prijetna vasica, ponaša z lepim gostinskim lokalom, ki more zadovoljiti katerega koli gosta. Na mestu, kjer je prej stala stara majhna gostilna družine Luipidd, sta gospa in njen podjetni mladi sin Mario po stavila povsem novo poslopje, ki razpolaga tudi s sohami. Glavno delo pri zidanju in notranji ureditvi je opravilo podjetje Danila Glavine iz Boršta. Seveda je pri notranjih delih sodelovala še vrsta podjetij, deloma domačih (Carli, Padriče; Maar, Boršt; Ko-bec, Katinara) in iz Trsta (Arre-damenti Zeta, BertoM), deloma pa tudi oddaljenejših (Serramenta Fjlli Gratton, Vdsco; Sedie Friuli, Manzano; Arredamenta Alfa, Man-zano). Nekaj opreme iz tolčenega železa je tudi iz Krope. Novi lokal lahko sprejme 120 gostov v notranjih prostorih ter 180 na prostem. V prvem nadstropju je osem kar luksuzno opremljenih sob, sedem dvoposteljnih in ena z eno posteljo. Tri sobe imajo tudi prijeten balkon. Gostje si bodo lahko najeli samo sobo ali pa se bodo odločili kar za celoten penzion. Zelo verjetno se bo marsikateri Tržačan v poletna vročini po-služil te lepe ugodnosti in se za nekaj dni preselil v Drago, kjer bo užival mir in bo ponoči vsaj lahko v svežem zraku spal. Včeraj je bila slovesna otvoritev novega hotelčka. Bazovski župnik g. Živec je prostor blagoslovil. Na otvoritvi je bdi dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha, podžupan Marino Bandi, svetovalec dr. Tul in drugi. Prišel pa je tudi predsednik Pokrajinske u stanove za turizem od-v Terpdn Med zakusko je igrala godba, ki je še dvignila že tako prijetno vzdušje. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje Sole «FRAN ERJAVEC« v Rojanu, sporoča, da vpisuje dijake v 1. razred srednje šole, vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. t. m. Ravnateljstvo Državne srednje Sole IVAN CANKAR obvešča, da se je vpisovanje v I. razred že začelo. Rok vpisovanja traja do 25. julija. Taj. ništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku sporoča, da vpisuje dija. ke v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. t. m. Tržaško županstvo sporoča, da je na oglasni deski objavljena prednost, na lestvica prosilk za suplence v občinskih otroških vrtcih za prihodnje Šolsko leto. Državna srednja šola «Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da vpisuje dijake v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure Vpisovanje se zaključi 25. tm. Šolsko skrbništvo sporoča, da so tudi letos ustanovljeni v srednjih šolah brezplačni tečaji latinščine za dijake, ki so opravili na srednjih šolah zaključne izpile in nameravajo v Jesen) polagati dopolnilni izpit iz. latinščine za vpis v višje srednje šole. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. tm. dalje, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, Ul. Frausln 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezi. kom tržaške pokrajine, za šolsko le. to 1968/69. 1898 _ PADRIČE 1968 proslava 70-letnice prosvetnega društva «SLO VAN» SPORED: SOBOTA, 20. JULIJA: ob 18. uri športne tekme za pokal SLOVANA; od 21. do 24. ure ples Vstopnina na prireditveni prostor 100 lir NEDELJA, 21. JULIJA: ob 9. uri finalne športne tekme za pokal SLOVANA; ob 18. uri svečana proslava s kulturnim sporedom, pri katerem sodelujejo pevski zbori; PRIMOREC iz Trebč, LIPA iz Bazovice, SLOVENEC iz Boršta in domači SLOVAN, folklorna skupina BREG ter godba PARMA iz Trebč. Po kulturnem sporedu približno ob 20. uri ples do 24. ure Za vstopnino na prireditveni prostor, ki bo neprekinjeno od 9. do 24. ure prostovoljni prispevki. PONEDELJEK, 22. JULIJA: ob 18. uri odprt prireditveni prostor; od 21. do 24. ure ples' Vstopnina 100 lir. Za ples igra kvintet KRAS, pojeta Magda in Tatjana VABLJENI! Namesto v miramarskem parku Beethoven in Dvorak sinoči v Verdiju Tudi tretji simfonični koncert, ki bi moral biti v Miramarskem parku, ni imel sreče z vremenom; koncert bi moral biti namreč že v sredo, prenesen je bil zaradi slabega vremena na včeraj in končno je bil izveden v gledališču Verdi. Orkester tržaške filharmonije je vodil dirigent Siegfried Koehler. Spored je obsegal skladbe Luduiiga van Beethovna in Antonina Dvoraka, in sicer znano uverturi uLeonora št. 3» in Dve romanci za violino in orkester v G-dunt op. 40 in v F-duru op. 50, v katerih je kot solist nastopil Baldassare Simeone. Skladbi, napisani z ne prevelikimi težnjami, ki pa vendarle občutno izpopolnjujeta tovrstno glasbeno literaturo, je solist izvedel tehnično brezhibno in s polno in zvočno spevnostjo, t’.r je s svojo izvedbo izvabil navdušeno ploskanje in priznanje. Prav tako je občinstvo navdušeno ploskalo dirigentu Koehlerju, ki je popolnoma zanesljivo vodil orkester tako v zahtevni Beethovnovi uverturi, kot še posebno v znani Dvorakovi simfoniji št. 5 v e-molu «lz novega sveta*, iz katere sta posebno navdušila drugi in zadnji stavek. Orkester je zadovoljil, čeprav bi včasih želeli večjo izdelanost, posebno v počasnejših odlomkih, in večjo preciznostjo.^v vstopih. -h- OSM IC A pri KRALJIČU v Prebenegu od 20. t. m. dalje Vabljeni! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. julija 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 15 oseb UMRLI SO: 68-letni Ermanno De. piera, 88-letna Maria Berkljacich vd. Sachs, 684etni Corrado Iona, 68-letni Umberto Grinotti, 92-letmi Michele Oselladore, 86Jetni Antonio Braico, 79-letn-i Luigi Misgur, 81-letna Malka Rose vd. Oppenheim, 72-letna Teresa Slama vd. Vol pl, 71-letni Leopoldo Comici, 46-letna Llliana Nerl por. Villinl, 65-letnii Mario Pernar, 86-letni Pietro Pettirosso, 70-letna Gio. vanna Zlili por. Ersetti, 79-letni Giuseppe Davanzo. Nocoj Morandi na tržaškem gradu Danes zvezer se bo po pravkar zaključenem festivalu znanstveno fantastičnega filma začela na gradu Sv. Justa vrsta 16 prireditev, ki jih je pripravila avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova s sodelovanjem pevcev lahke glasbe, znanimi komiki, igralci revij, orkestri itd. Na nocojšnji prvi prireditvi, ki se bo začela ob 21.30, bo glavna osebnost vsekakor Gianni Morandi, ki se bo v Trstu prvič predstavil s celovečernim recitalom, potem ko mu je to pred dvema letoma onemogočil naliv. Prvotno najavljena dvojica Simonelli - Biagini, ki bi morala uprizoriti nekaj odlomkov iz nove televizijske oddaje «Buona-notte al secchio*, bo nocoj odpadla zaradi nenadne obolelosti Biagini-jeve. Vendar pa so prireditelji ta koj poskrbeli za več kot dostojno nadomestilo. Prišel bo namreč znani komik Carlo Danorto, ki bo skupno z Mariso Del Frate predstavil tržaškemu občinstvu nekaj odlomkov iz revije, s katero bosta popularna predstavnika revialne zvrsti nastomla v jeseni. Marisa del Frante bo seveda pokazala tudi sama mnoge svoje odrske vrline. Pojutrišnjem, ko bo Morandi že odpotoval v Rio de Janeiro. pa bo na gradu gost Enzo Jannacci in etSianori del jazz*, medlem ko bodo tudi tokrat nastopili vsi ostali : nocojšnjega večera, vključno ; francoskim baletom <. da se je priznanje doslej od-ekalo. Vzhodna in nemška poli-ka bonske vlade bi dobila večjo aneversko sposobnost. ®- Priznanje bi ustvarilo možnost ha napredek v notranjem politič-taD1 ŽIV,jenju DR Nemčije, a prav ko bi tudi vsaj olajšalo sporazu-6Vanje z zvezno republiko. ^ Priznanje bi razbremenilo zu- ,llll"iimllllllll,llaliI,.umu.. Mostovi Leningrada r V. januarja 1. 1968 je bilo na pod-npju vseh leningrajskih četrti 373 Utve0V' Na predmestnih področjih, Postevajoč tudi parke Petrovega °rca, Puškina, Pavlovska, Želeja ®orska, Sestrorjecka, Kolpina in ronstadta, pa je 213 mostov. Vse- v? ^upaj je torej v velemestu na „ 588 mostov. Najznamenitejši Sllo imena poročnika Šmita, Ki-i„ya’ Aleksandra Nevskega in Volarskega. nanjo politiko DR Nemčije, pa tudi bi olajšaio ali vsaj omogočilo drugi nemški državi določen samostojnejši razvoj znotraj sovjetskega vplivnega področja. 8. Brez priznanja DR Nemčije si ni moč zamisliti pomiritve ter obsežnega skupnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo ter ostalimi deželami vzhodne Evrope. 9. Življenjska sposobnost zahodnega Berlina je ogrožena in se lahko dolgoročno ohrani samo v primeru dosege sporazuma z Vzhodom. Prvi pogoj za tak sporazum pa je priznanje DR Nemčije. To priznanje postavlja vlada druge nemške države kot ceno. 10. Razdelitev Evrope je moč preprečiti samo v situaciji, ko bi DR Nemčija kot enakopravna država sodelovala v procesu zbliževanja med državam' vzhodne in zahodne Evrope. Kolikor bo ta proces bolj napredoval, toliko bodo tudi večje možnosti za premostitev jeza, ki obstaja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Avtor že omenjene knjige, Peter Bender, je v njej podal obširna in prepričljiva pojasnila za svoje teze, ki jih je podkrepil z znano, toda studiozno argumentacijo. Pozornost zbuja njegova trditev, da je bonska vlada v preteklih petnajstih letih vedno pozabljala storiti to, kar je v določenem trenutku bilo pravilno. Po njegovih besedah, so bonski državniki leta stopicali za dogodki in dejstvi. Avtor navaja tudi primere Ko so vzhodnoevropske države konec petdesetih let ponudile Zvezni republiki vzpostavitev diplomatskih odnosov brez vsakih pogojev, je Bonn ta predlog odbil. Danes pa Bonn te odnose želi, toda uresničiti jih je moč samo za ceno priznanja DR Nemčije. Ko je vzhodnoberlinski župan Friedrich Ebbert 1. 1958 svojemu zahodnoberlinskemu kolegu Willy-ju Brandtu predlagal ustanovitev skupnih berlinskih komisij, je Wil-ly Brandt ta predlog zavrnil. Zdaj je Brandtov naslednik na položaju zahodnoberliriskega župana, Klaus Schuetz, devet let kasneje, Ebber-tovemu nasledniku Herbertu Feh-nerju, ponudil pogajanja o berlinskem vprašanju. Vzhodnoberlinski župan pa je predlog enostavno in hladno posredoval vladi Demokratične republike Nemčije. In tako se je stalno dogajalo v teku zadnjih dveh let, odkar je bila v Bonnu sestavljena koalicijska vlada. Vsi poizkusi zahodne Nemčije, da bi stopila v razgovore z vlado druge nemške države v zvezi z nekaterimi manjšimi vprašanji, naletijo na neizprosni zahtevek, ki se je v nekem smislu že spremenil v standardno ceno: »Priznanje Demokratične republike Nemčije*. Sedanje situacije pa ne more niti malo spremeniti pripravljenosti bonske vlade, da Demokratično republiko Nemčijo sprejema kot »dejstvo«, »fenomen*, «tvorbo* (te izraze uporablja kancler Kiesinger) ali kot «ono, kar se imenuje DR Nemčija* (kot se je izrazil zunanji minister W. Brandt). Na koncu dodajmo še to. Za kanclerja Kurta Geeiga Kiesinger-ja priznanje DR Nemčije pomeni »izdajstvo naše preteklosti in naše bodočnosti*. Polovici prebivalstva Zvezne republike Nemčije — kot je to pokazala neka obsežna, resna in kompetentna anketa — pa je že danes jasno, da nam nekega dne ne bo preostalo nič drugega, kakor da DR Nemčijo priznamo kot drugo nemško državo. (Po časopisu «Spiegeh) Kdor ni sam poskusil, ne more vedeti, kakšno bogastvo doživetij nudi mlademu človeku taborjenje, mesec dni, recimo, življenja v neposrednem stiku z naravo. V Trstu to mladini omogoča Rod Modrega vala. Letos so si njegovi člani za taborjenje izbrali prekrasen prostor ob Kolpi pri Metliki. Na sliki pogled na njihove šotore. iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiaii iiiiiiaiiiJiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiaiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiivviiiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiB O ROMANISTANU, PRVI CIGANSKI DRŽAVI V AFRIKI Veliki načrti Vajde Voevoda III. v pariškem predmestja Montre Nad 35 odst. vseh Ciganov živi v Somaliji - Tu naj bi bila ustanovljena prva ciganska država - Odprava zaporov in njihova spremenitev v bolnišnice - Kralj, ki se je rodil na žitnem polju Ukrajine in končal fakulteto pol. ved na Sorboni pojasni oziroma razlaga o načrtih za prihodnost Cigan' V četrtem nadstropju dvoriščne zgradbe v pariškem predmestju Montre je rezidenca ciganskega kralja Vajde Voevoda III. Vsakomur, ki ga sprejme, prav rad svojih liganov, na zemljevidu pa mu pokaže — v predelih Somalije na vzhodu Afrike — meje bodočega Romanista-na, cigansko države, »demokratične kraljevine*, ki jo bodo — po njegovih besedah — šele ustanovili. Že danes je 35 odstotkov vseh prebivalcev Somalije Ciganov. In medtem ko preiskujejo njihovi geologi področja bodočih naselbin, obljublja Vajda Voevod III. tole: «Romanistan bo država brez zaporov. Vse kaznilnice, ki že obstajajo, bomo takoj spremenili v šole.