Ljubljana, ponedeljek, 28. juniju 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE1 Leto XIX. Stev. 153 DIREKTOR .BORBE. V L A J K O B E G O VI C GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka. — Cena 10 dinarjev RA IDJr% GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA B. OKTOBRA 1994 * MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1955 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO GOSPA PANDIT OBISKALA SLOVENIJO V Ljubljani je predsednico Generalne skupščine OZN sprejel predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher s člani Sveta Ljubljana, 27. junija. —Predsednica Generalne skupščine OZN gospa Vidjaja Lakšml Fandit je s svojini spremstvom danes zjutraj prispela iz Zagreba v Ljubljano. V njenem spremstvu so bili Indijski veleposlanik v Beogradu g. Binan Rar.džan Sen, tajnik veleposlaništva g. Bačpaj in tajnik v Državnem tajništvu za zunanje zadeve Dejan Kostlč. Ob 9.45 uri je posebno letalo. Dermastja in ekonomski svetnik pristalo na ljubljanskem letališču | Izvršnega sveta ing. Viktor Kot-v Polju. Ugledno gostjo so na le- nik. Gospa Pandit se je z njimi tališču prisrčno pozdravili pod- zadržala v krajšem razgovoru o predsednik Izvršnega sveta LRS ekonomsko-političnih problemih dr. Marijan Brecelj, članica zu- republike Slovenije, nanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Vida Tomšič, član Izvršnega sveta Slovenije t ** Janez Vipotnik, predsednik Mest- V>«' nega ljudskega odbora Ljubljana akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, predsednik Trgo- I Ga. Pandit ob prihodu vinske zbornice Slovenije MaraI v Ljubljano PRED SESTANKOM MEŠANE KOMISIJE ZA SESTAVO OSNUTKA TROJNE BALKANSKE ZVEZE RAZGOVORI V ATENAH se bodo zaključili uspešno je izjavil državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler — V Atenah poudarjajo, da se bo začela konferenca v prijateljskem vzdušju in popolnem medsebojnem razumevanju Zatem se je ugledna gostja odpeljala v spremstvu dr. Marijana Breclja in Marijana Dermastje na Ljubljanski grad, kjer j ji je pogled na grad in ljubljan- j sko panoramo, na njene baročne ; znamenitosti večkrat izvabil be- j sede priznanja in občudovanja. | Potem ko sl je ogledala Grad in ! njegove znamenitosti, se je od- | Beograd, 27. junija (Tanjug). — Držatmi podtajnik za zunanje peljala na ogled Ljubljane, na- ' zadeve dr. Aleš Bebler je Izjavil, da »so pogoji, da »e razgovori kar Ji je predsednik Izvršnega v Atenah zaključijo uspešno in v kratkem«. Dr. Bebler je izjavil Svete priredil svečano kosilo. ! to v odgovoru na vprašanje diplomatskega urednika »Tanjug« ne-Popoldne se je predsednica, ,, „ , A“ Generalne skuščine OZN odpe- i posredno pred svojim odhodom v Atene z ostalimi člani jugo-Ijala na Gorenjsko, kjer si je [ slovanske delegacije, ki bo skupaj z grško in turško delegacijo ogledala hidrocentralo Moste. Na j sodelovala v delu mešane komisije. Ta komisija bo sestavila skupni Bledu ji je nato članLca zunanje- • osnutek trojne balkanskt ^ze. političnega odbora Zvezne ljud-, ske skupščine Vida Tomšič pri-1 redila svečano večerjo. Na večer Ljubljano. Skupaj z dr. Beblerjem srta Grčiji polkovnik Radovan Voj-odpotovala člana jugoslovanske | vodič. delegacije državni svetnik Josip Od članov naše delegacije so Djerdja in svetnik v tajništvu za se na beograjski železniški po-Gospa Lakšmi Pandit bo jutri zunanje zadeve Djuro Ninčič.1 staji poslovili državni podtajnik zjutraj zapustila Slovenijo in Kot član naše delegacije se jim za zunanje zadeve Veljko Miču-odpotovala na Brione. bo pridružil naš vojni ataše v novič, generalni podpolkovnik WASHINGTONSKI RAZGOVORI MED CHURCHILLOM IN EISENHOIVERJEM Podlaga defenzivna organizacije v flziji Ameriški in britanski državnik se bosta sestala še danes — Eden je baje privolil v vzpostavitev komisije, ki naj bi takoj pripravila načrt za pogodbo o Jugovzhodni Aziji — Londonski komentarji GORIŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO posebno avtonomijo in statut predvidena v sedanji ustavi Trst, 27. junija (Tanjug). — Svetnik Socialistične fronte Slovencev v Trstu in občinskega sveta Gorice Milan Pavlin je zahteval za slovensko-italijanske pokrajine, koder živi več deset bi tako dobila svoje pravice, predvidene s posebnim statutom. Večina v goriškem občinskem svetu se upira avtonomiji, je poudaril Pavlin, in celo žrtvuje in pošilja v smrt na tisoče Italija- tisoč Slovencev, posebno avto- nov samo zaradi svojih političnih nomijo in statut, predvidena v in strankarskih razlogov. Pavlin sedanji ustavi. V razpravi o go- je rekel, da je skrajni čas. da spodarski krizi Goriške pokrajine oblasti spremene svojo politiko na seji občinskega sveta je Pav- nasproti slovenski manjšini v Go-lin ugotovil, da bi lahko bila riški in Videmski pokrajini, da vzpostavitev avtonomije med bi lahko postale most za resnič-drugim začetek plodnega sodelo- no gospodarsko in kulturno so-vanja na gospodarskem in kul- delovanje z Jugoslavijo, kar bi turnem področju s sosedno Slo- koristilo vsem. venijo. _ j To stališče svetnika Soclali- Toda očitno je, da večina v stične fronte Slovencev, ki so ga goriškem občinskem svetu ne želi Slovenci in sploh napredni ljudje vzpostaviti z ustavo zajamčene v teh krajih sprejeli z odobrava-avtonomije, je pripomnil, ker bi1 njem, pa so spremljali strupeni morali po zakonu v avtonomne, šovinistični izpadi krajevne ire-organe priti tudi predstavnikij dentistične propagande. Tako vi-slovenske narodne manjšine. Leta demski »Messaggero Veneto« v svoji izdaji za Gorico napada go- Cottyjeva brzojavka Eisenhowerju Pariz, 27. jun. (AF1’). Včeraj bila objavljena brzojavka riški občinski svet, češ da je »pazljivo poslušal besede Milana Washington, 27. junija (Reuter). — Predstavnik za tisk Bele hiše James Hagerth]/ je sinoči izjavil, da bosta ministrski predsednik Churchill in predsednik Eiienhotuer nadaljevala razgovore do ponedeljka. Prvotno je bilo določeno, da bodo njuni razgovori zaključeni v nedeljo zvečer. Hagertp pa je izjavil, da se bosta državnika sestala še v ponedeljek in da bosta na tem sestanku navzoča tudi zunanja ministra obeh drŽav. Pripomnil je, da so razgovori med Churchillom in Eisenhowerjem »zelo prijateljski«. London, 27. junija (Tanjug).— deklaracijo podprle premirje v Dobro obveščeni krogi v Londonu Indokini. To je drugi del tega pravijo, da je cilj angleških državnikov Churchilla in Edena na washingtonskih razgovorih pregovoriti ameriško vlado, da bi odobrila angleški načrt o varnosti na Daljnem vzhodu. Podlaga defenzivne organizacije v Aziji naj bi bila po angleškem mnenju: prvič, za premirje v Indokini naj bi jamčile Velika Britanija, ZDA, Francija, Kitajska in SZ. Ce bi se ZDA zaradi neprizmanja sedanjega režima na Kitajskem ne mogle pridružiti temu načrtu, bi se morala ameriška vlada strinjati s štiristranskim poroštvom Velike Britanije in Francije na eni ter Kitajske in SZ na drugi strani. Po možnosti naj bi tudi druge azijske dežele s formalno Zahteva Sing Man Rija Seul, 27. junija (Reuter). — Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je zahteval, naj ZDA nemudoma sklenejo z njegovo deželo pogodbo o vzajemni varnosti in ji hkrati odobre nadaljnjo vojaško pomoč. Sing Man Ri se je Pavlina«, in nastopa proti sleher- obrnil na posebnega Eisenhower- ni avtonomiji zato, ker »bi ne oglbno priveda do pripoznanja je bila oDjavijena nrzojavaa siovenžčine kot uradnega jezika«. Predalnika francoske republike vtem ko bi »siovenski manjšini Cottyja predsedniku ZDA Eisem bile prjznane nj^g pretenzije«. hovverju. Cotty se predsedniku /DA med drugim zahvaljuje za velikodušno pomoč, ki so jo ZDA nudile Franciji v najliui-ših dneh. V brzojavki, ki je odgovor na pismo predsednika ZDA predsedniku francoske republike z dne 16. junija, je tudi rečemo, da je francoska vlada vselej pripravljena proučiti z vlaido ZDA vprašanje vzpostavitve miru na Daljnjem vzhodu. »Francija je prav tako sklenila prispevati k zmagi in učinkoviti rešitvi evropske obrambe,« pravi predsednik Cotty. Predsednik francoske republike potrjuje na koncu brzojavke željo predsednika francoske vlade, naj bi se med Francijo in ZDA v bližnji prihodnosti nadaljevali razgovori, ki »slone na neomajnih medsebojnih čustvih.« Haile Selasie v New Yorku New York, 27. jun. (AP). — Etiopski cesar Haile Šelasie je prispel sinoči ob koncu svojega potovanja s člani svojega spremstva z letalom v Ncw York. Haile Selasie bo ostal v New Yorku do 14. julija na oddihu, zatem pa bo zapustil ZDA. jevega odposlanca generala Van Fleeta, češ da je »Južna Koreja pripravljena poslati dve diviziji v boj proti komunizmu kjerkoli že, n. pr. v Indokini«. temelja. Tretji pa bi bil skleni tev defenzivne pogodbe v Jugovzhodni Aziji ob sodelovanju »nekomunističnih držav«. Hrbtenica te pogodbe bi bile ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Nova Zelandija. Nekateri angleški opazovalci v Washingtonu poudarjajo, da sta Churchill in Eden nasprotovala tej koncepciji, da pa je led vendarle prebit. Eden je baje privolil v vzpostavitev komisije, ki naj bi takoj pripravila načrt za pogodbo o Jugovzhodni Aziji Obe strani ata privolili v alternativno politiko, če bi ženevska konferenca doživela neuspeh. Dulles .ie privolil v nevtralizacijo Laosa in Kambodže, če bi obe deželi imeli lastne oborožene sile. To je zadnja koncesija ameriške vlade Veliki Britaniji. Vtem ko Angleži pozdravljajo kitajsko-indijske razgovore, Dulles meni, da bo Cu En Laj prek Nehruja skušal onemogočiti vzpostavitev sistema kolektivne varnosti v Aziji Zato je po mnenju »Sunda.v Timesa« malo upanja, da bi washingtonski razgovori rodili bistvene odločitve ali sporazum o politiki na Daljnem vzhodu. Sporazuma o evropskih problemih pa niso dosegli. Sklenili so ustanoviti komisijo za pro- učevanje evropske obrambne skupnosti in načrta o vključitvi Zahodne Nemčije v evropski obrambni sistem. »Sunday Chro-ntcle« pa piše, da položaj zelo spominja na položaj človeka, Id mu je težko živeti z nekom skupaj, enako težko pa tudi brez njega. V Londonu pričakujejo, da bodo skušali v uradnem poročilu o razgovorih utrditi vero v anglo-ameriško zvezo. Toda razdor je bil prevelik. Washington-ski razgovori ga lahko samo zmanjšajo, ne pa povsem odstranijo. V Londonu računajo, da se bo Eden kmalu vrnil v Ženevo. V London se vrne 6. julija. Po mnenju londonskih političnih krogov bo tudi francoski ministrski predsednik odpotoval v Ženevo. V primeru ugodnega razvoja konference bi se utegnila vrniti v Ženevo tudi Molotov in Cu En Laj. Ljubo Vučkovič, pooblaščeni minister Salko Fejič ter veleposlanika Grčije in Turčije v Beogradu Spiros Kapetanides in Agah Aksel. Atene, 27. junija (Tanjug). — V grškem ministrstvu za zunanje zadeve je bila konferenca visokih funkcionarjev tega ministrstva in članov mešane vojaško-poli-tične komisije, ki je sestavila osnutke sporazuma o trojni zvezi. Na konferenci, ki ji je predsedoval grški zunanji minister Stefanopulos, so proučili osnutke sporazuma o trojni zvezi. V atenskih političnih krogih poudarjajo, da bo proučevanje osnutkov sporazuma ter medsebojna izmenjava osnutkov treh dežel olajšala delo atenski konferenci, ki se bo začela jutrL Poudarjajo tudi, da se bo začela ta konferenca v prijateljskem vzdušju in popolnem medsebojnem razumevanju. Prihod turške delegacije v Atene a pomočnikom zunanjega ministra Birgijem na čelu pričakujejo danes popoldne. Jugoslovanska delegacija z namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Alešem Beblerjem na čelu prispe jutri opoldne, grško delegacijo pa vodi generalni direktor zunanjega ministrstva Aleksis Kiru. Konferenca se bo začela jutri popoldne in bo trajala najbrž do sobote 3. julija. Atenski tisk posveča konferenci veliko pozornost in poudarja, da je bila sklicana natanko v določenem času. Vladni »Kati-merini« poudarja, da začetek konference najbolje dokazuje, kako neutemeljene so bile vesti, da bo sklenitev trojne zveze od-godena zaradi »vpliva od zunaj«. Časnik poudarja, da bo trojna zveza kmalu sklenjena, ker imajo tri dežele skupni cilj in ker že zato ni nobenih težav glede končne formule zveze. »Akropolis« pa opozarja na pomen balkanske zveze in poudarja, da ne bo koristila samo obrambi Balkana, marveč tudi drugih evropskih narodov. Z RAZGOVOROV V N E W DELHIJU ču En Laj b« obiskal Rangu« Nehru je sprejel povabilo Cu En Laja, naj obišče Peking 27. jun. (AFP). obisk Cu En Laja v Rangunu Nem _ _________________________ ______________ Predsednik kitajske vlade im zu- j skupno z obiskom v Defhirif po-nanji minister Cu En Laj, ki je •' meni novo stopnjo v kitajski zu-n.iv.;:.. naT)ji politiki, ki naj bi okrepila pa obisku v New Delhiju, je imel konferenco z novinarji, na kateri je od govor j al na njihova vprašanja. Zatem se je udeležil sprejema, ki ga je njemu na čast priredil občinski svet Nevv Delnij«. Kitajski zunanji minister je sprejel predlog predsednika burmanske vlade U Nua, naj podaljša svoj obisk v Rangunu za 24 ur. V Rangunu so se danes začeli pripravljati na slovesen sprejem kitajskega ministra, ki bo jutri zjutraj zapustil Delhii. Če En Lajev obisk v Rangunu, k.i je po splošnem mnenju ena izmed najvažnejših odločitev kitajskega zunanjega ministra, je tukajšnje politične kroge iznenadil. _ ugodno V Delhiju sodijo, da Gosp« Pandit v razgovoru s predsednikom Izvršnega sveta LRS tovarišem Borisom Kraigherjem Boji v Guatemali Guatemala City, 27. jun. (Reuter). V sinočnjem poročilu gua-temalske vojske je rečeno, da so vladne oborožene sile razbile uporniške enote pri Kr nibdskem pristanišču Puerio Bariosa, kjer so se uporniki izkrcali. Ta akcija je preprečila nadaljnje izkrcavanje čet, orožja m drugega vojaškega materiala, namenjenega upornikom, Ie-te so prisilile, da so svoje napade usmerili drugam. Uporniki se sedaj baje zbirajo na področju med Chiquimullo. Ca-bersero in mejo. Sporočilo pravi, da so uporniške enote, ki so se po. tavale po robu -•ladnim enotam, mnogoštevilne. sodelovanje med azijskimi deželami. Predsednik indijske vlade Nehru je že sprejel povabilo Cu En Laja, naj obišče Peking. Nehru Ivo baje odpotoval na Kitajsko letos septembra ali oktobra po zasedanju indijskega parlamenta. De Gasperifevo poročilo na kongresu Demokrščan-ske stranke Neapelj, 27. junija (Tanjug). Včeraj se je v Neaplju s poročilom političnega tajnika De Ga-sperija začel delovni del kongresa demokrščanske stranke. De Gasperijevo poročilo je bilo večidel posvečeno pojasnjevanju in opravičevanju politike strankinega vodstva, zunanjepolitični del pa je bil zelo kratek. V tem delu se je De Gašper i izključno dotaknil potrebe po krepitvi evropske in atlantske solidarnosti. Poudaril je, da lahko italijanska vlada uveljavlja politiko italijanskih narodnih koristi samo po poti mednarodne solidarnosti in snovanja evropskega supernacionalnega integra-lizma. Vremenska napoved Vremenska napoved a* ponedeljek, 28. junija: Ponoči menjajoča oblačnost, vendar delno sončno vreme. Zlasti popoldne bodo krajevne padavine, delno nevihtnega značaja. Temperatura ponoči od 15—20*. čez dan do iV. Jugozahodni veter. PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Treba je intenzivneje sodelovati v izpoin.evaniu samoupravljanja Ljubljana, 27. jun. ■ , Plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki se Je danes sestal, je v zvezi s priporočili plenarne seje Zveznega odbora SZDL razpravljal o vlogi, metodah in oblikah dela sindikalnih organizacij v pogojih delavskega upravljanja. ii ^ »vodoma govoril predsed- V or]|(pJt nnn/lfl 7nnPf nik republiškega sveta tov. Junko Rudolf. V UUKr« UapUU ZOper UCIIlit Prehod k novi vlogi in delovnim meto- gOgijo! vlogi _________________ dara ni nova stvar, žarel se je žc s pričetkom delavskega in družbenega uprav-Ijanja, stvar pa je v tem. da ga sindikalne organizacije niso dovolj odločno uveljavile pri svojem praktičnem delu, kjer so se še ohranile stare metode in Sredvsem stare organizacijske oblike, er so bile sindikalne organizacije tuko na repu splošnega razvoja, so dosegale tudi nekoliko manjše uspehe, kot bi jih lahko. Tov. Janko je nato dejal, da so posamezni sindikalni delavci občutili plenum Zveznega odboru SZDL kot nepričakovano nevihto, kot da se je v sindikatih nekaj zlomilo. Zato so posamezniki trenutno izgubili izpred oči perspektivo nadaljnje vloge sindikata. Te prve napačne vtise pa so si tudi ti večidel že razbistrili in pojmujejo priporočila ple-numa SZDL kot pomoč, Ki naj usposobi sindikate, da bodo bolje izpolnjevali svoje naloge. Neposredno v sistemu samoupravljanja Na novo vlogo in delovne metode v sindikatu so opozorili že tovariš Tito v govoru v zvezi z zakonom o delavskem upravljanju, dalje VI. kongres ZKJ, plenumi političnih vodstev in tudi lanski kongres slovenskih sindikatov, vendar so ta opozorila zelo počasi prodirala v osnovne sindikalne organizacije, česar je precej kriva tudi zastarela organizacijska nizacij. ganizacijslca struktura sindikalnih orga-' acij. V nekaterih sindikalnih organlzacl jah je bilo opaziti precej enostransko pojmovanje njihove vloge, kot da bi bili sindikati edina organizacija delavskega razreda v starem smislu in da morajo spričo svoje zaščitne funkcije z načelnim nezaupanjem gledati na sklepe političnih vodstev In oblastvenih organov. Po tem zgrešenem in škodljivem mnenjn sindikalne organizacije pri takih skle-lele sodelovati pih ne bi smele sodelovati in sprejemati soodgovornosti, ker bi sicer sklepov ne mogle kritizirati. Tov. Janko Rudolf je poudaril, da mora takšno separatistično izločanje sindikata v pogojih družbenega upravljanja privesti do političnih nevšečnosti, ki bi delavskemu razredu samo škodovale. Sindikalne organizacije delavskega in družbenega upravljanja, pomagajo noj go izpopolnjevati in odpravljati napake. Sindikati so instru- t ,___________________ V razpravi se je oglasilo več članov ed sindikalnimi plenuma. Tov. Jovo Gulič se Je izrekel nalogami sodi nedvomno v ospredje pre- j proti dvotirnosti. Dejal je, da so stro- hkrati tudi potrošniki nalogami sodi nedvomno v ospredje pre-j dl - sojanje, kako in koliko sredstev pro- kovni sindikati tu in tam nekako »tek- V zvezi s tem je tov. Janko Rudolf opozoril na nupačne težnje v nekaterih sindikalnih podružnicah, kjer se sindikalni odbori oddvajajo od upravnih organov, češ da bodo potem laliko za-1 vzemali samostojna stališča. Ta pojav je nustal tedaj, ko smo začeli odklanjati tuko imenovane »personalne unije«, ko je bil tu in tam predsednik sindikalne podružnice tudi predsednik delavskegu sveta. To ni bilo prav, ker je sindikat v takih primerih jemal v zakup celotno delavsko upravljanje v podjetju ali pa te obratno sindikat zaradi tega