Gospodar in gos
LETO 1934
2. MAJA
ŠTEV. 18
Mlada goveja živina
Brez paše ni prave in uspešne govedoreje. Ako že nimamo pašnikov za vso plemensko govejo živino, je neizogibno potrebno, da pride vsaj mlada goveja živina v dobi svojega glavnega razvoja in rašče na pašo. Res je, da se da tudi v hlevu vzrediti mlada goveja živina, toda takšna hlevska vzreja ni nikdar prava in tudi ne dolgotrajna. Prej ali slej smo le prisiljeni nadomestiti na en ali drug način svoje v hlevu vzrejene živali z živalmi, ki izvirajo iz takšnih krajev, kjer se mlada in navadno tudi starejša plemenska goveja živina redno pase na pašnikih, ako hočemo imeti zdravo in dovolj dobičkanosno govejo živino. V hlevu namreč ne moremo nuditi mladini Živalim onih naravnih pogojev, ki so potrebni za njih razvoj in rasčo, za ohranitev in utrditev njih zdravja. Če žival stalno biva v hlevu že od začetka svoje mladosti, potem vidno oši-bi in oslabi njena življenjska sila predvsem radi pomanjkanja svetlobe, zraka in zadostnega gibanja. Uredimo hleve še tako dobro ter oskrbujmo mlado govedo po vseh pravilih umne živinoreje, vedno se mu bo že na prvi pogled poznalo, da je bilo vzrejeno v hlevu in ni bilo deležno paše in pašniških vzrejnih ugodnosti. V hlevu vzrejene živali navadno niso brez telesnih napak, so občutljive in omelikužene ter le malo odporne in zelo dostopne in podvržene raznim boleznim, med katerimi je jetika zelo pogosta bolezen. Vsak živinorejec lahko uvidi, da v hlevu ni mogoče vzrediti zdravih, lepo razvitih, odpornih in utrjenih živali, ker manjkajo v to prej omenjeni pogoji. Pravi živinorejec in gospodar pa mora gledati zlasti na to, da ima v svojem hlevu predvsem zdravo in
utrjeno govejo živino, ker le od takšne lahko pričakuje, da mu bo douašala čim večje dohodke ter kljubovala boleznim in vsem drugim neprilikam. Kdor redi premalo z drsi ve aH celo bolne živali, zapravlja krmo in so odpove polnemu dohodku, ki ga mu lahko donašajo zdrave živali.
Zdravo, utrjeno, lepo zrašfeno in (lo-bičkanosno gsvejo živino pa je mogoče vzrediti le na dobro urejenem pašniku. Tamkaj imajo živali predvsem dvoje: svetlobo in zrak. Solnčna svetloba je vir vsega življenja in neobhodno potrebna za ohranitev zdravja. Soiačmi žarki uničujejo mnoge povzročitelje bolezni — razne bakterije. V zaduhlem in temnem hlevu pa ohranijo bakterije clolgo svojo življenjsko silo. Čim jaeje delujejo solnč-ni žarki neposredno na živalsko telo, tem več rdečih krvnih telesc je v krvi. Torej vplivajo solnčna žarki ugodno na sestavo krvi. Popolno pomanjkanje solnčne svetlobe pa povzroča bledico. Kako vpliva čisti in sveži zrak na paši na živino, ve dobro vsakdo, ki pozna za-chihli hlevski zrak, v katerem se nabirajo razne škodljive snovi pri razkrajanju hlevskega gnoja, gnojnice itd. Vse te snovi pa stalno kvarijo hlevski zrak in jih tudi z dobrimi prezračevalnimi napravami ne moremo vedno odpraviti iz hleva. Kakor hitro pa morajo že mlade živali pogrešati v najvažnejši dobi svojega razvoja in rašče neposredno solnčno svetlobo in sveži zrak, se ne smemo prav nič čuditi, če ostanejo takšne živali šibke, balehne, slabe izkori-ščevalke krme in se izprevržejo tudi v svojih pasemskih gospodarskih lastnostih.
Dalekosežnega pomena je za mlado govejo živino tudi gibanje, ki ga ji nudi v polni meri zopet le pašnik. Gibanje živine na pašniku se sicer skuša nadomestiti z gibanjem živine v tekališčih poleg hleva. Toda tudi z dovolj obširnim tekaJjiščem ne dosežemo nikdar istega, kakor na pašniku, kjer je žival bolj prosta in je tudi prisiljena se pasti, da dobi potrebno hrano za svoje telo. S tem pa je tudi prisiljena se zadostno gibati, česar pa s tekališčem ne dosežemo nikdar. Žival je sicer v tekališču morda dovolj na zraku in solncu, giblje pa se tamkaj veliko premalo.
