(VI. nadaljevanje InTtonec') Po krajšem nagovoru uradnega predstavnika Federacije je spregovoril tudi predsednik alžirske republike. V pozdravnih besedah, namenjenih udeležencem zborovanja in prisotnim diplomatskim predstavnikom dežel-udeleženk, je izrazil zadovoljstvo; da je drugo zborovanje mladine pobratenih mest v svobodni in neodvisni Alžiriji in, da je metropola mesto Alžir organizator letošnje manifestacije mladih ljudi. Predsednik Ben Bella se je zavzel za vsakršno obliko sodelovanja na osnovi medsebojnega spoštovanja narodov in mest v svetu. Poudaril je, da je spoznavanje in zbliževanje mladih ljudi posebno pomembno, saj gre za zbliževanje generacij, ki bodo v prihodnosti gradile in oblikovale svet, Navdušeno smo pozdravili tople besede afriškega državnika, ki se nam je medtem pridružil in z nami poslušal koncert simfoničnega in narodnega orkestra alžirske radiotelevizije. Sobota, 25. julija Zadnji delovni dan Samo še en dan je pred nami in nato odhod. Kljub »potovalni mrzlici«, ki je že zajela naselje, je bil današnji dan še zelo ploden. Komisija za zaključke in oblikovanje zaključne resolucije je končala delo (ki je, mimogrede povedano, trajalo polnih dvanajst ur!). Zaključna konferenca je bila dopoldne ob deseti uri. Soglasno smo osvojili pripravljeno resolucijo. S tem je delo II. zborovanja mladine Zveze pobratenih mest formalno končano. ^ Al ri Skupina udeležencev na izletu v ChercheU Številni udeleženci socialističnih dežel in okoliščina, da je bilo zborovanje v Alžiriji, so močno vplivali na vsebino resolucij«. V primeri z lanskoletno, sprejeto na I. zborovanju v Leridi (Španija), je letošnja pravcati te\oJucionarni podvig. Kljub številnim zatrjevanjem nepolitičnosti je rezultat našega desetdnevnega dela — političen dokument, ki z vso ostrino obsoja ko-lonialistično politiko in politiko rasnega razlikovanja, vzpodbuja pa bratsko sodelovanje in medsebojno pomoč med mesti in deželami vsega miroljubnega sveta. Tudi vloga mladine bi morala biti po našem mnenju vplivnejša, sodelovanje pa vsestranejše. V resoluciji je tudi predlog naj na kongresu Federacije, ki bo v septembru v Varšavi, sodeluje več mladine. (Kongresa F. M. V. J. se je kot delegat udeležil predsednik občinske skupščine Kranj, to\ariš.Martin Košir. Op. H. J ) Kakorkoli tt, dd gati 89 mest (iz večine evropskih in številnih afriških dežel) smo na tem zborovanju glasno in odločno podprli prepričanje, da je edino mir v Iz popotnega dnevnika svetu pogoj nadaljnjega napredka vseh narodov, njihovo miroljubno sodelovanje in vzajemna pomoč pa sredstvo za najhitrejšo odpravo velikih razlik med razvitimi in nerazvitimi področji sveta. Zbor je prerasel svoj namen. Iz predvidenega »počitniškega srečanja« se je razvila močna in enotna manifestacija mladih. Po kosilu sem prebiral glasilo »Le peuple« (Ljudstvo). Bral sem o katastrofi v pristanišču Annaba. Takole je novinar zabeležil dogodek: »Nekaj minut po 22. uri, ko je večina prebivalcev že legla k počitku... nebo je krvavo zaža-relo v ognjeni barvi... nato močna detonacija in silovit zračni vrtinec. Nad pristaniščem se je dvignil grozeč gobast oblak. Prvi hip sem pomislil — jedrska eksplozija. Iz oblaka se je vsul dež in prah in deli železobetonskih konstrukcij in izmaličeni udi — deli človeških trupel. Vse to je zgrmelo na ruševine, ki so bile še ta hip pristanišče in okoliške hiše.« Tako je zapisal novinar prvi hip še pod vtisom eksplozije. Človek se malodane zgrozi ob brutalnem nasilju kolo-nialistov, ki niso v izbiranju metod »obračunavanja« prav nič manj izbirčni kot so bili hitler-jevski nacisti. Alžirija je v enem samem trenutku zabeležila več milijard frankov škode in kdo bo ocenil vrednost izgubljenih življenj? Nedelja, 26. julija Sinoči smo, doživeli enega, lahko rečem, največjih dogodkov v naselju. Med poslovilno prireditvijo je stopil k mikrofonu prijatelj Radovan Stepanović iz Zagreba. Pozval je prisotne udeležence: »Deset dni smo živeli v prijateljski Alžiriji. Deset dni smo se pogovarjali o sodelovanju in bratski pomoči med deželami vsega sveta. Obsodili smo kolonialistično politiko nekaterih držav in izrazili pripravljenost ukreniti kar je v naših močeh, da zavlada v svetu mir in plemenito sožitje vseh ljudi ne glede na barvo kože, veroizpoved, politični sistem in podobne predsodke. Nocoj imamo priložnost, da svoje misli in predloge podpremo tudi z dejanjem. Predlagam-, da darujemo nekaj svoje krvi za žrtve kolonialističnega terorja, za žrtve katastrofe v Annabi.« Mladinci — udeleženci zborovanja so z navdušenim odobravanjem sprejeli predlog. Prijavilo se je preko osemdeset darovalcev krvi. Danes so že navsezgodaj postavili provizorično ambulanto za odvzem krvi in okrog desete ure je bila krvodajalska akcija že zaključena. Kombi z oznakami Rdečega polmeseca je odpeljal v Annabo nekaj nad 30 litrov dragocene tekočine. Z obrazov udeležencev sijeta zadovoljstvo in ponos, kljub temu, da so nekateri kar precej bledi. Torej nismo izgubljali besed v prazno. V naselju vlada že pravcata potovalna mrzlica«. Nekaj delegacij je že odšlo (med njimi delegat: iz Sovjetske zveze, Senegala in nekaterih drugih, zlasti vzhodnoevropskih držav) ostali pa prenašamo prtljago iz kota v kot kakor »mačka mlade«. Popoldne gremo zadnjikrat na plažo. Poslednjič se bomo »očofali« v Sredozemskem morju (ob predvidevanju, da nam ne obrne ladje!) in se povaljali v vročem »zlatem« pesku.. Seveda bomo šli tudi k »Parižanki« na oranžado ali celo pivo (ki pa je, mimogrede, precej bolj »slano« kot pri nas doma). Navsezadnje se bomo morali posloviti tudi od Zeralde, od šotorskega naselja, od prijaznih stražarjev in številnih novih prijateljev. Posebno slovo pa bo veljalo deželi in mestu, ki sia nas tako lepo, gostoljubno in prijateljsko sprejela in gostila teh deset dni. Sreda, 29. julija $e poslednji kilometri in dolga, naporna vožnja bo končana. Iz Zeralde smo odpotovali v ponedeljek zjutraj. Iz Alžira je odpotovala ladja šele popoldne. Še zadnje slovo od alžirskih prijateljev in lad';a je zaplula iz pristanišča proti odprtemu morju. Morje je bilo ves čas vožnje precej razburkano, no obrnili se vseeno nismo. Po dvajsetih urah zibanja v vseh možnih smereh smo le zapluli v marsejsko luko. Slabo uro počitka in naprej proti Italiji in domovini, ki je še daleč. Spet so hitela mimo mesta, panorame in bežna doživetja. Trst in dež kot potrditev, da je »vreči« kontinent daleč za nama. Končno Sežana in Pivka in zadnje — le malo prijetno doživetje. Utrujena, žejna in srečna, da sva tako rekoč doma, skočiva taborišča; toda is odkar hodimo, se je v na^ !.aselila neke vrste tiha bojazen. Zaman speš.mo korak ter preskakujemo koren r.e in mlakuže, zdi se nam, da sploh nikamor ne pridemo. Prav tako je, kot v f imu, kjer igralci cepetajo po preprogi pred n: m "a be/.i pokra; na. Ali kot v kolona—debel, gladkejSih od marmorja in trdnejših od betona, ogromni sončniki v popolnoma pravilnem krogu, orjaške negibne pahljače, trni, rezila, bodala, daljša in ostrejša od meča, ki spletajo cvetne kite iz najnežnejših cvetic, pisanih kot mavrica. Vsepovsod — samo nepričakovano in nepredvideno: na oko odurni trni so samo debele, nenevarne rastline in celo krhke; najčudovitejša in najvabljivejša cvetka pa vam pusti na prstu opeklino, ki se ure in ure ne pomiri. Nič nii bolj dvoličnega kot ta slika, slika »deviškega gozda«, polnega zank in kavljev, vedno pripravljenih da raztrgajo na kose vsiljivega dvonožca. Resnična nevarnost zelenega pekla, ki ji ne bo nikoli moč priti do dna, je — samota: tista popolna osamljenost človeka sredi nekega vesolja, kjer sO starodavne hude sanje sveta in najvročičnejše blodnje pitij, nenadoma postale resničnost. Surrealisti vseh časov, kam ste vendar odšli iskat vse to? Kdor je videl Amazcn jo, ta pozna odgovor: v spomn človeškega bitja, v sliko primitivnega gozda, ki jo že od pradedov nosi s seboj. »Pekel, to smo mi,« je dejal Sartre, ko je označil človeško družbo. Amazonija nas s tem, ko je človeka zopet postav, la v popolno osamljenost, spominja na to, da je pekel najprej v vsakem izmed nas. Tukaj je pekel — človek: ta majhna norost, ki se po- asti v Piroga, osamljen ribič, mirna reka, polna nevarnosti in zeleno bogastvo vsepovsod okrog I - 'puščavi . .. Čudno je tako reči, toda nič ni bolj blizu temu gozdu, polnemu zelenega bogastva, kot njegovo popolno nasprotje — puščava in njen. nič, ki se vedno znova ponavlja in je vedno enak. Še pred nekaj urami smo s hiđroavionom preleteli gozd. Tedaj smo se spomnili, kaj sploh 'je: 300 milijonov hektarov — četrtina vseh gozdov na svetu — 80 metrov visoka drevesa, bambusi, ki vsak dan zrastejo za 30 cm, 2 metra visoki listi ... Največja nevarnost — samota In sedaj, rastlinski obok se je zgrnil nad nami, 30, 40, 60 metrov nad našimi glavami. Z zemlje ni moč opaziti nebo. Hodimo, obdaja nas svetloba temačne katedrale, oslepeli smo od znoja, srajca se lepi k telesu, obraz brez prestanka biča trnjevo grmovje, čutare so polne smrdljive vode, insekti prebadajo našo kožo. Predstavljamo si usodo izgubljenih v tej puščavi. Kako opisati to zapletenost, ta nori vrt? Dvesto plemen na enem hektaru! Drevesa, tesno drug ob drugem: heveja, palma, oreh, banano-vec, tikva . .. Utrudili bi se pri naštevanju, ker to pravzaprav ne pomeni nič. Večna resnea tega gozda je nered, delirij: bleščeča pirotehn ka 1 st-ja, težko razumljivi lepopis kan, nenadoma — enem lašča duha m ga razkraja v veliki norosti narave ... V b stvu se že milijon let, odkar je človek na zemlji, sestoji vse njegovo bitje iz poskusov iztrgati se ogromnemu starodavnemu veslu ki dati naravi vsaj malo tistega reda, ki ji tako strašno primanjkuje. Kri teče iz stotin nevidnih ranic Vam je znano, da nobeno velikih modemih del ni zahtevalo toliko človeških življenj, kot Madeira — Mamore, »železnica smrti«? V letu 1572 smo. V Franciji je prvi železni cesti že 50 let. Amenka je sklenila pogodbo. Stroji in ljudje so na delovnem mestu, njihove plače so si'po v "šoke in nič bolj navdušujoče kot ta uajvečji, kar jih je kdaj človek naperil proti naravi. Ves svet pozdravlja »železničarje džungle«. Kmalu je leto naokoli. Z njim tudi razveljavitev pogodbe. Tri leta pozneje brata Collins iz Ph Iadelpti.e nadaljujeta začeto delo. Ponoven izbruh navdušenja: »Collins Bros bosta odkrila nov raj«« Toda kmalu dobe pisma inženirjev, ki jih p -šejo domov, popolnoma drugačen ton: »Nič več ne napredujemo. S petmi drvarji ne moie napraviti naša ekipa več kot 1300 metrov na a.n * Neprestano je treba podirati mogočna dre-vesa, ki ne padejo. Zadržuje j h zamotana toTeža ovijalk. Ko padejo se dvigne roj insektov a plane na može. »V/ard se je poskušal skopati. Toda komaj je slekel svoja oblač la, že je pr-tekla kri iz stotfn nevidnih ranic.