zamrl. Hindikat in delavski svet imata enake cilje, za katere pa se borita z različnimi metodami. Oba se morata izpopol Treba je v odkrit napad zoper tako de magogijo in v stvarnih razpravah po-jusniti delavcem tudi stvari, ki morda niso ravno preveč privlačne. Odkrito je orno. Ker | niovali« med seboj v zahtevah po višjih plačnih tarifah v svojih strokah, najvažnejše, t. j. prizadevanje kolektivov za dviganje proizvodnosti pa je bilo pri tem potisnjeno v ozadje. izvajamo in kako jih ur *----------------------------------- . . nekateri teh stvari ne poznajo, nasta- plačnih tarifah v ^ svojih strokah,^najin jo ugodna tla za poganjke demagogije, * 1 *- ki so tu in tam pojavlja v sindikatih. treba vsakomur dopovedati, da je p« večanje proizvodnje edina pot k bolj življenjski ravni. Odločnejša usmeritev v komune in podjetja Tov. Janko Rudolf je omenil napačna mišljenja, da je treba ekonomsko vzgojo zgolj prilagajati strokam. Potem je govoril o tarifni problematiki, nazadnje pa še o organizacijskih vprašanjih. Poudaril je. da je treba tudi organizacijsko strukturo sindikatov prilagoditi novim pogojeni, o čemer bo jeseni sklepal kongres jugoslovanskih sindikatov. V praksi kaže odpraviti dvotirnost in usmeriti sindikalno dejavnost v komune, Je tov. Janko Rudolf govoril o kjer je osnovno področje družbenega nalogi sindikatov, je dejal, da uveljavljanja, ter v podjetja. Teritoriol- ,---------- »» —i ^1— n* gindiknini organi (sindikalni sveti) naj bodo tam, kjer so splošna politična vodstva, da bo sindikat tud/l v praksi njevati, pri čemer naj vsakokrat zmaga stališče, Ki je najbolj napredno. Ko je tov. Janko Rudolf govoril o vzgojni nalogi sindikatov, je uejalj da morajo predvsem pomaguti svojemu članstvu, da se bo uspešneje uveljavljalo v Izpolnjevanje načela o nagrajevanju po delu Tov. Janez Pirnat je navedel primer iz Kočevja. V tamkajšnjem gradbenem podjetju bi radi delali po deset ur na dan. proti čemer pa je ni aabincev. Delavci delaj e drugod, ker si hočejo nekaj prihraniti za zimo, ko ne bo delo. Pod- opol- ri- vlogi proizvajalcev in upravi talcev. Zavedati se je treba, da Je sindikat orga- povsod res sestavni del SZDL, jetje zdaj ne bo moglo dokončati prevzetih del in bo nastala zato milijonska škoda. O teh in o organizacijskih problemih sta v razpravi govorila tudi tov. Mavricij Bore in Franc Boštjančič. Tov. Roman Albreht je bil mnenja, da je za usposabljanje aktiva zelo primerna se-minarna obravnavo družbenih problemov, nato pa je obširno govoril o nagrajevanju v pogojih delavskega upravljanja. Pri tem je dejal, da sedanji firedpisi samo splošno upoštevajo socia-isticno načelo o nagrajevanju po delu, togi instrumenti nagrajevanja pa omogočajo. da sc to socialistično načelo pogosto izmaliči, kar destimulira proizvodna prizadevanja. M. Z. OBČNI ZBOR OBRTNE ZBORNICE LRS TERJA SOCIALNO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV naj razvijejo svoje delo znotraj sistema “el, ‘ lajajo noj go ti vljati napake, t it delavskega in lja in vaf.cn čini j . ______ prevzeti tudi svoj delež odgovornosti. Šolske Izobrazbe nekaterih vajencev delavskega in družbenega, upravljanja, poma pravi ment hanizmn, pri čemer je sindikat dolžan šklh Ljubljana, 27. jun. Na rednem občnem zboru Obrtno zbornice LIIS, ki se je začel že včeraj, so danes v nadaljevanju razprave obravnavali zlasti vzgojo na. raščaja In socialnega zavarovanja obrtnikov V mnogih obrtnih strokah Je dotok vajencev vso premaj. lien. Te stroke hirajo ln Izumirajo, čeprav so potrebne. Zdaj pa pridejo ko sulia lota, ko bo malo mladega naraščaja, saj bodo v prihodnjih lotili dosegli starost za uk v obrti otroci, rojeni v času vojne. Tl letniki so številčno zelo šibki. Navzlic temu Je bila soglasna zahteva zbo. ra, da ne učna doba podaljša ln da v nobeni stroki ne bo krajša kakor tri leta Sploh Je treba učno dobo po strokah na novo urediti. Mnogo je bilo razprave tudi o vajenskih ment delavskega ln družbenega uprav-, šolah In njihovih učnih načrtih, o ‘a in važen činitelj v njegovem me-; predavateljskih kadrih ln o vajon- domovlh. Zaradi nezadostne jo potreben višji pouk splošno lz- , zakon, se lahko predpisi še dopolnijo obratovalnih predmetov, kar Je v oziroma sprelenljo. škodo pouka. Zato naj okrajne zbor- ...... 1 • ^doruščaTotjr^gie^p^efpTafe' Popevki okrajnih zbornic ................. se ne zvišajo ZE CEZ NEKAJ DNI bo Narodna banka zasebnim kmetom delila potrošniške kredite Narodna banka FLRJ je že kupiti. Promet po trgovinah bo pripravila vse potrebno, da v iz- j seveda naglo narasel. Zato bodo plačevanju kreditov zasebnim kmetom ne bo nobenih motenj. Tudi v njenih podružnicah je že vse pripravljeno. V Narodni banki menijo, da bi se morali tudi kmetje pravočasno pripraviti na to. 2e zdaj bi lahko dobili potrebna potrdila o višini dohodkov, o plačanih davkih itd. Pravočasno bi se lahko tudi odločili za blago, ki ga nameravajo mipiti na kredit, povprašali po cenah in izračunali skupno vrednost blaga. Ce bodo namreč že tdaj storili vse to, bodo laže in hitreje dobili kredit. Narodna banka in njene podružnice bodo začele izplačevati kredite čez nekaj dni. Edina ovira bi lahko nastala tam,- kjer imajo kmetijske zadruge premalo strokovnega osebja. Okrajne zadružne zveze pa bodo morale v tem oziru priskočiti kmetijskim zadrugam na pomoč. Trgovinsko omrežje ne računa z večjimi težavami, ker je blaga Tla trgu dovolj. Trgovinska pod- trgovinska podjetja poskrbela, da blaga nikjer ne bo zmanjkalo, oziroma da dovoz ne bo zastal. Za to skrbe tudi okrajne zveze kmetijskih zadrug. V Zvezni trgovinski zbornici menijo, da imajo zdaj zadružne prodajalne ugodno priložnost, da zboljšajo svoje poslovanje in dobe več denarja. Zaradi večjega povpraševanja se bo povečala tudi proizvodnja blaga za široko potrošnjo. Ni izključeno, da bodo hotela nekatera podjetja dvigniti cene, zlasti za blago, po katerem bo povpraševanje največje. S takšnimi pojavi na trgu računajo tudi v Zvezni trgovinski zbornici. Njeni predstavniki pa menijo, da bodo lahko podražitev brez večjih težav preprečili. Izkoriščanje konjunkturnega položaja na trgu bi bila zelo napačna orientacija trgovskih podjetij. Trgovina ob tej priložnosti nikakor ne bi smela gviševatl cen blaga za široko potrošnjo, čeprav se bo povpraševanje povečalo. Za to namreč šolske Izobrazbe vajencev. Začasna ureditev socialnega zavarovanja Eno Izmed najbolj perečih vprašanj, ki so obravnava že vrsto lot,. Je socialno zavarovanje obrtnikov. l*o obsežnih ln temeljitih pripravah je zbornica z republiškim Zavodom za socialno zavarovanje sklenila Pogodbo o socialnem zavarovanju obrtnikov v Sloveniji, ki bi Jo bilo tre. ba že v aprilu podpisati. Po Informacijah, ki Jih je na občnem zboru dal tov. Mllojevlč lz Beogradu, 86 Je stvar očitno zataknila zaradi tega, ker se pripravlja v zveznem merilu ureditev socialnega zavarovanja za vso svobodne poklic«. Petčlanska komisija, v kateri Je član tudi tov. Mllojevlč. bo do 20. Julija sestavila prvi osnutek zakona o zdravstveni zaščiti ln o pokojninskem zavarova. nju pripadnikov svobodnih poklicev. Zamišljena Jo obvezna zdravstvena zaščita, pokojninsko zavarovanje pa naj bi se uredilo v več razredih po prosti Izbiri. Ker pa se to delo lnh. ko precej zavleče, Je občni *l>or sklenil naprositi tovariša Mlloje-vlča, naj v Beogradu tolmači zahtevo slovenskih obrtnikov, da se zaen. krat podpiše |n uveljavi že pripravljena pogodba, ko bo sprejet zvezni Plenum Gasilske zveze Na današnjem plenumu Gasilske zveze v Beogradu so sklenili doseči, da bi država stalno podpirala gasil- Na občnem zboru so sprejeli novi Btatut zbornice v skladu z uredbo o združevanju gospodarskih organizacij ln ustrezni poslovnik ter spremenili določbo ,da oba sektorja lo. čeno predlagata kandidatne liste. Pri volitvah Je bila že predložena enotna kandidatna lista ln je bil 45 članski upravni odbor soglasno Izvoljen. , Ko pa so obravnavali letošnji obračun, so nekateri ugovarjali po večanju za 15 ln s tem tudi zvl, ' šunju prispevkov mestnih In okraj rilh obrtnih zbornic, to pa zaradi tega, ker jo po eni strani lz lanskega poslovanja dovolj prihrankov za kritje morebitnih večjih Izdatkov po drugi strani pa so občni zbor okrajnih In mestnih zbornlo že odobrili prvotne prispevke. Zato je tudi občni zbor sklenil, da se prispevki ne zvišajo. Ob zaključku Je bil sprejet še letošnji delovni program zbornice, po katerem naj sl zbornica prizadeva doseči poenostavljenje flnančnegr poslovanja obrtnih delavnic sociali stičnega sektorja ln tesnejšo pove zuvo zbornic z organi oblasti, zlasti z OLO, sodeluje pri organizaciji Zveze obrtnih zbornic FLRJ, predlaga nokatere spremembe učnih načrtov socialnega ln pokojninskega zavaro. vnnja obrtnikov, razen tega pa skuša doseči podaljšanje učne dobe zu vajence, strogo zatiranje šušmarstva ske organizacije. Intenzivneje bodo organizirali ženske in mladino v gasilskih društvih. z zaplembo orodja, daljo znižanje uvoznoga koeficienta zn najnujnejšo orodje, ki se pri nas še ne izdeluje, kolikor pa sc že Izdeluje, naj opo. zori proizvajalna podjetja, da lzbolj ta orodja. šajo kakovost tega F. 8. UGODEN ODMEV SPRIČO UKREPOV o investicijskih kreditih za zasebne kmete jetja bodo lahko kmetom po-1 ni nobenega utemeljenega raz-stregla z vsem, kar bodo hoteli' loga. Beograd, 27. jun. Odlok Zveznega izvršnega sveta o kreditiranju zasebnih kmetov so sprejeli kmetovalci povsod z zadovoljstvom. Zlasti zadovoljni so z enotno obrestno moro za vse kredite in z odločbo, da bodo lahko deoar uporabljali tudi za nakup pohištva, štedilnikov, radloniparatov itd. Ko so včeraj zjutraj v Veliki Gorici zvedeli za ta odlok. Je bila »Borba« naglo razprodana. Nekateri kmetje so poprej odkrito priznavali, da so na zadnjem natečaju prosili za krodit za živino, da bi dobili gotovino in kupili piallištvo zase ali za hčere, ki se može. Zdaj pa lahko dobe kredit neposredno tudi za pohištvo. V Vojvodini je zbudila vest o kreditiranju znsebnih kmetov veliko zanimanje. Kmetje so zelo zadovlj- nl, saj bodo lahko zdaj kupili mar, sikaj, česar prej niso mogli Gre jim zlasti za kmetijsko stroje, mnogi pa bi radi kupili tudi radioapurato Pospeševanje gospodinjstva e problem osvoboditve žena za družbeno dejavnost Od pospeševanja gospodinjstva je znatno odvisna osa nadaljnja družbena in politična dejavnost naših žena. Na teni pa niso zainteresirane samo žene. To je važno vprašanje družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja naših delovnih ljudi sploh. Zaostalo gospodinjstvo je izrazit znak splošne zaostalosti in veliko ovira v gospodarskem in kulturnem razvoju delovnih ljudi, zlasti na vasi. Najbolj pa zadene ta zaostalost v mestu in na vasi žene, ker v zaostalem gospodinjstvu najbolj trpe. In zaostalo gospodinjstvo ženo najbolj odtegne, v mnogih primerih pa povsem izključi od družbenega, političnega in kulturnega življenja. Zato bi morale biti žene pobudnice in glavne nosilke vsega prizadevanja za zboljšanje gospodinjstva. In dejavnost na tem področju je postala eno zelo važnih vprašanj, s katerim se ukvarja Zveza ženskih društev v sodelovanju z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami. Pobudo, ki jo je o tej smeri sprožila Zveza ženskih društev, lahko smatramo za pobudo največjega družbenega, gospodarskega in kulturnega pomena. O dosedanjem delu za zboljšanje gospodinjstva lahko rečemo, da se je komaj šele začelo. Iz izkušenj vemo, kako potrebno je to akcijo razširiti na vse kraje naše države. Žene iz ose države bi lahko sodelovale pri obravnavanju mnogih vprašanj. Gre za racionalizacijo raznih metod o gospodinjstvu o smislu postopne industrializacije gospodinjstva v skladu z razvojem naše industrije. Gre tudi za zboljšanje stanovanjskih razmer naših delovnih ljudi, za ustanavljanje raznih delavnic za razbremenitev delovnih ljudi, zlasti zaposlenih žensk itd. 2e bežen pregled dosedanjega proučevanja prehrane našega ljudstva kaže, da bi morali tudi temu vprašanju posvetiti veliko pozornost. Vzroki slabe prehrane znatnega dela prebivalstva naše države niso zmeraj gospodarske narave. Iz podatkov, zbranih z dosedanjimi anketami, in iz raznih analiz je videti, da je mnogo primerov slabe prehrane celo v krajih, kjer je živil na pretek. Zaradi neizobraženosti in zaostalosti gospodinje živil često ne pripravljajo in ne uporabljajo racionalno. Marsikaj propada zaradi neznanja in nerodnosti. Možnosti imamo o tem oziru do- volj, pa jih še zdaleč ne izkoriščamo. To velja zlasti za našo vas in za prehrano naših otrok. V zimskih mesecih primanjkuje v prehrani sadja in sočivja, čeprav ga imamo v poletnih mesecih marsikje še preveč, da gnije. Zato bi bilo treba posvetiti večjo pozornost gospodinjskemu pouku v raznih šolali, predvsem v višjih razredih osnovnih šol, v nižjih razredih gimnazij, v kmetijskih nadaljevalnih šolah iId. Isto velja za organiziranje in strokovno vodenje izvenšolskih tečajev, zlasti na vasi. Seveda pa je treba poskrbeti za dobre strokovne kadre. Vse to bo glavni predmet proučevanja na posvetovanju o pospeševanju gospodinjstva, ki se bo začelo danes v Ljubljani in ki je bilo sklicano na pobudo Zveze ženskih društev Jugoslavije. Razen delegatk Zveze ženskih društev iz oseh republik se bodo udeležili posvetovanja tudi predstavniki raznih društev za zboljšanje gospodinjstva, dalje republiških svetov za prosveto in kulturo, sekcije zadružnic, predstavniki združenja strokovnih učiteljev, Rdečega križa, Higienskega zavoda, Ljudske tehnike, Ljudske mladine in zavodov za pospeševanje gospodinjstva iz republik, kjer takšne ustanove ze imajo (Slovenija, Hrvatska). Za posvetovanje so pripravljeni trije glavni referati, ki bodo podlaga za razpravo: referat o učnih načrtih za predmete gospodinjstva in ročnih del v strokovnih učiteljskih, gospodinjskih in industrijskih šolah in o kadrih za te predmete, referat o učnih načrtih in kadrih za predmet gospodinjstva in ročnih del o kmetijskih nadaljevalnih šolah in osemletkah ter referat o vsebini izvenšolskega dela o gospodinjski izobrazbi (o raznih vrstah tečajev, o središčih za izobrazbo itd.). Te tri referate so pripravile žene iz Hrvat ske, Slovenije in Vojvodine, kjer so si doslej gospodinje pridobile največ izkušenj v delu za zboljšanje gospodinjstva in v gospodinjski vzgoji. Razen tega je na dnevnem redu referat o delu Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani. S. A. Priprave za novo upravno razdelitev v Bosni in Hercegovini Odbor za organizacijo ljudske razdelitev zavirala nadaljnji razvoj, oblasti Republiškega zbora Ljudske so sl že prišli na jasno, kakšne naj skupščine BiH Je razpravljal te dni bi bile pristojnosti občin in katera o pripravah na bodočo upravno te- področja naj bi le-te zajele, rltorialno razdelitev republike. To je j Nekateri posamezniki pa sodijo, da prvi sestanek odbora, kateremu Je nova razdelitev ni potrebna. Pri tem Republiška skupščina naročila, naj gre dejansko, kot so poudarili po-prlpravl gradivo ln predloge o tej samezni člani odborov, za strah, da razdelitvi. Zdaj Je v Bosni ln Herce- ne bi izgubili položaja, za težnjo, da govini 6« okrajev, 5 mest, 21 občin bt še nadalje obdržali okrajni centra-s posebnimi pravicami ln 395 občin, llzem. Izvršni svet je prejel nad 100 pred- j Med razpravo so sklenili, da bodo logov od skupin državljanov, vendar ta problem podrobno proučili. Po- „. ________ r-.i .------ se le-tl nanašajo v glavnem na pri- udarili so tudi, da nova razdelitev ne pohištvo. Zadovoljni so tudi^ trgovci, klJutltev posameznlh vasi k posa- bi smela temeljiti na sedanji razde- naraaol. boslej °soPkmotje često pri-i meznlm občinam. Odbor pripravlja lltvl okrajev, temveč se morajo obhajali v trgoylne, pa jim niso mogli , giroko anketo in razpravo strokov- čine formirati predvsem na temelju ustreči, kor jim na ohroke nIso sme. j J1,ajtov poslancev, ljudskih odborov gospodarskih, zemljepisnih in pro-t o m F j e * 0*01 r e b e^1' d enar "t udi' 'zn gral | ln državljanov, ki bo izkristalizirala metnih pogojev, tako da bt se lahko bene potrebščine, umetna gnojila, predlog, kakšna naj bi bila bodoča razvijale v smeri komun. Ze letos razdelitev na okraje in občine. i bodo na posameznih področjih Izvedli novo razdelitev, da bi lahko nov Ljudje se zelo zanimajo in sodelu- druibenl p)an tlm praviineje zasno-JeJo pri razpravi, kako naj bi for- miralt občine, da bi bile sposobne odbor bo kmalu začel zbirati gra-razvlti široko samoupravo. V mnogih ^ ln predloge Zatem b0(l0 sesta-okrajih, zlasti tam, kjer Je sedanja ym osnutek zakona, ki ga bodo dali v razpravo. L. R. sredstva za zaščito rastlin itd. Odlok o kreditiranju zasobnih kmetov so pozdravila tudi trgovska podjetja ki računajo zdaj z znatnim dotokom kmečkih potrošnikov. V kmetijskih zadrugah pravijo, da se bodo kmetje odslej bolj zanimali tudi za zadruge, ker jim bodo dajalo kredit. USPEHI PREVENTIVNE MEDICINE V SRBIJI Boj proti epidemijam »Pri nas so celo zdravniki, ki jim je delo v našem inštitutu skrivnost,« nam je rekel dr. Burdjoški. »Naši uspehi so skromni, toda ljudje jih uporabljajo malo. Zdaj jc že mnogo, če podleže pegavici pet bolnikov.« Tako so se pogovarjali zdravniki in predstojnik mestnega Higienskega zavoda Srbije dr. Gerič. »Naš cilj je preprečiti epidemije,« so nam rekli. »Ko se bolezen že iirl, je morda že prepozno.« Inštitut ln higienski zavodi v okrajih so v tem pogledu že marsikaj dosegli. »Malarijo smo zatrli, pred vojno in leta 1949 pa je bilo samo v Srbiji povprečno 100.000 malaričnih bolnikov. V seznamu hudih bolezni ni več malarije. Isto velja za endemični sifilis. Zdravniki pravijo, da je ta bolezen že postranskega pomena, ker so odkrili in ozdravili 60.000 okuženih. Tudi trahom znatno pojema. Velike epidemije pegavice, ki so razsajale 1. 1945, smo zatrli in omejili na žarišči Sandžaka in Kosmeta. Lani je zbolelo za pegavico v Srbiji samo 250 ljudi, umrlo pa jih je 5.« »Ali veste, kaj to pomeni?« je vprašal dr. Gerič. »Leta 1946 so zboleli za pegavico 1403 ljudje, umrlo pa jih je 132.