* Toda v tem trenutku ima kralj še druge, bolj važne skrbi: »Želimo, da bi nas Združeni narodi v New Yorku priznali kot državo.* Vse načrte in odločitve sestavlja in sprejema ciganski kralj v svoji delovni sobi, veliki 12 kvadratnih metrov, opremljeni s staro mizo, dvema stoloma in pisalnim strojem na stari mizici za kvartanje. Na zidovih vise slike, ki jih je bil napravil on sam Na mizi pred sabo ima različne listine in kupe časopisov. Za njegovim hrbtom visi na zidu, pribita z žeblji, veriga iz umetnega srebra. Vajda Voevod III. pravi zanjo: «To pred- F i—i BI Radio Trst A „J.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-^Clla - 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-glasba 11.35 Slov. pesmi -00 Harmonikar Nuarez - 12.10 ospodinja nakupuje - 12.20 Za 17 nA0gar nekaj - 13.30 Melodije -coo Tržaški mandolinski ansam-. ; 17.20 Poljudna enciklopedija . V-30 Glasba za vaš transistormk «.00 »Beri, beri rožmarin zele-u * g 18.15 Umetnost - 18.30 Skladji., . Bjelinskega - 19.00 Garlan-ij, Jazzovski kvintet - 19.20 Pri-AOMjene melodije - 20.00 Šport -c'jr Gospodarstvo - 20.50 Kon-operne glasbe - 22.05 Zabav-na glasba. Trst T'f. PS Poje S. Endrigo - 12.25 stran - 14 00 Zbor «C. A. egbizzi* - 14.20 Bizet: »Carmen*. Koper 20ij?°K 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, ba & „or°čila - 8.10 Jutranja glas-Uu ' Popevke - 9.30 Operne 11 nn ui? * 10.00 Pod senčnikom -nj:u0 Pisan spored 11.30 Današ-J* Pevci - 12.00 in 12.50 Glasba do „ ■J®*1 • 14.00 Za tiste, ki gre-B ?a Počitnice - 14.15 Ansambel nia SJ,alc * 15.10 Operna panora-lfi in' J8-30 Od Soče do Drave -Ru . Dopoldanski koncert - 18.40 ' 19.00 in 20.30 Prenos RL - J!'00 Grki ba guth. ester - 23.10 Pisana glas-23.35 Kvartet The Loewen- Nocionafni program ,*??• 8-00, 13.00. 15.00, 20.00 Po- fočila 8.30 Popevke - 9.10 Ver- «La Traviata* 10.05 in 11.30 PETEK, 19. JULIJA 1968 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Concerto Kappa - 14.45 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Glasba za mladino - 1915 Radijska priredba - 20.15 Zbori z vsega sveta -20.45 Simf. koncert - 22.35 Ital. folklora. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9-40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 La maga Merlini 11.40 Plošča za poletje - 13.00 Hit parade - 14.00 Juke box - 15.00 Plošče - 15.15 Ferdinand Leitner 16.00 Popoldanski spored - 18.2^ Poljudna enciklopedija - 19.00 Ansambel »I Giganti* - 21.00 Concerto Kappa -21.30 Romunska lahka glasba - 22.10 «E’ di scena una citta*. III. program 10.00 Schubert, Ravel, Grana-dos, Strauss, Haendel - 13.00 Simf. koncert - 14.30 Operni koncert -15.15 Marceilo Ha.vdn in Reger -16.00 Igor Stravinski: Persephone - 18.15 Gospodarstva - 18.45 Cate-rina II, nonna modello - 1915 Koncert - 20.30 Poljudna znanost - 21.00 Le belle infedeli. Filodifuzija 8.00 Bachove skladbe - 8.55 Antologija interpretov - 10.10 Stravinski, Ibert in Martin - 10.55 Boro-dinove skladbe - 15.30 Simfonična glasba (Lahka glasba); 7.00 Orkestri in solisti - 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, popevke, orkestri itd. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Po- ročila - 8.25 Informativna oddaja - 9.08 Glasbena matineja - 10.00 Pionirski tednik - 10.30 Trikrat deset - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki 13.10 Skladbice S. Prokofjeva ir. J. Iberta - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Čez polja in potoke - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Lepe melodije - 15.35 Poslušalci čestitajo - 16.20 Turistični napotki 16.43 Mali ansambli - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Človek in zdravje 18.15 Koncert po željah 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Poje Nino Robič - 21.00 Koncert zbora RTV Sarajevo - 21.30 Dobimo se ob isti uri - 22.15 Oddaja o morju - 23.10 »Mednarodni festival jazza Ljubljana-68» - 24.05 Sv. Piletič: Pesmi. Ital. televizija 15.15 Tenis: Davisov pokal in Tour de France - 18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 «Giochi senza frontiere* - 23.15 Dnevnik. II. kanal 18.15 Tenis: Davisov pokal - 21.00 Dnevnik - 21.15 J. Roth: «La marcia di Radetzky» - 22.15 Kje je Avstralija. Jug. televizija 19.20 Koncert med slikami - 20.05 Zanimivosti po svetu - 20.35 Poje M. Jackson - 20.56 Pesem poletja - 21.00 Dnevnik - 21.35 Lahkoživec - film - 23.05 Poročila - 23.35 Simf. koncert stavlja simbol moje moči. Skovali so jo leta 322 po našem štetju.