Ugodno vpliva na zdravje in razvoj mlade goveje živine tudi prehranjevanje s pašo. Sočna mlada paša vzbuja po svojih blagodišečiih snoveh tek in prebavo. Radi obilih lahko prebavljivih beljakovin in rudninskih snovi, ki so v dobri paši, se telo izredno okrepi in postane odporno. Ce je mlado govedo res kaj trpelo in postalo mršavo morda radi pičlega in bolj slabega zimskega krmljenja, se na pašniku v par tednih popravi, ako smo že prej izvršili pravilno prehod od suhega na zeleno krmljenje in prešli polagoma na pašo samo. S pa-
šo dobi mlada žival v svoje telo rediilne snovi v takšnem razmerju, v kakršnem jih potrebuje. Pri najbujnejši pašd ne postane žival- tako vampasta in ne dobi visečega trebuha, kakor to lahko opazujemo pri hlevskem krmljenju. Ako živali v hlevu dobro krmimo, postanejo sicer včasih bolj povitega in okroglega telesa nego živali na paši. Vendar pa ne povzročajo višje žive teže hlevske goveje živine morda močnejše in goslejše kosti ter bolj krepke in napete mišice, temveč edino le večja množina vode v tkivu in obilnejše nastavljena tolšea ali mast. Mlado govedo potrebuje redilne in zlasti dovolj beljakovnate krme. Tudi to se da najlažje doseči na dobrem pašniku, ker paša najbolj odgovarja takšni zahtevi. V hlevu pa ne moremo nuditi mladi živali tako sestavljene in tečne krme, kakršina je prav dobra paša.
Če hočemo torej, c.a ostane naša goveja živina zdrava in sposobna za čim višje dohodke, poskrbimo, da pride vsa mlada goveja živina vedno na dober pašnik, ker brez tega si ni mogoče misliti prave vzreje plemenske živine. Poleg vsega ima dobra paša tudi to go spodarsko prednost da zelo poceni v/reja živali.
Že sedaj se moramo boriti proti sum
Zakaj naj bi že sedaj mislili na sušo, bi si kdo mislil, ko imamo dežja in vlage itak še preveč? In vendar moramo začeti proti njej borbo, še predno nam začne groziti, kajti tedaj je že prepozno. Ravno za letošnje poletje prerokujejo vremenoslovei hudo vročino in sušo, ki lahko povzroči ogromno škodo. Toda ne glede na to prerokovanje bo umen kmetovalec že vnaprej tako ravnal s svojimi njivami, da bo vsaj omejil posledice suše, če se jih ne more popolnoma ubraniti.
Da se pa poučimo, kako nastopati proti tej ujmi, moramo najprej vedeti, kdaj in kako se pojavlja in kako zgine vlaga lz zemlje. Navadno nastopi suša, če ni dovolj padavin in če je huda vročina; hujše se pozna na pe-
ščeni in apneni zemlji ter na slabo obdelanih tleh. Tedaj izgine veliko vlage iz zemlje deloma z izpuhteva-njem iz tal, deloma iz rastlinstva, zlasti plevela.
Vlaga v zemlji, ki dospe vanjo s> padavinami: z dežjem, snegom in drugimi, se povsod enakomerno porazdeli; največ se pa odceja v spodnje plasti, zlasti če so te zrahljane in imajo ne-prodirna tla. Največjo zalogo vlage ima zemlja spomladi, ker si jo je nabrala tekom zime in sporniadnega deževja. Od te zaloge začne črpati takoj, ko jo je sonce ogrelo in se je rastlinstvo začelo oživljati. Čim toplejše postaja, tem več vlage izginja iz zemlje. Naloga vsakega poljedelca pa bodi, da skuša čim bolj gospodarsko uravna-
vati njeno porabo in jo čini ve? ohraniti koristnemu rastlinstvu.
Najprej mora preprečiti preveliko izpubtevanje vode iz zemlje potom sončnih žarkov in zunanje toplote. Voda prodira iz spodnjih plasti proti vrhu, kjer izhlapeva. To prodiranje je tem močnejše, čim bolj stisnjeha je zemlja, ker je v njej lasničavost (ka-pilariteta) tem večja. V rahli zemlji jo ta zelo majhna, zato voda tu ne more tako lahko do vrha, ampak ostane spodaj. Poljedelec mora prvič skrbeti za to. da vlaga ne more priti na vrh. drugič pa preprečiti, da sonce ne pripeka naravnost na zemljo.