« Preventivna zaščita po 8 din na prebivalca Za katerimi boleznimi umrje zdaj največ ljudi? Zdravstvena služba v Srbiji je pojasnila vzroke smrti v 40 mestih in 4 okrajih. Njene ugotovitve so zelo zanimive. Na 100 smrtnih primerov je bilo 1950. leta 11 tuberkuloznih bolnikov, leta 1951 pa 13. Razuim boleznim na dihalnih organih je podleglo 1950. leta povprečno 15 bolnikov, leta 1951 pa 17. Tudi umrljivost za boleznimi srca in krvnega obtoka je narasla. Leta 1950 jc umrlo nad 10 ljudi, letu 1951 pa 13. Od 100 smrtnih primerov te bilo torej 44 primerov posledic bolezni srca, pljuč in tuberkuloze. Človek nehote pomisli: kaj pa ie s streptomicinom in izotopi, mnr zdravniki niso odkrili novih zdravil? Kadar govorimo o boleznih, skoraj zmeraj pomislimo na zdravila. Na preventivno medicino navadno pozabljamo. Pozabljamo na 160.000 ozdravljenih malaričnih bolnikov, pozabljamo na to, da smo zatrli epidemijo pegavice in trahoma, da smo rešili na tisoče življenj. Od tod tudi mnogo bolnikov. Samo predlanskim je bilo v Srbiji na pregledu v ambulantah in na klinikah nad 4 milijone bolnikov — povprečno vsak drugi prebivalec Srbije. Če nadalje pogledamo, kakšne so bile bolezni, vidimo, da bi lahko preventivna medicina mnogo pomagala. Toda namesto te pomoči so mnogi čakali, da pojdejo v bolnišnice. ko je bilo morda že prepozno. Zdravila, ki bi ozdravilo vse bolezni, namreč ne poznamo. Zato so bile tudi posledice hude: umiralo je več ljudi, kalcor bi bilo treba, skupnost pa je izgubila ogromen del narodnegu dohodka. Samo predlanskim smo za izgubljene delovne dneve zaradi poškodb in raznih bolezni izplačali nad dve milijardi dinarjev; vtein ko smo dajali lani zn zdravljenje enega zavarovanca vsak mesec 720 din, smo dali za preventivno zaščito samo po 8 din na prebivalca. Komune niso dovolj podprle razvoja higienske zaščite zdravja. Namesto da bi dale del sredstev preventivni medicini, da se bolezni ne bi razširile, so delale nasprotno: malone ves denar so dajale za zdravljenje bolezni. Preventivna medicina pa lahko marsikaj stori. Umrljivost za 60 °/o manjša V Higienskem zavodu Srbije so primerjali obolenja in umrljivost za nalezljivimi boleznimi leta 1946 in 1953. Ugotovitve so presenetljive. Trebušni legnr: leta 1946 je umrlo 115 bolnikov, lani pa samo 20, duvica: 180 smrtnih primerov leta 1946, lani pa 55. Nalezljive bolezni ne razsajajo več po celih pokrajinah. V primerjuvi z letom 1946 je število obolenj padlo za 32!•/•. umrljivost pa za 60®/» Preventivna zaščita zdravja in antibiotiki so bili pri tem odločilni. Ti dve »zdravili« učinkujeta zanesljivo. Zdaj bi skoraj lahko rekli, da nekatere bolezni Človeku niso več nevarne. Zdravniki Higienskega zavoda pa so oprezni in pravijo: po številu bolezni akutne okužbe zdaj niso problem, pač pa so Se zmeraj nevarne epidemiološko. Pegavica se še zmeraj drži v endemičnih žariščih. Trebušni legar je razširjen v mnogih okrajih, škrlatinka, koze in oslovski kašeli se pojavljajo epidemično In povzročajo med otroki veliko umrljivost. Stanje torej še ni zadovoljivo. Akutna nalezljiva obolenja imajo v naši ljudski patologiji važno vlogo. Vzroki te »važne vloge« pa so najrazličnejši. Cepljenje samo v 50 °/o primerov Cesto tudi zdravniki ne uporabljajo preventivne zaščite zdrnv-*a, marveč čakajo, du se pojavi bolezen. Cepljenje proti črnim kozam, škrlatinki in tetanusu je omejeno samo na polovico primerov. To pa je glavni ukrep, da preprečimo bolezni, Dr. Gerič je omenil zanimive podatke, za katere so naši me- dicinski delavci zvedeli ondan v Beogradu od slovečega znan- stvenika in Člana francoske Akademije znanosti dr. Rnmona, predstojnika Pasteurjevega zavoda v Parizu, moža, ki je odkril cepivo proti škrlatinki in tetanusu. »Cepljenje je zdaj nujno potrebno,« je dejal dr. Gerič. »Pomislite, v Parizu lam za škrlatinko ni umrl noben bolnik. Med vojno so cepili proti tetanusu kakih 10 milijonov vojakov zahodnih zaveznikov, zbolelo jih je 15, umrl pa samo eden. In vendar ni vse v cepivu. Ponekod je treba začeti pri vodnjaku. V Srbiji so razpisali »higiensko anketo«. Poglejmo, kaj je pokazala. Približno 67 »/• prebivalcev pije nezdravo vodo. Vsak četrti prebivalec Srbije ne more biti prepričan, ko pije vodo, da drugi dan ne bo zbolel za kako nalezljivo boleznijo. Po vaseh je zdrava voda samo v 5 •/• vodnjakov. Samo 0,5 •/• gnojišč je higiensko zaščitenih. Vse to so žarišča nalezljivih bolezni, žarišča, ki jih ni moč hitro pogasiti. Toda ...« Ni samo stvar zdravnikov Preventivna medicina ima pri nas velike možnosti in mnogo dela. Tudi razvija sc zelo hitro. V Srbiji deluje že 26 higienskih zavodov, 25 boktcriolngov, 25 epidemiologov ter 30 sanitarnih inženirjev in kemikov. In vendar je v primerjavi s širino te službe kadrov Se premalo. Zavod v Beogradu se je začel sistematično ukvarjati tudi s komunalno higieno, higieno dela, higieno prehrane in zdravstveno zaščito Šolskih otrok. Njegove ugotovitve na teh področjih so zelo važne. Naj omenimo samo nekatere, povzete »Poseben problem v naši prehrani je propadanje živil. Mleko se poleti pokvari tudi do 30 •/« - samo v Beogradu se ga pokvari mesečno kakih 200.000 litrov. Nestrokovno delo v živilski industriji povzroča veliko škodo. Lani Je neka tovarno vrgla proč 30.000 pokvarjenih konserv. Gospodanki or-anl okrajev se niso dovolj zatekali za strokovno pomoč k higienski službi, ki je obravnavalo vprašanje prehrane.« Zdravstvena zaščita Šolskih Vrok je najslabše organizirana služba v Srbiji. Ambulante in poliklinike kontrolirujo kokih 230.000 učencev, 650.000 šolskih otrok pa zdravstvena kontrola sploh ni “•^Preventivna medicina ni zgolj stvar zdravnikov. To dokazujejo mnogi primeri. Predlanskim Je bilo v Srbiji zaradi raznih poškodb pri delu izgubljenih 660.000 delovnih dni. Samo rudnik in topilnica Trepča je izplačala delavcem zaradi poškodb 10 milijonov dinarjev, do ne računamo izgub v proizvodnji in stroskov v bolnišnici. Zmeraj je torej bolje »preprečiti kakor lečlti«. V nekaterih deželah, kakor so Donska, Holandska ln Švica, kjer je zdravje ljndstva no višji ravni. Je tudi dolgost življenja za 10 do 20 let daljša kokor pri nas Tudi to so sadovi preventivne zaščite. Tudi naša preventivna medicina je zdaj na tej poti. Moramo ji samo mnogo bolj ln Izdatneje pomagati. Dragan Judikanič Lovska razstava v Zagrebu Prvi daljnovod z aluminijastimi prevodniki lodo po nnčrtu akademika dr. inž Milana Vidmarja postavili od mariborske transformatorsko postajo v Prekah do nove tovarne glinico ln aluminija v Kidričevem-Dolg bo 27 km Provodnike bo izdelal »Impol« v Slovenski Bistrici., Dalj-novod bodo postavili za 233 milijonov dinarjev Belgijski sindikalni delavci na Reki Na Reki so mudi 7 belgijskih sindikalnih delavcev, ki so gostjo refikega sindikalnega sveta. Obiskan bodo nokaj podjetij. Prišli bodo tu-di v Ljubljaoo. Aluminijasti daljnovod V Zagrebu Imajo prvo povojno lovsko razstavo. Na ujej je prikazan povojni razvoj lovstva in lovslcegn gospodarstva pri nas. Razstavi jenih Jo približno 400 trofej jelenov, srn, divjih koz divjih prašičev in druge divjačine jugoslovanskih 10" višč. Več kot 200 nnjlepših trofej. J8 bilo nagrajenih z zlatimi, srebrnimi In bronastimi medaljami in bo io t® še letos razstavili tudi na mednarodni razstavi v Diisseldorfu. Zagrebška razstava bo trajala do srede julija Žetev ob Neretvi Ob spodnji Neretvi se jo te dn' začela žetev ječmena in plenice. 1 zadnjem deževju t e ostalo kultur0, zlasti povrnine in tobak dobro razvijajo. V Hercegovini računajo lotos na pridelek 4,5 milijona kpr tobaka- Postanite n n r o f n i k »Ljudske pravice — Borbe* PISMO IZ N E W TOR K A Od stalnega dopisnika >Borbe« ženja za nacionalno politiko, ki -v i n« • •• i . 'ie jeseni napovedalo mož- York’ 26’ junlja larnentu m dobili nadzorstvo nad nost državljanske vojne, že go-agrarno reformo v Guatemali. vori o močnem gibanju naciona-4 1° Je tudi vIada predsednika lizma v Latinski Ameriki, »ki ga Arbenza dobila v ameriških očeh komunisti najbolje označujejo kot »videz režima, v katerem odlo- proti imperializem«. »Ker je na čajo komunisti«. ■ ' - »Činitelji, ki so koristili komunizmu in drugim nezadostno razvitim delom sveta,« piše n. pr. strokovnjak »New York Timesa« Herbert Mathews — »so v La- »Mi nasprotujemo agresiji, ne nasprotujemo pa spremembam v Latinski Ameriki«, je rekel 19. septembra 1949 takratni zunanji minister Trumanove vlade Dean Acheson. »Družbena reforma se bliža neogibno, z evolucijo ali revolucijo« — je dejal, ko je govoril tudi o latinsko-amerižkem polo- žaju državni podtajnik v Eisen- Ameriki.« Ti činitelji so howerjevi vladi John Cabot. »V Poskrbeli, da je nastala sinteza vsaki deželi te poloble.« ie na- od socializma do komunizma in daljeval, »so reakcionarni agenti, ki ne žele socialne reforme«. Od časov spora z Mehiko leta 1927, ko so ZDA skušale z neposrednim pritiskom preprečiti podržavljenje ameriških petrolejskih vrelcev in velikih živinorejskih farm, je Washington sklenil par ir ati narasli »proti-amerikainizem« v Latinski Ameriki s spremembo svoje politike. Načelo nevmešavanja, razglašeno z Ustanovno listino konsolidacije ameriških držav, je postalo uradno stališče ZDA nasproti Latinski Ameriki. Vendar pa je našel znani komentator Drew Pearson zdaj znova analogijo politiki ZDA nasproti Mehiki leta 1927 in sedanjo nasproti Guatemali leta 1954. »Mehika stoji pred sodiščem vsega sveta,« je sporočil leta 1927 takratni državni tajnik v vladi, predsednik Coolidgea Frank Kel-log. »V istem trenutku« — pravi Pearson — »se je večina Latinske Amerike od Argentine do Panamskega prekopa pridružila Mehiki V Mehiki je šlo takrat za razlastitev. V Guatemali gre zdaj za razlastitev.« Guatemalska vlada je nacionalizirala 233.000 oralov neobdelane zemlje, ki je pripadala ameriški družbi United Fruit. »Na nesrečo,« piše Pearson, »je bil brat Johna Cabota, pomočnika zunanjega ministra za latinskoameriške zadeve, ob izbruhu spora predsednik United Fruita. In gospa Cabot je bila lastnica mnogih delnic te družbe. Nadalje, Francis White, mož, ki je vodil latinsko-ameriški oddelek zunanjega ministrstva v času, ko je bila Mehika ,pred sodiščem vsega sveta', je zdaj na položaju ameriškega veleposlanika v Mehiki. Skratka, predvolilne obljube državnega tajnika Dullesa, da bodo ZDA vodile politiko dobre soseščine, so propadle in z njimi je lz latinsko-ameriških glav izginila tudi dobra soseščina.« To je vse prej kakor odsev uradnega stališča States Departe-menta nasproti Guatemali in etikom v Latinski Ameriki na splošno. Za to stališče so značilne izjave o tem, da je postala Guatemala »preizkusni kamen v boju proti sovjetskemu prodiranju na zahodno poloblo«. Težko je presoditi, koliko ta trditev drži. Po sodbi očividcev, ki prihajajo iz Guatemale, pa je nesporno, da ima kominformov-ska stranka v tej deželi precej vpliva na nekaterih področjih družbenega življenja. Vendar pa je vlada predsednika Arbenza po njihovem mnenju napredna in ni pod vplivom Moskvi udinjane stranke. Nasprotno, bilo bi samo krivično pripisovati SZ zaslugo za socialne reforme, ki jih hoče Arbenz uveljaviti v svoji nerazviti, zaostali In gospodarsko nesamostojni deželi. Ne glede na to ameriška politika nasproti Guatemali vztraja na nevarnosti, ki baje grozi vsej zahodni polobli od te dežele s pičlimi tremi milijoni prebivalcev In vojsko, ki šteje nekaj tisoč slabo oblečenih in opremljenih mož. Ce bi res šlo za vzpostavitev sovjetskega oporišča v Srednji Ameriki, bi utegnila biti ta bojazen — čeprav na prvi pogled nelogična — delno upravičena s stališča načel in potencialne nevarnosti, ki bi jo vsekakor pritegnilo sovjetsko prodiranje na to področje. V tem oziru pa so mnenja deljena. Moč »komunizma v Guatemali«, kakor tu uradno imenujejo režim te dežele, je po mnenju ameriških funkcionarjev v tem, da se komunizem istoveti s težnjo po narodni osvoboditvi in socialnih reformah. Guatemala je do leta 1944 poznala le fevdalne mogotce, poosebljene v družbi United Fruit. Strmoglavljenje Ubica leta 1944 je pripomoglo, da je prišel na krmilo liberalni meščanski režim, ki je po mnenju ameriških predstavnikov »napačno menil«, da je za uresničenje demokratičnosti potrebno, da komunisti sodelujejo v javnem življenju dežele. Posledica tega je bila, da so spet po ameriških podatkih »rdeči in njihovi sateliti« dobili kontrolo nad delavskim gibanjem, da so stopili na čelo nekaterih važnih komisij v par- zahodni polobli moč govoriti samo o enem imperializmu,« nadaljuje ta razprava, »lahko definicijo uporabimo samo za ZDA in zato je dobila obliko proti-amerikanizma«. »So ameriške družbe,« pravi Združenje za zunanjo politiko, »ki iz dežel odvažajo preveč, prevze-za . majo še preveč politične oblasti, vsaki deželi te poloble,« je na- socializma do komunizma daljeval, »so reakcionarni agenti., P^ttemerikanizma, kar velja „ __ r_____r________ ______j vso Latinsko Ameriko, po Ma-. uporabljaj« sumljiva sredstva.« Lh6^=^nenjU ** 46 P°Sebn° I ZDA 80 zelo odločno Interve-za Guatemalo. | njrale ztmaj svojih meja v za_ Zato ni nič presenetljivega, da četku našega stoletja pod pred-so glede sedanjega položaja in | sedstvom Theodora Roosevelta, okoli Guatemale, skratka o vsem, 1 Tudi pozneje so ameriški davčni kar je v njeni zvezi, mnenja de- ip carinski organi kontrolirali Ijena tako v Latinski Ameriki dohodke in izdatke Kube, Haiti PISMO IZ KAIRA Egiptovski delavci in njihove organizacije Ob drugi obletnici državnega prevrata je začela delati posvetovalna skupščina, v kateri pa je od 240 članov le 25 delavcev — Na 1100 raznih organizacij je razcepljenih 250.000 sindikalno povezanih delavcev (Od stalnega dopisnika »Borbe«) | Egiptu? Na prvo vprašanje bi so si prizadevale, da bi bilo v tr_.„ ■—i i-vi._ ----------------- ,<>, enem mestu več strokovnih or- Kairo, junija j lahko odgovor omejili kratko Ob drugi obletnici državnega | malo na strah kapitalistov in prevrata v Egiptu, 23. julija, je buržoazije na splošno pred zhat-začela v Kairu delati posvetoval- | nejšo vlogo delavskih predstavna skupščina. To telo so usta- nikov v tem ali katerem koli navili po marčnih dogodkih, ko drugem predstavniškem telesu, so se morali oficirji iz Revolucio- Kar se tiče sindikalnih organi- kakor v ZDA. Tukajšnji strokovnjaki za zadeve zahodne poloble trdijo na primer, da bodo pristaši akcije proti guatemalski vladi pod geslom »boja proti komunizmu« morda dosegli podporo nekaterih latinskih dežel. Skupaj s komentatorjem Pearsonom pa so prepričani, da se bodo z ameriškega stališča ja in Dominikanske republike. Pomorska pehota ZDA je svojčas zasedla Nikaraguo. Ameriške čete so vdrle globoko v Mehiko, ko so zasledovale Francisca Vila. Takšno prakso so razglašali ta minulost do časov, ko so 1. 1936 v Buenos Airesu soglasno sprejeli sklep, da »nobena država nima pravice vmešavati se v zadeve -------- o- - j um do te »križarske vojne« navse- druge«. To je bilo potrjeno z zadnje okrepila protiameriška j Ustanovno listino, ki je to načelo čustva v njihovih deželah. Konec reSila tako. da obsoja tudi »vsako koncev, pravijo, je jasno, da ne i drugo obliko intervencije ali pobi bilo nobenega spora, če se skus, da bi grozili osebnosti ali stvar ne bi začela z nacionali- državi ter njenim političnim, zacijo dela zemljiške posesti kulturnim in gospodarskim ele-druzbe United Fruit. mentom«. V primeru Guatemale Za to deljeno mnenje je zna- vse kaže, da so zlorabili prav to čilen primer s prvotnim mehi- določbo Organizacije ameriških škim in ameriškim stališčem na- držav. sproti Guatemali. Zelo vplivni Vprašanje, ki stoji zdaj pred vodja opozicije Cardenas je kri- ameriško javnostjo in ki ima en tiziral vlado v tem vprašanju in odgovor v uradni politiki, drugi Tanki na ulicah Guatemale Clty posledica je bila, da je Mehika pa v nekaterih krogih javnega zdaj obmolknila. življenja, je v dilemi: ali je boj V ZDA je slišati kritiko proti sovjetskemu prodiranju uradne politike nasproti Latinski dokaz, da gre res za prodiranje? Ameriki na splošno in Guatemali I*1 ali ne pomeni ta boj metanje še posebej. Razprava Združenja »Sovjetov skozi vrata« zato, da za zunanjo politiko, napisana lani bi prišli fašisti skozi okno? poleti, torej pred poročilom Zdru- 1 jag* I^evi remu režimu in monarhiji začeto delo. Posvetovalni svet, ki mu pravijo zdaij tu skupščina, je bil ustanovljen po veliki stavki 26. in 27. marca, v kateri je sodelovalo nad milijon ljudi. Takrat so delavske množice odšle na ulice Kaira in Aleksandrije ter protestirale proti vrnitvi starih strank in režima. Revolucionarni svet je pojasnil sklep o potrebi po ustanovitvi tega telesa z žejjo, da bi množicam omogočil sodelovati v oblasti. Mandat te skupščine naj bi trajal do konca tako imenovanega, prehodnega obdobja, namreč do leta 1950. Njena zasedanja bodo javna, člani pa bodo med delom skupščine uživali parlamentarno imuniteto. Glavna naloga tega telesa je v tem, da izraža mnenje o ukrepih vlade. Ministri pa bodo dolžni odgovarjati na vprašanja članov skupščine. Iz bojazni, da ne bi bivše stranke ali ljudje iz starih režimov uporabili tega telesa za podlago svojih spletk proti Revolucionarnemu svetu, je bilo sklenjeno, da članov skupščine de bodo volili, marveč imenovali. Posebno zanimivo je, da odpade od 240 članov skupščine na delavce samo 25, ki naj bi predstavljali nad milijon pripadnikov delavskega razreda te dežele. Močno so zastopani indu- življenja. je v~dliemT:"ali7e'boj JifI!^L,^glaVar3i’ proti sovietek«™, nmviiraniii ekonomisti, znanstveniki Poslopje Revolucionarnega sveta v Kairu narnega sveta spričo združene re- zacij Egipta, je treba predvsem akcije boriti, da bi ostali na ugotoviti, da so organizirani de-krmilu in da bi se nadaljevalo z lavci razcepljeni v 1100 raznih or-državnim prevratom proti sta- ganizacijah in da jih je nekaj nad ■.arv.i' ■- 250.000. Sindikalno organiziranih delavcev je bilo pred tremi leti samo 150.000. Po letu 1952, torej potem, ko je bil uveljavljen novi zakon o sindikatih, pa je naraslo njih število na četrt milijona. Posebej je treba omeniti kot napredno v novem zakonu o sindikatih, ki ga je sprejel Revolucionarni svet, da je po njem prvikrat v zgodovini Egipta dovoljeno organiziranje kmetijskih delavcev. Zemljiška gospoda In paše so najodločneje protestirali proti tej pravici kmetov v 1. 