* Drugi znak njegovega kraljevskega dostojanstva je žezlo v obliki meča s srebrnim držajem, ki naj bi v preteklosti bilo last enega od zadnjih kraljev Navare. Tu je tudi zastava zelene in svetlomodre barve, ki simbolizirata vesolje in svobodo. Z njo hoče Vajda Voevod III. popeljati Cigane v boljšo, organizirano prihodnost. To je pravzaprav tisti skupni smoter, ki je zedinil 14 milijonov Ciganov iz 45 držav sveta v eno organizacijo. Njen vrhovni voditelj je Vajda Voevod III., ki je letos sestavil svojo prvo vlado s sedežema v Parizu in Ženevi. Ima devet ministrov-svetovalcev. Eden od teh je tudi vojni minister, ki ima trenutno eno edino nalogo, da namreč pri zahodnonemški vladi doseže povrnitev vojne škode, ki Morske, obale in peščine so spet prepolne ljudi. Zelo težko je najti miren kotiček brez vrišča in trušča. Le če se človek zna odpovedati nekaterim rekvizitom komodne civilizacije: dobrim cestam, avtu, udobnemu hotelu ipd. lahko še kje stakne takle «od boga pozabljen* košček pristne narave, kjer se lahko umiri ter oddahne. so jo utrpeli Cigani v drugi svetovni vojni. Kakšen je gmotni obseg te škode, ni znano, toda ve se, da Cigani ne razpolagajo z velikimi premoženji, razen v posameznih primerih. Res pa je, kot je prav tako splošno znano, da so v času nacistične okupacije Evrope bili preganjani nič manj od Židov. Hitlerjev končni namen je celo bil, da jih nasploh uniči. V tem smislu bi verjetno res imeli marsikaj zahtevati od Zahodne Nemčije, tudi v obliki gmotne odškodnine za uničene pripadnike njihovega plemena ki so postali žrtve nacistične blaznosti. Do leta 1960 so Cigani v Združenih narodih imeli le opazovalca. Zdaj se trudijo, da bi v svetovni organizaciji imeli svojega stalnega predstavnika. O sebi govori Vajda Voevod zelo nerad, izjavil pa je »Sem človek brez let. Sem svetloba in tema. Dvakrat sem obšel Zemljo, sam ne vem, kako.* Njegovi podložnik’ govore o njem manj skrivnostno: »Naš kralj se je rodil lačnega 1923. leta na nekem žitnem polju nekje v Ukrajini. Ljudje, ki so ga tam našli, so ga posvojili in mu dali možnosti za šolanje Od leta 1949 živi v Parizu. Študiral je politične vede na Sorboni, do pred devetimi leti pa se je imenoval Jo-nel Rotaru.* Pod tem svojim meščanskim imenom je ciganski kralj objavil 14 knjig, z imenom Vajda Voevod pa podpisuje svoje slike, ki jih je kakih tisoč. Razstavo ki jo je bil priredil lani v eni on pariških galerij, so kritiki ocenili izredno dobro. Zato so njegova dela zelo iskana in jih prodaja za visoke ceno. Na vprašanje, ai; je njegova moč oziroma oblast nad podložniki velika, je zamišljeno odgovoril: «Vsi Cigani so moji bratje Samo na moj migljaj pa bi milijoni Ct ganov v štiriindvajsetih urah organizirali pohod na Romanistan Toda tega še ne bomo storili.* Kdaj bo napočila ta ura, tega najprej tudi Vajda Voevod III. n« ve. Sicer pa, če je bila možna ustanovitev židovske države, za kaj bi kaj takega n p. bilo mogoče tudi za Cigane. Rekel bo kdo, da so Židje v preteklosti svojo drža vo že imeli, Cigani pa ne. To drži toda nihče ne bo mogel oporekati da bi bilo kaj takega ne same mogoče, marveč tud: zelo korist no, tako za same Cigane kot na sploh. Na Zemlji je še dovolj ne obljudenega prostora, kjer bi st lahko za stalno naselili in se raz vijali v ugodnejših razmerah kol razpršeni po vseh straneh sveta Zakaj v njih se najprej skrivajo celo izredne sposobnosti v marši katerem pogledu, 'e da te do da nes, spričo ne ravno najboljši! življenjskih razme,, niso moglt priti do izraza. In prav zarad vsega tega tudi na namene Vaj de Voevoda ali kogar si bodi dru gega, ki v zvezi s Cigani izražt podobne misli in hotenja, ne b smeli gledati kot na nekaj, kar j< sicer simpatično in originalno, vse kakor pa obenem tudi povsem ne stvarno. Kdove, ce Cigani nekoi res ne bodo dobili svoje stalni domovine in bo njihov nomadsk način življenja ostal samo še spo min na davno romantično pretek lost. iiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiimiimiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMit 1 IZ UMETNOSTNIH GALKKlT] Proteo Hirst v «0bčinski» V občinski galeriji se nam predstavlja s svojo prvo lastno razstavo kipov in risb 40-letni Proteo Hirst, ki se umetnosti ne posveča poklicno, ker je drugače višji občinski nameščenec, te pri bežnem ogledu del je opazno, da v njih klije modno kiparsko hotenje, kar se ni še tako jasno občutilo v malih delih, s katerimi je Hirst sodeloval lani in letos na iiiiiiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiiiiiiiii>iiii|>linui|ii»iiiiiiiiiiniiimiimiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitfiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Star načrt boste končno izpeljali in bili zadovoljni. Motnje zdravstvenega značaja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne računajte z nepričakovanimi pomočmi. Razum naj prevlada nad čustvi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Končno boste razvozlali zelo zapleteno zadevščino. Rešili boste ljubezen, ki se je začela krhati. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uveljavili se boste tudi v tem poslu. Zanimiva srečanja v popoldanskih urah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nakazujejo se vam priložnosti. Izkoristite jih. Več popustljivosti do osebe, ki jo imate radi. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Pri nakupih in stroških nasploh bodite previdni. Ne iščite zadoščenja niti med najbližnjimi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Težave prehodnega značaja, vendar pa nevšečne. Nekoliko pobiti boste. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preverite, če je ponujena pomoč zares skritih namenov. Nekoliko nervozni boste. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Verjetno boste morali na pot, ali boste dobili obisk. Razumevanje med svojci. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na delu večja napetost ki pa ne bo dolgo trajala. Tudi v družini kak nepredviden spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno se uprite tistim, ki vam hočejo naložiti novo delo. V ljubezni ne bo preveč sreče RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neupra vičeno vas bodo napadali, zaradi . česar bodite pripravljeni. Nekdo je lhudo ljubosumen. novoletnih razstavah. Če upoštevamo dejstvo, da je Hirst pričel kipariti kot samouk šele pred petimi leti, potem mu moramo priznati resnično nadarjenost. Na razstain petnajstih kipov pač ne kaže še večje enotnosti osebnejše-ga oblikovanja, ker kljub dobri strokovni obdelavi gradiva iz mnogih del pronicajo razni vplivi, od naturalizma in impresionizma pa do Boccionijevega futurizma, ki prihaja do veljave v velikem kipu «Bršljan», kjer se ostre oglate in spiralne oblike prepletajo z naravno oblastjo ženskega telesa. Podaja pa Hirst žensko telo v nekaterih malih bronih z mravnost prabitno prodornostjo čutnosti in ustvarjalno silo, ki se pa že sodobneje usmerja v učinkovito razgibanost izvotljevanja v uspelem kipu ■ I ■ 11 ■ 1111 ■ 1111 ■ ■ ■ ■ 1 ■ ■ I ■ ■ 111 ■ 1111 ■,, ■ • 1111 ■ 111111 I I ■ I ■ ■ 11 ■ 1111, ■ II11111 .I ■ I, M ■ I.UMI...Minil ške tovarne. Na dnevnem redu je tudi najetje posojala 150 milijonov lir za kritje primanjkljaja krajevne bolnišnice, ter prispevek upravnemu odboru industrijske cone za kritje bilančnega primanjkljaja od leta 1967, ki znaša skoraj 7 milijonov lir. Župan iz Števerjana v odboru za šolske gradnje V novem odboru za šolske gradnje na Goriškem, ki so ga imenovali pred dnevi, in ki šteje devet članov, je tudi župan iz Steverja-na Stanislav Klanjšček. Poleg njega naj omenimo še šolskega skrbnika dr. Simancinija pokrajinskega odbornika Vezila ter župane iz Ronk, Gradiške, Tržiča in Maria-na. Novi odbor bo deloval do konca decembra 1971, se pravi skoro štiri leta. PRETEKLO NEDELJO GORIŠKI MLADINCI SO OBISKALI SLOVENIJO Ogledali so si krasote Gorenjske ter Ljubljano V Begunjah so nekateri poslušali tudi Avsenike, ki imajo tu svoj dom, ter so igrali svoje poskočne viže. Na poti proti Ljubljani so se ustavili tudi v Lescah in na tamkajšnjem letališču so se nekateri pogumnejši dvignili v letalu v višine ter si tako še bolje ogledali gorenjske krasote. Sonce se je že nagibalo proti zatonu, ko so dosegli Ljubljano kjer so se tudi ustavili. Pozno po-' noči, trudni, a zadovoljni zaradi lepega Meta, so se vrnili domov. Udeleženci so izrazili željo, da bi pripravni še en tak mladinski izlet in organizatorji proučujejo tako možnost. Obenem se lepo zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, da je izlet tako lepo uspel. OKRAJNO S0DISCE V GORICI Iztrgal je liste iz prepustnice da bi prikril nekaj prehodov Dolžnik ni nikoli izjavil, da ne bo plačal in so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov Goriški okrajni sodnik dr. Ferlan je včeraj obravnaval prvi primer namerne okvare prepustnice z iztrganjem listov za žigosanje, o čemer smo obširneje pisali v našem listu že prejšnji mesec. Pod tako obtožbo se je moral zagovarjati 5Hetni Romeo Pizzamiglio iz S. Giovanni ob Nadiži, Ul. S. Giu-sto 8, ki je po poklicu mizar. Dne 14. maja letos je hotel z navadno prepustnico, kd jo je izdala kvestura iz Vidma čez mejo na prehodu pri Šempetru v Gorici. Službujoči policist na meji pa je ugotovil, da je iz prepustnice bilo Iztrganih več listov; zato jo je odvzel lastniku, ki so ga potem prijavili tudi sodišču pod obtožbo, da je hotel s tem potvoriti dokument. Pizzamiglio se je izgovoril, da je hotel s tem prikriti svoji družini nekaj prehodov čez mejo. Sodnik ga Je obsodil na dva meseca in 20 dni zapora in plačilo sodnih stroškov; kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil ga odv. Testa. V odsotnosti obtoženca je sodnik obravnaval zadevo 40 letnega Oskarja Sbrinarja s Črnega vrha nad Idrijo, ki ima sedaj stalno bivališče v Gorici, Ul. Rištori 16 V obtožnici je navedeno, da si je v času od 22 do 25. marca letos izposodil pri izposojevalcu avtomobilov Giovamniju Ortaliju v Gorici avto za katerega potem ni plačal pogojene najemnine. Prav tako ga je tožil tudi bencinar Egidio Zottar s trga Municipio v Gorici, pri katerem da je vzel v obdobju od 11. novembra lani pa do 27. marca letos 50 litrov bencina at da bi ga plačal. Na razpravi so ugotovili, da obtoženec, ki se je mudil dalj časa v Inozemstvu ter je dobro poznan obema tožnikoma, ni nikoli rekel da ne bo plačal dolžne vsote za avto odnosno za bencin, čeprav do sedaj še ni hotel izpolniti svoja obveze. Tako z Ortalijem kot z Zottarjem pa je Imel že prej dobre odnose. Na osnovi teh ugotovitev je sodnik obtoženca oprostil zaradi po- manjkanja dokazov. Drž. tož. odv. Cossa; sodnik dr. Ferlan; zap. Magda Massi. Sindikalno gibanje v rabeljskem rudniku V torek so delavci rabeljskega rudnika spet stavkali in na uradu za delo v Vidmu je bil sestanek med predstavniki državne družbe ANMI in sindikati CGIL in CISL. Stavke se vrstijo v rudniku v Rablju že nekaj mesecev in sindikati trdijo, da so vodili in da vodijo strpno politiko, da pa noče vodstvo podjetja ANMI, ki je državno, sprejeti zahtev delavcev, ki težijo po večji človečnosti. Gre za čelo vrsto problemov življenja v rudniku in tudi za nekatere pravice, ki so si jih rudarji izbojeval; pod prejšnjo upravo. V torek bo v Rablju sestanek vseh rudarjev, kjer bodo sindikalni voditelji orisali dosedanji potek borbe in iz-glede za bodočnost. Nedeljska ukinitev prodaje plina v jeklenkah Pokrajinska zveza trgovcev sporoča da so z odlokom deželnega odbornika za industrijo uvedli nedeljsko zaporo trgovin za prodajo plina v jeklenkah (bombole). Ukrep velja za vse občane na Goriškem z izjemo Gradeža v poletnih mesecih. Odlok stopi takoj v veljavo In bodo že od nedelje 21. t. m. t? trgovine zaprte ob nedeljah in praznikih. stavo z še neobjavljenim gradivom, med katerim so tudi fotografije iz vojnega muzeja in državne knjižnice na Dunaju. Ob tej priliki so organizatorji izdali tudi poseben propagandni depliant z nekaterimi slikami in fotografijami iz takratne Gorice. Depliant o predvojni Gorici Kot smo že poročali, so v okviru proslave 50-letnice zaključka prve svetovne vojne pripravili v pokrajinskem muzeju na Kornu v Gorici zanimivo fotografsko raz- Pomanjkanje vode v Št. Mavru Huda vročina in suša v prvi polovici julija je zlasti prizadela tista področja v šentmavru, kjer še vedno pričakujejo podaljšanje občinskega vodovoda, ki jim ga že nekaj let obljublja občinska uprava v Gorici. Najhujše je v spodnjem delu ob Pevmici, kjer so vse hiše brez vode in se morajo zatekati po vodo v Pevmico, kar je vse prej kot higiensko, zlasti kadar je malo