Dviganje vode iz spodnjih plasti mora biti dopuščeno samo do tiste višine, v kateri jo korenine vsrkajo; zgornja plast zemlje naj bo pa vedno zrahljana, da se uniči lasničavost in prekine nadaljnji dostop vode. Tako rahljanje zemlje dosežemo s pletvijo, okopavan.jem in osipavanjem; s tem dovedemo zemljo v stanje, ki onemogoči prodiranje vlage v zgornjo, od sonca segreto plast in jo ohrani rastlinskim koreninam. To je glavno sredstvo', da obvarujemo rastline pred pomanjkanjem vlage v poletnih mesecih Zato mora v umnem poljedelstvu obveljati načelo, da se zemlja zlasti pri okopavinah čim večkrat okopava in stalno vzdržuje v rahlem stanju.
Drugi način borbe proti suši obstoja v tem, da preprečimo soncu pripe-kanje na zemljo. Če pokrijemo vlažna tla z listjem, slamo ali s kako drugo primerno stvarjo, tedaj zabranimo nadaljnje prodiranje vode na vrh, ker ta ne more izpuhteti in napraviti prostor drugi. Pokrivanje zemlje na ta način v poljedelstvu ni sicer vedno mogoče, ker so kulturne površine preobsežne in primanjkuje pripomočkov. Pač pa to z uspehom uporabljajo vrtnarji, ki pokrivajo zemljo pod dragocenimi rastlinami, da jih obvarujejo pred sušo in si prihranijo zalivanje.
Toda tudi poljedelec si lahko naravnim potom ohrani vlažno zemljo, ne sicer s slamo ali steljo, ampak z listi živih rastlin. Tako n. pr. pokriva krom-
pirjevo listje, ko se razraste, tla in jih ohrani vlažne. Pogoj pa je, da mu krepko gnojimo z dušičnatimi gnojili, ki ženejo v listje. Tudi pri koruzi dosežemo sličen uspeh, če posadimo vmes nizki fižol ali buče, ki s svojim širokim listjem pokrivajo zemljo. S tem jo ohranijo vlažno, obenem pa dajo še drugi pridelek. Tam pa, kjer se to ne da izvesti, skrbimo bodisi z brano ali z okopalnikom ali z motiko, da ostane zgornja plast vedno rahla.
Največ vlage izgine iz zemlje potom rastlinstva, bodisi kulturnih rastlin, bodisi z nepotrebnim plevelom. Korenine vsrkavajo vodo iz zemlje, potom steblovja jo dovajajo v liste, kjer izhlapeva, pustivši v njih samo rudninske snovi. Dokler se to dogaja pri kmetskih rastlinah, je to dobro, kajti one rasejo in ustvarjajo plod in sad. Če pa gre za plevelne rastline, tedaj pomeni to za zemljo škodo, ker jo brezkoristno izsušiva, neglede na to, da kradejo posejanim rastlinam hrano, svetlobo, zrak in prostor. Čim bolj za-pleveljena je kakšna njiva, tem manjši so pridelki na njej. Zato ne moremo dovolj poudarjati velikega pomena zatiranja plevela pri vseli njivskih rastlinah. Čista njiva ostane dolgo časa vlažna in kulture na njej ne trpijo tako hitro po suši. Zato moramo začeti pleti takoj spomladi, ko se plevel prikaže, in nadaljevati to delo vedno, ko se nanovo pojavi, ne da bi dopustili, da se močneje razraste. Pletev je najbolj koristno delo pri oskrbovanju rastlin. V to nam služi v začetku brana, pozneje kultivator ali okopalitik, po potrebi tudi motika. Plevel se ne sme razrasti, še manj cvesti in napraviti seme. Kdor se ravna po tem načelu, sme pričakovati, da bodo v nekaj letih njegove njive očiščene plevela.
Tako moramo sedaj spomladi skrbeti za marljivo pletev, okopavanje in osipavanje rastlin, da si na ta način ohranimo v zemlji vlago za poletne sušne mesece, ko bo manj padavin.
Toda tudi v začetku poletja imamo priliko pri žitih preprečiti premočno osuševanje zemlje. Dokler žita še ra-
sejo, osenčujejo zemljo, da ne more izpuhteti iz nje preveč vlage. Ko so pa pokošena in spravljena, tedaj pripeka sonce naravnost na zemljo in srka iz njo vodo. Ce samo 14 dni pustimo žitno strnišče nepreorano, se tako osuši in strdi, da kar razpoka. Nasprotno pa, če ga takoj po žetvi plitko preorjemo, zadostuje, da vlaga ne more prodirati na vrh in se zemlja sušiti. Pod preorano plastjo ostanejo tla vlažna, pa naj pripeka sonce še tako močno. To je velikega pomena tudi za strniščne
sadeže, ajdo, repo, peso, ker jim na ta način ohranimo vlažno zemljo. Ne moremo dovolj poudarjati, kako velike koristi donaša poljedelcu takojšnje preoranje strnišč.