1942, ko je bil v Egiptu uveljavljen prvi zakon o sindikatih. Ta sindikalni zakon dovoljuje organizirati samo kvalificirane delavce, tako da je n. pr. zajel samo zidarje, vtem ko ostali nekvalificirani delavci gradbene stroke niso imeli pravice vključiti se v sindikate. Razen tega so bili sindikati pod popolno kontrolo policije in lastnikov podjetij. Oblasti Zakaj Revolucionarni svet ni izpolnil pričakovanja egiptovskih delavcev v zvezi z reorganizacijo tega telesa in kaj so pravzaprav sindikalne organizacije v ganizacij. Tako n. pr. so imeli šoferji taksijev v Kairu štiri organizacije. V obdobju do leta 1952 lahko rečemo, da je bil zanje značilen velik razcvet tako imenovanih »žoltih sindikatov«. Zakon iz leta 1952 dopušča . več strokovnih sindikatov v enem ; mestu. Ustanovljenih je bilo že 1 14 sindikalnih federacij, še zmeraj pa Egipt nima generalne federacije dela. V sedanjem obdobju vodijo glavno organizacijo v zvezi z nadaljnjim ustanav-i ljanjem sindikatov člani iz osvo-, bodilnega gibanja, iz te množične ! organizacije Revolucionarnega 1 sveta. Vse to delo opravljajo v glavnem prostovoljno, ker še zmeraj ni poklicnih sindikalnih i funkcionarjev. Razen tega pa , lastniki posameznih tovarn še zmeraj neposredno sodelujejo pri ustanavljanju sindikatov v svojih 1 podjetjih. Čeprav je sindikalno gibanje Egipta mlado In nerazvito, se čedalje bolj razvija v smeri organizacij, ki naj bi ščitile delavske I koristi. Ne moremo reči, da bi i bila kontrola policije tudi v sedanjem obdobju popustila, vendar pa so pogoji za organiziranje delavcev ugodnejši, ker lastniki 1 nimajo več pravice odpuščati delavcev, o katerih ugotove, da so člani sindikatov. Kdor se je nedavno udeležil ustanovnega občnega zbora Federacije pekovskih delavcev Egipta, je lahko to ugotovil na otipljiv način. Policijski komisar je domneval, da bo trajal zbor samo eno uro, ker je bil tudi dnevni red takšen, namreč manifestacij-ski. Vse pa se je obrnilo drugače. Namesto da bi ostali pri deklarativnih izjavah o potrebi po ustanovitvi federacije, so pekovski delavci v ostrih govorih zahtevali, naj oblasti prenehajo preganjati delavce zaradi nezadostne teže kruha. »Živimo med dvema mečema — med gospodarjem in državo. Lastniki nas silijo, naj pečemo kruh manjše teže, oblasti pa kaznujejo s 6 meseci zapora nas, delavce, ne pa lastnike, ki nas mečejo na ulice, če ne izpolnimo njihovega naročila.« Z občnega zbora so poslali protest proti takšnemu ravnanju s pekovskimi delavci in zahtevali, naj ta zakon spremene. Ta podrobnost jasno kaže, da narašča zavest egiptovskih delavcev, ki prvikrat prek svojih organizacij javno zahtevajo zboljšanje svojega položaja. Z. Pečar P O L O 2 A J V AVSTRIJI Raab proti nacistom Avstrijski kancler skuša zgladiti napetost med vlado in sovjetsko zasedbeno upravo Dunaj, 27 junija (Tanjug). — Na seji vodstva Ljudske stranke za Spodnjo Avstrijo, ki je bila sklicana zaradi priprav na pred-voli I no kampanjo, je zvezni kan '•lov* T? rt m K i.*:* M — .J 1 J 1 i strni dne 17. oktobra odločilen za nad.nljnjii politični napredek celotne dežele. Raab je ra »loži] program svoje stranke ter dejail, da sta popolna Z VSEH STRANI SVETA TRŽAŠKO OZEMLJE Stoletnica slovenske šole v Trstu cler Raab izjavil, da bo uspeh ^ popolna občinskih vol ter v Spod n j “Tv ,se av temelj avstrijske zmnamje politike. Grajal1 je tiste elemente v deželi, ki po njegovem mnenju nočejo videti jasniih avstrijskih meja in ki s svojim neodgovornim početjem škodijo koristim dežele. V zvezi z izjavo predsednika proi.acistične Zveze neodvisnih v začne v Trstu slovesr*« proslava 100-letnice ustanovitve slovenske osnovne Sole v tržaški četrti Sv. Ivan. Odbor za proslavo tega za tržaške Slovence pomembnega kulturnega dogodka Je priredil danes slovesno akademijo na stadionu »1. maj«. V prihodnjih dneh bo Se neka) prireditev v počastitev te stoletnice! bi. ustanovili pokrajinski upravni Spaak sprejel včeraj francoskeea ve-Svet za kmetijska posojila, ki bo leposlanika, ki mu je razložil stali-1 nadziral dajanje kmetijskih posojil šče francoske vlade glede že prej I po zakonu. Ta Svet bo prav tako predlaganih razgovorov o vprašanju! Trst, 27. Jun. (Tanjug) Danes so nižini. UE°rafl? .kreditov za moder- evropske obrambne ikupnostl. Pred- jun (neuier). ua mcu hvmi ne v Trstu sinvOK»-' n^tr»h?Ain«miPr Rednik francoske vlade Mendes- Angleški in ameriški strokovnjaki za in Nemčijo ni vidnih mera ki io kmetijskimi potrebščinami. France Je po svojem veleposlaniku atomsko energijo so začeli vfPr»i . .1° “* vtunln mtJa’ Kl .1° Pojasnil, da sedaj še ni primeren EGIPT trenutek za razpravo EOS, ker se t • o i i o i Franctja ukvarja še z indokitajskim Izjava salaha aalema vprašanjem. Kalrn , Na zahtevo predsednika franco- ski minister L nirodno 'us^itev' odlova? v^l^Vef S^az^ si. »o a:s;,xr".tr« ° " Arabije Emir Mičal obiskal prihod- J nji teden Bglpt. S tem obiskom naj - _ bi se poglobili stiki med obema de- ČEŠKOSLOVAŠKA želama v okviru razgovorov, kl Jih /"il,______11 _____• __ j.w Je imel Šalah Salem s saudskim kra- vojaškega souisca ljem v začetku zunija. Po vrnitvi s _____________________ „ petdnevnih razgovorov s kraljem , Porsamezn,llci, kl dvomijo O o perečih Strauss. samostojnosti dežele, naij le-to za- pom1m?nek1šlhenvp?la^]e k,n°St“ ”Uste še P**1.*" bi nj'^<>va neod-Churchill ln predsednik zda Eisen- govorna politika pripeljala do Beiiehiš°bravnavala na prvi se3i v ceP“tve enotnosti naše dežele ter VELIKA BRITANIJA i ^ I Kanclerjevo ltzjiavo so sprejeli kot nov poskus, da bi popustila Sporazum o Suezu? , I__1______ (AFP). »Sunday nfP®to®*. ki je ondam nastala med sku Je bila uradno demantirana vest kl Jo je objavil ttsk, češ da Je predsednik sirijske republike Atasl povabil egiptovskega ministra za narodno usmeritev Salerna, naj obišče Damask. v sporočilu sirijske direkcije za informacije je poudarjeno, da Je pravzaprav egiptovsko veleposlaništvo v Damasku obvestilo turške London, 27 Jun »ouua«y ■ Times« piše, da bo velika Britanija vlado im sovjetsko zasedbeno v kratkem predlagala Egiptu, naj i__ • - • sporazumno uredi vprašanje umika Spričo tega izražajo v britanskih oboroženih sil z območja uradnih krogih prepričanje da bo f® i^ljsalovzdužje med šti-angleški zunanli minister Frtpn nro- rlmi' velesilami ter pospešilo po- Hadlm. INDOKINA F rancosko-vietnamska pogajanja Hanoj, 27, Jun. (AFP). Tukaj Je ntvv v uainaaKU UOVCBUIU tui&ivc *«•. JUU, a. UAaj jc oblasti o želji Salaha Salerna, da bi bilo danes uradno potrjeno, da se obiskal Sirijo in da je sirska vlada bodo francosko-vietnamska vojaška na to ugodno reagirala. Pogajanja o tehničnih podrobnostih ustavitve sovražnosti začela Jutri BELGIJA Zjutraj približno 40 km severno od Hanoja. Ta pogajanja so sledila po " »< »UilDIlJlUl |1U> nistrom ZDA Dullesom, prizadevajoč si. da ga pridobi za udeležbo ZDA v pogajanjih z Egiptom. Sodijo pa, da ZDA niso docela prepričane, da bi bi*a v sedanjem trenutku nujna njih udeležba. KOREJA Truman je hudo zbolel New York, 27. jun. (Reuter).' Nekdanji predsednik ZDA Harry Truman je hudo zbolel. Dne 20. ->7 ~ , junija je v bolnišnici prestal ope- Južne Koreje Slng lafn RMe^ta^ raci-io na očesu in operacijo sle-noval za novega predsednika vlade pega Črevesa. Včeraj je bilo spo- Fiun Jun P Trla IH bil rt <* i« -i««----- 3_____ Novi predsednik južno-korejske vlade Rli de Janelro, 27. Jun. (AFP). Predsednik republike Brazilije Je si- zunanje ministrstvo j pomeni hkrati razbreme-ljudskim posojilom, pri nas uvedlo gradnjo opeCnlh stropov sistema (£tropnlh hiSah Je'"bistvenega pomena »Rapid«. Da preizkusi uporabnost ln ekonomičnost gradnje stropov po tem tudi manjša debelina stropa, ki znaSa sistemu, je podjetje na enem delu stavbe zgradilo opeCne strope po znanem sistemu LGD, na drugem delu pa po novem sistemu. Končni obraCun stroSkov za oba dograjena dela je pokazal, da je sistem »Rapld« zares cenejši za okrog 30'/«. jonov, in sicer 2324 milijonov za kreditov, tako da se je letošnja kreditov, od katerih bodo orga- ga bodo volivci izvolili na svo-melioracije, 2500 milijonov za , tranša zmanjšala od zahtevanih I nizacije letos lahko porabile na-: jih volitvah, ki so razpisane za investicijske potrebe novousta- 115 na 55 milijonov din. Novim' vedenih 1084 milijonov. F. S. 118. julij. K. M. novljenih kmetijskih organizacij, ki so dobile zemljo iz zemljiškega sklada, in 2948 milijonov za investicijske potrebe ostalih kmetijskih organizacij. Od letošnje tranše odpade na Slovenijo' 1084 milijonov ali 14°/o. Skupaj s prvo licitacijo so torej sloven- J ske kmetijske organizacije za le- ' tošnje leto dobile 1795 milijonov din investicijskih kreditov. Mejna obrestna mera je določena za melioracijske kredite v višini 2 “/o, za kredite novoustanovljenim kmetijskim organizacijam 3°/o in za kredite ostalim kmetijskim organizacijam 4,5°/o. Ze lani v novembru so naSl naj- Glavna prednost novega sistema je Ker SO bile zahteve velike, boljši gradbeni strokovnjaki na po- v tem, da za montažo ni potreben sredstva pa SO omejena in ker febnt konferenci v Zavodu za pre- opaž iz lesa, kar Je za nas zlasti si, ___•______i„*„„ „„ lskavo materiala in konstrukcij LRS važno, če upoštevamo sedanje vi- V marsiKaterem primeru letos ne razpravljali o najekonomlčnejšl grad- šoke cene lesa ln nujno potrebo var- bo mogoče opraviti vseh zasno- nji stropov. Po temeljiti analizi so se Sevanja z lesom. Strop sistema »Ha- vrmih f»rnHlipnih dol so bile le- odločili za patentirani opečni strop pid« se montira iz dveh vrst votlih vanin graaoenin aei, so mie le >Rapld nlrv/li II 'f f» «| •• T"» Im M l.iaK 1 A0O Beogradi posvetili jjg jg _________________ Sečnja lesa se je namreč zadnja raslo. Veliko nihanje cen na trgu | Gradnja oziroma montaža stropov leta stalno spreminjala. Letos lesa je imelo tudi dobre strani, sistema Rapid gre naglo od rok. Ko smo jo skrčili na tretjino naj- ker ie pripomoglo, da je les do- £ ™*ina ^f^a st^ Položena ^e večje sečnje v letu 1948. S tem segel gospodarsko bolj upravi- opeCne ^ož^ ^liU nfstale 'žlebov! ie bil zlasti prizadet domači trg, čene cene glede na industrijske 2 betonom ter strop na vrhu prevleči J i 1 i.«. i i y • 1 : —1^11.— »Ia/Ia nn /tntnan^ a tnnl/n tilncHrt hotrtno MftOTldp m n n - Napori za stabilizacijo Irga saj so se količine lesa skrčile za polovico. To se je zgodilo v času, ko se je sestava investicij znatno spremenila, ko smo prešli od velikih objektov kapitalne graditve na tako imenovane drobne investicije, ki zahtevajo večje količine lesa. Zato so tudi cene narasle. Zdaj je les tako drag, da je v nevarnosti nadaljnji razvoj nekaterih industrij, ki jim je les osnovna surovina. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so se cene nekaterih vrst lesa podvojile, j Najbolj se je podražil rezan les 1 iglavcev ter jamski in celulozni les. Rezan les je veljal letos v aprilu na Hrvatskem nad 19.000 dinarjev, v Sloveniji nad 22.000, v Hercegovini kakih 18.000 din kubik, jugoslovansko povprečje pa je znašalo 21.000 din. Rezan gradbeni les listavcev se je podražil za 30 do 40, drva pa za 25%. Po mnenju udeležencev posvetovanja je vplivalo na podražitev lesa tudi to, da ga prodajamo na licitacijah. Vse re- lzdelke, zlasti glede na cement s tanko plastjo betona. Navzldc mon-• r... rlnBn,lnr,;o tažnemu sistemu Je tak »trop mo- ln jeklo. Vendar^ pa dosedanje nontna plošča in v stropu ne morejo izkušnje zadostujejo, da lahko nastati razpoke. Na gradbišču v predstavniki lesne industrije Vošnjakovi ulici so izračunali, da nrpHlncrnm nnvp nkrpnp 7n Ktn- bodo za vse str0Pe Porabili samo predlagajo nove ukrepe za sta 36 kub metrov betona nasproti 90 bilizacijo lesnega trga. kub. metrom pri opečnem stropu sl- 10 cm nasproti 25 cm pri stropih sistema LGD. Ta razlika omogoči pri šestnadstropnl gradnji prihranek 70 kub. metrov zazidanega prostora. Navzlic majhni višini zagotavlja tak strop zaradi votle opeke večjo toplotno in zvočno Izolacijo. Tudi po kalkulacijah, kl so Jih napravili drugje, se prihranek giblje v podobni višini. Računi kažejo, da stane pri sedanjih cenah 1 kvadratni meter stropa po sistemu »Rapld« okrog 1800 dinarjev nasproti 2280, kolikor stane 1 kvadratni meter stropa LGD. Prihranek znaša torej skoraj BOO dinarjev pri kv. metru. Prve opečne vložke po sistemu »Rapid« so izdelali v keramičnem obratu Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij v Gameljnah. Zdaj pa se je 14 opekam v Sloveniji odločilo izdelovati te opečne vložke. Ker gre za avstrijski izum, kl se uporablja že v mnogih drugih državah ln Je sistem Rapld patentiran tudi v naši državi, so slovenske opekarne kupile licenco za uporabo tega sistema in bodo plačale 12 dinarjev licenčne pristojbine za vsak kv. meter stropa (toda največ do 100.000 kv. metrov letno), kar je razmeroma malo v primeri s prihrankom, kl znaša okrog 500 dinarjev pri kv. metru stropa. F. S. Delno reien problem otroških doklad malih posestnikov Problem otroških doklad pri oddajajo v zakup. Vendar pa delavcih in nameščencih, ki so | bodo kljub temu še nekatere ne-lastniki nepremičnin, se vleče že pravilnosti pri odmeri davka, ki precej časa in so pri tem pri- j se letos odmerja nu podlagi kata-zadeti zlasti tisti, ki posedujejo stra. Kljub opozorilu, naj se vsi, majhna zemljišča, katerih donosi katerih zemljiške površine so se so nesorazmerni s škodo, ki jo spremenile, prijavijo in urede imajo spričo izgubljenih otroških katastrsko stanje, se vendar ve-dodatkov. Glede na številna vpra- lika večina ni zglasila. Zato so šanja je Izvršni svet LRS pred njih zemljišča v katastru še ved-kratkim opozoril vse mestne in no označena za kmetijska zem-okrajne ljudske odbore na člen ljišča, čeprav so dejansko že 25 uredbe o dohodnini in na iz- spremenjena v gradbišča ali pa vajanje tega člena. V smislu razpisa Izvršnega sveta tudi finančni odsek Mestnega ljudskega odbora Ljubljane že izvaja na podlagi vlog prizadetih delavcev in uslužbencev revizijo davčnih predpisov. Ta razpis namreč dopušča, da bodo od 1. januarja letošnjega leta oproščeni davka lastniki tistih zemljišč, ki so neposredno povezana s hišami in dvorišči in ki ne presegajo 500 kv. metrov. Se naaalje pa bodo na podlagi odmere za leto 1951 plačevali davek in bodo s tem prizadeti na otroških dodatkih vsi tisti, katerih zemljišča niso neposredno povezana s stavbami ali pa presegajo površino 500 kv. metrov, in tisti, ki ta zemljišča Študentski obisk iz Kanade Včeraj je prispela v Jugoslavijo šestčlanska delegacija WUSA iz Kanade. To je organizacija, v kateri so vključeni tudi profesorji in ki skrbi za medsebojno pomoč na zdravstvenem, ekonomskem, pa tudi na znanstvenem področju z izmenjavo publikacij, naklonil raznim institutom, nerazvitim univerzam itd. V Ljubljani je delegacijo sprejel podpredsednik centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije tov. Janez Šinkovec. Gostje si bodo ogledali vse naše univerzitetne znamenitosti ter proučili zdravstveno in ekonomsko problematiko naših študentov. B. L. Berite tn naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! na njih celo že stoje zgradbe. Finančni odsek MLO pa vse vloge individualno obravnava in izdaja tudi ustrezna potrdila, na podlagi katerih bodo vsi prizadeti od 1. januarja letos dobili otroške dodatke. R. Glasilo naših ribičev V Ljubljani Izhaja veliko Stovilo strokovnih listov in rovij, a o njih le redko zuslodimo kak glas v naSem dnevnem tisku, čeprav opraviijajo pomembno in koristno vlogo v nnžoin življenju. Glasilo o katerem sc malo piže, je tudi »liibič«. Ust za sladko, vodno ribiStvo. ki pa je važen za pospeševanje domačega in mednarodnega turizma in ki — mimogrede rečeno — izhaja že trinajsto leto kot naslednik IiibiSko-flovskega vestnika. Sedanji urednik jo Anton S. Pirc. Letos so izšlo že Štiri Številko. V svojih člankih in prispovkili zastopa list interese našega ribiškega gospodarstva in športnikov, ki so orgunizi. rani v 15 društvih in njihovi zvezi. Vsakikrat ima list na 48 straneh bogato vsebino z lepimi ilustracijami. Ker bo zanimivo tudi za širSo javnost, navajamo nekaj obravnav in poročil iz njegove zadnjo številke: o problematiki ribogojstva v Sloveniji, o ribji hrani v naravi, na postrvi v Atlaško pogorje, votle v nevarnosti. o sulcu, o ribah v slovenskih vodah itd Člasiilo naših ribičev ima tudi poseben razdelek z naslovom Mreža, v katerem je zbranih mnogo zanimivih dopisov in prispevkov iz ribištva. Elektrifikacija železniške proge Jesenice—karavanški predor Po dogovoru med predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih železnic so v Ljubljani dokončali načrt za elektrifikacijo jugoslovanskega dela karavanškega predora- in železniške proge vse do železniške postaje na Jesenicah. Elektrifikacij ska dela na tem delu železniške proge se bodo začela prihodnje leto. MED TISTIMI, KI SE VRAČAJO UUBO DOMA. KDOR GA IMA zadnjih dveh letih se jih je vrnilo samo skozi Ljubljnno nad 3000 Skoraj nd dneva, da se n* bi iz pec tujih vohunskih centrov ln Se ene ali druge sosednje dežele vrnil to le kratek čas.