vode in je blatna in kalna. Tudi gostilna pri Klanjščku, kamor prihajajo gostje iz Gorice, pa tudi tujci, ne more postreči z boljšo vodo. Kakšna je to propaganda za turistični promet, ni potrebno niti omeniti. Vaščani ponovno opozarjajo občinsko upravo, naj nujno ukrene vse popotrebno, da bi vodovod dosegel vse hiše tega naselja. Prav bi bilo če bi se za zadevo pozanimali tudi naši občinski svetovalci. Sindikalna aktivnost na Goriškem Na sedežu Zveze industrijcev v Gorici bi se moral vršiti včeraj sestanek med vodstvom podjetja INTES te Zdravščine in zastopniki sindikalnih organizacij CGIL, UIL in CISL. Do sestanka pa ni prišlo, ker je vodstvo tovarne zahtevalo, naj pridejo za mizo skupno s sindikalnimi predstavniki tudi zastopniki fašističnega sindikata CISNAL. Lahko je razumljivo zakaj hoče vodstvo podjetja naj bodi prisoten na pogajanjih fašističnih sindikat. Sindikati CGIL, UIL in CISL so zahtevo podjetja odklonili in zapustili sejno dvorano ter se obrnili na urad za delo, naj sta skliče sestanek, kot, ga oni zahtevajo. Sindikalne zahteve so naslednje: proizvodna nagrada za leto 1968, ustanovitev akordov; nove plače za delavke v barvamlci, kot jih predvideva zadnja pogodba; definicija umikov v zvezi z zmanjšanim delovnim umikom, kot ga predvideva pogodba. Urad za delo je sklical delodajalce in sindikaliste na sestanek, ki bo v ponedeljek 22. t.m. v Gorici in kjer bodo razpravljali o zahtevah gradbenih delavcev, ki hočejo plačo za velikošmarenskd teden, ko bo delo na vseh gradbiščih v pokrajini prekinjeno. Zaradi tega Je bila v ponedeljek stavka na vseh deloviščih v naši pokrajini. Med zvezo obrtnikov in sindikalnimi organizacijami CGIL, UIL in CISL je bila včeraj podpisana no va delovna pogodba za uslužbence v krivnicah in česalnicah moške in ženske stroke na Goriškem. Pogodba velja do konca tega leta. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIMM1IIIIIIII TOUR DE FRANCE: 19. ETAPA Tudi druga alpska etapa spremenila skupno lestvico Anglež Hoban prvi na cilju - Belgijce Van Springel rumena majica - Bitossi zmanjšal svoj zaostanek - Janssen le 16” za prvim na lestvici - Več tekmovalcem ukradli kolesa SALLANCHES CORDON, 18. — Tudi druga alpska etapa, ki je po tekala v dežju in mrazu, je temeljito pretresla skupno lestvico. Tudi tokrat pa so pri vsem, kar se je bistvenega dogajalo, odigTali glavno vlogo «veliki». Po včerajšnjem podvigu Pingeona se je tudi ta etapa zaključila s samotno vožnjo 28-letnega Angleža Barryja Ho-bana iz Manchestra, ki je priboril Angliji prvo etapno zmago na letošnjem Touru. Hobanova zmaga pa ni bila najvidnejši in najvažneši dogodek dneva. Najpomembnejši dogodek je bila izredno ostra bitka, ki se je vnela med glavnimi favoriti v zadnjih kilometrih poti, zlasti na odseku v vzponu od Sallanchesa do Cordona. Ta bitka se je zaključila s še večjo koncentracijo najboljših vozačev na vrhu lestvice, kjer so zdaj z majhnimi časovnimi razmaki res utesnjeni. V tej veliki bitki, v katero so vidnejši vozači vložili vse svoje sile, je Botissi izredno spretno izkoristil vse ugodne položaje, ki so se mu nudili. Zelo prisebno se je priključil pobegu, ki ga je sprožil Pingeon na spustu s Colombiera skupno z ostalimi favoriti, med katerimi je manjkal le San Mi-guel. Nato je zopet pravilno uganil trenutek, ko se je bilo treba na zadnjem vzponu priključiti pobegu Belgijca Van Springela, ki se je divje vrgel v bitko za rumeno majico. V poslednjih metrih etape je nato Bitossi z lahkoto prehitel Van Springela in se je uvrstil za Hobanom na drugo mesto. Tekmovalci, ki so potegnili izkupiček iz današnje etape pa niso le Hoban, Van Springel in Bitossi, ki je zdaj na 4. mestu skupne lestvice z zaostankom komaj 59”. Z etapo so se okoristili tudi Pingeon, Aimar in predvsem Janssen, ki je svoj zaostanek zmanjšal od 42” na 16”, kar ga postavlja tre- iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiiiimmnmmmmiuiiiimiiiiinmiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiHiHiMiii nutno v vlogo verjetno največjega favorita za osovjitev končne zmage. Velika poraženca današnje etape pa sta predvsem dva: Španec San Miguel, ki je en sam dan nosil rumeno majico (vendar pa se je danes dobro branil) in pa Bračke, ki je zdrknil od 4. na 7. mesto In je pri tem zapravil približno 1’20” svoje dosedanje prednosti. Seveda pa Bračke še ni rekel zadnje besede, saj bo imel za to priložnost predvsem v zadnji etapi na kronometer. Na splošno lahko rečemo, da je bila današnja etapa izredno borbena in je na zgornjem delu lestvice še bolj strnila glavne kandidate za osvojitev končne zmage. Ponoči, preden so tekmovalci vstali, so neznanci številnim kolesarjem ukradli kolesa, med drugimi tudi San Miguelu. Etapna lestvica 1. Barry Hoban (VB). 200 km dolgo pot od Grenobla do Sallan-ches Cordona je prevozil v 7.06’23”. 2. Bitossi (It.) 4’06” zaostanka 3. Van Springel (Bel. A) 4’07” 4. Pingeon (Fr. A) 411” 5. Janssen (Niz.) v istem času 6. Gandarias (Šp.) 4’24” 7. Aimar (Fr. B) v istem času 8. Colombo (It.) 4’47” 9. Wolfshohl (Nem.) v istem času 10. San Miguel (šp.) 4’49” 11. Poppe (Bel. A) v istem času 12. Gomez Del Moral (Šp.) 4’54" 13. Chiappano (It.) 5’07” 14. Vicentini (It.) v istem času 15. Schiavon (It.) 512” zaost. itd. SKUPNA LESTVICA 1. Hermann Van Springel (BeL A) 114.29’06” 2. San Miguel (Šp.) 12” 3. Janssen (Niz.) 16” 4. Bitossi (It.) 59” 5. Gandarias (Šp.) 115” 6. Aimar (Fr. B) 1’38” 7. Bračke (Bel. B) 1’56” 8. VVolfsliohl (Nem.) 212” 9. Pingeon (Fr. A) 2’28” 10. Gomez Del Moral (Šp.) 3’38” 11. Colombo (It.) 4’32” Jutri in v nedeljo v Padričah zanimiv ženski odbojkarski turnir Jutri in v nedeljo bo v Padričah ženski odbojkarski turnir, ki ga prireja domače prosvetno društvo Slovan ob priliki 70-letnice svojega obstoja. Na turnirju za pokal Slovana bodo nastopile štiri ekipe in sicer bodo v kvalifikacijah jutri odigrali naslednji srečanji: Breg - Zarja in Sokol - Gaja. Začetek srečanj bo ob 18. uri na novem igrišču v Padričah, ki pa s tem še ne bo uradno otvorjeno. Svečano otvoritev novega igrišča DAVISOV POKAL ODBOJKA Nesreča delavke iz Št. Mavra Prejšnji večer nekaj pred 22. uro se je ponesrečila pri delu v podgorski tekstilni tovarni 32-let.na Ma rija Biza, iz šentmavra Na vasi št. 13. Ko je upravljala tekstilni stroj je pri češčenju z ventilatorjem ponesreči vtaknila roko med kolesje ter se ranila na sredincu in prstancu leve roke. Takoj so jo odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. 