Iz navedenega smo se lahko prepričali, kako potrebno je, da začnemo z borbo proti suši že sedaj in jo nadaljujemo neprestano, dokler so pridelki na polju. Delo, ki ga pri tem žrtvujemo, ni brez liaska, ampak se bogato izplača v znatno večjih pridelkih.	L.
v
Cistota pri dobavi mleka
Kakovost ali dobrota mleka ni toliko odvisna od množine tališče, ki je v mleku, pač pa mnogo bolj od čistote mleka samega. Za čisfoto mleka pa ni že dovolj storjenega, če mleko obvarujemo, da ne pride v njega takšna nesnaga, kl jo lahko opazimo v mleku že s prostim očesom. Treba je, da obvarujemo mleko kolikor mogoče tudi pred drugo za prosto oko nevidno nesnago. So to mala bitja ali kali (mikroorganizmi), med katere prištevamo raizne bakterije, kvas, plesen itd. Čim manj pride malih bitij ali kali v mleko, tem bolj čisto je ■mleko. Taikšne zelo pogostne kali, ki pridejo v mleko, so na pr. mlečaioki-slinsike bakterije, ki povzročajo, da zlasti v poletnem času mleko zgubi svoj sladek ofkus in se skisa. Te povzročiteljice kislega mleka lahko pridejo v mleko iz vimena, iz zraka, iz nesnažne posode, z umazanih rok osebe, ki molze, itd. Mlečnokislinske bakterije, ki pridejo v mleko, namreč razkrajajo mlečni sladkor v mleku v mlečno kislino. Čim več je mlečnokislinskih bakterij v mleku, tem več proizvajajo mlečne kisline, tem prej 'še- mleko skisa (sesiri, sese-de). V mleko pa pridejo lahko tudi razna druga mala bitja ali kali, ki lahko povzročajo pri ljudeh, ki uživajo takšno mleko, tudi bolezni (bolezenske kali). Pri podelavi mleka povzročajo lahko kali kisanje, kipenje, gnitje in razne druge napake, ki mlečne izdelke (ma-
slo, sir) lahko zelo poslabšajo ali celo skvarijo.
Da pridejo kali v čim manjši množini v mleko, se da doseči predvsem le s čistoto zlasti pri dobivanju mleka. Vse napake, ki jih napravimo v hlevu ob času dobivanja mleka, se ne dajo več zopet popraviti s poznejšim ravnanjem mleka. Kakor že omenjeno, pridejo razne kali lahko iz zraka, vimena, molž-njaka itd. Vse te kali pa izvirajo iz gnoja (blata), gnojnice (seča) ali pa so v gnili in plesnivi krmi, nastilju itd. Zato pa je piva in najvišja zapoved pri dobavi mleka — čistota. Gnoj in gnojnico moramo čimprej odstraniti iz hleva in vse živali vsak dan temeljito pnažiti. Ako le mogoče, naj ne bo hlev obenem tudi shramba za krmila in naslii. Stene in strop hleva moramo kolikor mogoče pogostoma omesti in jin vsaj dvakrat v letu (spomladi in jeseni) pobeliti. Jasli moramo tudi redno snažiti. Po vsakem krmljenju moramo hlev dobro prezračiti, da se hlevski zrak, ki je poln raznih kali, izmenja s svežimi, čistim zrakom. Na sploh mora biti hlev povsem snažen. Molzenje moramo prav skrbno izvršiti. Pred in med molzenjem moramo v hlevu opustiti vsako delo, ki povzroča prah. Taka clela so krmljenje živine, nastiljanje, pometanje itd. Vsa ta dela izvršimo šele po molzenju. Dalje je treba pred molzenjem osnažiti vime. Oseba, ki molze, mora biti zdrava, čed-
no oblečena in imeti čedne roke. Tudi lnoižnjjak mora biti snažen, Molsti moramo suho (to se pravi, da morajo ostati seski in roke med molzenj eni suhe). Ker pa pride kljub vsemu temu vedno še mnogo nesnage in prahu in z njima tudi mnogo kali v mleko, moramo mleko takoj po končanem molzenju spraviti iz hleva in ga precediti skozi dobro cedilo. Vse kali se namreč zelo hitro razmnožujejo. Iz ene same kali lahko nastane v par urah več milijonov novih kali, za kar je še toplo mleko po molži zelo ugodno. Čim hladnejše je mleko, tem bolj počasi se razmnožujejo kali v mleku. Ako je toplina mleka nižja ko ,12 stopinj Celzija, se kali v mleku že tako počasi razvijajo, da se mrzlo mle-
ko že dlje časa ohrani sladko, ker pač ne more nastati tako hitro toliko kali, ki bi na pr. lahko skisale mleko. Da torej ohranimo mleko po molzenju več časa sladko, moramo 1. s precejanjem odstraniti iz mleka vse nesnažne delce, na katerih je mnogo kali, 2. mleko shla-diti in imeli v prav hladnem prostoru, da se lahko vse kali, ki so še v mleku, le zelo počasi razvijajo.
Le s čistoto pri dobivanju mleka ter z neposrednim takojšnjim precejanjem in shlajenjern mleka lahko dosežemo kakovostno dobro mleko. Takšno mleko je prvovrstno za prehrano in zelo uporabno za podelovanje v mlečne izdelke. Izvajanje največje čistote pri dobavi mleka zahteva zlasti poletna topla doba.
V KRALJESTU GOSPODINJE
KVH1NJA
Krompirjeva juha s svinjskim mr-som. Tri precej debele krompirje olupim, dvakrat prerežem ter skuham v slani vodi. Kuhane odcedim. pretlačim skozi rešetce ali cedilko. V kožico deuem žlico masti. V razbeljeno mast vržem zvrhano žlico moke. Ko se ta bledormeaio pobarva, pridenem pretlačen krompir, ga pol i jem z ostalo krompirje vko in z zajemalko mleka. Ivo to zavre, primešam kake 2 žlici na kocke zrezanega in kuhanega svinjskega mesa in eno žlico kisle smetane. Predno dam na mizo, stepeni v mrzli vodi rumenjak ter primešam juhi.
Mavrohi. Mavtrohi so spomladanske gobe. Napravim jih lahko na več načinov.
Kisličen pire. Pest kislice in pest špinače skuham v slani vodi. Kuhano odcedim, osvežim z vodo, nato ožmem in prav na drobno sesekljam. V kožici razgrejem za žlico masti ter napravim prežganje iz ene žlice moke. Pridenem sesekljano kislico ter jo zalijem z mlekom v toliko, da je primerno gostlasta. Ko nekaj časa vre, jo naložim na krožnik, okrog nje razpostavim par trdo ku-
hanih in na kosce razrezanih jajc. Na mizo dam kot samostojno jed.
Mavrohova jajčna iecl. Mavrohe osna-žim, to se pravi, odstranim jim prst ler jih s ščetko skrtačim, da zgine prah in zemlja. Nato jih operem, prevrem ter /.režem prav na drobno. V lončku zmešam dve jajci, osolim, pridenem sesekljane mavrohe, žlico moke in pol žlice drobno zrezanega zelenega peteršilja. V kožici raztopim za žlico masti ali surovega masla. Ko je mast razbeljena, primešam jajčno mešanico ter pečem v pečici kake četrt ure. Pečeno razrežem na kose ter dam s solato ali kislino na mizo.
Ocvrti mavrohi. Mavrahe osnažim in operem ter prevrem v reli vodi. Odce-jene povaljam v moki, jajcu in drobti-nah ter jih ocvrem na razbeljeni masti.
Krompirjevi polumeseei. Pol kg ne-olupljenega krompirja skuhani. Olup-ljenega pretlačim ali zri bani. Pridenem eno jajce, žlico sesekljanih razgretih ocvirkov7, eno žlico kisle smetane, primerno soli in en četrt lepe bele moke. Iz teh snovi napravim testo, ga rahlo pregujetem in razvaljam pol prsta na debelo. S krofovim obodcem zrežeiu na polumesece, zlagam na pouiazano pe-
kačo, po vrhu jih namažem z raatepe-nim jajcem ter v srednjetopli pečici pečem četrt ure. Na mizo jih dam kot okrasek pečenemu ali praženenm mesu, ali kot samostojno jed s solato.
RAZNO
ga Ako se vnamejo saje v dimniku.
Pod goreči dimnik podstavimo posodo z gorečim ogljem in vržemo vanjo pest žvepla. Kakor hitro se isto vname, dvigne kvišku kislo paro, katero nese zrak v dimnik ter s tem uduši ogenj, četudi je plamen švigal že izven dimnika. Pri tem pa je treba vedeti, da se j a ne sme poprej gasiti z vodo, ker bi se z vlago v dimniku uničila žve-plena kislina in ne bi nič pomagalo. Če je pa ogenj zajel že del poslopja, je pa najboljše, da vržemo v rezervoar brizgalne 4—5 kg lugaste soli (potaše)
in to ponovimo od časa do časa. Ne sme pa brizgalna cev meriti na zid, ampak proti lesenim delom poslopja, ki se že začno vnemati. Najboljše je, da se postavi poleg motorja kad z raztopljeno lugasto tekočino ter se zmeša nekaj vrčev te vode med ostalo. Že goreči les kaj hitro ugasne in se nič več ne vžge.
ga Kako spravimo prekajeno meso čez poletje. V ta namen vzamemo z ozirom na množino mesa večjo ali manjšo skrinjo (zaboj ali sod) ter potrosimo na dno za dobre tri prste na debelo pravega sena, nanj položimo kose mesa, a moramo vse praznote med posameznimi kosi dobro zamašiti z senom, nato zopet seno in potem vrsta mesa. To ponavljamo, dokler ni zaboj poln. Na vrhu pride zopet plast sena in zaboj dobro zapremo.
GOSPODARSKE VESTI
CENE
g Žitno tržišče. Kupčija s pšenico v Banatu se je u,stavila, ker je prenehalo povpraševanje po njej za izvoz v inozemstvo. Posledica je ponovni padec cen, ki niso bile še nikdar tako nizke in dcsezajo komaj 92 Din za 100 kg. Tudi na domačem trgu ni povpraševanja, ker so nrlini prenapolnjeni s pšenico in moko. V kratkem pa pričakujejo pcživljenje kupčije, ker je naša vlada, kakor poročajo listi, dosegla od Avstrije prednost za uvoz pol milijona stolov pšenice po znižani carini 4 zlatih kron pri 100 kg. Nekaj se bo izvozilo tudi v Švico, povpraševanje je začelo tudi iz Bosne in Hercegovine. — Na novosad-ski borzi notira banatska pšenica 93— 95 Din za 100 kg, baška 96—98, Din. sremska 98—100 Din, potiska 100—102 Din. — Na ljubljanski borzi baška 145 —147.50 Din,' banatska 150—152.50 Din. — Koruza je tudi nizka v ceni. Nekaj malega se izvaža v Avstrijo, toda Romunija nam konkurira s cenejšim blagom. Letos smo prve tri mesece izvozili
na Češko 145.596 stotov koruze za pre hrano in 13.500 stotov industrijske koruze. Na ljubljanski borzi stane 117.50 —120 Din za 100 kg.
g Računi s predpisano takso in kmet. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na vprašanje, ali so tudi kmetje dolžni izdajati račune s predpisano takso, izdal naslednje pojasnilo. Kadar prodajajo kmetje svoje lastne poljske pridelke neposredno kupcem, niso obvezani izdajati računov, tudi ne plačati taks. To se ne nanaša na taksne primere, kadar prodajajo te pridelke preko zadrug, pa tudi ne na primer, kadar nabavljalne in konsumne zadruge prodajajo blago svojim članom, ker je v teh primerih na podlagi določil tar. št. 34 taksne tarife, ki so stopile v veljavo 21. aprila t- 1., tudi za zadruge, nabavljalne in konsumne zadruge obvezno izdajanje teh računov, not in sličnih pisem ter plačilo taks na njih.
g Hmeljarske vesti. Naša vlada je odredila, da se mora ves stari hmelj, katerega želijo izvoziti, najprej preiskati
po drž. poskusni postaji v Topčideru. Šele, ko bo ta ugotovila, da je blago sposobno za izvoz, ga bo kupec lahko odpremil. — Čehi so pred kratkim z dopolnilno naredbo izpopolnili svoj pro-venijeneni zakon o hmelju z naslednjimi tremi točkami: 1. odslej mora biti signiran ves hmelj, ne samo oni za izvoz, ampak tudi tisti, ki se bo doma uporabil; 2. novi nasadi hmelja bodo dovoljeni sanio tedaj, če se bo z njimi nadomestilo stare; 3. pred 15. julijem vsakega leta ni dovoljena nobena kupčija s hmeljem.
g Tržišče z jajci. Nakupna cena jajc po izvoznikih je v zadnjem času padla na 5 Din za 1 kg. Vsled živahnejšega povpraševanja iz inozemstva se je pa v zadnjem dvignila že na 6 Din kg. Toda to razpoloženje je trajalo le malo časa. tako da so bili izvozničarji primorani ceno zopet znižati na 5.50 Din. Ni pa izključeno, da bo cena še nazadovala.
ŽIVINA
g Mariborski živinski sejem 24. aprila. Ta sejem je bil piecej živahen tako glede prigona, kakor glede kupčije. Prignanih je bilo 14 konj, 14 bikov, 64 volov, 260 krav, 19 telet, skupaj 371 glav; prodanih pa 207. Cene se od zadnjega sejma niso mnogo izpremuile ter so no-tirale: debeli voli 3—4.25 Din za kg žive teže, poldebeli 2—2.40 Din, vprež-ni voli 2—3.25 Din, biki za klanje 3— 3.50 Din, klavne krave debele 2.50—3.50 Din, plemenske 1.75—2.25 Din, klobasa-rice 1.50—2 Din. molzne in breje krave 2—2.50 Din, mlada živina 3.25—3.75 Din teleta 4.50—5 Din. Meso v Mariboru se prodaja po teh-le cenah: volovsko I. vrste 8—10 Din, II. 6—8 Din. meso bikov, Krav in telic 4—6 Din. telečje I 8—12 Din, II. 6—8 Din, svinjsko 12 do 16 Din.
g Ptujski sejmi. Letni Jurjev sejem 23. aprila je bil dobro obiskan. Kmetje so prignali 173 konj, 91 volov in bikov,
200	krav in telic, skupaj 464 glav. Kupčija je bila živahna in prodanih je bilo
201	glava. Cene za 1 kg žive teže: voli I. vrste 3—4 Din, II. vrste 2.50—3.50
Din, III. vrste 2—3 Din, biki 2.50—5.50 Din, krave 1.50—3.50 Din, telice 3—4 Din. Konji po kakovosti za klanje od 200 do 600 Din, za vožnjo od 700—3000 Din komad.
g Zagrebški Markov sejem. V primerjavo cen živine na naših sejmih, prinašamo poročilo o zagrebškem sejmu, na katerem so bile dosežene nekoliko višje cene nego pri nas. Prigon 25. aprila je znašal 1145 konj. 117 bikov, 324 volov, 632 krav, 165 telic, 108 juncev, 212 telet in 643 prašičev. Cene za kg žive teže: biki 3.50—5.50 Din, voli I. vrste 4.60—5.25 Din, II. 3.50—4 Din, bosanski 3 Din, junci 3.40—5 Din, krave za meso 3.50 -4.50 Din, klobasarice 2.25 —2.40 Din, telice 3.50—4 Din, teleta 5-50—7 Din, mrtva teža 9—10 Din. Pitani prašiči 7.50—8 Din. nepitani 6.5C —7 Din, mrtva teža 12—12.50 Din puj ski 90—130 Din kos.
DENAR
g Denarstvo. V demarstvu ni v zadnji dobi opaziti večjih izpreanemb. Na ljubljanski borzi beležijo tečaji inozemskega ^ denarja neizpremenjeno sliko, kakor jo je pričakovati z oziro-m na tečaj našega dinarja v Curihu, ki je stalno na 7 centiimov. Razlika beležkov na borzi in v privatnem prometu leži deloma v premiji od 28.5%, deloma pa v večji ali manjši potrebi po inozemskih plačilnih sredstvih. Na borzi so beležili: 1 angleški funt 175.66 Din (v zasebnem kliringu 253 Din), 1 ameriški dolar 33.96 Din, 1 holandski goldinar 23.20 Din. 1 nemška marka 13.45 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 avstrijski šiling (9.35—9.45 Din), 1 belgijski belga 8.02 Din, 1 italijanska lira 2.92 (3.10— 3.15). 1 francoski frank 2.26 Din, 1 češka krona 1.43 Din, 1 grška drahma (0.33 Din), 1 španska peseta (6.40 Din).
Bedak vedno najde drugega bedaka da ga občuduje.
Mnogi ljudje zabavljajo več iz nava de, kakor iz potrebe.
Norci dero tja, odkoder so modri zbežali
PRAV m NASVET!
Drevo, ki stoji na meji. A. S. Mejaš je prodal iz svojega gozda nekaj lesa in je dal posekati tudi nekaj dreves, ki so stala na meji. Vprašate, kaj storiti. - Drevesa, ki stoje na meji dveh mejašev, so skupna last obeh. Zato lahko zahtevate, da vam sosed plača odškodnino za posekana drevesa in to polovico vrednosti istih.
Podpora. I. J. Sedem zdravih sinov in eno hčerko imate. Radi bi zvedeli, če bi dobili kje kakšno podporo. — Dokler imate službo, ni mogočo misliti na javno podporo, ker je dosti takih, ki nimajo nobenih dohodkov. Ako živite v pomanjkanju, obrnite se za pomoč na kakšno krajevno dobrodelno društvo.
Takojšnje plačilo dolga. J. Ker za
plačilo dolga ni dogovorjen noben določen rok. je upnik upravičen zahtevati takojšnje plačilo. Plačati mu morate toliko kolikor ste mu dolžni in ne morete ničesar odbiti, ker očividno_ niste kmet, zaščiten po zakonu o zaščiti kmetov.