-< Kmalu zmanjka zaščitne obleke; termiti požrajo vse, srajce, klobuke, šotore, mreže proti komarjem. Mravi je sambe končujejo delo. Neki mož je obesil mokro perilo na grm, da se posuši. Ko se je vrn.!. ni bilo ničesar več, razen tisočev koščkov rdečega, modrega, rumenega blaga, raztresen h vsepovsod. Pijavke, klopi in mesne muhe spreminjajo človekove noge v krvave klobase. Cebe.e se v celih rojih oprijemajo telesa. »Te žival so tako krvoločno lotijo oči,« piše neki inženir, »a sta često potrebna dva moža, da rešita veke uboge žrtve.« Ti možje počasi odkrivajo in spoznavajo svojega največjega, nevidnega in neprestanega sovražnika, proti kateremu nimajo orožja — to je insekt. Prav zaradi njega je bila vedno in je še danes življenje v Amazoniji rui -krajše na svetu. Najbolj vsakdanji komar je povzročil tukaj tisočkrat več smrti kot ugr zi najbolj nevarn.h zveri. Toda ni sam. Še dosti prijateljev ima v svojem entomološkem muzeu: rdečo oso, ki z dvanajst mi pki ub je č!o\e j; rjavo muho, ki zasadi svoj rilec centimeter g'o-boko v meso; spet drugo muho, ki pod človekovo kožo odloži jajčeca, iz katerih se teleže»o bele ličnke in povzročijo strahoten absces; meseno muho, katere ličinka postane tri cent metre dolg črv, ki prezre kožo še preden se zabubi in pusti odprt in neozdravljiv čir; velikega črnega pajka čigar neboleč tstriz ima za posled cd smrtno paralizo dihalnih organov; makroba. ki povzroči smrtonosno vnetje možganov; piuma majcena muš ca, ki se pretihotapi skozi najt -nejšo mrežo; po nekaj njenih pikih človek zb lažni. Današnji človek se še vedno ne more povsem uspešno boriti s temi nadlogami; ima sicer zaščitna sredstva in možnost za hitri umik, vendar je to še vedno njegovo poraz. Danes vozi skozi pragozd vlak; traso zanj so napravili leta 1902. Brazilska vlada jo je od njenih kvestorjev odkupila za grižljaj kruha. Dvakrat na teden da postajni načelnik v Guajama-mirinu znak za odhod. In vedno točno ob določeni uri. To niso samo vagoni, železniški tir in postaja, to je predvsem urnik. Od časa do) časa se vlak ustavi: treba je odstraniti drevo, ki se je zrušilo na progo ali postaviti malo lokomotivo spet na tir, ki ga je pošKodovalo sonce in komarji. Toda nekje se vlak nerad ustavlja, to je na področju Pacaas-Novas. Tod kilometre daleč spremljajo progo leseni kr.ži, V vlaku se čuje mrmranje: »Os Indios!« (Indijanci). Mi pa smo kljub vsemu prosili vlako-vodjo, da je ustavil. Hoteli smo si jih pobliže ogledati. To so bili preprosti križi, zasajeni pred visokimi drevesi. Tu in tam smo na rdeči prsti razločili črke, ki so dale slutiti veliko tragedijo: »Morto para os Indios«. (Ubit od Indijancev). Potem smo čitali datume: 1957, 1959, 1960 in eeio 1962. Vlakovodja nam je skušal razložiti: Pacaas-Novas so še vedno »bravos« (divji) in ljudožrei. V mraku se v pirogah spustijo po reki do mo->ta, čez katerega mora vlak in napravijo zasedo vzdolž proge. Vendar ga ne napadajo več, kot so to delali nekoč. Sedaj čakajo samo še — samotni caboelo in zakasneli seringuerro, ki prečkata most. Včasih prileti iz gozda pušč:ca in človek umre, preden sploh razume, da ga ni pičila osa. Ko smo ga vprašali, zakaj Indijanci ubijajo, -se je vlakovodja zadovoljil s tem, da je dvignil stran proge in v njegovih očeh zaslutil odgovor. »Bil je eden mojih brazilskih prijateljev, odprt deček, vedno razigran in dobre volje. Pred križem je izvlekel iz žepa svoj revolver, nekajkrat ustrelil v gozd in pri tem izbruhnil v blaze* smeh. Kričal je, preklinjal džunglo in njene svoje tolste roke proti nebu. Ozrl se je na drug« nevidne prebivalce: .Putanos, Indios! Covardesi'« (Podleži) (Nadaljevanje prihodnjič) Priredila TON« J ALEM P OLso g i al i st 15 ni in strici Kdor vedno prebira dnevne časopise, zlahka opazi, da je vnjih na eni strani vedno več fotografij — slik, ki prikazujejo prometne nesreče, katere se navadno končajo s smrtjo tega ali onega potnika oziroma šoferja, o resničnosti smrti priča »parte ceglc« na drugi strani časopisa, čeprav razni svarilni prometna Vesreča nesrečo To je bilo kmalu po oni angleški soboti, ko je Pol-socialistični Martin v podjetju »Čim-bum« maslo kupoval, pa je bil na cesto postavljen. Je dejala mati: »Sinek Martinek, stanarine ne zrno-reva več, elektrika se je podražila, brez denarja se ne da plačati premoga. Stara sem, ni me skrb zame, pri bratu, tvojem stricu, bom našla kot za stare dni. Ni šel v hosto kot tvoj oče rs njegovi bratje, v krušni peči se je skrival, zdaj pa se mu dobro godi. Zal pa mi je tebe, sinek, da boš moral v drugi občini iskati službo in ti bodo vrata kazali, ker nimaš stricev za hrbtom.« Je odgovoril Polsocialistični Martin: »Nič se ne bojte, mati, ne bodo mi vrat kazali, in ni treba, da mi jih, saj imam še fotografije vseh svojih stricev, ki so mi v hosti padli.« Pobral je iz predalov vse strice, dal jih je v okvir, naprtil si jih je na hrbet, da so mu veselo bingljali z vratu, poslovil se je od matere in šel, da si v drugi občini poišče službe in kruha. Šel je in koder je hodil, povsod je imel za hrbtom strice in je bil zadovoljen in vesel, da ni brez njih, kakor mu je tarnala mati. Gledali so šefi kadrovske službe, majali z glavo in ga izpraševali. Pa jim je razodeval, čemu ima na hrbtu fotografije. Smejali so se mu, ga postregli iz reprezentančnega fonda in veleli naprej. Delavske knjižice pa niso imeli za fanta, ki ima strice samo v hosti pod rušo. Tak stric ni dober, tak stric ne zaleže, dober je le stric v pisarni na stolčku: niso imeli dela za Pol-socialističnega Martina ne pri prvem, ne pri drugem, ne pri tretjem podjetju. Pride zvečer do četrtega podjetja in vpraša po delu. To podjetje je bilo bolj privatne sorte, kajti je imel njega direktor vedno in povsod prvo in zadnjo besedo. Ogledal si je fanta s strici na hrbtu in si je mislil in računal: fant je še mlad, ne pozna svojih pravic — taki so dobri za delo. Plačaš jih pa, kolikor hočeš. saj ne poznajo predpisov in možnosti pritožbe. In je dejal: »Fant, se mi smiliš, ne podim te, lahko ostaneš kar pri moji hiši, mi boš v prostem času za gospodinjsko pomočnico, tako boš odslužil stanarino in hrano, zjutraj pa boš hodil na šiht! Za večerjo mi danes še operi avto, potem pa pojdi spat! Videla bova, v katerem obratu bo zjutraj delo zate!« Polsocialistični Martin je bil truden, opral je avto, zlezel po loj tri skozi okno v podstrešno sobico, ker je imel gospodar vrata zaslonjena z omaro, in je zaspal brez večerje. Mu je drugo jutro ob petih dejal direktor: »Ne po-lenčka ni v kuhinji, da bi mogel in nama skuhal zajtrk. Tjale v drvarnico stopi pa nasekaj in prinesi drva in zakuri štedilnik. Jaz grem tačas pod tuš!« Direktor je vzel brisačo in stopil v kopalnico. Poteklo je četrt ure, poteklo je pol, se je vrnil direktor v kuhinjo. Polsocialistični Martin je sedel v jedilnem kotu in bral TT. Je rekel direktor: »Kaj počenjaš, lenoba? Kje drva, kje je ogenj?« Je odgovoril Polsocialistični Martin: »Sekire nisem mogel na tešče najti. Pa mi je tudi ni treba: saj imate tudi električni štedilnik in bo zajtrk brž kuhan.« Direktorja je jezilo in ga je bilo sram. Vklopil je brzokuhalno ploščo in zavrel čaj. Nalil ga je v skodelico, nevoljno ukazal Polsocialističnemu Martinu k zajtrku in še ga je opomnil: »Počasi pij, vroč je!« »O«, je dejal Polsocialistični Martin, »doma smo vroč čaj hladili takole.« Pa je izpred direktorja ročno potegnil limono, jo prerezal in krepko stisnil v čaj in preden se je direktor zavedel od začudenja, že je popil ves čaj in pospravil vse, kar je bilo v hladilniku. Pa se je ob pravem času vendarle spomnil tudi direktorja in mu pustil vsaj papir od masla, skorjo od sira in kožo od salame. Ne, take lenobe, takega požeruha, še nismo imeli za gospodinjsko pomočnico! In se je Polsocialistični Martin grdo zameril skopemu direktorju. Kar pobrati je moral šila in kopita in ni imel kaj drugih šil in kopif^. razen uokvirjenih stricev. Pa si jih je oprtal na ramo, da jih je imel za hrbtom, in je šel sit in zadovoljen stopat avtomobile na glavno cesto. so = Mlinar in povodni mož Na pečeh ob Savi Bohinjki je v davnih dneh stal mlin, v katerem je živel in sosedom zrnje mlel mlad mlinar, ki je imel lepo ženo pa še lepšo hčer. A četudi je bila mlada mlinarica lepa, je bila slepa, ker je hčerko tako učila, da je leta sovražila vse otroke iz domače srenje. Kadar je mlinarjeva hči posedala na produ ob Savi in se igrala s kamenčki, je vsakega otroka, ki se ji je približal, okameniala. »Zunaj lepota, znotraj grehota!« so mlinarico zmerjale sosede, ki so ji zamerile, da njena dečvica kamenja njihove otroke. Zato je mlinarjeva hči često sama posedala ob reki, ker se noben otrok ni upal priti na prodišče. In ko je takole samši pasla dolgčas, je nekoč pričela lučati kamenje v Savo. Najdebelejši kamen pa je blunknil v tolmun, kjer je zdel povodni mož, ter ga zadel v glavo. Ranjeni besnjak je poma-ljal okrvavljeno betico iz vode in zarjovel: »Kdo mi je zadegal kamen v glavo?