4 ekip« na kvalifikacijah za vstop v 1. jugoslovansko žensko ligo BEOGRAD, 18. — Čeprav so imele pravico do sodelovanja na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 1. Jugoslovansko zvezno žensko odbojkarsko ligo po dve prvouvršče-ni šesterici te vsake republike, torej skupno 12 moštev, se je pri-janlo za ta turnir skromno število štirih ?kip. To so Radnički ln V conskem finalu v Barceloni zmaga Italije ali Španije? V dosedanjih srečanjih je Italija zmagala dvakrat, Špar.ija enkrat BARCELONA, 18. — Vse zanimanje španskih športnikov je v tsh dneh osredotočeno na finalno srečanje evropskega področja (skupine A) mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal med Španijo in Italijo. Obe reprezentanci sta se doslej srečali trikrat in trenutni skupni izid teh dvobojev je 2:1 v korist Italije. Leta 1954 v Madridu je zmagala Italija s 5:0, leta 1959 v Milanu s 4:1, leta 1963 pa je v Barceloni zmagala Španija s 4:1. Španci so prepričani, da bo skupni Izid srečanj po tem dvoboju Obildč te Srbije, Vukovar in Hrva- neodločen 2:2. To prepričanje pa ške in Partizan Celje iz Slovenije. | je bilo morda upravičeno do pred Ta moštva se bodo na kvalifikacij-. nekaj dnevi, danes pa vse kaže, skem turnirju v Kikindi bonla da izgledi domačih niso več tako za vstop v 1. ligo, kamor bosta veliki. Njihov najboljši igralec Ma-napredovaii dve najboljši šesterici, i nuel Santana je namreč v zadnjih dneh zašel v hudo krizo, kar so jasno pokazali zadnji treningi v Barceloni, kjer se obe reprezentanci pripravljata na medsebojno srečanje. Prej so računali, da bo Santana gladko premagal tako Pie-trangelija, kot Mulligana in bi tako Španiji zadostovala za izločitev Italije le še ena zmaga. Trenutna slaba forma Santane in na drugi strani zelo dobra forma Mulligana ter ponovna zelo dobra igra Pietrangelija (kot jo je pokazal v zadnjih nastopih), torej ne dopušča več večjega španskega optimizma in srečanje bo zelo verjetno precej uravnovešeno, če se celo ne bo odvijalo v znamenju italijanske premoči V prvem srečanju posameznikov bo jutri Gisbert igral z Mulliga-nom, Pietrangeli pa s Santano. bodo namreč opravili kasneje. V nedeljo zjutraj se bosta najprej obe poraženi šesterki jutrišnjih srečanj pomerili v borbi z* osvojitev 3. mesta, nato pa se bosta pomerili še obe zmagoviti ekipi v srečanju za osvojitev pokal* Slovana. Čeprav bodo nastopile na turnirju štiri ekipe iz kar treh različnih kakovostnih stopenj, pa bo prireditev gotovo zelo zanimiva, saj bodo šesterke precej izenačene. Sokol in Breg nastopata v B ligi, * katero si je letos iz tretje lige priborila pot tudi Zarja. Gaja, ki j* nastopala v promocijskem prvenstvu, pa bo okrepljena z dvem* igralkama Bora. Ker bo torgj načenost nastopajočih ekip dokaj’ šanja, je napovedovanje favorit* težko. Morda ga bo pokazal že jutrišnji večer. DANES V NEAPLJU Začetek mednarodnega mladinskega turnirja NEAPELJ, 18. - Jutri se bo začel v Neapiju mednarodni žensk’ mladinski odbojkarski turnir za «P°’ kal mesta Neapelj*. Spored teker* bo naslednji: PETEK: Alžirija - Izrael (ženske), Italija — Belgija (moški); SOBOTA: Italija - Alžirija (žen; ske), Belgija — Francija (moški)’ NEDELJA: Italija — Izrael (ženske), Italija — Francija (moški)- V vrstah italijanske reprezentan; ce nastopa na tem turnirju tud1 članica Športnega združenja Bor ** Trsta Sonja Pernarčič. OR VESTILO ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR olive ta svoje atlete in atletinje, d* je tržaški obT-inski stadion «Gf®’ zar» odprt za treninge vsak d*” od 16. ure dalje. B. MARUŠIČ: M Pred stoletnico šem paškega tabora Taka politika slabosti in neodločnosti v najvažnejšem času se ne da preostro obsoditi. Pogum! gospodje, pogum!« Dr. Vošnjak, ki se je tabora udeležil kot edini štajerski Slovenec, je zapisal tudi o vzdušju v Gorici na dan tabora: «Go-rica se nam je zdela, kakor bi že bila v obsednem stanu, povsod žandarmerijske patrole, vojaki zbrani v kasarnah in pripoveduje se, da so bili celo topovi. Vse, kakor na Češkem! Cislajtanska svoboda se najlepše brani s kroglami in bajoneti... Na svoji, slovenski zemlji torej Slovenec ni smel hoditi '•'■oz slovensko mesto ter kakor izvrženec se je moral potikati po stranskih potih, da bi kterem Lahom ne zagrenil opoldašnjiga obeda s svojo pošteno slovensko besedo.« Ljubljanske «Novice» (28. 10. 1868) so poročilo o taboru prevzele po «Domovini», «ki je objektivno in brez obligatnega žolco. na kranjske 'prvake’ lepo popisala, kaj se Je godilo 18. dne t.m. v Šempasu in zunaj Šempasa.