Tožba radi očitka tatvine. A. P. Povejte pri sodišču, kako je bilo in predlagajte. da se zaslišijo priče o tem, na niste izustili žaljivk. Če se sodišče ne bo prepričalo o vaši krivdi, vas bo oprostilo in nasprotniku naložilo plačilo stroškov. Če bodo pa priče žalitve potrdile, vam je svetovati, da skušate doseči poravnavo. Sicer ste v nevarnosti, da boste obsojeni. Očitek »ti se lahko postaviš, ker si pošten in fesi« sam na sebi ni žaljiv, če ni izrečen ironično, t. j. če se z njim ne misii ravno obratno. Znto hodite s svojo tožbo previdni.
Težave prevzemnika posestva. B. K. Prevzeli ste od očeta malo posestvo « težkimi obveznostmi. Očetu morate plačevati preživnino, sestram izplačati doto. Dohodkov nimate, da bi moRii obveznosti izpolniti. Kaj storiti? Ali se da preživnina znižati? — Obveznosti. ki ste jih prevzeli, ste dolžni izpolniti in se na teh ne da samovoljno nič spremeniti. Seveda pa se lahko spo-razumete z očetom in sestrami, da vas malo počakajo. Ako pa tega sporazumu ne dosežete, ni pomoči.
Oviranje oranja. G. A. Ako vas plot, ki ga je pristavil sosed koncem hiše, ovira pri oranju, kakor ste že nad 30 let orali, lahko soseda prisilite, da oviro odstrani. Če ne gre zlepa, je edina pot tožba.
Ne bodite nestrpni! Na vprašanja odgovarjamo po vrsti, kakor jili prej-
memo. Pismeno nikomur ne odgovarjamo. Tudi na želje, da 'iriobčimo odgovor že v prvi tevilki, se ne moremo ozirati, ako vprašanje še ni na vrsti.
»Pravica« do policijske službe. J. Z. O »pravici« do policijske službe, je danes, ko je za vsako službo nebroj prosilcev, težko govoriti. Zato vam ne more nihče jamčiti, da boste sprejeli, čeprav imate vse pogoje za to službo. Vložite prošnjo s potrebnimi prilogami. Po zakonu niso izključeni prosilci, ki so služili vojake pri vozarskem eska-dronu.
Mejniki. J. K. Pred leti ste imeli s sosedom pravdo radi meje. Sodnija je določila mejo in zabila količke. Ponovno ste že pozvali soseda, da bi postavila mejnike, ker bodo količki razpadli, ali on samo obljublja, ne stori pa ničesar. Kako bi ga prisilili? — Če si ni sosed nikdar zavezal, da bo tla mesto količke z vami postavil druge mejnike, ga k temu ne morete prisiliti. Najboljše bo, da ga zlepa pridobite in skupno postavite kamenite mejnike.
Sneg na banovinski cesti. J. K. Ce se z vaše strehe udira sneg na cesto, ste ga dolžni odstraniti. Niste pa dolžni odstranjevati snega, ki sicer leži na cesti in morda ne skopne, ker je cesta zasenčena od vaše hiše. To je pač stvar cestne uprave.
Preživnina za nezakonskega otroka. C. K. F. Oče ne more sam znižati preživnine, čeprav se mu penzija zniža. Dokler mu na njegov predlog sodišče iste ne zniža, jo mora plačevati v dosedajiji višini. Nezakonski otroci imajo Zakonite pravice do dedovanja po očetu. Lahko pa jim oče kaj zapusti, ako hoče.
Zobotehniški učenec. F. V. Za zobo-tehnike ne velja obrtni zakon, ampak ureja njihov poklic posebni zakon o zo-botehnikih. Zato se ono, kar ste čitali v »Delovnem pravu« ne nanaša na zobo-tehnike. Predpisov o kakšni nagradi za učence zakon o zobotehnikih nima.
Posredovalno postopanje. L. O. Svojo terjatev ste hoteli vknjižiti n dolžnikovo posestvo, pa ste bili od sodišča zavrnjeni, ker je bilo uvedeno posredovalno postopanje. Kaj storiti? — Dokler traja posredovalno postopanje se zoper dolžnika ne smejo dovoliti izvršbe in torej tudi ne vknjižba zastavne pravice. To postopanje pa sme trajati največ 9 mesecev. Ce se v devetih mesecih od dne uvedbe postopanj i ne doseže sporazum tned dolžnikom in upniki, se posredovalno postopanje po službeni dolžnosti ustavi. Poizvedite torej pri sodišču, če je že posredovalno postopanje ustavljeno. Če je, predlaga jte ponovno vknjižbo zastavne pravice za vaše terjatve.