« Kdor nima izred- v domovino razočaranec, kl je v tu- nlh strokovnih sposobnosti ln hkrati Jinl zaman iskal srečo. So dnevi, ko Se bogatejših sorodnikov, sta mu ve- obmejni organi zberejo kar cele sku- činoma že od kraja usojeni brezpo- je nedavno vrnil iz Argentine. Celih plne povratnikov, kl Jih potem poS- selnost ta beda. Tudi »trgovska žl- devet let je taval po svetu ln tako ljejo na sprejemno postajo v Ljub- lica« ln podobne »iznajdljivosti« na lepega, veselega ln priljubljenega Kmet iz »prečudnega domačega kraja« Franc Ogrin, kmet z Vrhnike, se kraja ni nikjer našel, kot je njegov »prečudni kraj domači« (Cankar). A Se ko je bil v sprejemnem centru, Morski pes, ki so ga ulovili naSi mornarji ob Istrski obali in ga te dni razstavljajo v Ljubljani 'j®110- tujem le redko koga osrečijo. Zlasti je med povratniki veliko beguncev, ki so pod vplivom tuje Dan za dnem se vračajo propagande zbežali Se pred osvobo- Zato ge vsak dan vračajo naši se mu je na obrazu poleg sreče, lah dltvijo. Mnogo pa je tudi takih, kl 1JudJe lz Avstrtje, nalije, Trsta, Za- no Crtala *ubfl skrbl tn negotovosti, so po osvoboditvi iz najrazličnejših hodne NemflJe ltd Celo lz Amerlkej Verjetno se je spomnil 41. domobran-vzrokov odšli lz Jugoslavije. Preše- lz Avstrallje se vračajo domov. Vsak ske vrhniške čete, kl ji je nekoč pri-netljivo je, da je med temi tudi mesec se Jlh vrne kaklh st0 v zad_ padal, ln se ni mogel prepričati, da mnogo mladine. Nekateri potrjujejo, nJlh dveh letlh jlh je prlslo Bamo zaradi tega ne bo posledic. Vendar »n f°, *emU VZr0k mn°Si kavbojski jpreko sprejemnega centra v Ljub-1 se kmalu prepričal, da amnestija filmi itd. | 1Janl nad 3000 Ceprav je nJlhovo za svobodno vrnitev vseh beguncev Na tujih tleh pa je sreča le malo- prvo pripovedovanje in tudi pisanje n* *e Prazna beseda. Ko se Je o prvi komu naklonjena. Večina beguncev v knjigo vtisov takoj ob vrnitvi če- Prlllki ponovno zglasil na sprejemni doživi razočaranje na prisilnih delih, stokrat odsev premočnega vzhičenja posta:)1’ Je ves srečen pripovedoval po taboriščih, v preiskovalnih zapo- ln sreče, Je v njem vendarle mnogo ° svojem domu, o kmetiji In dejal, rih. V knjigo vtisov na sprejemni resnice. In ta resnica presune marši- da Plsa' tucit bratu ln sestri v postaji v Ljubljani Je nekdo pred koga. če posiuSa povratnike, kl po- Ar8entlno. naj se vrneta domov, kratkim napisal samo en stavek: »V ljubljajo rodno zemljo, ko se vračajo I inozemstvu na tujih tleh lahko naS čez mejo, kl se zjočejo, ko zaslišijo | Iz nemške samostanske človek postane samo izdajalec, hla- domačo govorico Itd. z obiska v Železarski kropi Od Podnarta do Krope je kaki dve uri hoda, pa ni avtobusa, da bi se človek z njim prepeljal v žebljarsko metropolo. Kdaj pa kdaj pripelje na postajo v Podnart kamion »Plamena«, zvrnan zabojev z žeblji in zakovicami, in tako je bila tudi meni sreča mila, da sem tistega dne zapazil pred skladiščem ta voz in se z njim pritresel v Kropo. Seveda sem še prei zavihal rokave in pomagal z avta zložiti nekaj zatojev, da sem vsaj malo odslužil voznino, ki jo je šofer v obliki tekočinske protivrednosti odločno odklonil. Tako sem torej brez izgube lastnih kalorij še tistega dne v pičle četrt ure uzrl kroparski kraj. Tak je kakor desetina drugih železarskih središč v naši ožji in širši ^domovini, stisnjen med dva strma hriba, da je prostora komaj nekaj več kot za rečico, ki je nekdaj poganjala vignje, za cesto in nekaj v gručo stisnjenih niš. Cesta se konec trga začne strmo vzpenjati in nekaj klancev je treba premostiti, da je človek za trud poplačan z ogledom stare talilne peči, ki so nanjo naleteli gradbeni delavci pri kopanju ceste in ki jo sloviti starinarji prištevajo med peči, nastale v 14. stoletju. Peč je bila brzda opuščena, ker v najdbi niso odkrili ne orodja ne drugih znakov življenja, ki jih je najti v naseljenih obrtniških bivališčih. To talilno peč so Kroparji s pomočjo prof. Baša skrbno ohranili, tako da jih je celo predstojnik Max-Planckovega instituta prof. Wewer zastran tega pohvalil. Nekdaj je bilo po hribih okrog Krope veliko železne rude, ki so jo kopali žebljarji v plitvih gnezdih v Zeleni dolini, Na planicah in drugod in ki so že v 16. stoletju slovela kot staroznana najdišča. S trebuhom za kruhom Kroparji so kovali žeblje in kdaj pa kdaj kakšna svetila brez skrbi za kruh vse do nastanka prve železarske industrije. Z Jesenicami je nastopila zanje suha doba, prenekateri žebljar je moral v svet s trebuhom za kruhom. Toda Kroparji tedaj niso kovali le žebljev, že iz 18. stoletja namreč potekajo nekateri umetelno izdelani kovani železni predmeti kot okenski in nagrobni križi, okovje za vrata in okna in sem pa tja kakšna ograja. Vendar nekako do 1937. leta Kroparji niso izdelovali okrasnih predmetov, čeprav je v začetku tega stoletja žebljarska zadruga poslala na Dunaj v uk nekaj kandidatov za umetne ključavničarje. Ze tedaj je namreč industrijska izdelava stisnjenih in vlitih okraskov začela močno izpodrivati ročno kovane predmete in so tisti izučeni ključavničarji kovali še naprej po starem, ne da bi utegnili izkoristiti na Dunaju pridobljeno znanje. Hude predvojne krize leta 1931, 1932 so pognale v svet še tiste, ki jim je dotlej kapitalizem s propastjo prizanesel. Znovn si je umetno kovaštvo opomoglo in se razmahnilo v večjem obsegu leta 1937, ko se je spet močneje uveljavila želja po umetnem izražanju in likovnem oblikovanju železa. Brezposelni žebljarji so se lotili umetnega kovaštva in iz te dobe izvirajo lestenci, svetilke, svečniki, pepelniki, ročno kovane ograje, predmeti, ki so jih po vojni Kroparji začeli ponovno izdelovati in katerih sloves je šel daleč v svet. Toda temu kovanju, takšni obdelavi železa, ki zanjo daje pobudo kroparski »Plamen«, se je po osvoboditvi pridružila še povsem nova, graversko-cizelirska obrt, veščina reliefnih kiparjev, ki so od železne oblikovne snovi prešli tudi k umetni obdelavi jekla, bakra in aluminija z emajliranjem površine. Raznovrstne šatulje, cigaretne doze iz črno lužene, patinirane medenine so prave umetnine. Nekajkrat morajo v zamudne gravure vbijati srebro, ki ga potem izgladijo — to dviga vrednost predmeta in njegovo ceno. Toda to je dandanes malo cenjena umetnost, ker se arhitekti nove dobe čedalje bolj odtujujejo železu. Ročno kovane ograje so n. pr. redka stvar, toda nekajkrat dražja od drugih. Nasledniki kroparskih mojstrov Odkar je stari kovač umetnik Justin izdihnil v zloglasnem dachauskem taborišču in je tudi znani Jože Bertoncelj zapustil Kropo, je kazalo, da se umetna kovaška obrt ne bo več razmahnila. Toda kali so že pognale in v ugodnih pogojih po osvoboditvi si je umetno kovaštvo lahko obetalo nemoten razvoj kljub nenehni rasti železarske industrije. Mojstrski kader je prišel od ondod, od koder je nekoč prišel: iz vrst žebljarjev in ključavničarjev. V kovačiji podjetja »Plamen«, ki nadaljuje tradicije kroparskega umetnega kovaštva, se je trmasto lotil dela ključavničar Janko Koselj, ob njem in njegovem znanju je zrnsla 18-glava četa kroparskega kovaškega podmladka, četa iznajdljivih, ukaželjnih in sposobnih fantov in deklet, ki je pod vodstvom mojstra Koselja pred kratkim vnovič potrdila sloves kroparske ročnosti. Izdelali so po načrtih stare ograje za spomenik v Piranu novo, ki je bila kot dvojček stari ograji in so se meščani v Piranu sila začudili, misleč, da s" Italijani postali pošteni in da »o jim vrnili ukradeni okras mesta. Tako natančen je bil posnemek, izdelan v kroparski kovačiji. Nande Žužek jece Dragico Marganovo lz Senja so Nemci odpeljali 1942. leta kot sedemletnega otroka. Dolga leta Je preživela v nekem samostanu blizu Hesse-na. Mnogo Je bilo Jugoslovank, a Se niso smele družiti. Vsaka beseda v materinem Jeziku Je bila največje zlo. Ko so nekoč pri Dragici naSli Titovo sliko, kl sl Jo Je sama napravila, so Jo strogo kaznovali. Tri dni Je bila zaprta v temni kleti ob samem kruhu. Ko se Je vse bolj bližal čas za prisego redovniškemu redu, Je v Dragici rasel odpor. Hrepenenje po svobodi, po domovini, Je zmagalo in Ji pomagalo, da Je pribežala domov. »Romantično« doživetje 17-letnemu Zdravku TrbovSku lz Ljubnega pri Šoštanju se Je letošnjo pomlad zahotelo sreče. V svoji mladi, bujni fantaziji si Je predstavljal tuji svet kot nekaj dlvnega, romantičnega, polnega burnih doživetij ln jo Je mahnil v Avstrijo. Tam so ga spravili v taborišče. Nekega dne pa ga je lz taborišča odpeljal postaven kmet. Plačal Je določeno »odkupnino«, pobasal v malho Zdravkove osebne dokumente in se vrnil domov z novim »kupljenim« delavcem, »sužnjem modernega sveta«. Taka »sreča« v tujini, ki se ji noben begunec zlepa ne more izogniti, Je tudi Zdravka silno potrla. Na kmetiji Je moral naporno delati od zore do mraka. Kmet Je imel pravico, da ga v primeru nepokornosti prijavi policiji. Za plačil0 so mu obetali mesečno borih 200 šilingov. Nazadnje Je zbežal in se ves vesel vrnil. K. M. KULTURNI OBZORNIK PROBLEMI ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI Poljudno tolmačenje naše stvarnosti je najboljša popularizacija marksizma Odgovori tov. Borisa Ziherlu n« vprašanju sodelavca »Borbe« »Kako presojate dosedanje njihovih del bi prav tako one- izkušnje v izdajanju marksi- ( stične literature pri nas po osvoboditvi?« »Po mojem mnenju so pri nas v izdajanju marksistične literature po osvoboditvi precej storili. Po osvoboditvi smo dobili malone vsa glavna dela marksističnih klasikov v naših jezikih, zlasti v srbohrvaščini. Ce govorimo posebej o Sloveniji, potem velja isto večidel tudi za slovenske prevode marksističnih klasikov. Velika pomanjkljivost v prevajanju marksističnih klasikov v slovenščino je vsekakor dejstvo, da še doslej nimamo prevoda »Kapitala«. Toda v tem oziru so zadnji čas napravili nov korak s tem, da so sestavili komisijo za prevajanje »Kapitala«, ki se je že lotila dela pri prevajanju prve knjige. Izdali smo samo znano priljubljeno delo Borchardta, ki je sicer že zdavnaj razprodano, s čimer pa se ne moremo zadovoljiti. Lahko upamo, da bo prevod v prvotni obliki že prihodnje leto predložen glavni redakciji. Resna pomanjkljivost vseh prevodov klasičnih del marksizma je le-ta, da večidel niso re-digirana tako, da bi bila blizu in dostopna širokim množicam delovnih ljudi. Manjkajo jim obširnejši, stvarni in imenski registri in komentarji, ki bi bralcu razložili posamezne pojme in predo-čili osebnosti, o katerih je v teh delih govora. Mislim, da bi bilo nekaj, kar bi tej zahtevi ustrezalo — nova izdaja Plehanovih »Osnovnih problemov marksizma«, ki jih sedaj pripravljajo v srbohrvaščini in tudi v slovenščini.« »Kaj mislite, bi bilo treba storiti, da bi bil v založniški dejavnosti bolj sistematično zajet opus marksističnih klasikov?« »Širšemu krogu naših bralcev so doslej precej nepoznana zgodnja dela Marxa in Engelsa, na podlagi katerih lahko spremljajo razvoj obeh mislecev od naslednikov Hegla in Feuerbacha do tvorcev znanstvenega socializma, do njih najpomembnejših del, kakršna so »Kapital«, »Anti-diihring«, »Ludwig Feuerbach« itd. Izdaja posameznih zgodnjih mogočila različne protimarksi-stične špekulacije z »mladim Marxom«, na katere zadevamo tudi v naših revijah. Strinjam se z mnenjem, da bi bilo treba nadaljevati izdajo izbranih del Marxa in Engelsa. Po izdaji v dveh zvezkih bi bilo treba izdati tudi tretji in četrti zve- čano splošno in posebej marksi- večji predstavniki klasične buržo- stično izobrazbo. Po mojem mnenju bi se marksizem pri nas najuspešneje populariziral s poljudno razlago naše sodobne stvarnosti, z obširnejšo marksistično razlago posameznih političnih, gospodarskih in filozofskih pojmov, ki jih vsak dan uporabljamo v naših člankih zek njunih izbranih del v naši *n razpravah, ob opozarjanju na lastni redakciji. Doslej so ostale neprevedene mnoge Marxove in Engelsove stvari, ki se neposredno nanašajo na Balkan in njegove narode. Vrh tega mislim, da bi bilo koristno izdajati kar največ del Plehanova, ki ga vsekakor moramo smatrati za enega izmed najbolj nadarjenih tolmačev zgodovinskega materializma. Kakor je omenil tov. Moša Pijade, manjka v naši prevodni literaturi mnogo del pisateljev, ki so sl z večjim ali manjšim uspehom prizadevali obdelati z marksističnega stališča posamezna družbena vprašanja, recimo dela Rose Lu-xemburg, Paula Lafarguea, prav tako bi bilo potrebno izdati izbrana filozofska dela Josepha Dietzgena vsaj v tistem obsegu, v katerem so izšla v stari nemški socialdemokratski izdaji Dletza.« Kaj bi bilo treba po Vašem mnenju ukreniti, da bi bilo delo za populariziranje marksizma intenzivnejše?« »Mislim, da mora naš tisk posvetiti predvsem večjo pozornost klasičnim marksističnim delom, ki se pojavljajo na našem knjižnem trgu. Izdajanje takšnih del ponavadi spremljajo samo kratka sporočila ali inseratl, ne da bi se pri tem poglabljali v njih pomen in aktualnost, ne obdelujejo jih in ne približujejo njihovo problematiko sodobnemu bralcu. Očitno je, da to ni vse, kar bi bilo treba storiti za populariziranje marksizma. Naši delavci se na mnogih sestankih In konferencah pritožujejo, da jim način, kako razlagajo posamezna pereča vprašanja, ni dostopen, da marsičesa ne razumejo, da so jim številne podrobnosti v razvoju naše socialistične graditve nerazum,-ljive, saj njihovi tolmači zelo često uporabljajo zapleteno izrazoslovje, ki predpostavlja dolo- Zborovanje slavistov v Mariboru Maribor, 27. jun. Danes se je v Mariboru v dvorani Pokrajinskega muzeja začelo večdnevno zborovanje slavistov Slovenije. Pred 260 udeleženci je profesor dr. Anton Slodnjak poudaril pomen dosedanjih izkušenj in obravnaval jezikovna in literarnozgodovinska vprašanja s področja severovzhodne Slovenije pri reševanju problemov slovenskega jezika. Žborovanje so pozdravili in mu želeli uspešnih zaključkov: Bogomil Stupan v imenu republiškega Sveta za prosveto iin kulturo, dr. Brolih, predstavnik okrajnega sveta sindikatov, profesor Jože Košar v imenu Zveze kulturnih delavcev in društev, ravnatelj muzeja profesor Bogo Teplij ter predstavniki študentskih organizacij. Nato je dr. Anton Slodnjak predaval »O deležu severovzhodne Slovenije v slovenski književnosti«, dr. Fran Petre pa »O slovenski literaturi med obema vojnama«. Popoldne je ravnatelj študijske knjižnice Janko Glazer otvonil in obrazložil pomen razstave »Delež severovzhodne Slovenije v slovenski književnosti«. Nato je-bil ogled mesta pod vodstvom ravnatelja muzeja profesorja B. Teplyja. ustrezno klasično literaturo. Ne moremo reči, da v tem pri nas nismo ničesar storili. Izhajale so in še izhajajo mnogoštevilne popularne brošure s posameznih področij družbenih ved, zdi se mi pa, da je v njih težišče na popu- azne estetike. V naših jezikih je tega malo. Pri nas je n. pr. malone povsem neznan Goethe kot teoretik umetnosti, in zategadelj premalo ocenjen. Njegove razgovore z Eckermamom bi bilo treba po mojem mnenju prevesti v celoti, vrh tega pa tudi nekatera druga njegova dela s tega področja. Prav tako bi bilo treba Dvoje zanimivih predavanj študentov zgodovinskega oddelka Akademije za glasbo 2e več let spremljamo uspešno delovanje glasbeno-zgodovlnskega oddelka na Akademiji za glasbo pod vodstvom prof. dr. Dragotina Cvetka, ki se med drugim kaže tudi v prirejanju Javnih predavanj slušateljev ob zaključku študijskega leta. Letos sta bili temi obeh predavanj vzeti lz slovenske glasbene zgodovine, to Je prav s tistega področja preteklosti naše kulture, ki je doslej še najmanj raziskano. Medtem ko imata zgodovina slovenske literature ln upodabljajoče umetnosti že svojo tradicijo, mora glasbeni zgodovinar še vsepovsod orati ledino. Pred očmi moramo Imeti stalno dejstvo, da Je največkrat pisanje še tako neznatne razprave zvezano z zamudnim pregledovanjem starih arhivov ln študijem notnega gradiva. Pa tudi vsako morda na videz nepomembno zbiranje podatkov nam pomaga, da sl re-ukreniti vse potrebno, da bi bila j konstruiramo zgradbo preteklosti slo-naširn bralcem dostopnejša mne- venske glasbene kulture. Zato Je ena ~ (Izmed nalog oddelka, da nam vzgoji n ja velikih praktikov književ- kader muzikologov, ki bodo sposobni, nosti in umetnosti, kot SO sten- da se lotijo te pomembne naloge, d hal, Balzac in drugi Za izgra- Na prvem predavanju 18. junija se nam Je predstavila absolventka ditev znanstvene estetike so' Darja Kamovšek, ki je govorila o takšna mnenja često, bolj drago- Antonu Foersterju ln njegovem delu. cena od kupa teoretičnih raz- KamovSkovi Je dobro uspelo strniti .. »r »tn.: v zaokroženo celoto vse bistveno, ne prav. V njih najdejo marksisti da bl prl tem trpela eksaktnost. Ta-vselej zaveznike V boju proti vsa- , ko Je bilo predavanje brez vsakršne kovrstnim izmaličenim pojmo- 1 prenatrpanosti, ki Je kaj lahko vzrok, vanjem sodobne buržoazne deka- "?go- dence. veznostl. Predavateljica Je zelo na- Kulturne beležke V prostorih umetnostne galerije V Atenah ao ustanovili kom 1*1 Jo, v Mariboru Je bila otvoritev razstave ki bo organizirala balkanski glasbeni reprodukcij risb Leonarda da Vin- festival. Festival bo, kot ao se že clja, ki Jo Je priredila nacionalna prej dogovorili predstavniki Jugosla-komlslja za UNESCO. Udeleženec raz- vije, Grčije ln Turčije, v grški prestave, ki so bili kulturni ln politični stolnlol septembra leto«, delavci Maribora, Je seznanil o. ustvarjanju velikega renesančnega Posamezni sveti za prosveto In umetnika profesor Branko Rudolf.' kulturo pri občinskih ljudskih od-Razstava obsega 86 risb, ki Izvirajo lz borih v Vojvodini so pravilno rnzu-znane kraljevske zbirke v WlndsorJu.' moli svoje naloge, kar se tiče razvl- ' Janja družbenega upravljanja v Sol. »Vesna« Je vsekakor naš prvi stvu ln v kulturno-prosvotnem delu umetniški film, katerega Je na eni i na vosi. Tako Je n. pr. LO v Futogu Nikolaj Pirnat: Kipar Vanja Radauš, okrog 1925 larnl razlagi klasičnih stališč, a ne ha marksistični popularizaciji naše sodobne politike in ekonomike. Katera dela iz estetike bi bilo treba predvsem upoštevati 1 zd izdajo in kakšno je vaše mnenje o dosedanji založniški dejavnosti na tem področju? Marx in'fengels' sicer nista napisala nobenega sistematičnega dela o estetskih vprašanjih, vendar pa bi bilo premalo, ko bi se zadovoljili s tistim izvlečkom iz njunih stališč do vprašanj književnosti in umetnosti, ki je bil izdan po vojni v srbohrvaščini, slovenščini in makedonščtni. Estetske nazore teh univerzalnih mislecev bi morali poznati izčrpneje ln v ta namen izdati popolnejšo zbirko njunih del o književnosti ln umetnosti, da bi tako laže spremljali razvoj njunih estetskih nazorov. Kar zadeva izdajo del iz estetike, smo v Sloveniji pri Cankarjevi založbi zasnovali celo serijo del s tega področja ter izdali razen izbranih Engelsovih in Leninovih del tudi izbrana književno kritična, estetska dela Plehanova, Mehringa, Gorkega in Lukacza, od starejših pa dela Be-linskega in Cemiševskega. Sedaj v tej zbirki pripravljajo zbrana dela Lessinga, Goetheja in od Francozov Taina. Mislim, da imajo za marksistično obdelavo estetskih vprašanj velik pomen predhodniki Marxa in Engelsa, se pravi, naj- saml predstavi gledalo nad 8000 ljudi. To se Je zgodilo na otvoritveni predstavi festivala domačega fUma v puljski areni. Ob tej priložnosti so predvajali tudi kratkometražna filma »Okroglica« ln »Barok v Ljubljani«, oba delo »Trlglav-filma«. Filme na tem festivalu bodo nagradili v skladu z oceno gledalcev. Vsi gledalci na tem festivalu bodo glasovali na posebnem anketnem listu za najboljši umetniški ln najboljši dokumentarni film. Razen tega se bodo gledalci Izrekli, katero Igralko, Igralca ln režiserja Imajo za najboljšega. Pevski zbor zagrebškega kultumo-umetnlškega društva »Vladimir Na-zor« so ponovno povabili, naj sodeluje na mednarodnem natečaju pevskih zborov v Arezzu (Italija), na katerem Je lani dobil prvo nagrado. Natečaj bo avgusta. Na mednarodnem natečaju mladih dirigentov v Besanponu (Franclja), ki bo septembra, bo Izmed Jugoslovanov sodeloval zagrebški dirigent Igor Džadrov.. Jugoslavijo bo na letošnjem tradicionalnem festivalu v Langolemu, ki se bo začel prve dni prihodnjega meseca, reprezentlral ansambel narodnih plesov Hrvatske, Izmed solistov pa violinist Rok Klopčič ln Se nekateri drugi. Doslej so Iz naše države na festivalu v Langolemu uspešno gostovali ansambli »Kolo«, »Taneč« in zbor Radia Beograd. S koncem šolskega lota so prenehalo v Hadiu Beograd tudi oddajo radijske šolo. Ta program jo bil posebno namenjen osemletkam. Radijsko šolo so uvodll novombra 1953. Doslej so, kar lahko upravičeno trdimo, prebrodili poglavitne težave. Tako je okrog 20 beograjskih šol v razredih postavilo radijske zvočnike. Isto pa so storilo tudi nekatero vaške osemletke. Radijska šola jo s zvočnimi sredstvi Ilustrirala pouk ln s tem pomagala učencem, da so Inžo in jns-tioje razumeli učno gradivo. Tako so obdelali okrog 180 tem lz srbščine, geografije, zgodovino, glasbe, priro. dosilovja in življenja dijakov. Pri tem je sodelovalo nad sto avtorjev, prosvetnih ln drugih javnih delavcev. ustanovil sklad za gradnjo novega šolskega poslopja, začeli so pa tudi ustanovi jati čitalnice in organizirati analfabetske točaje. V Bezdanu, v somborskem okraju, je občinski svet za prosveto in kulturo prok krajevnega samoprispevka zagotovil 1,8 milijona din za popravilo šolskih poslopij. Po dolgih letih Je dokončana restavracija slovite freske Leonarda da Vlnclja »Zadnja večerja«, ki se nahaja v samostanu cerkve Santa Maria della Grazla v Milanu. Samostan ln freska sta bila poškodovana ob bombardiranju Milana leta 1943. Zagrebška Opera bo poleti gostovala v tujini, nastopala pa bo tudi v naši državi. V začetku julija bo gostovala na ljubljanskem festivalu, kjer bo nastopil tudi zagrebški balet. Clan opere Tomislav Nerallč bo gostoval na prvih splitskih poletnih prireditvah. Kar zadeva gostovanja v tujini, bo član zagrebške Opere Vladimir Ruždjak sodeloval na angleškem festivalu v Langolemu. avgusta pa bo nastopil na glasbenem festivalu v Svlcl. Sopranistka Marija Podvlnec bo sodelovala na salzburških igrah, Marija Radev pa bo odpotovala v Izrael. fr I a se ta mi- kovskt Jo Je prestregel ln streljal v nem aejanju, venuai pa se id mi prazna vrata. Branilec Kohlmeyer se sel sama po sebi vsiljuje. Mar ni vrgel nanjo ln Jo z glavo usmeril to potrdilo tudi pogosto spremi- v kot. njanje mest v napadalni vrsti na Ob koncu tekme smo imeli še današnji tekmi. Bobek je dejan- , , , , , j ■, . , za Nemce. Bobek Je izvrstno prodrl sko začel kot srednji napadalec, skozi nemške vrste ln podal žogo nato pa je šel na levo, zatem pa vukasu, ki je bil oddaljen 5 m od zopet na desno. Seveda so se tudi 7rat;,rY,u.!l?f, p«„ - , . ... , in vratarju s© J© posrečilo žogo ostali igralci menjavali, m je to Ujeti. ponavljanje tiste igre, kakršno smo gledali proti francoski repre- j zentanci. To je bil poglavitni vzrok nesreče, ki nas je spremljala pred vrati, da smo izgubili to NaJhuJža nesreča pa Je bila v tem, tekmo. da smo bili skoraj vso tekmo boljši, vendar pa Je bilo vse zaman. Gola Čeprav smo spričo nesporazu- ni bilo. Zoga nikakor m hotela v ma med Horvatom in Bearo v mrežo. 10. minuti sami sebi zabili gol,1 Nemci so se večidel samo branili, nam to ni vzelo poguma. Bilo je S?uY,l‘"n,P^Te7^ral^aT^e nešteto priložnosti. Moštvo se je izvrstno opravila svojo dolžnost in kaj kmalu zbralo in jelo ostreje kratkomalo razbila naš napad, ki Je nrmadati In že nekai minut do- ' ,Kral mehko. Nemci so se znali po-napaaati. in ze nekaj minut po i staviti po robu sleherni naši akciji. zneje smo ime i prvo priložnost | Nemcl ^ ^ ,e ^ a„ dve prl_ doseči gol. Milutinovič je ostro ložnostl. Prvi Je bil avtogol. Gol, kd streljal V prečko. Mitič je lepo ga Je dosegel Rahn pa bi Beara vse- Beara je kriv za prvi gol BU Je zelo negotov. Stankovič, Crnkovič ln Horvat so bili naši najboljši igralci. Čajkovski Je bil odličen v prvem polčasu, v drugem Je bil slab. Boškov Je Igral slabo. Predvsem pa Je bila napadalna vrsta tista, ki Je Izgubila današnjo tekmo. Streljali so zelo malo. Samo sedemkrat na vrata, osemkrat prek njih. Med napadalci Je bil najboljši Milutinovič. Boril se Je srčno. Bil Je povsod. Bobek Je začel dobro, kasneje Je popustil. Zavlačeval Je Igro. Tudi Zebec Je popustil. Bil je počasen, neglbčen ln neborben. Mitič je bil prav tako slab. Vukas Je bil do poškodbe zelo dober. Na splošno Je bil naš napad zelo slab. Brez organizacije, brez kombinacij, skratka slab Je bil. Odlični vratar Turek Nemci so bili danes ostri, hitri ln borbeni. Imeli so dobro taktiko. Herberger je opravičil svoj ugled. Nemci so takoj na začetku navalili. Kasneje so Igrali zelo oprezno ln se omejili le na obrambo. Napadali so samo s tremi Igralci. Le-tl so, zahvaljujoč hitrim napadom, včasih zelo resno ogrožali naša vrata. Njihova obramba Ima največ zaslug za ta veliki uspeh. Igrala Je zelo ostro ln neobičajno požrtvovalno. Najboljši Igralec je bil vratar Turek. Branil Je odlično. Razen tega Je zelo dobro posredoval v kazenskem prostoru. Odličen je bil srednji krilec Ltebrich. V napadalni vrsti so bili najboljši: krila in leva zveza O. Walter. Sodnik Zsolt Je sodil odlično. LJ, Lovrič. JUGOSLAVIJA Beara, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Milutinovič, Bobek, Mitič, Vukas, Zebec. Sodnik: Zsolt (Madžarska). Turek, Kohlmeyer, Posipal, Eckel, Liebrich, May, Rahn, Morloek, O. VValter, F. Walter, Schaffer. NEMČIJA Nemci so se branili, a vendar zmagali Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki »L?ubUane«a'in2 ASlt ^e^e^rlčelo^ko- podal Zebcu, slednji pa je ostro ofk^iuh^kmeb po škodo vam “ b“ šarkarsko prvenstvo Slovenije za mla- -«—-,-j- j...j, m i- ._ dince in mladinke. Zaradi velike udeležbe so mladinci razdeljeni na tri skupine. Prvi se bodo pomerili v finalu za naslov prvaka. Rezultati: ASK : Železničar (M) 54:32 (32:20), Ljubljana : Kranj 66:35 (31:15), Rudar : Ilirija 38 :35 (21:20), Celje : Odred 45:39 (19:6), Odred : Branik 34:36 (16:18), Branik : Aurora 27:32 (14:12). Ženske: AŠK : Ljubljana 26:15 (6:5) Prvaki skupin so postali Celje, Ljubljana in AŠK, ki so se uvrstili v finalno skupino. Rezultati finalnih tekem: Celje : Ljubljana 42:52 (13:37), Aurora: Ili- rija 14:34 (19:19), Rudar : Odred 47:41 Rezultati: Železničar (M) : Partizan (D) 38:16, ASK : Partizan (D) 49:21 (26:13), Ljubljana : Rudar 59:39 (38:25), Rudar : Kranj 22:36 (8:9), Ljubljana : Ilirija 58:44 (26:19), Ilirtja : Kranj 36:30 (24:17), Aurora : Odred 27:23 (11:14), Celje : Aurora 42:26 (23:12), Celje : Branik 40:17 (28:14). Zenske: Celje : ASK 35:20. Nemec Morloek med turškima branilcema madžarska - Brazilija 4:2 (2:1) Bern, 27. junija. Četrtfinalna tekma. Gledalcev 50.000. Sodnik Ellis (Anglija). Strelci: Hidegkuti 5. (1:0), Kocsis 7. (2:0), D. Santos 18. iz enajstmetrovke (2:1), Hidegkuti v 60. iz enajstmetrovke (3:1), Julinho v 65. (3:2), Kocsis v 87. minuti (4:2). Madžarska se je uvrstila v polfinale. Danes ni zaigrala v stilu svetovne nogometne sile. Madžarsko moštvo je bilo samo 15 minut v drugem polčasu boljše od brazilskega, drugače pa so pravzaprav imeli podrejeno vlogo. Brazilci so imeli od sredine drugega polčasa pobudo v svojih rokah, stalno so napadali in bili boljši. Pravzaprav je čudno, kako so mogli Madžari ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. ni bila tako zanimiva kot v prvem polčasu. Vzrok je bil v tem, da Madžari niso več toliko napadali, k®1' so bili zavzeti s čuvanjem svojega hrama. Ni bila enajstmetrovka Spet enajstmetrovka Sodnik Je v hipu na splošno presenečenje gledalcev ustavil igro ln pokazal na belo Brez Vukasa Poudariti moramo, da Je naš napad v drugem polčasu bil oslabljen. van. Ze v samem začetku drugega polčasa Je dobil udarec v nogo ln Je ves drugi polčas le statiral. Ko že govorimo o slabi Igri našega napada, streljal, toda tudi Turek je izredno lepo branil, oziroma odbil žogo v aut. Milutinovič je imel v tem hipu najbolj zrelo priložnost za dosego gola Sam se je 0glablJeno pa Je bll0 tud, celotno mo_ znašel 4 5 m od vratarja. Lahko jjvo. Vukas Je bil namreč poškodo-bi poslal žogo kamorkoli bi ho- “ - .. . tel, vendar se je to njemu zdelo, kaže, preveč preprosto in je sku- __________________ Šal vratarja preigrati. Le-temu nat Rudarim “tudi^to, dT tudi TrUska se je posrečilo izbiti žogo V kot. Vrsta ni pomagala dovolj napadalni To ip hiln /ares lnhknmisplnn vrsti- Boškov Je bil slab, pa tudi io je oiio zares lannomisemo. cajkovskl nj v drugem polčasu tak- Tudi zaradi te izgubljene prilož- tično dobro zaigral. nosti se bržčas nismo uvrstili v polfinale. Slaba igra Naše moštvo Je zelo slabo zaigralo. Tako Je igralo kot proti Fran- To pa ni bila edina priložnost, ki <*»• ,ZakaJ *aJ^7 Teia™> Je £ so Jo naši napadalci zamudili. Ta- obrazložiti. Morda zaradi prevelike kih Je bilo še nešteto. Naj omenimo samozavesti. Verjetno. To lahko skle-samo nekatere v drugem polčasu. V parno zaradi zelo slabega začetka, za-65. minuti Je bil Bobek sam pred radi nepotrebnega preigravanja itd. Zamujene priložnosti DVOBOJ ATLETSKIH REPREZENTANC SLOVENIJE Zmaga slovenskih atletov Slovenija : Hrvatska 168 :139 temu, da ni bil dosežen noben re- Hitra, naneta, toda ne velika igra Tekma na bila velika .Bila pa Je nagla ln razburljiva. Današnja tekma v Bernu Ima mnogo značUnostl. Sodnik Ellls je prisodil 2 enajstmetrovki in Je bil zelo odločen v sojenju, kar se tiče grobe igre. Izključil Je dva Brazilca N. Santosa in Jullnha ln Madžara Bozslka NapravU pa Je tudi mnogo hudih napak. Ena Izmed naj-hujših napak je bila, da Je prisodil enajstmetrovko proti Brazilcem v 15. min. drugega polčasa. Noben gledalec ni opazil prekrška, zaradi katerega bi bila potrebna huda kazen. Napravil pa Je še eno veliko napako: dve minuti pred koncem igre so Madžari dosegli četrti gol. Tot II. Je bil v čistem offsldeu. Streljal Je in Kocsis je poslal žogo z glavo v mrežo. Gledalci so protestirali. Brazilci so reklamirali offside, kar pa ni zaleglo. Madžarska ofenziva Madžari so kot običajno že v prvi hmlnutah silovito napadli. V 5. min. je Hidegkuti dosegel gol. Brazilska obramba Je slabo začela. Santos Je dvakrat odbil žogo v kot, napačno so sl podajali ln so bili sploh zelo razburjeni. To so zelo dobro izkoriščali Madžari, ki so v 17. minuti dosegli že drugi gol. Gol Je dosegel Kocsis. Brazilol so igrali zelo raztrgano. Napad Je igral brez glave. Preobrat v igri bojih so bili vedno zmagovalci Juž-noamerikanci. Kar je odlikovalo Madžare v tem delu Igre, Je bilo to, da je bilo njihovo moštvo odličen kolektiv. V drugem polčasu so Brazilci za- 7/y . . DlDl C8&ESILJ Ljubljana, 27. junija. V nadalje-. Nenadni preobrat Je nastal šele pri ter obdržati prednost slovenske šta- vanju dvoboja atletskih reprezentanc četrtima tekmovalcema, kjer Je tete do konca. Hrvatske in Slovenije ni prinesla | uspelo Zupančiču prehiteti Vrančiča Z uspehi na tekmovanju, kljub nobenih presenečenj. Slovenski tekmovalci so si danes naskok v točkah še povečali. Od skupnih 13 disciplin, ki so bile danes na sporedu, so dosegli sedem prvih mest. Moška reprezentanca Je morala kloniti bolj-1 Šim slovenskim nasprotnikom, dočim j so Hrvatice zaključile tekmovanje s šestimi točkami razlike v svojo korist. Zmaga slovenske atletske reprezentance v razmerju 168:139 Je vsekakor za slovenske atlete uspeh. Didi Na 400 m ovire se Je mladi reprezentant Hrvatske Miler dobro držal Zupančiča, ki Je na kraju le zmagal z majhnim naskokom. Slovenka Stamejčič Je na 200 m dosegla nov mladinski rekord Slovenije. V metu kladiva niso imeli Hrvati v slovenskih atletih nobenega konkurenta. Zmagal Je z gotovostjo reprezentant Račič z metom orek 50 m Odličen čas je dosegel tudi reprezentant Lorger v teku na 200 m. Dober Je bil tudi mladinec Vipotnik, ki pravzaprav ni imel v teku na 800 m nobenega resnega konkurenta. Slovenski atlet Krajnc Je moral kloniti odličnemu hrvatskemu dolgoprogašu, ki Je že takoj po startu prevzel vodstvo ln ga obdržal do konca. Ena najbolj dramatičnih borb se Je vodila v moški štafeti 4 X 400 m. Hrvatska štafeta v postavi Kerhin, Miler, Kuzmič ln Vrančlč Je bila do tretje, to Je zadnje predaje v stalni prednosti. Slovenci, ki so tekli v postavi Hiti, Kopitar, Vipotnik ln Zupančič so skušali preit), v vodstvo, kar pa Jim do že imenjeue tretje predaje, nd uspelo. Sima je bila odlična Enajstmetrovka. Prva enajstmetrovka na tej tekmi. V 18. minuti je Dldi prodrl pred madžarska vrata ln ko je hotel streljati, ga Je poškodoval Buzansky. Ellis Je pokazal na belo točko. Santos Je z gotovostjo zadel mrežo. Ta gol Je rodil preobrat v igri. Brazilci so postajali čedalje živahnejši. Uredili so vrste ln začeli napadati. Njihova napadalna vrsta Je čeli s stalnimi napadi. Madžari so publiškl ali državni rekord smo po- | pna ^ot prerojena. V tem delu Je bil začutili, da so njihova vrata resno polnoma zadovoljni. 1 skoraj vsak brazilski napadalec boljši ogrožena. Zato so se / glavnem bra- Rezultatl — moški: 400 m ovire! od madžarskega V medsebojnih dvo- nlll. Sicer pa v nadaljevanju tekma Zupančič (S) 56,2, Miler (H) 56,4, 200 m: Lorger (S) 22,8, Oslakovlč (H) 23,1, 800 m: Vipotnik (S) 1:54,5, Cular (H) 1:57,4, 5.000 m: Zuvela (H) 15:47,0, Kranjc (S) 16:08,6. Štafeta 4 X 400 m: Slovenija 3:25,8, Hrvatska 3:26,6, kladivo: Račič (H) 52,71, Galln (H) 49,47, disk: Miler (S) 44,30, Mandič (H) 41,82, palica: Vehovar (S) 360, Glavač (S) 350, troskok: Zagorc (S) 13,59, Volare-vič (H) 13,49. Zenske — 200 m: Babovlč (H) 26,11, VESTI IN DOGODKI ki jih je priredilo Avtomoto družtvo Šoštanj. Proga jo bila dolga 12.400 metrov z višinsko razliko kakih 700 ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Branik : Zemun 3:1 Prank (H) 26,3, štafeta 4 X 100: Hrvat- ne ‘'čdboj°karake^lige (moški) med ,r,Ro“lla,tl: Kozlevčar' 15%P -6-~39 02 ■ ------------ “ lTXnTj^hlT\^l ZH~-n i Sk 1ilfl°(naVJtljš!5č-0as 15:12)°za Branik ‘ ’ ' ' (Prikolice): 1. Trudkovič 15:50. Spartak : AOK 3:2 Ljubljana. 27. junija. — Dane« so se na igrišču pod Cekinovim gradom pomerili v I. zvezni ligi odbojkarji Spartaka in AOK. Domači so popolnoma nepotrebno izgubili z rezulta- -----------_ tom 3:2 (15:12 17:15, 13:15, 10:15, 15:9). stovanja po Nemčiji kegljači Kranja. Gostovali so *■ "" ska (Capek, Frank, Butjs, Babovlč) 50,0, Slovenija (Jager, Unterrelter, Bajželj, Stamejčič) 51,4, disk: Ho-molja (H) 42,38, Borovec (H) 37,61, daljina: Galič (H) 597, Majcun (S) 502. Stanje točk: ženske: Hrvatska 56, Slovenija 50. Moški: Hrvatska 83, Slovenija 118. Skupno Hrvatska 139, Slovenija 168. B. K. Nikolič in Kušec v reprezentanci Prvi dan atletskega tekmovanja Hrvatska : Slovenija je bilo tudi izbirno tekmovanje za drugega člana jugoslovanske reprezentance v skoku v višino in daljino. V skoku v višino se je uvrstil v reprezentanco Nikolič (Crvena zvezda) s skokom 185 om, v skoku v daljino pa Kušec (Parti. zan) a skokom 6.93 m. Kozlevčar 15:20 : 350 ccm 31 (najboljši čas dneva), (prikolice); 1. Trudkovič 15:50. Avtomobili; 1. Jlalerlč 14,17 Uspeh kranjskih kegljačev Minulo sredo so se vrnili z go- Madžarska: Grosltvs, Buzan- sky, Lantos, Bozsik, Lorant, Zaka-rias, Toth, Hidegkuti, Paiotas, Kocsis, Csibor, Brazilija: Casttlho, D. Santos, N, Santos, Brandaozlnho, Flnhelro, Bauer, Julinho, Didi, Balthazar, Pinga, Rodriguez. točko. Nihče ni videl prekrška, katerega bt bilo treba kaznovati z enajstmetrovko Vendar Ellls je ostal odločen in Hidegkuti Je z odličnim strelom povečal rezultat na 3:1. Gledalci so protestirali. Gol pa Je bil dosežen. V 20. minuti je Julinho zmanjšal rezultat na 3:2. Nekdo mu Je podal žogo na desno krilo. Preigral je dva madžarska igralca In ko mu Je hitel nasproti še tretji, je streljal. Gro-sits je posredoval, vendar zaman. Začelo je deževati Igrišče Je bilo čedalje bolj spolzko Brazilcem Je začelo drseti in so padali. Najneobi-čajnelša stvar pa se je pripetila na današnji tekmi v 27 minuti. Na desnem krilu sta trčila drug v drugega Boszlk in N Santos Oba sta se začela tenstd. F-llls Je to opazil ter Ju izključil. Brazilci so stalno napadali. Gol Je visel v zraku. Groslts Je imel I polne roke posla. V 35. minuti Je bil na igrišču najboll razburljiv trenutek. S kakih 15 metrov je Didi strellal v prečko. Zoga se 1e odbila do Jullnha, ki Je ostro strellal v zgornji desnt kot. Odlična parada Grositsa Je izzvala buren aplavz vsega stadiona. Brazilci Boljši Brazilci so bili v vsakem pogledu ' boljši. Madžari so se trudili, da so ohranili minimalno prednost. Bržkone še nikdar niso btli v takem položaju. Zavlačevali so Igro. Ko so bili Brazilci v na'večii nremoči so Madžari dosegli četrti gol. Toth Je bil v offsldeu na desnem krilu. Strellal Je, v kazenski prostor, kier je Kocsis glavo dosegel bil to čisti offside. gol. Vsi na igrišču so videli, da Je Še tretji ipralec izključen Minuto pred koncem tekme Je Julinho ostro startal na Hidegkutija-Ellls ga Je Izključil Iz Igre. Torej so bili na eni tekmi četrtfinala Izključeni kar trije Igralci. Madžari danes niso bili boljši od Brazilcev. Le-tl so bili boljši v tehniki, prav tako pa so tudi bolje obvladali žogo. Manlkil Jim Je le sistem v igri napada. Splošni vtis le, da Madžarska 1» velika sila v nogometu. Menim, da se bo mogla zelo potruditi, če bo hotela osvojiti svetovno prvenstvo-L. Martlnovlč. Torino : Južna Koreja 1:0 l Gostovali so v Vierheimu, kjer so Včeraj je bila v Zagrebu prvejn- tekmovali z istoimenskim klubom, stvena tekma Zvezne odbojkarske 11- Kranjčani so utrpeli poraz 2726:2675 ge med zagrebško Mladostjo in SPar- V vsaki vrsti je nastopilo po 7 igral, takom iz Subotice. Zmagrla je Mia- cev y tVeinheimu so premagali dost s 3:0 (15:10, 15:6, 15:3). ; gostje domačo ekipo 2888:2780. Tudi v i i j* 1._ i Anshachu so bili Kranjčani uspešni, (jrorske mOtoairKe | Premagali so ESV Ansbneh 2339:2223. v goetnn Iii ! Potem so nastopili v Niirnbergu. V v »ualliuji prvem dvoboju so zmagali proti ESV Šoštanj, 27. junija. Dunes so bile Nurnberg z 2475:2363, v drugem pa s ▼ Šoštanju velike gorske motodirke, 3373:3242 Nogometno moštvo Južne Koreje je ob vrnitvi iz Švice odigralo v Torinu tekmo z istoimenskim n10 stvom. Korejci so Izgubili 0:1, :j)U S AH Po conskem turnirju v Milnchenu Conski šahovski turnir Je končan. Pričakovanja so se v glavnem uresničila, vendar ne v celoti. Kakor pred tremi leti na conskem šahovskem turnirju v Bad Plrmontu sta se v Milnchenu uvrstila v nadaljnje tekmovanje dva izmed treh Jugoslovanskih predstavnikov. Spričo odsotnosti dr. Euwea, 0’Kelya in Lotharja, Smldta, so štiri igralce šteli za favorite na prva štiri mesta, in sicer Unzickerja in tri Jugoslovane. Toda Donner je imel izreden start In je že takoj nastala nevarnost, da bo eden izmed jugoslovanskih šahovskih mojstrov Izločen lz nadaljnjega tekmovanja. Med turnirjem so vsi trije Jugoslovani: Rabar, Fuderer in Piirc dosegali zelo dobre rezultate. Zaradi izredno napornega tempa tekmovanja pa jim Je v odločilnih trenutkih zmanjkalo energije. Ti odločilni trenutki so bili takrat, ko se je Donner pomenil z našimi igralci. Kazno je, da so se naši mojstri zavedali svoje napake, saj so še dva dni poznete zastavili vse sile ter izločili drugega konkurenta — Torana. Toda upi, da bo Donner nekje drugje »zdrsnil«, so se izjalovili. Eden izmed Jugoslovanov — Pirc 1e moral odstopiti svoje mesto Donnerju. Zaradi tef!a pada na uspeh naših Igralcev majhna senca. Visoki odstotek, ki so ga dosegli, ni zadostoval, da bi si vsi zagotovili udeležbo na medconskem turnirju. Majhna analiza rezultatov bo pokazala, kaj je zgornji petorlci prinesla ta razvrstitev, ki so jo zavzeli. Največje število zmag so dosegli Unzlcker, Donner in Fuderer, in sicer vsak po 11 Unzlcker je biti neporažen, Donner je utrpel samo en poraz. Fuderer pa dva. Razen Unzickerja Je bil Rabar edlnd še ne pre-' masan, imel pa je eno zmago manj — 10 in remi več — 9. Pirc Je dosegel 9 zmag, utrpel pa je 1 poraz ln čeprav je dosegel visoko mesto nad drugimi udeleženci turnirja, se Je moral zavoljo tega zadovoljita s petim mestom. , BOTVINIK 0 JUGOSLOVANSKIH ŠAHISTIH Moskva, 27. jun. Svetovni šahovski prvak Botvinik sodi, da Je Jugoslavija eden Izmed favoritov na septembrskem šahovskem »Turnirju narodov«, ki bo v Argentini. »Sovjetskli šahovski mojstri,« piše Botvinik v »Pravdi«, »bodo morali na tem tekmovanju braniti naslov svetovnega prvaka.« Najhujšl boj na tem moštvenem prvenstvu se bo po Botvini-kovem mnenju bil, kakor leta 1952 v Helsinkih, med reprezentancami SZ, Argentine, ZDA, CSR, Madžarske, Švedske ln Jugoslavije. GIBANJE PREBIVALSTVA V celjskem okoliškem okraju se Je od 14. do 21. junija rodilo 84 otrok, ln sicer 18 dečkov ln IG deklic. — Poročili so se: Franc Romih ln Neža Jecel, Stefan Sakelšek ln Amalija Robič, Stanko Amon in Jožefa Gobec, Feliks Bohinc in Frančiška Jazbec, Martin Frece in Marija Rozman, Janez Rebernik ln Marija Navršnlk, Ivan Jeromel ln Marta Večko. — Umrli so: Amalija Tovornik, stara 65 let, Marija LeskovSek, 80 let, Ivan Perne, (IG let, Franc Gorjup, otrok, Marija Sepegelj, Marija Kos, 16 let, Franc Popek, 63 let, Alojzija Romih, 42 let, Matija Perc, 67 let. V Celju so se od 14. do 21. Junija poročili: Ivan Set?ko in Lludmila Sekirnik, Frane Pogorelčnik in Ljudmila Majcen. — Umrli so: Albin Vrenko, star SO let, Milovan Vukovič, otrok, Jakob Hribernik, 38 let, Danilo Brečko, otrok. Mntiija Zerovnlk, 77 let, Anton Fale, 67 let, Franc Železnik, 25 let, Ema Lorber, 61 let, Alojz Koren, otrok, Jožefa Rongador, 72 let. V Novem mestu se je pretekli teden rodilo 21 otrok (12 dečkov in 9 deklic). Poročili so se: Milan Ml-lanovlč in Cvetka Kirn, Ivan Zalar in Angela Pakar, Jakob Vadnjal ln Gabrijela Stajnar. — Umrli so: Franc Marentič, Anton Opara ln Branka Fuglna. Umrli so v Mariboru: Jože Prikl. star 70 let: Anton Gerkman, 55 let; dr. Josip Rapoc, 73 let; Marija Harb. 57 let: Irma Potočnik. 2 leti: Aloizll Cafuta, 4 dni; JulHana Solar, 70 let; Andrej Flaler. 56 let: Konrad Rober, 58 let; Niko Jamnik, 61 let: Marila Godec. 65 let; Stefan KrlStof. 88 let: Ivan Dremelj. 49 let: Marija Hofman, 28 let; Ignac Miklavčič, 74 let. Umrli so v Ljubljani Mrzllkar Marija, upokojenka. Po-#reb bo danes ob 15. uri na 2alah. HropcUnlk Jožefa, gospodinja. Pogreb bo dnncB ol1 15.30 na 2alah. DNEVNE NOVICE Starši, pionirji, pozori Ljubljanska društva prijateljev mladine, ki letos ne bodo organizirala lastnih taborjenj, bodo skupno pripravila taborjenje pri Križni vasi v Beli krjjlnl. Odhod prve izmene (mlajši pionirji in pionirke) 15. Julija, odhod II. izment (starejši pionirji in pionirke) 5. avgusta. — Društvo prijateljev mladine Bežigrad Ima še nekaj prostih mest za II. izmeno taborjenja na Visokem v Poljanski dolini. Odhod 1. avgusta. Prijave v terenski pisarni, Parmova 32, vsak dan od 16. do 19. ure. Prav tam se pobira tabomina za I. in II. izmeno. Tabornina za obe taborjenji Je za tritedensko bivanje 3000 din. Prijave sprejemajo Društva prljatellev mladine do 5. Julija. — Informacije lahko dobite tudi na Zvezi prijateljev mladine, Ljubljana, Resljeva cesta 9, telefon 22-445. Poročili so se v Ljubljani: strugar Anton Strah in gospod, pomoč. Marija Meglen, radiotehnik Albert Murn ln gospodinja Vera Rebec, nameščenec Božidar Kokotec in otr. negovalka Justina Kolman, uslužbenec Anton Serjak in bolničarka Antonija Novak, kamnosek Frančišek i Primožič ln delavka Bara Pečarič, kmetij, delovodla Franc Les ln go-! spodinja Silva Šušteršič, delavec Stanislav Grm ln delavka Slavka Lam-1 berger, krovec Slavko Truck in gradb. tehnik Ana Tavčar, sedlar > Pavel Tanko in nameščenka Ivana Živec, pošt. uslužbenec Emil Četrtič j in pošt. uslužbenka Frančiška Mi-1 helčič, zdravnik Robert Blumauer In | med. laborant Irena Skopec, oficir JLA Risto Musevskl ln gospodinja Trajana Manfeva, strojnik Jožef Ker-man in delavka Justina Slapnik, geometer Franc Zakotnik in geometer Marija Bukovec, skladiščnik Ivan Lukasser ln žel. uslužbenka Ivana Schaffer. Rezervacija in predprodaja vstopnic za prireditve II. ljubljanskega festivala od ponedeljka, 28. Junija dalje od 10—12 ln od 16—18 v vratarski loži, Cankarjeva 1 (Batova palača). V Jakopičevem paviljonu je' odprta spominska razstava Nika Pirnata, akademskega kiparja ln slikarla — dnevno od 9—19 ves čas Ljubljanskega festivala. Občni zbor Društva upokojencev podružnice Bežigrad bo dne 30. Junija ob 17 v sindikalni dvorani železniške delavnice (dohod lz Parmove). MOTOX Je sredstvo proti moljem, zahtevaj ga povsod, ker le če boš uporabil MOTOX, boš za svojo obleko siguren. PREDAVANJA j Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane in druge interesente na predavanje tov. inž. Mirjana Grudna »O strokovnem šolstvu v ZDA«. Predavanje bo v sredo, 30. junija ob 20. url v dvorani PTT, Cigaletova ulica. 2288 GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 28. Junija ob 20: Harris: »Molčeča usta«. Abonma A. (Locky — Stane Cesnik.) Torek, 29. junija ob 20: Harris: »Molčeča usta«. Abonma B. (Locky — Lojze Rozman.) Sreda, 30. junija ob 20: Harris: »Molčeča usta«. Abonma E. Četrtek, 1. julija ob 20: Harris: »Molčeča usta«. Abonma H. Petek, 2. julija ob 20: Harris: »Molčeča usta«. Abonma G. Sobota, 3. julija: Zaprto. Nedelja, 4. ju4'a ob 20: Cankar: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske Drame v Zagorju. Zaključek dramske sezone 1953-54. OPERA Ponedeljek, 28. Junija: Zaprto. Torek, 29. junija: Zaprto. Sreda, 30. junija ob 20 30: Na Trgu francoske revolucije (prt Križankah): Hristič: »Ohridska legenda«. Premiera. V okviru prireditev II. Ljubljanskega festivala. Ob slabem vremenu bo predstava v Operi. Četrtek, 1. julija: Zaprto. Od 2. Julija do 12. Julija bo Opera na gostovanju v Trstu. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ' Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Torek, 29. Junija ob 18.30: Kuret: »Obuti maček«. Zaključena predstava za Titov dom Moste in osn. golo Zdole pri Zidanem mostu. RADIO IllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllUJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »UNION« Ameriški barvni film »Čarobni fižol« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 in •d 15 dalje. iiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniii KINO »KOMUNA«; Ameriški film: »Uročen«. Tednik: Filmske novosti št. 26. Predstave ob 16. 18.15 ln 20.30. Predprodaja vitajmic od 10 do 11 ln od 15 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Klovn« Tednik. Predstave ob 16. 18 ln 20. Ob 10 bo matineja ameriškega filma »Prva dama Amerike«. Predprodaja vstopnic od 9—11 ln od 15 dalje. LETNI KINO »TABOR«: Amer. film: »Prva dama Amerike«. Tednik. — Predstava ob 20.30. LETNI KINO JLA: Francoski film: »V Monte Carl*«. Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Amer. film: »Čarobni fižol«. Tednik. — Predstava ob 20.30. Predprodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred predstavo. KINO »TRIGLAV«: Ameriški film: »Moč orožja«. Tednik. Predstavi Dnevni spored za ponedeljek, 28. Jun. Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—.700 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.30—5.40 Jutranja telovadba — 6.30—6.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 M. Ipolitov-Ivanov: Kavkaške skice — 7.30 Za gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 8.10 Domači napevi — 8.30 Za pionirje — 8.50—9.00 Zabavna glasba — 12.00 Poskočne napeve Izvaja trlo Avsenik — 12.20 Za naše kmetovalce — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Melodije za prijetno razvedrilo — 14.30 Nove knjige — 14.40 Samospeve A. Dvofaka poje mezzosopranistka Dana Ročnikova, pri klavirju Pavel Sivic — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30—16.00 2elell ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki iz literature: Vse blagoslove Tebi, Ljubljana — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Nasveti za dom — 18.10 Zbori ln solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi — 18.50 Iz kolektivov za kolektive: Razgovor s tajnikom Republiškega odbora sindikata rudarjev tov. Pik-lom — 19.00 Zabavna glasba, vmes objave ln reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Operetna in lahka glasba — 20.30 Radijska univerza: Ivan Gams: Povodnji kot prirodni pojav in človeško zlo — 20.45 Simfonični koncert Radia Ljubljana — 22.20 Plesna glasba — 23.00—24.00 Nočni komorni koncert (na valovih 202,1 ln 202*4 m ln 90,1 MHz). CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 28. Junija ob 15: H. Grtln: »Atomski ples«. Šolski abonma. Torek, 29. Junija ob 20: H. Grtln: »Atomski ples«, Abonma red Torek in Izven. \ mJU 149».. UDHMP llIlIllllIllllllllHIlllinilllllllllllilllHllmillllMllliininillMliMllNiliil ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: Amer. film; »Skrivnostna cesta«. Tednik: Filmske novice St. 21. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Italijanski film: »Za dva solda upanja«. Predstavi Ob 18 ln 20. — LETNI KINO »SVOBODA«: ItaliJ. film: »Jutri bo prepozno«. Predstava ob 20.30. KRANJ: »SVOBODA«: Angleški film: »Jessy«. — LETNI KINO »SVOBODA«: Franc, film: »Taras Buljba«. CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Titanic«. Predstavi ob 18 m 20. — »DOM«; Ameriški film: »Vrni se, mala Sheba«. Predstava ob 18.15. LETNI KINO- Amer. film: »Vrni se, mala Sheba«. !.S;; IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIII KINO »SOC A« AmeriSki film »Prva dimil AmeriHe« Tednik. Predstave ob IB ln 20. — Predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 17 dalje. Prodalafca časopisov za prodajo v večernih urah sprejmemo. Zaposlitev stalna, plača po dogovoru. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« »ROG«, tovarna koles, Ljubljana razpisuje za takojšnji nastop naslednja službena mesta: strojnega Inženirja za tehnično vodstvo, strojnega tehnika a prakso ali mlajšega strojnega inženirja za vzdrževanje ln kontrolo strojnega parka, strojnega Inženirja za planiranje proizvodnje, strojnega tehnika za terminsko kontrolo proizvodnje, strojnega tehnika za dispečerstvo v proizvodnjo, strojnega lnženirja-tehnologa ali visoko kvalificiranega dc-iavca kovinarja, strojnega tehnika za planiranje proizvodnega postopka, ekonomista s poznavanjem tehnike za normirsko službo, 2 strojna Inženirja-konstruktorja, 2 strojna tehnika-konstruktorja, ekonomista za statistiko in analizo proizvodnje. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo tajništvu podjetja, Ljubljana, Trubarjeva 72. Mesečni prejemki bodo določeni na osnovi tarifnega pravilnika. DEKANAT FILOZOFSKE FAKULTETE V SARAJEVU razpisuje splošni jugoslovanski anonimni natečaj za izdelavo idejnega osnutka za nova poslopja Filozofske in Prirodoslovno-matematične fakultete v Sarajevu t NAGRADE: I. nagrada 500.000 din II nagrada 450.000 din III nagrada 300.000 din IV nagrada 250.000 din v. nagrada 200.000 din VI. nagrada 150.000 din Obveščamo vil nnfr^tlran^ Podjetja, delovne kolektive, kakor tudi m . i mleinlh izdelkov, da Mlekarna Bjelovar (prej obrat pod nazivom3™6 Zagreb* POSJuje odslej kot samostojno podjetje »MUEKARSKA INDUSTRIJA« - BJELOVAR ^rrA(1»raJ.a^lI}aSle,'5,nJe yrste mIefnlh izdelkov: Sir: emendolski, grojer, trapist, eidamskl, »Imperlal« ln »Desert«. Prvovrstno Cajno maslo in suni kazein. NaroClla pošljite na naslov: »Mljekarska industrija«, Bjelovar. 1297 Rok za izročitev del je 1. november 1954 do 18. ure. Pogoji natečaja s potrebnimi podatki se lahko dobe od 1. julija 1954 pri dekanatu Filozofske fakultete v Sarajevu, Ulica maršala Tita št. 9, proti kavciji 1000 din, ki bo vrnjena vsem udeležencem natečaja, ki bodo izročili svoja dela. Iz dekanata Filozofske fakultete v Sarajevu ^ rs m milim....iiiuiiiiiiiiiiiiiiiii# TRIJE E. M. REMARQUB tovariši n O M A N Gospa Zalewska je vstala in pobrala karte. »Človek lahko kartam verjame ali pa ne, lahko pa veruje v to narobe, kakor je veroval Zalewski. Njemu je stala pikova devetica zmeraj kot znanilec nesreče nad tekočim elementom. Zato je mislil, da se mora bati vode. Bilo pa je žganje in plzensko pivo.« »Pat,« sem dejal, ko je gospa Zalewska odšla, in jo krepko objel, »čudovito je priti domov in najti tebe. To je zame zmeraj znova presenečenje. Ko grem po zadnjih stopnicah in odprem Vrata, mi srce zmeraj močno utriplje v strahu, da to morda ni res.« Smeje me je pogledala. Kadar sem rekel kaj takšnega, mi skoraj nikoli ni odgovorila. Sicer pa si tudi ne bi bil mogel misliti in slabo bi bil prenesel, če bi mi bila morda odgovorila kaj podobnega; zdelo se mi je, da ženska moškemu ne sme povedati, da ga ljubi. Samo oči so ji od sreče zažarele in s tem mi je povedala več, kakor ne vem s kolikimi besedami. Dolgo sem jo krepko držal, čutil sem toploto njene kože in lahni vonj njenih las, — krepko sem jo držal, in razen nje ni bilo v sobi ničesar več, tema se je umaknila, ona je bila tu, Živela je, dihala, in nič ni bilo izgubljeno. »Ali res pojdeva z doma, Robby?« je vprašala tik mojega obraza. »Celo vsi skupaj,« sem odgovoril. »Koster in Lenz tudi. Karl že stoji pred vrati.« »Kaj pa Billy?« »Billy pojde seveda z nami. Kaj pa bi sicer počeli z ostanki večerje! Ali pa si morda že.večerjala?« »Ne, še ne. Čakala sem tebe.« »Mene ne bi bilo treba čakati. Nikoli ne čakaj name. Strašno je na kaj čakati.« Odkimala je z glavo. »Ti tega ne razumeš, Robby. Strašno je samo, če človek nima ničesar, na kar lahko čaka.« Prižgala je luč pred zrcalom. »Zdaj se pa moram začeti oblačiti, sicer ne bom pravočasno oblečena. Ali se boš tudi ti oblekel?« »Pozneje,« sem odgovoril, »saj se hitro oblečem. Dovoli vendar, da ostanem malo pri tebi.« Poklical sem psa in sedel v naslonjač pri oknu. Rad sem posedal tako mirno in gledal, kako se Pat oblači. Nikoli nisem čutil skrivnosti večno tujega v ženski tako zelo, kakor med tem lahnim stopicanjem sem ter tja pred zrcalom, med tem zamišljenim ocenjevanjem, to popolno zatopljenostjo vase, tem povratkom v podzavestni nagon spola. Nisem si mogel prav misliti, da se ženska oblači blebetaje in smeje; in če je to delala, tedaj sta ji manjkala skrivnost In nedojemljivi čar vedno znova bežečega. Ugajale so mi Patine mehke in vendar gibke kretnje pred zrcalom; bilo je čudovito gledati, kako sega po svojih laseh ali kako z obrvnim črtalom liki s puščico previdno potegne po sencih. V takšnih trenutkih je spominjala malo na srno in na slokega panterja. malo pa tudi na Amazonko pred bojem. Pozabljala je na vse okrog sebe, njen obraz je bil resen in zbran, pozorno in mirno je gledala svojo podobo v zrcalu. In ko se je nagnila čisto blizu, se je zdelo, da ni nobene podobe v zrcalu več, ampak da si gledate v njem iz mraka resničnosti in tisočletij s pradavnim, v spoznanje zatopljenim pogledom dve ženski vprašujoče v oči. Iznad pokopališča je valovil skozi odprto okno v sobo čisti dih večera. Sedel sem tiho, vsi dogodki tistega popoldneva so mi bili še živo v spominu, vse sem še natanko vedel, — če pa sem se ozrl na Pat, sem čutil, kako je divje upanje zmeraj znova preplavljalo mračno otožnost, ležečo liki kamen na mojem srcu, kako se je spreminjala in se čudno mešala s tem občutkom, kako je eno postajalo drugo, žalost, upanje, veter, večer in lepo dekle med svetlikajočimi se zrcali in svečniki. Da, iznenada sem imel samo za trenutek čuden občutek, ko da je šele to res in da je to globlji smisel življenja in morda celo sreča: ljubezen s tolikšno otožnostjo, strahom in molčečo vednostjo. 19 Stal sem na stajališču taksijev in čakal. Prispel je Gustav s svojim taksijem in se postavil v vrsto za menoj. »Kaj počenja pes, Robert?« je vprašal. »Godi se mu sijajno,« sem odgovoril. »A tebi?« Nejevoljno sem odkimal z glavo. »Tudi meni bi se godilo sijajno, če bi več zaslužil. Pomisli, danes sem imel celi dve vožnji po petindvajset fenieov...« IZ NAilH KRAJEV Več poslovalnic bi se osamosvojilo, če bi biio knjigovodstvo preprostejše Vsa trgovska podjetja v kr- skih podjetij. Menijo namreč, da knjigovodskega kadra, da bi lah- škem okraju so sklenila izvršiti bo taka popolna osamosvojitev reorganizacijo. Vse dosedanje poslovalnice bodo še nadalje ostale v sestavu podjetja, le da bodo imele več samostojnosti: same bodo lahko nabavljale blago, določale cene, imele bodo svoj plačni sklad, samostojne obveznosti do družbe itd. Tudi Gospodarski svet OLO Krško je priporočil podjetjem, da izvedejo reorganizacijo po drugem predlogu. Predlagal je, naj se popolnoma osamosvojijo samo tiste poslovalnice, kjer so že zreli pogoji za popolno osamosvojitev. Delovni kolektivi nekaterih večjih poslovalnic so že izrazili željo, da bi se odcepili od trgov- ne samo v interesu kolektiva, ampak tudi potrošnikov. Delovni kolektiv poslovalnice št. 1 Potrošnje v Krškem meni, da bi z osamosvojitvijo lahko znižali stroške, kajti prispevek upravi podjetja je sedaj mnogo večji, kot bi znašali stroški za knjigovodjo. Predlagajo pa, da se čim prej reši vprašanje bolj preprostega knjigovodstva. Z rešitvijo tega vprašanja bi pravzaprav odstranili nezaupljivost, ki jo imajo kolektivi poslovalnic do reorganizacije po prvi varianti (popolna osamosvojitev). Sedanje knjigovodstvo je namreč precej komplicirano, nimamo pa še dovolj Kdo naj le skrbi za gospodarstvo občine Na sejti občinskega ljudskega čuna v potrditev. Trgovsko pododbora v Črni pri Prevaljah so jetje »Peca« v črni v likvidaciji odborniki poslušali poročilo pred- ima več kot dva milijona spomin sodnika Gospodarskega sveta terjatev in izkazuje nad 300.000 ObLO Jožka Slaviča o stanju dinarjev spornih dolgov do rud-oboinskih gospodarskih podjetij niškega magazina v likvidaciji in o nedelavnosti občinskega go- Razen tega je Tržna inšpekcija spodarskega sveta, ki se že dolgo ugotovila, da je podjetje iizpta-ni sestal ter zaradi tega ni sezna- čalo približno 169.000 dinarjev plač, čeprav za to nima kritja. Slabo stanje je tudi v gostinstvu in v novoustanovljeni mesnici, ki že od marca 1953 plačuje živino in vse izdatke iz iztržkov. Tako so iz blagajne izplačali 1,300.000 dinarjev, ki pri Narodni banki niso obračunani. Čeprav imajo novoustanovljena trgovska podjetja v Črni odprte tekoče račune, se juh pri plačilnem prometu ne poslužujejo. Račune dobaviteljem in akontacije za plače so podjetja izplačevala tudi iz bla-■ gaijme. Upravniki teh trgovskih S podjetij odklanjajo prevzem višali ke obveznosti starega decentraliziranega trgovskega podjetja. Zvezni poslanec Pavle Zancer je v razpravi poudaril, da je treba na zborih volivcev razpravljati o principih in o vlogi bodočih komun. Ostro je grajal nedelavnost članov občinskega goepodairsekga sveta, v katerem je po njegovih besedah več komunistov, ki hi s svojim delom morali prednjačiti puri vzglednem izpolnjevanju državljanskih dolžnosti. R- D. Kopališče ▼ Mežici njen z gospodarskimi vprašanji občine. Občinska podjetja so imela samo do konca maja pri socialnem zavarovanju 291.000 dd-nairjev neporavnanin obveznosti. Sediem občinskih podjetij doslej še mi predložilo zaključnega ra- ko popolnoma osamosvojili vse poslovalnice, če bi torej rešili to vprašanje, bi se še več poslovalnic odločilo za popolno osamosvojitev. V tem primeru pa bi morala tudi Narodna banka prilagoditi poslovanje bolj preprostemu knjigovodstvu. Kajti sedaj so odnosi med banko in podjetji tako zamotani, da je res vprašanje, če bi delovni kolektivi obvladali vse to, kar sta morala doslej delati direktor in računo vodja. Od 1. junija dalje posluje v krškem okraju novoustanovljeno trgovsko podjetje na veliko »Krka«. Tudi ustanovitev grosista, ki ga doslej ni bilo v krškem okraju, omogoča popolno osamosvojitev marsikateri poslovalnici. Sploh je potrebno, da Go spodarski svet OLO Krško še enkrat razpravlja o reorganizaciji trgovskih podjetij, upoštevajoč pri tem mnenje tistih delovnih kolektivov, ki se želijo popolnoma osamosvojiti. LJUDSKI PRAZNIK V HRASTNIKU Ljudski odbor mestne občine v Hrastniku je na svoji zadinji seji n prejel odlok, s katerim razglaša 3. julij za ljudski praznik mestne občune Hrastnik ter ga bo prebivalstvo letos prvič praznovalo. Ta dan so določili za ljudski praznik v zvezi s pomembnimi dogodki, ki so se v Hrastniku odiigiraili v minulih letih prav vsi v juliju. V juliju 1928 so hrast-niški steklarji začeli štirimesečno stavko, s katero so skušali doseči vsaj nekoliko boljše delovne pogoje. šest let kasneje so od 3. do 5. julija v odlili hrastniški rudarji gladovno, stavko. Ta stavka, ki se je razširila tudi na druge rudnike, je bila oster protest in odpor proti diktaturi generala Živkovi-ča. V juliju 1941 je okupator izselili večje heViilo Hinasltinličanov, leto kasneje pa je prav tako v juliju postrelil 30 talcev iz Hrastnika. Ko so začeli Hrastničani množično odhajati v partizane, so borci Šlandirove brigade v juliju 1944 v sodelovanju s krajevnimi aktivisti napadli Hrastnik in pognali v beg nacistično policijo in vojsko. V spomin na vse te zgodovinske dogodke, k'i jim je dala svoj posebni pečat revirska revolucionarnost, si jte Hrastnik izbral prav V Zasoriu so danes odprli RultvHi tmlen In gosnodaiiAo n Z ogorje, 27. junija. V zasav-, ki zdaj prevzema vse delovne skih revirjih so letos nenavadno! ljudi v za gorjanskem revirju. Ob živahni ter zaporedoma prirejajo j lokalni industriji, ki jo na raz- stavi zastopajo premogovnik, tovarna cementnih izdelkov, keramična in konfekcijska tovarna, najdete v posameznih razstavnih prostorih lepe obrtne izdelke go- večje prireditve, ki jih obiskujejo gosti iz vse Slovenije, im ki pričajo o izrednem gospodarskem m kulturnem napredku delavskega razreda. Komaj je dobro . minul uspeli jubilejni teden v j -riali stičnega in zasebnega sek- Trbovljah, že so organizirali tudi tor ja. Prav posebej je treba ome- v zagorjanskem revirju širšo pri-1 niti pohištveno miizuirstvo, ko-rediitev. Vse tri zagorjanske »Svo-1 vače, krojače, pečarje ter trgov-ljode« prirejajo od 27. junija do ska podjetja »Izbiro«, »Preskrbo« 4. julija kulturni teden z več glasbenimi, pevskimi, diramatiskimi ter telovadnimi nastopi. Lokalna industrija in obrt, ki sta se v zadnjih letih močno razmahnili, pa sta temu kulturnemu tednu priključili še posebno razstavo industrijske in obrtne dejavnosti. Ta prva imdustr ijsko-obrtn a razstava, ki so jo danes odprli, ririča o tem, kako so šele socialistični družbeni pogoji omogočili industrijskemu delavcu in obrtniku, da sta svojo marljivo dejavnost uveljavila v največji meri. Ko obiščete vseh dvanajst prostorov nižje gimnazije v Zagorju, kjer razstavlja 38 podjetij svoje izdelke, šele spoznate pod 3. julij za svo} ljudski praznik. I jetnost, iznajdljivost in vnemo, BRALCI IN A M P I 8 E J O Kako je z 200m pasom ob BOHINJSKEM JEZERU Bohinjsko jezero Je že od nekdaj zgraditi enotni veselični prostor, s zaščiteno kot edinstvena prlrodna čimer bo moč odstraniti trušč, ki znamenitost. Zato Je v MO metrskem so ga zanesli v Bohinj številni orke-pasu okrog Jezera prepovedano gra-, strl v posameznih hotelih ln zaradi dltl kakršne koli zgradbe, ki bi zmanjšale prtrodno vrednost Jezera ln skalile Idilični mir, ki se vanj rad zateče zlasti od hrupa preutrujeni meščan. Po vojni Je nedotakljivi 100 m pas še vedno zakon za zasebnika kakor tudi za bohinjsko občino. Vendar se I zlasti v zadnjem času kaže potreba, da bi okraj Radovljica vendar že Izdelal načrt, ki ga že nekaj mesecev odlaga ln po katerem bo prišlo do težko pričakovane Ureditve enotnega veseličnega prostora ln bi bohinjska občina končno lahko zgradila novo čolnarno ln kopališča blizu hotela »Jezero«. Zaradi zavlačevanja prt Izdelavi tega načrta tudi Ml moč smotrno posaditi zelenja v tem pasu. Vsekakor pa bi bilo najvažnejše katerih Je bilo mnogo pritožb od strani gostov, ki sl žele miru ln počitka. Po zazidalnem načrtu bohinjske občine bi prišel v poštev za morebitne nove gostinske gradnje Ribčev Laz, za veselični prostor pa bi bila najbolj primerna globel pod skalo pri hotelu »Bellevue«. N. 7.. in »Potrošnjo«, ki so okusno uredila svoje razstarvne prostore ter lokalnemu potrošniku približala na prepričljiv način svojo kakovostno proizvodnjo in iamro. Posebno pozornost pa vzbujajo izdelki rudarsko-ikovinarske in vajeniške šole. Ob današnji slavnosti, ko sta razstavo s krajšimi govori odprla predsednik razstavnega odbora inž. Pust in predsednik ljudskega odbora mestne občine Lojze Lukač, se je udeležilo mnogo delovnih ljudi in gostov, med njimi predsednik trboveljskega OLO Martin Gosak, predsednik gospodarskega sveta OLO Viktor Burkeljca. sekretar mestnega komiteja ZKS Trbovlje Du- šan PoDŠe, predsednik gospodarskega sveta LOMO Trbovlje Slavko Borštnar in drugi pred- Zaradi nedovoljene trgovine 2 lesom se bodo zagovarjali pred sodiščem uslužbenci Gozdne uprave iz Preddvora pri Kranju Okrajnega sodišča v Kranju zagovarjalo sedem uslužbenoev oziroma na- meščencev Gozdne uprave v Preddvoru pri Kranju, ki so lani kupili les pri svoji upravi pod pretvezo, da ga potrebujejo za lastne gospodinjske oziroma gradbene potrebe, nakar so ga razrezali in preprodali Lesnemu Cez nekaj dni se bo pred senatom da so se na Tačun ljudske imovjno, — — . to je državnega gozda, okoristili z večjimi vsotami in tako povzročili škodo lesnemu gospodarstvu. Gre za 81 kub. m lesa, ki so ga na panju kupili od Gozdne uprave v Preddvoru Ivan Šenk. tamkajšnji logar, uslužbenka Vera Bekberger, gozdni cestar Franc Kokalj, uslužbenec kakor so našteti, so po zaslugi cenene predelave hlodovine na domačih žagah v smrekove deske oziroma ža-gavoe s preprodajo teh zaslužili 15 tisoč, 35 tisoč, nad 20 tisoč, 80 tisoč, 20 tisoč, 60 tisoč in 50 tisoč din. Vrh tega so si, po izstavljenih računih Lesnega industrijskega jetja sodeč, ki navajajo večje pod- koli- industrljskemu podjetju v Kranju, i Maks Nič, logar Janko Troha ter Obtožnica jim očita, da »o se ukvar-1 uslužbenca pri Gozdni upravi btane jall z nedovoljeno trgovino z lesom,1 Bernik in Gabrijel Mohor. Po vrsti. Sleparska druščina iz Velike Loke pred novomeškim sodiščem ški postaji in z občinske žage v Veliki Loki si je dal za/peljati domov in k mizarju Gorou nad 12 kubikov lesa v vrednosti 157 000 din, pisal je razne lažne pogodbe in pod. Na razpravi so obtoženci v glavnem priznali zagrešena kazniva dejanja. Upoštevajoč visoko stopnjo družbene nevarnosti, je sodišče spoznalo za glavna krivca Godca in Strinčevo, medtem ko sta bili Požu-nova in Mežanova predvsem zapeljani v kazniva dejanja in sta imeli pri delu tudi podrejen položaj. Senat okrožnega sodišča je zato no celodnevni razpravi v petek dopoldne obsodili: Godoa na 5 let strogega zapora, Strmčevo na 2 in pol leti strogega zapora. Poiun Milko na eno loto in 6 mesecev strogega zapora, Mežan Lojzko pa na 5 mesecev zapora, pogojno za dobo 3 'let. Godec je bil poleg tega obsojen na odvzem 36.000 din gotovine, kmetijski zadrugi Vel. _ . M. -on ^Ijj. »»-> čine predelanega lesa, kot pa so ga smeli posekati, Maks Nič, Stane Bel-mik in Gabrijel Mohor utajeno prilastili še 8,23 kub. m lesa na panju. Tako je Maks Nič brez nakazila Gozdne uprave posekal 2,43 kub. m, Stane Bernik, ki mu Gozdno gospodarstvo v Kranju aploh ni odobrilo poseka, poleg od Gozdne uprave v Preddvoru nakazanih 2.93 še samolastno 8,30 kub. metrov, Gabrijel Mobor pa si je tako prisvojil 2,5 kub. m lesa na panju. N. 2. Pred okrožnim sodiščem so se v četrtek zagovarjali zaradi poneverjanja listin, poneverjanja denarja, goljufij in prikrivanja kar štirje bivši uslužbenci kmetijske zadruge iz Velike Loke pri Trebnjem; lesni manipulant Anton Godec, trg. poslovod-kinja Julka Strmec, knjigovodkinja Milka Požun in trgovska pomočnica Lojzka Mežan, Ko so pred meseci odkrili v lesnem odseku velikološke zadruge razne nepravilnosti, se jo med ljudmi kmalu razvedelo, da je bila zadruga oškodovana za skoraj milijon dinarjev. Na razpravi jc bilo razgrnjeno in dokazano umazano početje obtožencev, ki so počenjali s zaupanim zadružnim premoženjem kakor svinja z mehom. Čeprav je n. pr. lesni manipulant Godec samo v 10 mesecih leta 1952 zaslužil na proviziji pri nakupljenem lesu nad 300.090 din, se je polakom. niil še večjih »zaslužkov«. Ko je leta 1952 trg. inšpekcija odkrila na zadružnem lesnem skladišču v Vel. Loki razno viške, se jo Godec le-teh hotel znebiti * lažnimi računi. Skupno s Strmčevo in Požunovo si je Izmislil nekakšne prodajalce tega losa, sestavili so lažnive račune in jlb predložili zadrugi v izplačilo. _Tako > * " ■ ■ ;; *»- Bohinjsko jezero privablja ljubitelje naravnih lepot mi m mio svoboie v sms? Roparski napad pri belem dnevu Ljubljana, 28. junija Kakor vsako nedeljo, če Je količkaj ugodno vreme, Je tudi včeraj izprehajališče na Šišenskem hribu ln Rožniku že v jutranjih urah oživelo. Proti poldnevu Je bilo lzprehajalcev čedalje več. ln kot nalašč sta dva neznanca oh tem času tvegala drzen roparski napad na tov. Dekvala Iz Ljubljane. Bilo Je že p »ti poldnevu, ko Je nič hudega sluteč sedel s knjl- to v roki na klopci sredi poti med lšenskim hribom ln Drenikovim vrhom. Bil Je sam ln naključje Je hotelo, da prav tedaj nikogar ni bilo v bližini. Iznenada Je skočil k njemu neznanec, pomeril nanj z revolverjem in kriknil: »Odmah daj novac, inače ču pucatl!« Napadeni Je segel v žep po denarnico, v kateri Je imel 3 tl-točake in nekaj nad 400 dinarjev drobiža. V zmedi Je napadalcu dal tl- Takoj po I. kongresu Svobod v Trbovljah, ki je bil avgusta 1952, so v Sevnici ustanovili DPD Svobodo. In kaj je napravila doslej t Dramska sekcija je lani naštudirala Mire Puceve »Operacijo«, ki so jo dvakrat uprizorili na odru TVD Partizan in obakrat ob zelo slabi udeležbi. Pričeli so študirati »Celjske grofe« ln Cankarjeve »Hlapce«. Toda nobeno delo ni prišlo na oder, ker nikdar ni vsem času obstoja društva sta bili le dve predavanji. Ali ni to le malo premalol Kje so vzroki 1 Ali v orga. nizaoijski nesposobnosti sekcije ali vsega odboral V Sevnici imalo precejšnje število delovne inteligence, ki bi lahko s svojim znanjem pripomogli k splošnemu izobraževanju in kulturnemu dvigu delavskega razreda. Šahovska sekcija je nekaj časa bilo na vajah vseh igraloev skupaj j sodelovala, sedaj pa je tudi njeno in je tako režiser izgubil voljo do delo zamrlo. Čudnega to ni nič. Opore nadaljnjega dela. Letos pa dramska | in oslombe nima od nikoder. Kaj pa sekcija sploh ni pričela delati in Sev. , odbori Ali nj najbolj kriv take ne-ničani bi ne gledali prav nobeno igre, da niso tečajnice RK uprizorile igre »V Ljubljano jo dajmo«, nižja gimnazija v okviru DPM pa »Mogočni prstan«. Kje so vzroki za tako mrtvilot Društvo res nima svoje dvorane, niti svojega odra, vendar so glavni vzroki te pasivizacije v tem, da se članstvo vse premalo zaveda kulturnega poslanstva, ki bi ga naj Svoboda v Sevnici imela. Pevska sekcija je nastala is liv- delavnosti) Zadnjikrat se je sestal k seji skoraj pred enim letom. Tedaj je bilo sklenjeno, da bodo sklicali občni zbor, toda doslej ni bilo niti občnega zbora niti seje! Kako naj potem društvo delujel Veliko vprašanje, mogoče eno največjih, je vprašanje dvorane, kj je društvo nima. Kot brezdomci so člani Svobode odvisni od dobre volje Partizana in gasil skega društva. Res je pa tudi to, da je bilo TVD Pa. tizan voljno od. ših članov pevskega zbora kolektiva stopiti bivši Slomškov dom v trgu Kopitarne in starih članov SKUD. Imeli so že skupaj pevske vaje. Za- sočake, drobiž pa obdržal. Ko mu Je . dajal tisočake. Je napadalec opazil I radi nekih izjav pa se Je zbor 67.727 din, Požunova _ žanova 20.295 din. Za les, ki Godec ukradel z zadružnega skladišča, pa ga deloma še ima doma, bo je prišel Godec "do 111.427 din, Strm-I zadruga iztožila odškodnino s rtvilno čeva do 58.427 din in Požunova do i pravdo. 20 tisočakov Zadrugo so tsko oško- Ljudje, ki so v Veliki Loki in dovali za 184.854 din. razen tega pa okolici zahtevali strogo kazen za ta- je morala plačati šo nad 13.000 din 1 to ve zadružnega premoženja in po- jroadne takse za les ki ji »ploh ni | vrnitev vse 6kode, so že Pr€d razbil prodan! Ko jim je uspel prvi po. i pravo pozdravili sklep zadrugo na izkus, so začeli izstavljati nadaljnje Vel Loki, da bo izterjala storjeno lažne račune, deloma skupno, deloma , škodo do zadnjosra dinarja. Le taKo, vsak zase, nakradeni denar pa so po- , da vsa javnost obsoja, gospodarski rabljali za sebe. ‘kriminal, hkrati pa prizadet^ zadru- 67.727 din! Po'žuno™ 42.445 din in Me- I uro. Ko je svoje delo^^opravll Je za- žvižgal v bližini skritemu pajdašu in urno sta Jo popihala proti Večni poti. Ta roparski napad pri belem dnevu Je sicer, vsaj na Rožniku, osamljen primer, vendar pa bo treba v prihodnje malo bolj misliti na varnost. Dobro bi bilo, če bi kdaj pa kdaj poslali na to Izprehajališče miličnike na konjih, ki bi tudi sicer končno že lahko preprečili kolesarjenje in motociklistične dirke po Šišenskem hribu ln Rožniku. To zahtevo Je bilo že večkrat slišati na zborih volivcev, pa Je ostalo vse pri Godcu samo denarne in druge ma. ga ali podjetje vztraja na dosledni starem. Molivci pa po prartclvpra-nipulaeijo niso bile dovolj. Iz za. povrnitvi napravljene škode bomo šujejo, čemu.potemtakem sploh kar družnega skladišča lesa na železni- temu zlu 'lahfeo prišli na kraj. koli predlagajo. bil. Večina bivših pevcev SKUD je DPD Svobodi na razpolago. Nujno je torej za poživitev dni. štva icati izred.d občni zbor, 'z-voliti v odbor take ljudi, ki bodo imeli resno voljo pri društvu nese-bičn • delati in se zanj tudi žrtvo. vati. A pod okriljem gasilskega društva organizirala gasilski moški zbor iu vzela s seboj ša pevovodjo. Ta zbor zdaj že deluje poldrugo leto. Svoboda bi ostala brez pevske sekcije, da ni šolsgi upravitelj Ahačič septembra 1952 organiziral mešanega pevskega zbora, V vajenski šoli je i zbral mladince m mladinke, t i,ko da | p - zbor sedaj šteje 45 članov. Zbor de- vasi Križ^ Tržiču,^Marn^H ^ luje sedaj že skoraj 2 leti ln je imel potoka. V Milwaukee je umrla Elza doslej 5 celovečernih nastopov. Kai Kosorog, roj. Šuster stara 55 1 »t, do- nnir.rTn ln ideološko ter ma iz Velike Račne, v Oglesbyju pa pa ljudska univerza in ideološko ter M*rlja KoMlj> Btara ^ let, doma iz splošno izobraževanje članstvu! v Mekinj prj Kamniku ’ I Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu sta umrla Jože Ster, d Kovačev, star 38 let, doma iz glavniki oblasti in organizacij’. Ze danes si je gospodarsko razstavo ogledalo nad 1000 ljudi iz Zagorja iin bližnje okolice. V kulturnem tednu je bil nocoj koncert godbe na pikala, ki ga ie izvajala »Svoboda-Toplice«. Mea tednom bodo vse tri zagorjanske »Svobode« priredile še večer vedrih melodij, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, koncert pevskih zborov, Gervajsovo dramo »Karolina Reška« in telovadno akademijo. Na praznik rudarjev, 3. julija, bo veliko rudarsko zborovanje, zvečer pa večja prireditev zagorjanske mladine. Ob zaključku kulturnega tedna ho v Zagorju gostovala ljubljanska draima s Cankarjevimi »Hlapci«. (ž) Tovarno vžigalnih svečk bodo gradili v Bovcu Nedavno sta imela skupno sejo oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Tolmin. Na dnevnem redu je bila zelo važna točka, določitev lokacije za novo gradnjo tovarne vžigalnih svečk in drugih nadomestnih avtomobilskih delov. Nastalo je vprašanje, ali nai jo grade v Tolminu ali Bovcu. Z l zelo trezno presojo in po dolgi diskusiji so odborniki z razumevanjem do pasivnih krajev, upoštevajoč odstranitev koz, ki so prebivalstvu le dajale življenjske možnosti, in da Bovec še nima nobenega večjega podjetja, sklenili, da bodo tovarno vžigalnih svečk gradili v Bovcu. To vest so Bovčani sprejeli z zelo velikim veseljem in pravijo: »Sedaj pa verjamemo, da se tudi v Bovški kotlini obetajo boljši in srečnejši dnevi.« Čedni so njihovi izdelki Prijetno me ,io presenetila razstava dekliških pn deških ročnih del osemletne šole v Loškem potoku. V treh velikih učilnicah so bili okusno razporejeni izdelki otrok od II. razreda naprej. Deklice so izdelale nekaj kosov barvastih vezenin v pristnih narodnih vzorcih. Okusno izdelani predpasniki in servirno rute so bili deležni precejšnjega zanimanja Mnogi vezeni Izdelki hi ngajali tudi ljudem z razvajenim okusom. Lepo so bile izdelane rokavice iz domače volne. Mnogo njihovih pletenin pa so že otrool raztrgali v letošnji hudi zimi. Posebno sem se zanimala za ročna dela dečkov. Za izdelke eo uporabili večinoma les. Prikupno je bila Izdelana igrača zobajočih kur. Veverice so marljivo obirale češarek. Kako so to delali, si skoraj predstavljati ne morem, ko so uporabljali le prostega orodja. Na posebni mizi Je bilo razstavljeno ozemlje STO r našo in italijansko oboroženo silo. Mnogo ur dela je zahtevala uresničitev le ideje. Uspeh je lep in izdolek ima trajno vrednost. Izredno zadovoljstvo je spremljalo vsakogar, ko je gledal res lepo poslikane krožnike in stojalca za sli; ke. Saj bi popolnoma nič ne kazili izložbe »Doma«, če bi bili tam razstavljeni. Dečki so bili pri izdelovanju kozolcev kar pravi arhitekti. Ob koncu So eno misel. Ali ne bodo ti izdelki olepšali marsikateri dom in vnesli vanj še večjo pristnostt Gotovo bodo Obiskovalcem je razstava ugaj. !a. Marsikdo je sklenil, da bi dal otroku vse potrebno, da bo lahko še naprej izdeloval okusne predmete. Pouk ročnega dela je izpolnil tudi del gospodarstva. Prikazali so dečki vse primere cepljenja, kar je za nas kraj važno, ker v bodočnosti pričakujemo tudi v sadjarstvu napredek. C. 0- List Ird.i, msopn™ zn.oinllko »»UJM. -Borb.- v Bgmdtl P*™** S^SlSo to m din - Čekovni rnlnn pri NB 6011-T-U. ooštni oredel »2 - Tisk Tlstan. .L-tdsk. or,™,.. - ”o!tntn» olalan. v sotovlnt