« In ker na bregu ni zapazil drugega kot mlinarjevo hčerko, je skočil na prodišče, pograbil s sluzastimi rokami ihtavko ter jo potegnil v svoj podvodni grad na dnu tolmuna. To je videla mlinarica, ki je za mlinom stala in dekletce varovala, da bi ne zašla v valove mrzle Save. Poslej je vse dneve žalovala in vse noči prejokala, mlinarja pa naganjala, naj sede v čoln, vrže v vodo sak in najde utopljenko. Zares se je mladi mlinar vozil v čolnu od vida do vida iz dneva v dan in namakal v reki sačelj, da bi najdel hčerko. Deklice ni našel, pač pa je nekega dne zagledal v saku zlato ribo. A komaj je vršo potegnil na dan, je povodni/mož priplaval na plan in s prosečim glasom zamomljal: »Oj, mlinar, vrni mi zlato ribo, ki mi razsvetljuje podvodni grad, pa ti dam zanjo, kar bi rad!« Mlinar je povodnemu možu vrnil zlato ribo in si od njega izgovoril izgubljeno hčerko. / »Tvoja hči živi!« ga je potolažil povodni mož. »Zdajle spi, a ko bo sonce zašlo za gore, pridi s čolnom na sredino reke in s triletno šibo trikrat udari ob čer, ki gleda iz, vode, pa ti bom vrnil hčer!« Mlinar je veselo pohitel domov in povedal ženi, kaj mu je naročil povodni mož. Potrpljenje železna vrata prebije! A mlinarica, ki je bila nestrpna, je sedla k možu v čoln prej, preden je zatonilo sonce. Komaj pa sta se s čolnom približala pečini, je žena potegnila triletno šibo možu iz rok ter pričela z njo udrihati po skalini. Ker pa je neučakanka v ihti pozabila, da bi smela samo trikrat udariti ob čer, je pogubila lastno hčer; podvodni mož se je raz-' jezil in potegnil čoln na dno tolmuna ... Tako sta mlinar in njegova žena utonila in svoje hčerke nista rešila, ker mlinarica ni poslušala vodnar-jevega naročila. LOJZE ZUPANC ukrepi, teden varnosti, itd. opozarjajo na previdno vožnjo posameznika, se iz dneva v dan veča število nesreč, in to večji del zaradi neprevidnosti, malomarnosti, vinjenosti itd. Tako čitamo da je avtomobilist nenadoma povozil otroka, da je biciklist' podrl upokojenca, da je pešec na prehodu pohodil mo-pedista, da je avto treščil v prepad, itd-, itd. Skratka, vse te nesreče se končajo zelo pogosto s smrtjo. Zato ni nič čudnega, da radi velikega števila mrtvih šofer mrtvaškega voza nima časa popraviti vozila oziroma »brenu«, da rešilni voz vozi z odprto sireno tudi če se že prazen vrača iz bolnišnice, da godba na pihala igra žalostinke v vseh durih in molih zaradi stalnih pogrebov že na pamet in da celo v cvetličarni zaradi prevelikega števila mrtvih pride do take usodne pomote, da prodajalka pošlje nevesti s črnimi trakovi in napisom: »Nesrečnici v slovo — svojci!«, d oči m umrli dobi venec na grob z napisom »Veliko sreče in zadovoljstva na tvoji novi življenjski poti — prijatelji!« Iz pisanja in poročil je razvidno, da nas je vse zajela absolutna akutna bolezen motorizem — avto m o b i 1 i ze m, kar bo v bodoče tudi vzrok, da se bo število nesreč pri vožnjah od * sedanjih še bolj povečalo, zato bo morala bodoča avtomobilska industrija pri prodaji svojih avtomobilov poleg rezervnega kolesa pri^ trditi na streho avtomobila še rakev — »trugo«, kar bo omogočilo, da se bo duša umrlega ponesrečenca lahko še topla preselila v večnost. Avtomobilizem je za mene zelo širok pojem. V avtomobilizem spadajo po navadi črne vožnje vodilnih uslužbencev raznih podjetij. Crne vožnje pa so po zdravniškem mišljenju bolj nevarne kot črne koze. Zato nI nič čudnega, če je prišlo že do več smrtnih slučajev na črnih vožnjah kakor pa je smrtnih slučajev od črnih koz. Dandanes, če ne dišiš, po super-plavem, po petroleju ali po molikolu, te marsikatera žen-šča še pogleda ne. Tudi glede žen i t ve je vse bolj v današnjem času motorizirano. Ko pride punčka domov, jo oče vpraša: »S kom si bla?« Deklica odgovori: »Z Opel-nom!« Mati vpraša za sedeže, brat za kubike, stric za brzino — in poroka je sklenjena. Res je to in to tudi drži, da kdor ima avto, pa četudi kar na puf, pride z njim najdlje in najhitreje in to večkrat — v bolnico, na britof, v zapor — ali pa celo na kant, in ker je avtomobilizem po tem sodeč širok pojem, zato človek res ne more o njem razpravljati do vseh potankosti. GREGA A^1:.96^+//4+6:/^/.62//+/56^^//:+6/+^^ 0001000100010001020002020202000102015302010002000202090200020102020009080000020101000102000101000201020001000000020201020200010002020153230002000100010001020153230000010100000005080906 Pol meseca nas loči še, ko se bodo v deželi vzhajajočega sonca — na Japonskem začele XVIII. olimpijske igre. Oči vseh športnikov so te dni že uprte proti Tokiju, prizorišču letošnjih olimpijskih iger. Kdo bo pobral največ kolajn, je za sedaj še uganka. Vendar — tu sta dve športni velesili, in sicer Združene države Amerike in ZSSR. če bi po dosedanjih rezultatih gledali, kdo je boljši, bi to lahko prisodili Američanom, ki so na olimpijskih igrah zmagali (to je neuradno) že dvanajstkrat. Pobrali so največ kolajn, medtem ko so sovjetski športniki na olimpijskih .igrah zmagali dvakrat. Pustimo ugibanja pri kraju. Raje poglejmo, kaj so za olimpijske igre pripravili Američani. Zanimanje za atletiko je v Združenih državah precej večje kct na primer pri tudi poln stadion na atletskem tekmovanju v ZDA Na sliki: Temnopolti Vili na 400 metrov z ovirami dosegel čas 503 sekunde. nas. To nam priča Etherbv je v teku S kakšnimi npi gredo Američani na olimpijske igre v Tokio Vse oei so uprte v favorite V Združenih državah Amerike imajo pred vsakimi olimpijskimi igrami celo vrsto izbirnih tekmovanj. Američani smatrajo tekmovanja v lahki atletiki na olimpijskih igrah že od nekdaj kot najpomembnejša. To je povsem razumljivo, saj Američani prav v atletskih disciplinah odnesejo na vsakih olimpijskih igrah največ zlatih kolajn. To nam potrjuje tudi podatek, ko so leta 1896 v Atenah ponovno organizirali olimpijske igre, da je bila ta prireditev povsem ameriška. V dvanajstih lahkoatletskih disciplinah so Amerikanci pobrali kar devet prvih mest. Na letošnji XVIII. olimpijadi v Tokiju bo na sporedu rekordno število tekmovanj. Ker smo že pri atletiki poglejmo, kakšne moči bodo Američani poslali na olimpijske igre. Sprinterji Mladi temnopolti student iz Floride ROBERT LEE HAYES predstavlja največji up ameriške atletike v teku na 100 metrov. Njegov čas na 100 yardov je 9,1 sekunde. Samo start trenira vsako popoldne, ker meni, da ne reagira dovolj hitro. Pod »hitro* on smatra stoti delček sekunde. »100 jadrov bom pretekel v 9 sekundah«, pravi Hayes. Toda ne glede na* to, da je Robert zelo hiter na atletski, stezi, se njegova mati pritožuje, da njen sin verjetno »najbolj počasi na svetu pomiva posodo«. V ZDA je še cela vrsta drugih hitrih tekačev, kot na primer John Gil-bert iz -Kalifornije, ali Paul Dravton iz Kalifornije, ki dosega zelo dobre rezultate na stezi 200 metrov. Oba sta kandidata za olimpijske igre. Henrv Car iz Arizone je postavil svetovni rekord na 200 metrov v času 20,2 sekunde. Zato ga upravičeno lahko štejemo med favorite v Tokiju. Na stezi 400 metrov imajo Američani dva odlična tekača. To sta visoki Adolf Palmer ;.n Ulis VVilliams. Srednjeprogaši Na progi 800 metrov verjetno Američanom ne bo nihče ogrozil prvega mesta. Na razpolago imajo toliko odličnih tekačev, da ne vedo, koga bi poslali v Tokio. To so Morgan Groth, Norm Hoffman, Steve Has, Jim Dupree. Potem sta tu še dva, in sicer Kanadčan BiH Crothers in pa po rodu Irec Noel Canoll. Na 1500 metrov Američani ne računajo veliko. Tudi na dosedanjih olimpijskih igrah niso imeli na tej progi veliko sreče. Vendar menijo, da bo za najvišji olimpijski naslov posegel v borbo študent iz Cikaga Tom O'Hara. Dolgoprogašl Tudi na teh progah ne dosegajo Američani takih rezultatov kot evropski atleti. Toda kljub temu imajo nekaj ambicioznih tekmovalcev. Zelo resno bo treba računati na Jima Beattvja iz Severne Karoline v teku na 5000 metrov. Kot tekač ima Beattv rad zelo močno konkurenco, ker ima precej kondicije in je večkrat pripravljen diktirati tempo. Tudi Vic Zvvolak je zelo izkušen dolgoprogaš, športnik velikega formata. Tudi mlajši atleti na dolgih progah lahko marsikomu prekrižajo račune. Garry Lindgreen ima komaj 17 let, potem so še Buddv Edelen, Pete Mc Ardle in drugi. Tek čez zapreke Ameriški atleti so vedno radi tekmovali na progah z zaprekami. V tej disciplini lahko obrnemo pozornost na Rexa Cawleya iz Pasadene in Haywsa Jonesa iz Detroita. Jones je bil na olimpijadi v Rimu tretji in od tedaj je na progi 110 metrov z ovirami občutno izboljšal rezultate. V teku na 3000 metrov z ovirami je poleg Zvvo-laka zelo resen kandidat še Pat Travnor. Skok s palico, skok v daljino in višino, troskok Za sedaj še neprekosljivi državni prvak v skoku s palico je v ZDA John Pennel, ki je tudi prvi preskočil preko petih metrov in sicer 5,10 metra. Za skoke uporablja palico iz »fiberglasa«, ki zahteva precej veščine. Drugi skakalci s palico so še Ron Morris iz Los Angelesa in John Uelses. V skoku v daljino je največja nada ameriške atletike Ralph Boston. Na olimpijadi v Rimu je podrl rekord, ki ga je pred 24 leti postavil Jesse Ovvens. Boston trenutno skače v daljino 8,05 metra. V skoku v višino nihče drug ne more braniti barv ZDA na olimpijadi, kot znani dolgonogi temnopolti bostonski atlet John Thomas. Težko je napovedati, da bi ta atlet premagal naravnost fenomenalnega sovjetskega tekmovalca v tej disciplini Valerija Brumla. V troskoku je državni prvak ZDA Kent Floerke iz Kansas Citvja, ki skače 15 metrov in 49 centimetrov. Toda BiH Sharpe, policaj iz Philadelphije, je v tej disciplini že postavil nov rekord. , Metanje krogle, diska in kopja Združene države Amerike imajo nekaj prvovrstnih metalcev krogle. To so Dave Daviš, Garry O'Brien ter mlajši tekmovalci Dallas Long, Gary Gunber itd. V metanju diska v grškem stilu je nesporno najboljši Al Oerter, ki je doslej dvakrat zmagal na olimpijskih igrah. Razen tega je še vedno aktiven tudi Harold Connoljr. Njegovega rekorda ni še nihče dosegel. Amerikanci so doslej samo enkrat zmagali na olimpijadi v metanju kopja, in sicer leta 1952. Sedanji ameriški metalci kopja računajo, da bodo ponovno osvojili zlato medaljo v tej disciplini. Poglejmo, kdo so kandidati za zlato.' To sta Larrv Stewart iz Kalifornije in Frank Covelli iz Arizone. Će naredimo zaključek, razen v dveh treh disciplinah, Američani v lahki atletiki računajo na letošnjih olimpijskih igrah kar na najboljše. Ali jim bo to uspelo, bomo videli čez nekaj dni,' ko se bo 10. oktobra začela olimpijada, največje tekmovanje športnikov amaterjev sveta. Priredil: MILAN ŽIVKOVIC J BHa je boginja ljubezni atomske dobe. Bila je lepa In slavna, toda srečna ni bila nikoli Bilo je lepega nedeljskega jutra v letu 1962, ko si je Marilya Monroe vzela življenje. Vest o smrti te briljantne žene, ki je bila boginja ljubezni atomske dobe, je prešinila svet in povzročila poplavo različnih mnenj o vzroku samomora. Uvodničarji, politični kritiki, pisatelji, filmski kritiki, prijatelji \% sovražniki so zaman iskali motiv tega dejanja. Zakaj je ta žena, ki je imela vsega v izobilju — lepoto, slavo in denar — tako malo ljubila življenje, da ga ni mogla več prenašati. Povsod so poudarjali, da je bila nedolžna žrtev... Vsi so občutili, da je morala v smrt tako kot aristokrati v francoski revoluciji, ki so morali pod giljotino. In v naslednjih dneh so se zbirale obrekovalke buvarski reporterji in pletli različne zgodbe, na koncu pa so se zedinili — Hollywood je kriv! Časopisi po svetu sporočajo: Izvestije v Moskvi so pisale — Hollywood jo je ustvaril in Holvvood jo je pokopal. V Nevv Yorku obsoja komunistični časopis »Daily VVorker« — vsega so krivi kapitalistični filmski producenti, ki iz vsake iene napravijo kos mesa, ki ne prodaja samo telesa, temveč tudi dušo. — Vatikanski časopis »L'Observatore Romano« pripisujejo krivdo vsesplošnemu padcu morale; Manchester Guardian pa piše, da je bila žrtev same sebe in tistih, ki so jo prikazovali golo dvajset metrov nad tulečo množico. Dve leti po njeni smrti je gotovo samo eno: kdorkoli aH kakorkoli je privedlo to ženo v smrt, Hollywood to ni bil. Cenen izgovor na Hol-Ivvvood je zakril resnično ozadje te tragedije. Nekaj tednov pred smrtjo je dejala: »Mislim, da je seks privlačen samo, če je naraven . .. Vsi smo seksualna bitja in preneumno je, da večina ljudi to darilo narave skriva. Nikdar nisem razumela simbola, ki naj bi bil seks, kajti simboli so stvari, proti katerim se moramo boriti. Toda sovražim biti samo stvar.« Razočaranja, ki so doletela filmsko zvezdo v zadnjih dneh, je bilo nekako tako kot če slikar čuti, da bo oslepel. Grozeča izguba nenavdnega daru, ki ga ima člvek za vsebino življenja, je že velikokrat pripeljala do samomora. Vedno se je bala in ni dočakala, da bi izgubila »tulečo množico«. Tega strahu se ni nikdar otresla in tudi ne tistega usodpega jutra, ko je segala po uspavalnih tabletah. Vedela je, da so njene oblike edino kar cenijo milijoni oboževalcev. Vedela je, da bo to oboževanje trajalo samo še nekaj let, bila je stara 36 let in ogledalo jo je pričelo opozarjati. Igra z zrcalom je postala vse pogostejša in Marilyn je ostajala ure in ure pred njim, kajti to je spadalo k njenemu poklicu. Najtežje je bilo torej srečanje s časom. Pričela je misliti, kakšen smisel ima še njeno življenje? Kdo je bHa M. M., če ne lepa deklica iz filma, ljubko bitje, ki ga je videla v ogledalu. Toda tega bo pravkar konec! »Vse je tako čudovito, ljudje so prijazni do mene«, je rekla nekoč. »Toda občutek imam, da to ni namenjeno meni, temveč nekomu poleg mene.« M. M. je vedela, kaj je pravi jaz. Toda bežala je od njega. Njene sanje postati velika igralka, njen trud, da bi postala enakovreden partner svojemu tretjemu možu, dramatiku Arthurju Millerju — so bile le sanje. Bila je le Norma Jeane Mor-tenson. Njena usoda se je oblikovala tako kakor telo — fc v materinem telesu. Toda čisto drugače kot njeno telo, je bila njena usoda. Bolezen, nezaupanje, neumnost in revščina so bile rojenice ob njeni zibelki. Mati Glady Baker je bila ljubka rdečelaska. Delala je v filmskem studiu. S petnajstim letom se je poročila in rodila dva otroka. Mož jo je zapustil že nekaj let po poroki in vzel s seboj otroke. Potem je živela razvratno življenje in se kmalu poročila z Marylininim očetom. Toda tudi on jo kmalu zapusti. Nekaj let je še skr- bela zanjo, nato pa jo je popolnoma zapustila in kmalu se je znašla v norišnici. Norma Jean je prišla v varstvo dobrodelnih ustanov. Naslednja štiri leta se menjajo skrbniki. Za trideset mark se ni nihče preveč trudil. Nihče ji ni nudil tistega, česar je najbolj potrebovala: ljubezni in topline domačega ognjišča. Strah, sovraštvo in moralne zablode zgodnjih otroških let so ji zagrenili vse odnose do življenja. »Vedno me je strah«, se je spominjala. »Ničesar si ne želim bolj kot ljubezni.« S sedmimi leti je imela mala Norma prvi nesrečen doživljaj z moškim .Nosil je zlato verižico na uri in ji dal pet centov, da je molčala. Ko se je zaupala oskrbnici, jo je zaprla, ker je širila »take govorice« o tako pomembnem možu. Z devetimi leti pride v sirotišnico, kjer zasluži prvi denar s pomivanjem. Pepel-ka iz pravljice je bila v primeri z njo"" srečna deklica. Čez dve -leti jo reši materina prijateljica in jo pošlje na deželo. To je edini čas, na katerega se spominja brez groze. Pri dvanajstih letih je sanjala kakor milijoni deklic o filmu. Kmalu so jo opazili. Bilo je nekega jutra, ko je se napravljala, da bo odšla v šolo. Našla je šminko in svinčnik za obrvi, oblekla je pretesen pulover. Vsi so se ozirali za njo. Norma je opazMa, da s svojo lepoto opozarja. Od tega dne se Norma prične spreminjati. Prvič se poroči leta 1942 z mornarjem, starim 21 let. Po Dve leti po smrti slavne igralke Marilvn Monroe je Clare Boothe Luce ponovno sprožila vprašanje, kdo je kriv za smrt atomske boginje ljubezni. In kdo je Clara Boothe Luce, da si upa posegati v njeno življenje? To je Američanka, ki bi lahko zaslužila ime največje dame sveta. Bila je novinarka, pisateljica, poslanka v Rimu in drugod. Povsod je poznana kot izredno nadarjena žena in prav zato so ji zaupali, da lahko poroča o smrti in življenju Marilvn Monroe. 2 letih se ločita brez solz in oba poiščeta delo. Norma se zaposli v tovarni orožja in dela v lakirnici. Naslednja leta je njeno življenje dokaj bedno. O morali ne moremo govoriti, toda kaj bi pri.Jem bitju pomenila morala. Njena pot gre proti Holly\voo-du. Njene slike krasijo koledarje. Popolnoma gola se slika za dvesto mark, fotograf pa je prodal njene slike za dva tisoč mark. Vznemirljive slike njenega telesa so bile povsod. Prvo nemanje za Centfox-Atelier. Njene oblike so kričale iz vsakega metra filma, se spominja snemalec. Toda kmalu jo pozabijo. Potem pa se ji široko odpro vrata. John Hudson išče igralko z ljubkim obrazork in zapeljivim telesom. »Ko odpre vrata in stopi v studio sem vedel, da sem našel pravo. Toda imel sem še veliko dela. Takrat je bila v Hollvvvoodu lepota premalo. Hotel sem ustvariti film, ki vzbudi nežnost in razburi kri in čustva.« Tako pripoveduje režiser Hudson. Uspeh je bil velik. Kljub temu je napačno dolžiti HoMywood, da je kriv njenega propada. Arthur MiJler v avtobiografskem delu »Po padcu« pripoveduje: »Marilyn sama se je uničevala, ker se je vse živlejnje gledala kot nedolžno žrtev svojih staršev, ljubimcev, mož, svojega poklica in svojih prijateljic. Edina rešitev ji je bila neskončna ljubezen, ki pa je ni mogla najti. Toda tudi najlepša in naj boi j vznemirljiva žena ne more biti toliko ljubljena.« Bila je Pepelka, ki je slekla obleko sirotišnice in jo ni nikoli več oblekla. Njeno srce je bMo vedno trepetajoče v strahu, njen duh je bil zameglen od pepela njene mladosti. Po Prešernovih stopinjah \ v Kranju (Nadaljevanje) Najstarejši sin Valentina Pleivvejssa dr. Janez Bleivveis (oče in oba sinova trgovca, Konrad in Valentin, so se podpisovali por starem, z začetnico P in dvojnim sr;. na koncu — pač, da se ohrani že slovitO.ime firme; oba šolana sinova, ži-vinozdravnik Janez in duhovnik Jožef, pa sta si nadela jezikovno točnejši priimek »Blehffeis«) je bil tudi pobudnik akcije za-postavitev dostojnega nagrobnika in prenos pesnikovih zemskih ostankov s prvotnega prostora ob pokopališkem zidu na sedanje mesto ob srednji poti. Ob tej priložnosti moramo popraviti zmotno mnenje, da je bil prvotni pesnikov grob na manj častnem mestu. Grobovi ob pokopaliških zidovih so navadno bolj cenjeni kot v sredini — dosti najlepših mavzolejev je prav na takih mestih. (Po tradiciji je veljalo za neugleden prostor le mesto izven zidu!). Prekop Prešernovega trupla in namestitev novega groba ob osrednji poti, je bolj narekovaja oblika naročenega nagrobnika, ki pač ne bi pri-stojal in lepo učinkoval ob zidovju. — Ker pa je prav zemlja prvega groba vsrkala pesnikove poslednje človeške sokove In nudila mir njegovemu nelztrohnjenemu srcu — bo ta prostor v prihodnjih dneh zasajen kot cvetlična greda. Tako bo spoštovanja vreden kosec zemlje varen pred oskrumbami, ki jih je bil deležen doslej. Na mali beli marmornati plošči, pritrjeni na zid, pa bodo Prešernovi častilci lahko prebrali, da je tu počivalo pesnikovo truplo od 10.. februarja 1849 do 18. junija 1852. Dr. Bleivveis je akcijo za postavitev primernega spomenika začel že takoj po pesnikovi smrti. Toda stvar se je v tistih nemirnih in negotovih časih zavlekla za cela tri leta. Kako trda je bila za denar in kako nehvaležno nalogo si je zadal Bleivveis, nam priča pismo, kakršno je moral komaj leto dni pred odkritjem nagrobnika razpošiljati nezavednim in skopim »domorodcem«. Seveda je moral vsa pisma pisati z roko! Naj sledi vsebina takega pisma, da spoznamo Bleivveisov trud: »Prečastiti gospod! — Za neravno prekrasni, vunder za našiga perviga pesnika dohtarja Prešerna spodobni grobni spominek nam še denarja manjka. Tudi Va-šiga imena še manjka v versti tistih domorodcev, ki so že k temu spominiki kaj darovali. Vemo, da Vi, ki ste za blagor in čast domovine vnet rodoljub, ste le do-sihmal pozabili se udeležiti te domorodne naprave v slovo neumerjočiga domačiga pevca. — Prosimo Vas tedaj za blagovoljni donesek, in da bi še ktere domorodce svoje bližnje okolice v ta namen nagovorili, blagodare pa v enim tednu meni poslali, ker se mudi, da še to jesen pride »Nikoli nisem razumela, da je nekomu seks simbol, kajti simboli so stvari. Sovražim pa biti stvar.« Tako je pripovedovala Marilvn Konrad Pleivveiss (1817—1865) spominek na grob v Krajnju, kjer naš Prešern počiva. — Z Bogom! — V Ljubljani, 5. julija 1851.« Splet naključij je dodelil dr. Bleiweisu še to čast, da je bil do 1. 1876 začasni hranitelj Prešernove literarne zapuščine in tudi večletni varuh Goldensteinovega pesnikovega portreta. Treti sin starega Valentina je bil Valentin Pleivveiss jun. (1814—1881), ki je že v mladih letih zapustil naše kraje in se posvetil bančništvu na Dunaju. Tudi ta Pleivveiss je bil zaveden mož, ki v tujini ni pozabil na svoj rodni Kranj. Od leta 1870 dalje je redno pošiljal ob no-, vem letu zimske obleke za 24 šolarjev in za 6 ubožnih občanov. V svoji^opproki pa je volil Kranju kar precejšnjo^soto za tiste čase, celih 5000 goldinarjev^^naro-* čilom, naj se ta denar uporabi za*p6moč ubožni mladini. Podoba tega "resnično" plemenitega človeka nam postane še lepša, ko zvemo, da je bil tudi na Dunaju Pleivveissove hiše v današnji Tavčarjevi ulici znan kot mecen umetnosti, posebno glasbene. V njegovi hiši so se redno zbirali komponisti, virtuozi in operni pevci. Naj za zaključek pripovedi o rodbini Pleivveiss, ki je bila tako tesno in vsestransko povezana s Prešernom, citiramo zapisek o vnuku Konrada Pleivveissa, pri-občen v »Tovarišu, 14. junija 1959: »Mirku Pleivveissu, sedaj slanujočemu v Mariboru, so še živemu postavili v Selcah pri Crikvenici spomenik, kar je verjetno pri nas edinstven primer. Na spomeniku, ki ga je iz hvaležnosti postavila Zveza borcev v Selcah, so vklesane naslednje besede: Dvajsetega aprila 1941, v času vdora fašističnih okupatorjev v našo državo, je kapetan bojnega broda Mirko Pleivveiss s svojimi mornarji uničil na tukajšnji obali vse vojaške in pristaniške naprave Komande primorske obrambe v -Selcah, da ne bi prišle v roke sovražniku-italijanskemu okupatorju.« Spričo častnega deleža članov rodbine Pleivveiss v zgodovini Kranja, ne le v zve zi s Prešernom, pač pa predvsem glede na pionirsko vlogo v razvoju gospodarstva, ki je prav z njimi pričelo prehajati v narodno zavedne roke, bi bilo zares pravično, imenovati del sedanje Tavčarjeve ulice (od Čolnarja do »Evrope«) Plei-vveissovo. Tako bi plačal Kranj svoj dolg hvaležnosti staremu Valentinu, začetniku tekstilne dejavnosti večjega obsega na območju mesta, naprednemu narodnjaku Konradu in širokogrudnemu mecenu Valentinu Pleivveissu mlajšemu. Stara uličica, kjer je bila večina hiš lastnina Plei-vveissov in kjer so vodile do njih Prešernove stopinje, bi s tem dobila gotovo smiselnejše ime kot je sedanje. Sploh pa bo kar prav, če bomo v dogledni bodočnosti še enkrat pregledali ulična poimenovanja. Načelo naj bi bilo: v stari del ^Kranja stara imena, v novi Kranj nova imena. Tudi poimenovanja ulic in trgov g so del petine starega mesta, ki naj bi sc ^ohranjalo v čimpristnejši obliki, če že ne iz ' zgodovinskih spomeniško-varstvenih , "razlogov, pa vsaj kot dragocena kuitumo-turistična atrakcija. — Bodoče generaci'e nam bi upravičeno zamerile, če bone zanemarili neprecenljivo dediščino, k! ntra je bila zaupana — prelepo staro mesto na skali, z najčudovitejšo gorsko panoramo v ozadju. Kako je treba urediti take stvari, vidimo lahko prav blizu: Lienz v vzhodni Tirolski, nedaleč od Beljaka je vzorno rešil nekatere stvari, ki v Kranju zares še motijo neokusne deske nad vrati trgovin namesto umetno kovanih izveskov hi plastičnih črk na steni; fasade hiš in dvorišča morajo biti obvezno urejena rt čista; divjaške vožnje avtomobilov in motociklov prav v središču mesta ne bi smele biti dovoljene; v nobenem mestu ni glavni trg spremenjen v parkirni prostor; popraviti je treba nespametno dejanje izpred prve svetovne vojne in spet postaviti odstranjeni vodnjak, ki je bil mestnemu trgu ne le v okras, pač pa tudi kot neka funkcionalnost. ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prihodnjič) * iS* r-Vj \o Plei ks! :s 599999999999999999999999999999999999999999999^ 99999999999999999999999999999999804 A^2+29^60^+++//+^//+++//75+//++./+/+/.+76/56^:4^//.+:^^37./:35:.8:.+...^^ Jopica š cevastim pasom, ozko športno krilo z gubo In pastelna barva bo spremljala v letošnji jeseni in zimi nemško ženo Modni kreatorji, ki ustvarjajo modo, izkoristijo muhavost žensk m svojo domiselnost. Enkrat želijo, da je ženska čimbolj podobna petnajstletnemu dečku, pa spet, da poudari svojo ženskost in privlačnost. Kreatorji računajo na vedno hujše zime (kot zatrjujejo vremeno-slovci) in zato so pri svojih modelih razsipni s krznom. Dovolijo, da ženske glave pokrivajo topla in velika pokrivala in ne nasprotujejo, da glavo pred vetrom in mrazom obdajajo mali in tesno se oprilegajoči klobučki, kakršne so nosile žene v 30 letih tega stoletja. Morda nam bo katera izmed novosti, ki so j m poslali na trg v Parizu, Firencah ali Berlinu všeč. Pariz Cardin, znani pariški modni ustvarjalec je otvoril svojo revijo s športnimi modeli. Poudarek, je na nogavicah. Puliji in nogavice so živo pisani, rožasti in seveda v istem vzorcu. Krilo je gladko in povsem športno, z veliko gubo, raz-porkom ali zvončasto ukrojeno. Škornji, v kate* rih tičijo noge, niso visoki (saj bi sicer zakrili domiselne nogavice) in so povsem brez pete aH le z nizko in debelo. Manj poznani Courreges je s svojimi drznimi modeli vzbudil pozornost. Vsa njegova oblačila, pa naj bodo športna ali večerna, so zelo kratka — odločno nad kolenom. Zaljubljen je v belo barvo in njegovi modeli za večerne prireditve so izdelani iz dragocenih špic ali satena. Res, prav ekstravagantni pa so beli škornji, izdelani iz vezenega ali svetlikajočega blaga, ki nadomeščajo visokopetne večerne salonarje. Športni plašči in jopice se kar po vrsti vsi zapenjajo dvovrstno. Gumbi so med seboj precej razmaknjeni. Ovratniki so majhni in odstopajoči. Jesensko zimske modne novosti Ime Diorjeve hiše nam je verjetno najbolj znano. Tudi letos ti modeli niso razočarali, saj so prinesli nekaj svežega in mladostnega. Inspiracije je kreator Diorjeve hiše iskal v ruski modi preteklega stoletja. Za športni kostim je rafinirano uporabil v pasu rahlo nabrano kmečko krilo ter dodal precej široko jopico. Svoje graciozne manekenke je pokril z velikimi, iz istega blaga kot kostimi izdelanimi rutami. Namesto škornjev se je odločil za polvisoke športne čevlje s 4 centimetrsko široko peto. Kot-že omenjeni kostim spominja na rusko Maruško, je Dior tudi elegantnejšim oblačilom dodal nekaj ruskih modnih značilnosti. Popoldanski kostimi s kratkimi in neoprijetimi jopicami kot tudi plašči so bogato obrobljeni s krznom (manšete, ovratnik, rob ob plašču). Pri njem so plašči skoraj vsi ozki. Nina Ricci se navdušuje za spremembo in sicer sedaj za orientalne vzorce in barve. S svojimi večernimi modeli nas zapelje v pravljico iz Tisoč in ene noči. Dosti modelov ima v empire stilu, razsipna je s krznom in ozkopetne čevlje , je povsem zavrgla. Večerne obleke Parižank so kaj razkošne in dolge. Bogato so vezene ali kombinirane z drago- športni damski čevlji, ki so izdelani v Pariza. Tudi me si želimo čimprej v naših trgovinah podobnih modelov cenimi krzni. Žamet je ena izmed zelo cenjenih letošnjih tkanin. Zavrnjena, oz. prepovedana mo-' da topless kopalnih oblek pa je precej vplivala na letošnje dekolteje. Cesto so pretirano drzni in rafinirano zakriti s cvetjem. Firence Modne revije so pokazale dosti lepega in potrdile sloves italijanskih modnih hiš. Kaj bi lahko povzeli za naše razmere primernega? Poleg ozkih plaščev so se uveljavili tudi širši s kapucami, navadno obrobljenimi s krznom. Rokava so ali ozka in vstavljena ali pa raglana. Cesto je pas pri plaščih podaljšan. Italijani ne kombinirajo plaščev tako razkošno s krznom kot Francozi. Zadovoljijo se s krznenim ovratnii kom in pokrivalom. . Jopice Športnih kostumov so znatno daljše in precej ozke. Najpogostejše so barve rjavih in bež tonov, priljubljene so kombinacije rjave in svetlomodre ter bež in roza. Pred mrazom si bodo Italijanke zavarovale noge z gamašami ali debelimi, vzorčastimi nogavicami. Zašiljeni in visokopetni čevlji so bih* že lani v Italiji povsem nemoderni. Udobni, športni Pariz — o la, la! Rožaste nogavice m enak puli plašč pa obrobljen z bogato krzneno obrobo čevlji so zmagali. Italijani izdelujejo tudi za večerne priložnosti širokopetne čevlje. Torbice imajo Italijanke izključno majhne. V torbici je prostor le za denarnico in najpotrebnejše kozmetične pripomočke. Berlin V ameriški reviji »Life« smo lahko nedavno brali članek, ki je bil posvečen nemškim ženam in njihovi modi. Ameriški esteti ugotavljajo, da Nemčija ni doživela samo gospodarskega čude--ža, pač pa tudi lepotnega. Nemška dekleta uvrščajo med najlepše Evropejke, ki spretno izkoristijo kozmetična sredstva in modna oblačila. Res je, nemški ženi je dana velika izbira med lepimi konfekcijskimi modeli, ki pa niso ekstravagantni. Modeli prinesejo vsako sezono nekaj svežega in lepega. Letos najbolj priljubljeno dopolnilo k športnemu plašču velik, do pasu segajoč bobrov ovratnik. Na jopicah kostimov je pogost pas, ki je ali tesno stisnjen ali le povsem rahlo zavezan. Pas je v obliki tanke cevi. Športne obleke imajo predvsem zaposlene nemške žene kaj rade. Zato se nerade odrečejo puliju z visokim zavihanim ovratnikom, ki ga nosijo pod brezrokavno z velikim V izrezom izdelano obleko. Večerne obleke so izdelane iz bogatih čipk, svile in damasta. Tu in tam vidimo še hrbtni dekolte, vendar pogostejši so sprednji. Prav veselo bodo mračne zimske dneve spremljale pastelne barve, ki so letos vodilne. Črna pa si je ohranila mesto za svečanejšo priložnost. Nemke so odklonile majhne torbice Italijank in odločno zagovarjajo, da naj torbica služi svojemu namenu in naj zaposleni ženi koristi. Zato so v Nemčiji ostale velike torbice. Pravijo celo, da bodo prišle drugo leto na trg torbice v obliki malega kovčka. Prav zato, ker so barve zimskih oblačil svetle, so torbice, rokavice Ln čevlji temnejših barv (črna, rjava, modra). Življenje v Kopen hagenu Mesto, kjer se križajo poti vseh strani sveta, kjer si črnec in belec podajata roki, kjer se Indijec poljublja s Švedinjo, kjer se čuje pesem mornarjev iz rdeče osvetljenih beznic v pristanišču in krhki glas Marlene Dietrich iz razkošne dvorane v Tivoliju... To je Kopenhagen. Življenje v njem je kot slikarska paleta: živahno in pisano, toda-severnjaško obarvano. Ko stopiš iz vlaka, te bo presenetila čistoča na kolodvoru, natakarica v restavraciji s hladnim nasmehom, uslužbenec v informacijskem biroju z odsekano govorico ... plavolasa dekleta v lesenih coklah itd. itd. Ulice so prepolne turistov, tako da je dornačin le vsak tretji mimoidoči.. In souveniri — vseh vrst... vikingi: veliki, mali, iz bakra, iz lesa... pa mačke iz lesa: s krtačo ali brez nje, pa miške, opice, tjulnji... razglednice, vse kar hočete — za denar, seveda! Kopenhagen nima nebotičnikov kot ostala evropska mesta, tudi lesenih hiš ne kot ostala Skandinavija. Kopenhagen je samo Kopenhagen s svojimi kanali, pristanišči, zabavišči, muzeji, zasteklenimi terasami, morsko deklico, policaji na konjih in na stotine malenkosti, ki te zabavajo, presenečajo ali osupnejo. Kočljiva stvar je pes Vsak dan prihaja in odhaja na tisoče turistov ... Poglejte! Pristala je nabito polna ladja, kot je videti je priplula iz Velike Britanije. Na pomolu ni nosačev, ne hotelskih portirjev, niti gospodinj, ki bi potnikom ponujale sobe ... kot je to pri nas v navadi. Tu lahko vidite le množico taksijev, ki so se vsul i k izhodu kot slap — ampak med njimi ni »fičotov«, pač pa so io večinoma avtomobili z oznako Mercedes in podobno. Drug za drugim napolnjeni kapljajo v mesto, množica se redči in izgublja. Le elegant na mlada dama, obtežena s ^prtljago, se nekako aenavadno dolgo zadržuje ob taksiju. Videti je, da nekaj ni v redu. Kaj? Poglejmo! Aha! Mlado dam co sprmrlja črn psiček, ki je kriv prepira s šoferjem tak« in. — Za psa m; morate še posebej plačati! ji v slabi angleščirvi dopoveduje šofer. — Zakaj neki, sc hudu je udarnica. In po kratkem molku ... M; lahko poveste, kje je prva tramvajska postaja? Ob tem se ji šofer pomilovalno nasmehne in ji pove, da pa jo v tramvaje absolutno prepovedano vodit) pse Tako se dekle pomiri z dvojno takso za psa in se usede v avtomobil. »Mi smo bral je« mi je dejal Alžirec v Kopenhagenu V sprejemališčih za mladino v Kopenhagenu • boste naleteli na skoraj vse narode sveta: dolgonoge Amerikance, ekstravagantne Francoze, domišljave Nemke, pa Afrikance, Azijce, gizdalinske Angleže s frizuro a la Beatles, temperamentne Italijane itd. Sedim v avli sprejemališčo, utrujena od pot . Gledam živahno vrvenje okrog sebe in ugotavljam narodnosti po obrazih. Zanimiv posel, vam rečem. Nasproti meni se zaustavi skapinica mlad'h fantov, ki govore zdaj arabsko, zdaj francosko — pa sem na ta način takoj ugotovila, da so ti očitno Alžirci. Opazili so, da jih prodorno opazujem in da sem sama, pa se mi približa' eden od slokih mladeničev, rekoč: — ttes-vous Francaise? (Ste Francozinja?) — Ne, sem prijazno odgovorila, razumem po francosko. — Smem uganiti, od kod ste? se prisede k meni in mi ponudi cigareto, češ da nekoliko pozabim na svojo utrujenost... Svedinja, Nemka .. . našteva in naštvea, jaz pa samo odkima-vam. Nazadnje mu zaupam, da sem Jugoslo-vanka, na kar se mladenič sunkovito dvigne, mi dostojanstveno poda roko in vedro vzklikne: — Pa mi smo bratje ... Ben Bella, Tito . .. Nato mi po vrsti predstavi svoje prijatelje. Obkrožijo me in pričnemo se živahno pogovarjati tako, da smo s tem povzročil: pozornost drug h. Kovček pustim sredi mesta ln odidem Po dveh dneh se moram posloviti od veselega Kopenhagna. S težkim kovčkom se napotim skozi obljudene ulice proti železniški postaji. Ker imam še dovolj časa, bi rada še malo »flankirala« po mestu... Toda kam s kovčkom? Iščem garderobo ... Zaman. Malo premišljujem, potem pa se zjezim na svojo težko prtljago, jo odložim pred najbližji vhod v trgovino s čevlji, tako, da kovček nikomur mi v napotje ...in odidem... Vseeno me je malo strah. Tolažim se: »To je vendar Skandinavija, ki slovi po svoji poštenosti! Edina nevarnost so turisti ... no ja, saj sem tudi jaz turist. Sicer pa »kufer« je vendar tako neroden, kaj ni prijelneje takole pragih rok sprehajati se po mestu? . ..« Vrnem se čez kako uro in pol. Kovček me je čakal prav tam, kjer sem ga odložila . . . BINI PODBEVSEK je kot slikarska paleta Komisar je pritisnil na gumb električnega zvonca na svoji mizi in dejal službujočemu, ki je vstopil nekaj trenutkov nato: »Recite gospodu inšpektorju Wemburyju, da ga prosim, naj pride k meni.« Komisar je položil v mapo dokument, ki ga ie pravkar prebral. Alan Wembury je bil ne le kot policijski uradnik temveč tudi kot vojak nenavadno dobro zapisan. Med vojno je napredoval v častnika in dosegel stopnjo majorja. Za svoje dobro vedenje na bojnem polju je prejel »Red za izvrstno službo« in zdaj ga je čakalo novo odlikovanje. Vrata so se odprla in vstopil je mož srednjih 1et. Komisar je dvignil glavo in se zazrl v ozek, zarjavel obraz s prijaznimi sivimi očmi. »Dobro jutro, Wembury.« »Dobro jutro, sir.« Alan Wembury je bil možak v začetku tridesetih, atlet in športnik. Na prvi pogled je bilo videti, da je navajen živeti na prostem. Njegovo vedenje je bilo neprisiljeno, govorica pa je kazala, da je mnogo občeval z izobraženimi ljudmi. »Poprosil sem vas, da pridete k meni, ker imam za vas prijetno novico.« je dejal komisar, ki je imel tega svojega uradnika resnično rad. V vsej svoji dolgi službeni dobi pri policiji ni še nikomur izkazal toliko zaupanja, kot prav je bil vojak, kakor tudi v njegovi sedanji službi so pripovedovali vsi njegovi tovariši. Toda za imenom »čarovnik« je tičalo nekaj grozljivega, smrtnega, nekaj odvratnega — tako kot v mrzlih očeh kobre. Kdo še ni slišal o Čarovniku? London je trepetal pred njegovimi zločinskimi podvigi. Kadar je šlo za osebno maščevanje, je moril ljudi načelno in neusmisljeno. Možje, ki so imeli dovolj vzroka, da so ga sovražili in se ga bali, so legali zdravi in dobre volje k počitku in se norčevali iz nevarnosti, ki jim je grozila, v svesti si, da njihove hiše varuje čuječa policija; drugega jutra so jih našli mrtve. Kakor angel smrti je krožil čarovnik nad možmi in jih uničeval v njihovih cvetočih letih. »Čeprav čarovnika ni več v vašem okraju, bi vas vendarle rad posvaril pred nekom v Dept-fordu, in to je ...« je začel polkovnik VValford. »Maurice Meister,« ga je prekinil VVemburv in polkovnik je začuden dvignil goste obrvi. »Ga poznate? Nisem vedel, da je Meister kot kazenski zagovornik na tako dobrem glasu.« VVemburv je okleval z odgovorom. »Poznam ga le kot pravnega zastopnika rodbine Lenlev,« je menil končno. Komisar je smeje stresal z glavo. »Zdaj ste me pa presenetili, kajti Lenlevevih ne poznam, čeprav ste izgovorili ime z nekakim spoštova- mladega detektiva, »če pa je še živ, potem vem, da ga bo nekaj pripeljalo v Deptford in k Mei-stru nazaj.« »In kaj je to, sir?« je vprašal VVemburv. VValford se je spet pomenljivo nasmehnil. »Preberite akte, pa boste brali eno najstarejših dram na svetu — zgodbo o zaupljivi ženski in o moškem brez časti.« S kretnjo roke je dal razumeti, da noče več govoriti o Čarovniku in postal je spet tisti vestni uradnik, kot je bil vedno. »V ponedeljek teden boste nastopili svojo novo službo. Ali bi vas veselilo iti že prej tja in se seznaniti z delom v novem okraju?« Alan se je obtovaljal. »Če je mogoče, sir, bi vzel teden dni dopusta,« je dejal in na zarjavelo obličje mu je šinila rdečica. »Dopust? I, zakaj pa ne? Ali bi dobro vest radi sporočili svojemu dekletu?« VValford je dobrovoljno pomežiknil. »Ne, sir,« je dejal Alan, toda rdečica na njegovem licu je pričala, da ni govoril resnice. »O svojem napredovanju bi rad poročal neki dami,« je nadaljeval v zadregi) »to je — gospodični Mary Lengevevi.« Komisar se je smehljal predse. »Oho, torej tako dobro poznate Lenleveve?« je vzkliknit in s tem VVemburvjevo zadrego še povečal. Čarovnik »Vsaka vaša novica je zame prijetna,« je smeje odvrnil Alan. Strumno je stal pred svojim predstojnikom, ki ga je s kretnjo roke povabih naj sede. »Napredovali ste v okrajnega inšpektorja in v ponedeljek teden boste prevzeli okraj »R«, je nadaljeval komisar. Alan se je začudil. Mesto okrajnega inšpektorja je bilo v kriminalnem oddelku odlikovanje. Mož njegovih let je moral postati kasneje glavni inspektor in nato so sledila najvišja mesta, o katerih je mogel sanjati le malokdo. \ '■ »Zelo me preseneča, gospod,« je dejal končno. »Hvaležen sem vam za to, mislim pa, da bi to odlikovanje marsikdo drugi pred menoj bolj zaslužil ... Polkovnik VValford je zmajal z glavo. »Skromni ste, to je lepo, vendar nimate prav,« je živahno odvrnil. »V Scotland Yardu se bo marsikaj temeljito spremenilo. Blis, ki je bil dodeljen veleposlaništvu v VVashingtonu, se vrača. Saj ga poznate?« Alan je odkimal. Sicer je že slišal o Blisu, ki se ga je vse balo, vedel je pa o njem le toliko, da je sposoben uradnik in da ga v vsem Vardu skoro nihče rad ne vidi. »Okraj »R« ni več tako vznemirljiv, kot je bit pred nekaj leti,« je dejal komisar in pomežiknil. »Menim, da vam bo to všeč!« »Ali je bil ta okraj svojčas res tako vznemirljiv?« se je začudil Alan, ki je bil Deptford zanj čisto novo torišče. Polkovnik VValford je pokimal. Smeh je izginil iz njegovih oči in ko je spet spregovoril, je bil zelo resen. »Mislil sem na Čarovnika — dostikrat sem že podvomil v resničnost poročila o njegovi smrti. Avstralska policija je trdila, da je bit utopljenec, ki so ga našli v svdnevski luki, ta nenavadni propalica.« Alan je počasi prikimal, čarovnik. že ob tem imenu samem je spreletel človeka srh po hrbta. In vendar Alan VVemburv ni poznal strahu, kajti o njegovem pogumu iz časov, ko njem.« Potem pa je pristavil: »Ali mislite morda starega Georga Lenlev a iz Lenlev-Courta, ki je pred nekaj meseci umri?« Alan je prikimal. »Dostikrat sem jahal z njim na lov,« je dejal komisar zamišljeno. »Bil je eden tistih starih angleških podeželskih viastelinov, ki so bili podjetni jezdeci in pivci. Pripovedovali so mi, da je umrl brez premoženja. Je imel otroke? »Dva,« je mirno odvrnil Alan. »In Meister je njun zastopnik?« Polkovnik se je rezko zasmejal. »Posebne usluge jima pac ni storil, kdor je njuno premoženje položil v roke Mauricea Meistra!« Zastrmel se je skozi o.:no na Temzino nabrežje. Ropot mimo vozečih voz cestne železnice je bilo skozi dvojna okna komaj slišati. Zunaj je pihljala rahla spomladanska sapica in drevje na obrežju je že odpiralo nežne zelene popke. Scotland Yard sam pa je bil svojevrsten in zagoneten kraj in vendar so za njegovimi mrkimi zidovi bila topla človeška srca. VValford ni mislil na Meistra, temveč na otroka pod njegovim okriljem. »Meister je poznal čarovnika, je dejal nenadoma in Wemburyjeve oči so se naširoko odprle od začudenja. »Poznal je Čarovnika?« je ponovil. VValford je prikimal. »Ne vem sicer, kako dobro ga je poznal, mislim pa, da predobro — predobro, da bi ga ta, če bi bil še pri življenju, pustil pri miru. Svojo sestro Gvendo Milton je zaupal Meistrovemu varstvu. Pred šestimi meseci so potegnili njeno truplo iz Temze.« Alan je pokimal, ker se je spominjal dogodka. »Bila je Meistrova tajnica. Kadar ne boste imeli drugega opravka, stopite v sobo, kjer so akti — marsičesa v sodnih obravnavah niso omenili.« »O Meistru?« Polkovnik VValford je pokimal. »če je čarovnik res mrtev, potem je vse to brez pomena, če pa je še živ — «, skomignil je z rameni in izpod svojih košatih obrvi pomenljivo pogledal »Ne, sir, bila mi je veduo le srčno dobra prijateljica,« je dejal spoštljivo, kakor da ne more govoriti o njej drugače kot tako. »Svoje življenje sem začel v hišici na Lenlevevem posestvu. Moj oče je bil prvi vrtnar gospoda Leniča in rodbino poznam, odkar pomnim. »V vsej vasi Lenlev ni nikogar — žalostno je zmajal z glavo — ki bi me pričakoval . . . jaz . . .« - Umolknil je in polkovnik mu je priskočil na pomoč. »Le vzemite si svoj dopust, fant moj, in pojdite, kamor vas vleče. Če je gospodična Marv Lenlev toliko modra kot je lepa — spominjam se je še kot otroka — potem bo pozabila, da je Lenleveva iz Lenlev-Courta in vi VVemburv iz vrtnarjeve hišice. VVemburv, v današnji demokratični dobi — njegov glas je zvenel resno — je mož tisto, kar je sam po sebi in ne tisto, kar je bil njegov oče. Upam, da se ne boste nikdar podcenjevali. Zakaj, če bi to storili — umol-nil je za hip in spet pomežiknil — potem bi bili veiik tepec!« Alan VVemburv je zapuščal sobo z neprijetnim prepričanjem, da ve komisar o Lenlevevih precej več kot je priznal. Spomlad je prišla v vas Lenley menda prej kot v mrki London, ki se je — tako se je vsaj zdeio — še hotel upirati soncu in gorkoti, dokler bi ga bujno cvetje po parkih in livadah ne prisililo, da se ukloni zlatemu siju pomladi. Ko je Alan spešil od kolodvora proti vasi, je zagledal znamenito lenlevsko pot narcis, ki je žarela v svoji zlati lepoti. Za visokimi topoli se je svetlikala streha Lenlev-Courta, starega sivega dvorca. Vest o njegovi veliki sreči je bila že pred njim v vasi. Plešasti krčmar gostilne »Pri rdečem levu« mu je z veselim nasmehom na rdečem obrazu prihitel nasproti. »Veseli me, da vas spet vidim, Alan,« je dejal in mu stiskal roko. »O vašem napredovanju smo že slišali in smo ponosni na vas. Kmalu boste policijski predsednik.« Alan se je smehljal temu izbruhu navdušenja (Nadaljevanje prihodnjič) RADIJSKI SPORED VELJA OD 26. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA Poročila poslušajte vsak daD ob 5.15, 6., ?., 8., 10., 12., 13 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob rov _ opera -nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13.. 15., 17, 22., 23. in 24. uri ni intennezzo tualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Kulturna transverzala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz naših študijev — 20.35 Lovci bise-22.40 Glasbe- KINO ter radijski dnevnik ob 19-30. SOBOTA — 26. septembra Turistični napotki Kranj »CENTER« 26. septembra franc. barv. film SKRIVNOSTI PARIZA 22.50 Lite- ob 16. in 18. uri, svečana pre- rarnd nokturno — 23.05 Ples-za tuje na g,asba \_. goste — 11.15 Pozor, nimaš ČETRTEK — 1. oktobra miera slov. filma NE JOČI, PETER ob 20. uri, premiera slov filma NE JOČI, PETER ob 22. uri 27. septembra franc. film 400 udarcev ob 10. uri mati- Podnart 26. septembra amer. film FRA DIAVOLO ob 20 ur. 27. septembra meh. barv. film PESEM UPORNIKOV ob 17. in 19. uri 1. oktobra sovj. film KO-TUZOV ob 19. uri I Jesenice »RADIO« 715 Jutranja glasbena sre- prednosti — 12.15 Kmetijski čanja — 8.05 Dvajset minut nasveti — 12.25 Opoldanski Z našimi starejšimi'skladate- domači pele-mele — 13.30 Iji - 825 Iz koncertov in P^PO^JojOTMP Maj- _ g ^ R-,munska 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Poje Slovenski neja, slovenski film NE JO- sdmfonij — 8.55 Radijska šola hen glasbena mozai za nižjo stopnjo — 925 Sklad- Naši poslušalci čestitajo in be Mozarta izvajajo gojenci pozdravljajo — 15.15 Zabav-glasbene šole Moste — 9.40 na glasba — 15.45 Igra Pihal-Zabavna glasba iz Sovjetske ni orkester JLA — 16.00 Vsak zveze — 10.15 Moderni plesni dan za vas — 17.05 Poletni ritmi z majhnimi zabavnimi sprehodi — 18.00 Aktualnosti ansambli — 10.35 Koroške doma in v svetu — 18 10 Zvoč-narodne pesmi — 1100 Turi- ni razgledi — 18.45 Na med-stični napotki za tuje goste narodnih križpotjih — 19.00 — 11.15 Pozor, nimaš predno- Glasbene razglednice — 20.00 sti — 12.05 Zabavna glasba Revija slovenskih izvajalcev — 12.15 Kmetijski nasveti — zabavne glasbe — 20.40 Z le- poljska zabavna glasba — SS S£RIVN°STI 155 Radijska šola za. višjo PARIZA ob 15. 17. in 19. uri, me \r , j premiera angl. filma ZA stopnjo - 9.25 Veseli pozdra- igrq sja potrebna dva vi — 9.40 Burleska — 10.15 ob 2i. uri Z domačh opernih odrov — 28. septembra slovenski 11.00 Turistični napotki za film NE JOČI, PETER ob tuje goste — 11.15 Pozor, ni- 16., 18. in 20. uri maš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Jugoslovanski pevci popevk — 12.25 Lahek opoldanski spo- tošnjega festivala v Dubrov- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 red — 13.30 Priporočajo vam niku — 22.10 S popevkami po — 14.05 Mali glasbeni mo- svetu — 22.50 Literarni nok- zaik — 14.35 Naši poslušalci turno — 23.05 Po svetu jazza čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje zbor KUD »Jože Kur-manko« 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Odiomki iz opere Caval- TOREK — 29. september 7.15 Za vsakogar nekaj — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.30 Slovenske narodne pesmi — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pesmi za otroke — 9.40 Glasbeni! mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo — 15.15 Zabavna m 20 glasba — 15.40 Elegija, epigram, epizoda in etuda — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Sprehodi po glasbenih galerijah naše glasbene preteklosti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Gias- 29. septembra slovenski film NE JOČI, PETER ob 16., 18. in 20. uri 30. septembra slovenski film NE JOČI, PETER ob 16., 18. in 20. uri 1. oktobra slovenski film NE JOČI, PETER ob 16., 18. uri Kranj »STORŽIČ« 26. septembra domači film LITO VALOVITO ob 14., 16. in 20. uri, franc. film LJUBEZENSKI PAR ob 18. uri 27. septembra mladinska matineja ČAROBNI MLIN ob 10. uri, domači film LITO leria rusticana — _ 18.45 Novo Dvajset minut z majhnimi bene razglednice — 20.00 Če- VALOVITO ob 16. in 18 v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi zabavnimi ansambli — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabavna glasba iz Bolgarije, Vzh. NEDELJA — 27. septembra Nemčije — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola 28. septembra franc. barv. CS film SKRIVNOSTI PARIZA ob 16. in 18. uri, angl. Lim ZA IGRO STA POTREBNA DVA ob 20. uri 29. septembra amer. barv. VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 10, 16., 18. in 20. uri 30. septembra amer. barv. T"— ~-———- VV film IMITACIJA ŽIV- 7.1o Od uverture do fmala LJENJA ob 16., 18. in 20. uri 8.05 Majhni zabavni ati- 1. oktobra nemški film trtkov večer domačih pesmi .n napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Rog in fagot z godali — 22.10 Jazz s plošč — 23.05 Skozi renesanso in barok in kla-siko PETEK — 2. oktobra 6.00 Dobro jutro — 7.15 Na- za višjo stopnjo — 14.35 Alle- rodni in domači zvoki — gro in, scherzo — 14.50 Zvoki 8.00 Mladiiska radijska igra kitar — 15.15 Zabavna glasba — 9.05 Naši poslušalci česti- — 15.30 V torek nasvidenje sambli — 830 Jugoslovanski NORENBERSKJ PROCESNO tajo in pozdravljajo — I.--16.00 Vsak dan. za vas — skladatelji, starejši in mlajši 10, 16., 18. in 20. uri 10.00 Se pomnite tovariši — 17.05 Poletni sprehodi z or- _ g 55 pionirski tednik — mSn"?1 b°r?e *£5 ~ A15miZab?V!!f gl3Sbe ~ 1800 925 Slovenski pevci zabavnih 10.50 Deset minut z orkestrom Aktualnosti doma in v svetu , j • ,T Mantovans - 11.00 Turistični - 18.10 Končen ™ melodlJ ~ 1015 . po željah , napotki za tuje goste - 11.15. poslušalcev — 19.05 Glasbene hame godbs ~~ 1035 Nas pod" Vedre melodije z velikimi razglednice — 20.00 Pri skla- listek ~~ 1055 Glasbena med- zabavnimi orkestri — 11.40 dateijih visoke romantike — ^ra — H-00 Turistična na- Stražišče »SVOBODA« 26. septembra franc. barv. CS film SKRIVNOSTI PARIZA ob 20. uri 27. sptembra franc. barv. CS film SKRIVNOSTI PA- 26. do 27. sept. amer. barv. CS film HELIONI 28. septembra amer. barv. CS film OBRAČUN V TABLE ROCKU 29. do 30. sept. švedsk. film SODNIK 1. do 2. okt. ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE I Jesenice »PLAVŽ« 26. do 27. sept. švedski film SODNIK 28. do 29. sept. amer. barv. film HELIONI 1. do 2. okt. jugoslovanski film SREČA S TEBOJ Žirovnica 26. septembra jugoslovanski film MAČEK POD ČELADO 27. septembra ital. franc. barv. film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKI PRAZNIKIH 30. sept. amer. barv. CS film HELIONI Dovje-Mojstraaa 26. septembra ital. franc. barv. film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKIH PRAZNIKIH 27. septembra jugoslovanski film MAČEK POD ČELADO 1. oktobra amer. barv. CS falm HELIONI Koroška Bela 26. septembra jugoslovanski film SREČA S TEBOJ 27. septembra ital. franc barv. film MONGOU 28. septembra švedski film SODNIK Nedeljska reportaža — 12.05 20.20 Radijska igra — 20.51 potki za tuje goste — 11.15 rjza o5 14 m ,0 rf d™~ Pastoralna razpoloženja 21.31 Zvočna panorama — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert SREDA — 30. septembra Naši poslušalci čestitajo n pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas -doma — 14.15 S poti po evropskih deželah — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Coppelia — baletna prired- ba,7rtn20^) ?P°rtna P°rociIa Alfred Hause»- 825 - 21.00 Glasba ne pozna me- Haydnovih simfonij -ja — 22.10 Godala v noci — 23.05 Nočni koncert z* deli slovenskih skladateljev Pozor, nimaš prednosti — či film LITO VALOVITO ob 12.05 Zabavna glasba — 12.15 20. uri Kmetijski nasveti — 12.25 29. septembra angl. film Opoldanski domači pele-me- ZA JGRO STA POTREBNA le — 13.30 Priporočajo vam DVA ob 20- uri 7.15 Narodni m domači zvoki — 8.05 Plesni orkester — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Pojo jugoslovanski operni pevci — Ena ^.15 Zabavna glasba — 15.45 8.55 Poje dekl.ški zbor RTV Lju- 1. oktobra sovjetski film VSTAJENJE I. DEL ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« — 9.10. Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 V tri-četrtinskem taktu — 10.30 PONEDELJEK — 28. sept. Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki za tuje 7.15 Jutranja glasbena sre- goste — 11.15 Pozor, nimaš čanja — 8.05 V dvo- in tri- prednosti — 12.05 Zabavna 1 četrtinskem taktu — 8.25 glasba — 12.15 Kmetijski na-Madžarska in bolgarska za- sveti — 1225 Opoldanski dobavna glasba — 8.55 Za mla- mači pele-mele — 13.30 Pride radovedneže — 9.10 Jesen- poročajo vam — 14.05 Ra-ske pesmi — 9.25 Mali kon- dijska šola za srednjo stop-cert domače popularne glas- njo — 14,35 Mediteranska be — 10.15 Iz skladateljske simfonija — 15.15 Zabavna mape Marijana Lipovška — glasba — 16.00 Vsak dan za 10.35 Naš podlistek — 10.55 vas — 17.05 Poletni sprehodi Glasbena medigra — 11.00 z našimi solisti — 18. Ak- P.san svet pravljic in zgodb bljana — 16.00 Vsak dan za 19.30 26. septembra amer. barv. vas — 17.05 Pole .111 sprehodi s pevci zabavne glasoe — I8.0O Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor KUD Kosta Abrašev.č iz Beograda — 20.50 Arena za Virtuoze — 2(1.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Lita-rarni nokturno — 23.05 Med 27. septembra amer. barv. film TRAPER KELLY ob 15. u 17. uri Kropa 27. septembra amer. barv. CS film ENAJS VETERANOV ob 16. in 19.30 LJUBNO 26. septembra amer. barv. film VRNITEV V MESTECE PEYTON ob 20. uri 27. septembra amer. barv. partiturami Osterca, Honeg- f:im VRNITEV V MESTE-gerja, Hindemitha CE PEYTON ob 18. uri I. Kranjska gora 26. septembra ital. franc. barv. CS film Mongoli 27. septembra jugoslovanski film SKECA S TEBOJ 1. oktobra švedski film SODNIK Radovljica 26/ septembra ital. barv. CS film TARU S, ATILOV SlN ob 20. uri " 26. septembra meh. barv. film PcotM LPOKivlKA ob 1». uri 26. septembra ital. barv. CS film iAkuS, ATILOV SlN 00 16. in 20. uri 27. septemora amer. film rKA DiAvUi-U ob 16. in 10. uri dopoldne 29. septembra sov j. f»lm OrtRAciJA KOBRA ob 18. in 20. uri 30. septembra sovj. film KOI L Zov' ob 16. in 20. uri 1. oktobra amer. barv. CS f.im BRAVADOS ob 20. uri 2. oktobra sovj. barv. film ZLATI ČLOVEK ob 20. uri Strokoynjak n glasbo OSTAL JE LE SPOMIN... BO Je pijan po vseh predpisih in merah JVS-a: povabil se je k najini mizi, se košato usedel, mimogrede pomočil cvetoči rokav svojega suknjiča v mojo mešano solato in se opravičil s kava-lirsko kretnjo, ki je zbila ženin kompot na tla, nakar je malodušno obupal nad svo- 1 • jim i neposlušnimi udi in se raje predstavil: »Saj ne zamerite, toda že od daleč sem v vaju spoznal sorodni glasbeni duši, ki jima gotovo ni veliko do tako prozaične, materialistične ni-ntičevosti, kakršna je tale zrezek, temveč si iščeta višje, popolnejše hrane! Zato mi dovolila, da vaju rešim tega šablonskega živeža in vama v zameno in nadomestilo nudim opoja in užitka svojega skromnega glasbenega znanja, kajti vedita, da sem neplačani strokovnjak za gorenjsko glasbo, občinsko, komunalno in kolektivno!« S tekom bohinjskega medveda se je lotil enega od zrezkov plošče »Triglav«, ki ima višino gorenjskega očaka opazno podobnost — v ceni. Seveda ga ni nobeden odganjal: žena je premehke-ga srca, jaz sem iskal snovi za satiro, gostinsko osebje pa — no, bilo je pač gorenjsko gostinsko podjetje, ki mirno trpi, da nadelani strokovnjaki za glasbo nadlegujejo njihce goste. Mož je torej žvečil in zamakal iz mojega vrčka za pivo, jaz pa sem vljudno podrezal v tlečo žerjavico pogovora: »Pravite, da ste glasbeni strokovnjak? Morda ste celo skladatelj?« Polna usta mu niso dovolila odgovoriti, zato je samo prikimal in krepko nabodel ostanke moje mešane solate na ženine vilice. »Kaj pa skladate?« sem vrtal dalje. »Drva!« je odvrnil. »Aha!« sem rekel. »Potemtakem ste le nekakšen — kako bi rekel, izvedenec za zgodovino gorenjske glasbe?« Poškilil je s krmežljavimi levim očesom na ženin sirov zavitek in mu z obžalovanjem in z obema očesoma sledil do njenih ust. Meni pa je spet prikimal in pritrdil: »Tako je! Izvedenec za zgodo v ino gorenjske glasbe, občinske, komunalne in kolektivne!« »Toda gotovo tudi špilate?« sem nadaljeval, ker sem z rastočim upanjem ugotovil, da ga govorjenje odločilno ovira pri uničevanju slavne plošče. »Nakl* je tokrat odkimal in s kritičnim pogledom in vilico prebadal koščke na žaru pečenih jetrc. »Ga pri nas drugi dovolj špilajo, saj veste, kateri!« Odkašljal sem se in nato sredi borbe za prilastitev še enega kosa mesa na plošča izzivalno dejal: »No, če ste res tak strokovnjak za gorenjsko glasbo, občinsko, komunalno in kolektivno, pa mi povejte, kdo pleše v baletu ,Slano jezero'!« »Veste kaj?« je užaljeno zamomljal, ker je v rokobor-bi za meso ostal praznih vilic, »S tako lahkimi vprašanji me pa nikar ne lovite! Saj že vsak glasbeni vajenec ve, da v tem baletu plešejo domači turisti, igra pa orkester blejskih gostincev pod taktirko dirigenta Devize!« Vnovič sem poskusil nastaviti zanko: »Iz katere opere je arija J3rugo leto pa gotovo bo'?« Zamahnil je z roko, a ne zato, da bi spodil muho, temveč v znak globokega omalovaževanja: »Otročje vprašanje! Vsakdo je pozna: ,No-va šola v Radovljici'.. .« »Dobro!« sem ga pohvald in zvito dodal: »Toda ali tudi veste, kjer so jo doslej največkrat izvajali?« »Kje neki? Na zborih volivcev, vendar!« »Prav!« sem prezrl ženin pogled, ki se je naslajal ob mojihi zaporednih porazih, kajti v zalogi sem imel še eno, poslednje in uničujoče vprašanje: »Pa mi veste povedati, kdaj so to arijo volivci prvikrat slišali?« Vzelo mu je sapo. Odložil je vilice, si obrisal usta ter vstal. Z rahlim občudovalnim priklonom je priznal svoj poraz. »Čeprav. sem strokovnjak za gorenjsko glasbo, občinsko, komunalno in kolektivno, vam na to vprašanje ne vem odgovora, kajti tako daleč nazaj moje zgodovinsko znanje ne sega...« Streznjen, osramočen in sit je s sklonjeno glavo odšel od najine mize. Čuk v tranzistorju -Televizija SOBOTA — 26. septembra 4» RTV Zagreb — 17.40 Lut-■ lovna oddaja — 18.05 Glas-j jena oddaja — RTV Ljub-f jana — 18.25 Objava dnev-(iega sporeda — 1830 T V ob-E Gornik — RTV Zagreb — 38.45 Serijska drama — RTV [Ljubljana — 1930 Kaj bo jprihodnji teden na sporedu p RTV Beograd — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV pnevniik — 20.30 Glasbena oddaja — RTV Ljubljana — 20.45 Sprehod skozi čas — JATV Beograd — 21.15 Humoristična oddaja — 22.00 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana — 22.05 Dick Popre;] vam predstavlja — 22.55 {TV obzoj n tc NEDELJA — 27. septembra Intervizija — 8.45 Veselimo se — otroška oddaja — RTV Ljubljana — 930 Deček iz cirkusa — RTV Zagreb — 10.00 Kmetijska oddaja — Ev-rovizija — športno popoldne — RTV Ljubljana 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Da ali ne — zabavno ugankarska oddaja — 21.45 Poročila PONEDELJEK — 28. sept. RTV Ljubljana — 11.40 TV v šoli — 15.20 Ponovitev šolske ure — 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd — 17.40 Francoščina na TV — RTV Zagreb — 18.10 Risanke — RTV Ljubljana — 18.25 Objava dnevnega sporeda — 18.30 T V obzornik — 18.45 Zelenjava v septembru — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 20.30 Formaoije — balet — 20.40 Na taraci — TV priredba drame — 21.50 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana — 21.55 TV obzornik TOREK — 29. september Ni sporeda! SREDA — 30. septembra RTV Zagreb — 17.10 — Angleščina na TV — RTV Ljubljana — 17.40 — Pravljica za najmlajše — RTV Beograd — 17.55 Slike sveta — RTV Ljubljana — 1825 Objava dnevnega sporeda — 1830 TV obzornik — 18.45, S kamero poletu — RTV Za- greb — 19.15 TV koncert — 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV "Ljubljana — 2030 Lirika — 20.40 Los Pa-raugavos — glasbena oddaja — 21.10 Propagandna oddaja — 21.15 TV akcija — 21.25 Kulturna tribuna — 21.55 TV obzornik ČETRTEK — 1. oktobra RTV Zagreb — 10.00 TV v šoli — RTV Beograd — 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Zagreb — 17.40 Mendov spored — RTV Ljubljana — 1825 TV obzornik — RTV Zagreb — 18.45 Reportaža — RTV Beograd — 19.15 Dekle mojega kraja — 19.45 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik — 2030 Ansambel Teodosi-jevski z Esmo Redžepovo — RTV Zagreb — 20.40 Golobice — češki film — «22.10 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana — 22.15 Kaleidoskop — 22.30 T V obzornik PETEK — 2. oktobra RTV Zagreb — 17.10 Angleščina — 17.40 TV v šoli — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana — 1825 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd — 18.45 Rdeči signal — RTV Ljubljana — 19.15 Moja dežela — 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.00 T V dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.35 Celovečerni film — 22.05 Poročila