« Pri tem so ((Novice« pojasnile misli o taborih : ((Tabori so glasi naroda tistega kraja, kteri napravi shod za svoje ljudi. Zato se pravi: 'to so sklenili v svojem taboru štajarski Siovenci, to primorski itd.' V tacih taborih pravico govoriti imajo tedaj le tisti, ki so domačini o-nega kraja, sicer ni tabor več primorski, štajarski itd. Ako iz vseh vetrov zahajajo drugi ljudje in bi hoteli ondi veliko besedo imeti, ni tak shod več pravi izraz tistega kraja, kjer je tabor; nasprotniki nam lahko očitajo potem: tabori so shodišča 'enih in istih slovenskih agitatorjev' in po njih 'narejeni' nimajo nobene vrednosti več. Mi smo tedaj enakih misli, da vsak del slovenske zemlje naše ima veljavnih mož, ki povsod dajo taboru in ga vodijo, da se po njem izve misel čisto domačih ljudi, a ne druzih. Tabori niso veselice čitalničine, kjer vsak lahko pomaga s tem, da poje in gode. To je naša misel o razpravah taborskih. S tem pa nikakor ne rečemo, da ne bi smel kdo za gosta priti v tabor, ako mu je drago in ima čas za to; vemo tudi, da ga srčno sprejmemo; le zoper to protestujemo, da ima kdo pravico žaliti druge, ki niso njegovih misli. Hvala Bogu, da mnogim, ki niso bili v taborih, ni treba še le (irodoljub-ja» učiti se, ali «poguma» na posodo jemati! Pa tudi nima vsak srbičice, da bi moral «povsod» govoriti. Kaj bi bilo za božjo voljo! Ko bi zmiraj vsi govorili — svet bi podrli. Ni treba še posebej povdar-jati, da so bile te misli uper jene na Vošnjakovo poročilo v ((Slovenskem narodu«; tabori naslednjih let so pokazali, da so ostajale zamisli ((Novic« neuresničljive. šempaski tabor je ostal kot nepozaben dogodek v takratnem življenju primorskega človeka, o tem lepo govore številna časopisna poročila, po katerih enem je na šempa-skem taboru vstalo sonce, «ktero je s svojimi svetlimi žarki gosto temo nezavednosti prešinilo ter speče obujati začelo« (Slovenski narod, 31. 10. 1868). Toda šempaski tabor je obudil še druge tabore na Primorskem. 25. aprila 1869 je bil tabor v Biljani, kjer so bile polei, običajnih taborskih zahtev še nekatere v prid bri- >%« III Zveza narodnih društev. \%I 18% »ico »Tabora* na K/• »J* °» n tm priredi naše društvo izlet na , Otavo. — Zbirališče kotel „ZUti jelen". Odbod toCno ob 12% 'uri popoldne. — Bednika Edvard» Rusjan in Albert Bo!tar. — Oprava kolesar* aka. — Vljudno se zahteva, da vsak član pride s čepico in društvenim -znamenjem. ~~ Člani iz okolico so naprošeni, da pridejo vsi k jelenu, da se tega izleta v naj vetjem številu udeleže. — Zdravo I Vabilo na proslavo štiridesetletnice šempaskega tabora 25. 10. 1908. Zaradi slabega vremena ni bilo proslave škega kmeta. Napovedani tabor v Sežani so oblasti junija isto leto prepovedale. Leta 1870 je bil prvi tabor v Tolminu, prvega maja. Isto leto, 29. maja je bil tabor v Sežani, 7. avgusta v Kubedu pri Kopru in 14. avgusta v Vipavi. S primorskimi Slovenci pa sta povezana tudi tabora na Kalcu na Notranjskem (9. maja 1839) ter na Kstavu pri Reki 1871. leta. Tabor v Renčah, ki je bil napovedan za junij 1870. leta ter za september 1872. leta je bil prepovedan, ker so bile programske točke «posebno prikladne za netenje sovraštva v deželi živečih narodov«. V tem času so bili tabori prepovedani tudi drugod na Slovenskem, prepovedani so bili zaradi francosko-pruske vojne pa tudi zaradi slovenskih in jugoslovanskih točk dnevnega reda, Ob koncu desetletja so se tabori znova pojavili, njih prirejanje pa je bilo omejeno le na Primorsko. Tako imamo v letu 1878 tri tabore in sicer v Kobaridu in Kojskem, oba je priredilo goriško politično društvo »Sloga«. Tržaški in istrski Slovenci pa so se 27. oktobra isto leto zbrali v Dolini pri Trstu. * • * Ko motrimo iz perspektive minulih sto let na šempaski tabor lahko ugotovimo sledeče: 1. Tabor je bil prva mno- žična politična manifestacija primorskih Slovencev. Dasi-ravno je imel vzore v dveh slovenskih taborih, je vendar kot prvi slovenski tabor postavil v svoj dnevni red, ki ga je javno razglasil, zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ne tako kot prejšnja slovenska tabora, ki sta isto zahtevo izdala v svojih sklepih. 2. Šempaski tabor so pobu-dili mladoslovenski politiki na Goriškem, zato je Winkler-Marušičeva konservativna skupina pasivno spremljala ves potek priprav za tabor in se samega zborovanja ni aktivno udeležila. V tem smislu predstavlja tabor pričetek razkrajanja vrst slovenske politike na Goriškem. Razkroj postane očiten v naslednjem letu z ustanovitvijo društva «Soča» ter ob deželnozborskih volitv-vah leta 1870. 3. S svojimi zahtevami, ki so presegle lokalne goriške razmere je postal tabor pojem v narodnostnem gibanju primorskih Slovencev, pomemben mejnik slovenske politične zgodovine preteklega stoletja. 4. Kot političen pojem ni bil tabor pomemben le za utrditev in prvo afirmacijo slovenskega liberalizma na Goriškem, marveč predstavlja tudi močan bran proti narašča-nemu valovanju takratnega i-talijanskega iredentizma. 5. Dasiravno so bile zahteve tabora slične tistim, ki sta jih dala predhodna pa tudi mnog* kasnejši tabori, nosijo ven' dar mnogo lokalnih teženj vzraslih v nastalih razmerah-Tako so tudi osrednje slovenske zahteve prenešene na go-riška, primorska tla ter se tod išče opravičilo za njih uresn*-nje («Ali Italija še ni našite-na; lačna je še po Goriški) Tržaški in Isterski deželi; gre tedaj za naš obstanek, ker It*' lija z rokami po nas sega *” grabi«, pravi v svojem govoru dr. Tonkli). Tabor tudi n* pozabil beneških Slovence^; kajti, «ko bi bili benečansK* Slovenci leta 1866 z nami vred združeni v Slovenijo, ne bi bili oni nikdar padli pod lašKO vlado, kjer so za vse veke z0 nas izgubljeni!« 6. Stoletni jubilej šempask®' ga tabora je po svoji starosti na prvem mestu med zn»' menitimi jubileji letošnjega 1*" ta, tesno vsebinsko povezan**1 v razdobju enega stoletja. Pridružuje se mu 50 obletnic* italijanske zasedbe PrimorsK® in petindvajseta obletnica vseljudske vstaje na Primorsken1’ slednji zgodovinski dogodek j® začel uresničevati vodilno z0' htevo vseh slovenskih in za*0 tudi šempaskega tabora — z0' dinjeno Slovenijo šempasK* tabor je zato tesno povez00 tudi z našo polpreteklostjo, j® močna vzpodbuda naši dana*-njosti. KONEC UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 6, II., TELEFON »3-81)8 in J-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica A Magglu 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA it 20 - Telefon 37-338, 9« «23 NAROČNINA: mesef.no 800 lil ' vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SEKJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk0 Trst 11-5374 — Za SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl