Poštnina pla?ana v grotovlnL Leto XIX., št. 28. Ljubljana, četrtek 3» februarja 1938 Cena t Din avuuiivu kjuoi)osebno poudarjena potreba. naj bj avstrijski lesri^isM v svoji propagandi obrnili posebno pokornost na bivše socialne demokrate, ki na i j'h pridobe za restavracijo z geslom »proti an- šlusu«. V poučenih krogih sodijo, de je državni podtajnik Zernatto v svojem nedavnem govoru v Salzburgu imel v mislih prav te razgovore, ko je poudaril, da bo AvBtrija podpirala monarhistično propaga.n-.'o le, v kolikor se bo držala mej, ki jdh ■postavlja sedanja državna ureditev, torej k, v kolikor bo že v naprej izključena sleherna misel na obnovo bivših avstrijskih političnih strank. To misel poudarjajo sedaj z očitno tendenco proti socialnim demokratom tudi nekateri listi, ki veljajo organe domovinske fronte. Nevaren požar na Rabu Ogenj je do tal upepelU zgodovinsko znameniti knežji dvorec v mestu Rabu Sušak, 2. febr. o. Snoči je nastal v mestu Rabu na otoku Rabu hud požar, čegar žrtev je postal zgodovinsko znameniti knežji dvor, ki je pogorel do tal. Požar se je razširil s tako naglico, da je bila zaradi močnega vetra nevarnost, da bo zajel vse mestece, stisnjeno okrog knežjega dvorca. Izprazniti so morali vse bližnje hiše in tudi občinsko poslopje. Požar je izbruhnil v skladišču delikatesne trgovine v knežjem dvoru, odkoder se je razširil na skladišče žita, nakar so plameni kmalu švigali že okrog vsega velikega poslopja. Z Raba so nemudoma poklicali na pomoč gasilce iz Senja, ki so se pripeljali z ladjo finančne kontrole. Pričeli so takoj gasiti veliko poslopje, kmalu pa se je pokazalo, da ga ne bo mogoče rešiti. Zato so ga prepustili usodi in pričeli brizgati na sosedne hiše in druga poslopja, da se ne bi ogenj razširil. Okrog 3. zjutraj je bil požar v toliko omejen, da je minila nevarnost večje katastrofe. Knežji dvor je pogorel do tal. Rab je izgubil veliko zgodovinsko zanimivost. Zaradi požara so sredi noči alarmirali vse bližnje primorje in so bili gasilci povsod pripravljeni za pomoč, če bi nastala nujna potreba. K sreči so senjski gasilci dobro opravili svoje delo, ker so v razmeroma kratkem času preprečili nevarnost, ki je grozila vsemu mestu. Hudo potrebna je bila njihova intervencija, ker sta v bližini dvora dve veliki skladišči bencina in olja. Ce bi tam nastala eksplozija, bi mesta nedvomno ne bilo mogoče več rešiti. Angleška gospodarska ofenziva v Turčiji Istanbul, 2. febr. b. V poslednjem času se opaža zelo intenzivna angleška gospodarska akcija na vsem Balkanu, zlasti v Turčiji. Te dni odpotujejo ravnatelji treh največjih turških bank, Merkez banke, Eti in Iš banke v London, kjer bodo stopili v stike z angleškimi gospodarskimi krogi zaradi pogajanj o večji angleški udeležbi pri obnovi turškega gospodarskega življenja. Posebno pozornost žele angleški gospodarstveniki posvetiti turškemu triletnemu programu, ki predvideva večje in smiselnejše izkoriščanje turških rudnih bogastev, zlasti v rudnikih Huarsan. Mur-gul in Ergani, katerih produkcila se bo močno zvišala. V načrtu je nadalje tudi razširjenje turških luk v Istanbulu ter Izmirju, dočim bodo ob Črnem morju zgrajena nova pristanišča v Catal Agzi in Tra-pezuntu. Obe ti dve pristanišči bosta predvsem gospodarskega pomena. Tudi sredozemsko pristanišče Mersina bo čisto nanovo urejeno in poglobljeno. Predmet londonskih razgovorov bo končno tudi sklenitev novega angleško-turškega klirinškega sporazuma, ni pa še gotovo, ali bodo turški finančniki tudi naprosili za *cakc posojilo. Kočljiv položaj polarne odprave Moskva, 2. febr. AA. Severna polarna etape'' "a poroča, da J« veliki ciklon ki je trajal 6 dni. odtrgal njeno ledeno plo-Sčo in jo ločil od njsnfh skladišč prehrane tn drugih potrebščin. 8ef skspedicljs Pa-panin Je obenem po radiu obvestil oblasti v Moskvi, naj oe bodo v ffitTbeh za ek-apedietfo. 9 Ponesrečen polet preko Atlantika London, 2. februarja, p. Predvčerajšnjim se je v pristauišču Rio de Jeneiro dvigmil italijanski hidroavion za polet preko Atlantskega oceana v Italijo. Letalo, ki ga je vodil znani tržaški letalec StoppanL je srečno priletelo do Port Natala, od koder je včeraj krenilo čalje. Kmalu pa je tamkajšnja radijska postaja prejela iporive na pomoč. Iz Port Natala se je n< rniudoma odpravilo na morje več motornih čolnov, ki so po kratkem iskan.ki zares našli ostanke letala in poleg njih Stoppanija. Letalo je v zraku vnelo in pa llo v morje. Razen Stop. panija so tTkmili vsi os*a'Ii člani posadke. Potres na Aljaski Beograd, 2. febr. AA. Seismološki zavod na Ta&majdanu je davi objavil naslednji komunike. Snoči so aparati seismo loškega zavoda na Tašmajdanu ob 20.1852 zabeležili priče tek katastrofalnega potresa, ki je bil očitno eden najhujših v zadnjih 10 letih. Epicenter potresa je bil 11.800 km od Beograda. Maksimalno pomikanje tal je bilo v Beogradu ob 20.53.47 ki je znašalo 1012 mikronov z valovno periodo po 67 seKund. Aparati so prenehali beležiti potres ob 23.17. Jena, 2. febr. AA. Instrumenti seismo-grafake stanice v Jeni so snoči zabeležili močan potres, čigar epicenter je bil oddaljen okrog 8.300 km. Verjetno je, da je bil nekje na severnem Pacifiku v bližini Aljaske. Potres je bdi tako močan, da so njegovi valovi ponovno obšli vso zemljo. Iz prosvetne službe Beograd, 2. februarja p. Premeščeni sta učitelji«! Terezija Alekaič lz meščanska tole ▼ Lendavi na meSčansko golo v Mar ribam, Cecilija Volk pa z IL na L moško s X4afatyu* Gregor Klančnik, drž. prvak v klasični kombinaciji VeHke skakalne tekme kot zaključek tekme za državno prvenstvo v klasični kombinaciji v Bohinju — V samostojni konkurenci je zmagal Uirijan Franc Pribošek Boh. Bistrica, 2. februarja Danes se Je končal drugi del klasične kombinacije za državno prvenstvo s skoki. že včeraj zvečer je prispel v Bohinj minister za telesno vzgojo g. dr. Miletič, ki so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki občine, GZSP, SK Bohinja, gasilci, Sokoli in oficirski zbor Prav športno pa do g. ministra pozdravil smučarski tekmovalci, ki so se pred hotelom sv. Japeza postavili v špalir in ga sprejeli s trikratnim krepkim »smukom«. G. minister je pokazal veliko zanim t nje za smučarski šport in je danes do konca prisostvoval skakalni prireditvi ter Si dal predstaviti posamezne tekmovalce. Sodniški zbor je še pred (pričetikom skokov, ki so bih napovedani za 12.30, Izračunal po končanem teku točke za kom bimacijo. Po teh računih so pregeli; I. razred; Gregor Klančnik (Dovje M.) 260 točk, Pribošek (Ilirija) 281.25, Bevc (Ljubljana) 209.25 točke. III. razred: žemva (Bratstvo) 344.25, Knific (Br.) 324, Petrič (I) 3195, Starman (L) 290.25. Stopar (I) 290.25, Ra-zinger (Br.) 261, Hedenik (I) 252, Pogačnik (Br.) 243, Dekleva (Lj) 114.75- Kakor včeraj je bil tudi današnji dan za tekmovanje kakor naročen. Proti poldnevu ie sicer začelo suho mesti, a je kmalu prenehalo. Skakalnica je bila v brezhibnem stanju, za favorita v kombinaciji pa je splošno veljal Gregor Klančnik, ker je oil njegov naskok v teku pred Piiboškom inko velik, da ni bilo pričakovati spremembe v prvem mestu. Tako Se je tudi zgodilo. Pribošek je sicer po pričakovanju slkakal daleko najbolje in je tudi znatno zmanjšal Klanč-nikov naskok, dohiteti ali celo prehiteti ga pa ni moge' in se je moral zadovoljiti z drugim mKAm. Za kombinacijo se je prijavilo 11 tekmovalcev ki so skakali s tričetrtinskim zaletom. Skokom je prisostvoval — kakor že omenjeno — na sodniškem stolpu tudi g. minister dr. Miletič. Skakači za kombinacijo so imeli po tri skoke. Otvoritveni skok izven konkurence je ime! domačin Novšak, ki se je v krasnem stilu pognal sigurno na 33 m. Takoj za njim je da! starter znamenje za pričetek skokov za kombinacijo. V prvi seriji so skočili po reda Hedenik 23 m brez vsakega odriva Dekleva dobro 26.5 m. Knific zelo sigurno 22 m, Starman stilno slabo zaradi sunkovitega vrtenja rok 21 m, za njim Pribošek odlično 32 5 m, kar !3 bi! obenem najdaljši in najlepši skok prve serije Sledi! mu je klubski tovariš Stopar s stilno slabimi 17 5 m, Pogačnik ne-sigurno z 22 m, Bevc prav lepo in stilno čisto z 31 m, nato Razinger s 26.5, Klančnik Gregor z 28 in kot poslednji Frančič Železničar, (Maribor) z 1S.5 m. Druga serija je skoraj pri vseh pokazala precejšnje napredovanje v daljavah in pri nekaterih tudi v stilu. Hedenik je začel s 25 m, nato Dekleva 26 m. Krnfic 25.5, Starman samo 17 m. Pribošek ponovno zelo lepo 33 m in obenem spet najdalj v drugem delu, Stopar 21 m. Pogačnik 25 m. Bevc je po lepi zračni vožnji nesigurno pristal pri 33 m in podrsnil z rokami — torej padec, Razinger je zboljšal na 28 m, za njim tudi Gregor Klančnik za poldrugi meter na 29.5 in slednjič Frančič 19.5 m. Sledila fe zadnja serija. Hedenik je pristal na 25.5 m. Dekleva na 25.5, Knific 24.5, Sta rman 20. Pribošek stilno nekoliko slabše kakor prej 33 m, vendar je Dil ta skok spet najdaljši med tretjimi, StopaT 19, Pogačnik 25 Bevc zelo lepo 32 m, Razinger 27.5. Klančnik 28.5 in Frančič 20 m. Izven konkurence se je predstavil tudi »alpski kombinatorec« Ciril Praček in je sigurno pristal pri 25.5 m. Od tekmovalcev za kombinacijo nista nastopila Zemva in Petrič. Prvi se je odpeljal na Jesenice, da bi uredil vse potrebno glede dovolj. ,ja za nastop sokolskih tekmovalcev na Češkoslovaškem. Pozneje so bili na Jesenicah še razgovori oficielnih zastopnikov, med katerimi pa niso prišli do sporazuma, tekmovalci pa so se kljub vsemu odločili da pojdejo na sokolsko slovansko prvenstvo. Vrstni red v kombinaciji za državno prvenstvo je bil naslednji: L razred: 1. Gregor Klančnik (Dovje- Mojstrana) 659.6, 2. Pribošek (Ilirija) 622.35 3. Bevc (Ljubljana) 488.85 točk. III. razred: 1. Knific (Bratstvo) 278.6, 2. Razinger (Bratstvo) 543.8, 3. Starman (L) 512.75, 4. Hedenik (I) 508.8. 5. Stopar (I) 501.85, 6. Pogačnik (Br) 493.6. Sledili so zatem samostojni skoki a ker niso bili razpisani za državno prvenstvo, so jim dali naslov »propagandni*. Nastopilo je 20 skakačev s po dvema skokoma. Zalet so podaljšali za skoraj 3 m, s čimer so bile daljave seveda znatno večje kakor v kombinaciji in so skoraj vsi dosegli znatno nad 30 m. Pričakovala se je zanimiva borba med trojico Pribošek, Albin Jakopič in Bevc, ki tudi ni izostala. Pridružil se je seveda z enakimi izgledi še Karel Klančnik. ki pa je prav tako kakor Bevc kmalu odpadel zaradi padca. Prvi je skakal Florjančič (L) in dosegel prav lepi daljavi z dokaj sigurno držo in doskokom 32.5 in 35 m. Sledil mu je Karel Klančnik (L) z norveško vzornimi 37 m, pri drugem poizkusu pa celo 43 m, a je podrsnil z levico po snegu — padec. Albin Jakopič, v doskoku naš najsigumejši tekmovalec, je lepo pristal pri 38 in 40 m. Znatno slabši je bil Dekleva (L) z 28 in 32.5 m. precej dober Pogačnik (Br) s krajšimi 25.5 in 24.5 m, toda stilno čistejšimi, Knific (Br) je obakrat sigurno skočil 29 m. Sledil mu je favorizirani Pribošek z dvema elegantnima skokoma na 39 in 42 m. Nato je bil na vrsti Praček (Skala) in je postavil 33 in 33.5 m. Slabši je bil Hedenik (I) z 29 in 32.5 m. Vzoren je bil prvi Bevčev skok 40 m. najdaljši v prvi seriji, pri drugem poizkusu ga je pa zaneslo po strani in je podrsnil pri 43 m. Sledili so Schwab (Skala! 32.5 in 32, Legat (L) 33 in 32.5, Zaje Albin (L) 33.5 in 33. Markež (Bohinj) 32 in 29. Gregor Klančnik (D.M) 36 in 33 p.. Razinger (Br) 32 in 35 p.. Zaje Tone (L) 32 in 38. Zupan (Br) prav sigurno 36 in 39. Novšak 33 p in prekrasno 43.5 najdalie od vseh in končno Nedog (L) 33 p., 34 m. Ker so veljali ti skoki kot izbirno tekmovanje, so tudi te ocenili in so prejeli po točkah: Pribošek 213.5, A. Jakopič 213.1, Znpan 204.7, Floriančič 188.7, Praček 187.2, Zaje T. 181. Dekleva 170.6. Nnvšak 169, Hedenik 167.1, Legat 166.7 itd. O skokih je treba pripomniti, da so pokazali ogromen napredek, tako da JZSS razpolaga z odličnimi skakači, ki se jim glede stila ni bati tuje konkurence. Padcev skoraj ni bilo, kar se pa pri oceni šteje za padec, je bilo v večini primerov le rahlo podrsanje z rokami. Cista padca sta bila prav za prav le dva. a še ta brez posledic. O državnem prvenstvu v kombinaciji se lahko reče. da je v vsakem pogledu uspelo, le zanimanje občinstva bi moralo biti mnogo večje. V hotelu Markež je nato predsednik JZSS g. dr. Pavlin razglasil rezultate in podčrtal pomen bohinjskih tekem, g. minister pa je kot pokrovitelj sam izročil državnemu prvaku Klančniku krasen pokal, predsednik dr. Pavlin pa še ostala darila v obliki pokalov in diplom. Bistv® angleške demokracije Te dni so avstrijski listi objavili dolge izvlečke zelo zanimivega predavanja, ki ga je imel v navzočnosti mnogih avstrijskih državnikov na Dunaju član angleške spodnje zbornice Malcolm Bullock. Posnemamo po teh poročilih nekaj zanimivih Bullocko-vih izjav: Tradicija je bistveni element angleškega javnega življenja. Angleška demokracija je sad stoletne borbe proti izvršilni oblasti, vendar pa še danes velja v Angliji načelo državnika Burkeja, »aa mora biti svoboda omejena, ako naj bo zares svoboda«. Vpliv drugega osnovnega načela: »Nobenih davkov brez odobritve parlamenta« predstavlja najidealnejšo zaščito osebne svobode slehernega poedinca. Moč angleške vlade je nedvomno velika, toda njena upravičenost je v načelu, da je tudi demokraciji potrebno trdno in solidno vodstvo. Glede krone so si vse stranke brez izjeme edine, da je ta institucija Angliji potrebna, ker tvori edino vez med matično zemljo in dominioni. Moč britanske monarhije je v tem, da nudi narodu živo predstavo njegove zgodovine in nacionalne ideje. Posebno pozornost pa so vzbudila Bullo-ckova izvajanja o opoziciji v Angliji. Pred kratkim je vlada sprejela sklep, da prejema odslej vodja najmočnejše opozicio-nalne stranke v parlamentu posebno plačo 2000 funtov (skoro pol milijona dinarjev) na leto. »V Angliji smo namreč prepričani, je dejal Bullock, da kritika samo pospešuje delo parlamenta in kar najugodnejše vpliva na zakonodajo«. Zanimivo je nadalje, da ni nobena angleška stranka v celoti zgrajena na razrednem načelu. Mnogo pripadnikov »gornjih plasti« brez pomislekov glasuje za socialiste, kakor tudi mnogi delavci oddajajo svoje glasove konservativcem. Svoja izvajanja je Bullock zaključil z naslednjimi besedami: »Prepričan sem, da bomo Angleži ohranili svoj demokratični sistem, kajti demokracija pospešuje delo in nam nudi višjo izobrazbo in širše obzorje kakor sleherna druga državna oblika na svetu. Zavedati pa se moramo, da je demo- kracija najtežja ustavna oblika in da je zato za njeno uspevanje potrebno sodelovanje vsega naroda.« Proti nemški razstavi v Parizu Berlin, 1. februarja b. Vsi listi izredno ostro nastopajo proti nameri neke nemške razstave v Parizu, ki naj b* sc otvorila pod geslom: »Pet let Hitlerjevega režima«. Ne da bi prikazali podrobnosti te razstave, se izražajo proti njej, ker menijo, da bi Francozom napačno prikazala nekatere stvaritve Hitlerjevega režima. Posamezni listi gredo celo tako daleč v svojih izpadih, da že sedaj pripisujejo odgovornost za to razstavo francoski vladi, kajti razstava bo prirejena, kakor pišejo, »z denarjem vladne skupine z namenom, da poniža Hitlerja in njegovo delo.« Taka prireditev je po mnenju nemškega tiska ne le v nasprotju z mirovnimi težnjami in voljo po spravi med narodi, temveč tudi v nasprotju z razgovori šefa francoskega zunanjega ministrstva Co-merta v Berlinu pred nekaj tedni. Po vsej tej polemiki se zdi zelo verjetno, da bo nemška vlada naročila svojemu poslaniku v Parizu, naj vloži pri francoski vladi protest proti nameravani razstavi. Prijateljska pogodba med Turčijo in Afganistanom Ankara, 1. febr. AA. Zunanje ministrstvo je objavilo, da sta včeraj podpisala v Ankari zunanji minister Ruždi Aras in afganski poslanik sultan Ahmed protokol, po katerem se pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med obema državama podaljša za nadaljnjih 10 let. Pogodba je bila sklenjena 25. maja 1928. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke Zastopnik ministra Cvetkoviča Minister narodnega zdravja ln socialne politike Dragiša Cvet kovič je odpotoval v Ženevo, da se bo udeležil sej vodstva Mednarodnega urada dela. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister trgovine ln industrije dr. Vrbanič. Nov poslanski klub Listi poročajo, da se vrše med tremi malimi opozicijskimi klubi v narodni skupščini, med delovnim, radikalnim ln neodvisnim, pogajanja za tesnejše sodelovanje. 2e doslej so ti klubi večkrat nastopali skupno, odslej naj bi bilo to sodelovanje sistematično. Nekateri se zavzemajo celo za to, da bi se vsi trije klubi strnili v enega, ki naj bi se Imenoval »Blok sporazuma«. Listi pa presojajo to možnost precej skeptično. Delovni poslanski klub in senatorske volitve Kakor poročajo beograjski listi je Imel tako zvani Delovni klub narodnih poslancev v torek v Beogradu sejo, na kateri je razpravljal o udeležbi pri senatorskih volitvah. Sklenil je prepustiti svojim članom p.oste roke, da se volitev udeleže ali ne. Ako pa se jih udeleže, morajo glasovati za opozicijske kandidate. Letaki tudi za senatorske volitve V zagrebških »Novostih« čltamo: »Povodom senatorskih volitev se širijo po Kordunu letaki najbolj neverjetne vsebine, a z očividnim namenom, da vznemirijo prebivalstvo. Letaki pravijo, da so volitve v senat vrše zaradi tega, da bi novi senat potem sprejel konkordat, čeprav je po izjavah z najbolj merodajne strani vsakomur jasno, da je konkordat definitivno odstavljen z dnevnega reda. Kakor se lz same vsebine vidi, lahko take vesti širijo samo zlohotni elementi, ki jim nI pri srcu red v državi. Opozarjamo vsakogar, da naj ne nasedajo takim nedostojnim lažem, ki jih zlonamerno širijo največji neprija-telji našega naroda«. Osnovna ideja JRZ V nedeljo so v Vršcu v Bana tu svečano blagoslovili in razvili zastavo tamkajšnje omladinske organizacije JRZ. Navzoča sta bila tudi ministra Cvrkič in Stankovič, ki sta oba govorila. Kmetijski minister Stankovič je med drugim rekel: »Osnovna ideja JRZ je, da je Jugoslavija kompaktna edinica z enotnim narodom, ki gre po poti k ustvaritvi nacionalnih idealov.« Molitve za konkordat »Bogoljub« objavlja razpored apostolskih molitev po slovenskih cerkvah v mesecu februarju. Glavni mesečni namen molitve je »popolno uničenje brezbožnega komunizma«, misijonski mesečni namen pa »spreobrnjenje Parijcev v Indiji«. Posamezne dneve v tekočem mesecu bodo med drugim molili 7. t_ m. za »izpeljavo našega konkordata«, 8. u. m. za »širjenje dobrega tiska«, 15. t m. za »katoliško akcijo«, 17. t. m. za »katoliške kinopredsta-ve« itd. Nacionalistična omladinska organizacija v Dubrovniku V Dubrovniku je bila osnovana nacionalistična omladinska organizacija z imenom »Nova Jugoslavija«. Organizacija hoče zbirati vse mlade jugoslovenske nacionaliste brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost. Kakor poročajo listi, so v upravnem odboru poleg strankarsko neopredeljenih omladincev tudi organizirani člani JNS, JRZ in Ljotičevcga zbora. Kriza agrarnih interesentov Zveze agrarnih zajcdnic iz vse države so imele pretekli teden v Novem Sadu skupno konferenco, na kateri so razpravljali zlasti o notranji kolonizaciji. Ugotovili so med drugim, da je kljub vsem nasprotnim zakonskim predpisom zaradi kmetijske krize že mnogo agrarne zemlje prešlo zopet v roke tujca, deloma pa tudi v roke raznih špekulantov. Mnogo je primerov, da so agrarno zemljo dobili v posest zopet ljudje, ki nimajo ne volje in ne sposobnosti, da jo sami obdelujejo, kar je v popolnem nasprotstvu z duhom agrarne reforme. Največ prodajajo zemljo agrarni interesenti, to je domačini, ki so z agrarno reformo pridobili nekaj posestva. Mnogo bolj redke so prodaje pri kolonistih, ki so se na agrarno zemljo naselili iz drugih kraiev. Na ta način nastaja nevarnost za velike nacionalne cilje, ki jih je zasledovala agrarna reforma. Na konferenci so zato zahtevali, naj država poskrbi, da ostane zemlja vsaj v domačih rokah, ako jo kak agrarni interesent ali kolonist že mora prodati. Zahtevali so dalje, naj dado državni denarni zavodi v to svrho na razpolago večje posojilo po nizki obrestni meri, največ po 4°/o. Prosvetna organizacija muslimanskih mačkovcev Muslimanski pristaši dr. Mačka so si po vzoru hrvatske »Seljačke sloge« osnovali lastno ljudsko prosvetno organizacijo z imenom »Preporod«. Glavni organizator te organizacije, ki bo skušala osnovati čim več podružnic, je profesor Hakija Hadžič iz Sarajeva. Organizacija ima obliko zadruge, njen sedež pa je v Sarajevu. Socialistični očitki HSS Glasilo hrvatskih socialnih demokratov »Slobodna Riječ« objavlja uvodnik v katerem izredno ostro napada HSS. da je proti demokraciji Očita j' tudi. da je strogo protimarksistična; da bi čim boli škodovala delavskemu in nameščenskemu pokretu, je organizirala svoje posebne delavske in na-meščenske organizacije. »Člani teh organizacij so sestavni del splošnega hrvatskega narodnega pokreta in se smejo boriti za svoje posebne interese samo kolikor to konvenira delodajalcem, k' so tudi člani tega vsenarodnega pokreta. Posledica je vedno večje ogražar.je demokracije Delavski pokret z razredno idsologijo se danes proglaša med Hrvati za protinaroden. Duh totalitarnosti vse bolj brezobzirno potiska Prvenstvo Jugoslavije v drsanju Seniorski prvak za L 193» je dr« Pol« Schwab, juniorski pa Jožko Biber, prvakinja pa Silva Palmetova, vsi člani SK Ilirije Vreme se je izkazalo drsalcem še o pravem času naklonjeno in drsališče SK Ilirije je bilo v idealnem stanju, ko se je v soboto zvečer pričela produkcija v prostem drsanju. Smola, ki je delala baš drsalcem toliko napote, se je sicer še enkrat oglasila; dan prej se je Palmetova tako poškodovala na kolenu, da ni b:lo gotovo, ali bo mogla startati. Pri produkciji res ni nastopila, vkljub temu pa je prireditev lepo uspela. Do tega ni pripomogla samo drsalna umetnost nastopajočih, nego prav znatno tudi živobarvni paradni kostumi tekmovalk in njihove slikovite piruete. Včeraj zjutraj so se pričele tekme. V obveznih likih, važnejšem delu prvenstva, si je priboril dr. Schwab majhno prednost pred Thumo, izvrstni Biber je ostal zara-radi odsotnosti Celjana Presingerja tn Betetta ml., ki še ni okreval od bolezni, brez konkurence, med damami sta vodile Celovčanka Lamatseheva in Palmetova. Tekmovanje v prostem drsanju je pričela Palmetova v elegantnem belem kostumu in izvajala svoj efektni spored s popolnim uspehom. Še večji vtisk je napravila pri občinstvu in pri sodnikih Lamatseheva v svojem živordečem kostumu. Precej izenačeno znanje so pokazale naslednje štiri tekmovalke Wisiakova, Schellova, Šupu-tova (HASK), in Finčeva; njih manjša sigurnost gre na rovaš še prekratkega treninga. Izredno je ugajalo drsanje Bibra in zlasti njegovi sijajni skoki. Thuma se je vnovič pokazal za mojstra v piruetah in je sploh imel izvrsten dan. Dr. Schvvab ni bil tako dober kakor večer prej pri produkciji, pa je kljub temu njegov harmonično sestavljeni in v dobrem tempu izvajani spored zapustil naiboljši vtisk Prireditev je zaključil nastop dvojice Silva Palma — Biber, ki sta s svojo produkcijo še stopnjevala pestrost prireditve in zares zadivila gledalce. Vodstvo tekmovanja je popove sestavilo ocenjevalne tabele, ki so pokazale naslednje rezultate: PRVENSTVO JUGOSLAVIJE SENI-ORJI: 1. Dr. Polo Schwab (Ilirija) mestna štev. 4, 244.2 točk (od dosegljivih ?00); 2. Emannei Thuma (I), m. št..5, 243.7 točke. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE JUNT-ORJI: L Jo?ko Biber (I) 113.6 točke (od 144 dosegljivih). DAME JUNIORKE: mednarodna tekma: 1. Trude Lamatsch (KFV »Worther-see«, Celovec) m. štev. 3, 60.3 točke (od 78 dosegljivih); 2. Silva Palme (I), m. št. 6. 56.4 točke, 3. Draguša Fine (I) m. št. 9, 46.6 točke. HodSeva proslava v Beogradu Beograd, 2. febr. p. Češkoslovaška kolonija je srioči na zelo svečan način proslavila 601etni jubilej češkoslovaškega min. predsednika dT. Milana Hodže. Zbrali so se člani češkoslovaških organizacij in zastopniki raznih naših kulturnih organizacij ter ustanov. Poleg češkoslovaške ko lonije so proslavi prisostvovali tudi zastopniki češkoslovaškega poslaništva. Nova Hitlerjeva knjiga Berlin. 1. febr. b. Kakor se doznava iz zanesljivega vira. je začel kancalar Hitler pravkar pisati svoje drugo delo, lci naj bi bilo nekakšno nadaljevanje znane knjige »Mein Kampf«. Namen novega d?la je, prikazati nemškemu narodu- da se je narodno socialistični Nemčiji posrečilo realizirati večino načel, izraženih v prvi knjigi. Brez nacističnih demonstracij Dunajt 1. februarja, b. Proslava pete obletnice nacističnega prihoda na oblast v Nemčiji bi po splošnem pričakovanju utegnila biti avstrijskim nacistom povod za nove demonstracije proti Schuschniggove-\ mu režimu. Kolikor se jc moglo izvedeti, je nedelja potekla v vsej Avstriji popolnoma mirno, le tu in tam so se pojavili kljukasti križi in nemške zastave. Nemirov in demonstracij ni bilo. i ii ■ i i i i na stran stekleno demokracijo med Hrvati. Kdo je danes med Hrvati še lahko siguren, da ne bo preko noči proglašen za protinaroden element.« Sestanek nacionalne mladine v Mislinju V nedeljo popoldne je priredila mislrnj-ska krajevna organizacija OJNS v slovenj-graškem srezu sestanek svojega članstva v prostorih gostilne Iršič. V lepem številu so se zbrali kmečki in zlasti delavski fantje. Predsednik Valentin Prevolnik je po kratkem pozdravnem nagovoru da! besedo tajniku slovenjgraske sreske OJNS Bogdanu Pušenjaku, ki je v svojem poročilu orisal vse zadeve, ki danes zanimajo našega kmeta in delavca. Poročal je zlasti o minimalnih mezdah, starostnem zavarovanju, zavarovanju z« primer brezposelnosti itd. Pridal je Se kratek politični pregled. Zborovalci so se mu zahvalili za njegov« izvajanja s soglasnim odobravanjem Sledil je ie zanimiv razgovor, nakar je bil lepi sestanek za-i ključen. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE: iste tekmovalke brez Lamatschove v istem vrstnem redu, nato pa S. Helena Wisiak, m. št. 14, 44.4 točke, 4. Silva Šuput (IIAŠK, Zagreb), m. št. 15, 43.2 točke, 5. Dorica Sche lova, m. št. 16, 39.6 točke. Nogomet Remis v Zagrebu Drž. reprezentanca : Kispest 3:3(2; 1) Zagreb, 2. februarja. Današnji tekmi med reprezentanco Jugoslavije in budi mpeš tanskim Kispestom je prisostvovalo okoli 3500 gledalcev. Vreme je bilo lepo. Tekma je bila določena kot prvi trening naše državne reprezentance za nastop proti Poljski. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Urh HGgl, Cesarec, Lechner, Gajer, Kokotovič Valjarevič, Lešnik, Božovič, Marjano vič, PleSA Madžari so poslali svoje najboljše moči. Gostje so dosegli vodstvo v 20. min. Desna zveza Madžarov je ostro streljala proti vratom Jugoslavije. 2oga se je odbila od prečke, toda Serenyi je na mestu in pošlje žogo v mrežo. Jugoslavija je izenačila šeld v 40 min. Božovič dobi žogo ter strelja naravnost madžarskemu vratarju v roke. Žoga se odbije od vratarja, toda Valjarevič je v bližini in izenači. Kmalu nato »predrib-la« isti igralec obrambo Kispesta in postavi na 2:1. Prvi gol v drugem polčasu je padel v 13. min Po zelo lepi kombinaciji med Lešnikom. Božovičem in Plešem zabije slednji tretji gol za Jugoslavijo. V 20. min. uspe Madžarom znižati rezultat na 3:2. Levo krilo Madžarov odda lepo v sredino, srednji napadalec prevzame žogo ter slednjič z dobro planiranim strelom izenači iti postavi končni rezultat. V splošnem se lahko reče, da so na§l igrali zelo raztrgano. Nekateri posamezniki so bili zelo dobri, toda kot celota je jugo-slovensko moštvo odpovedalo. Tekmo je dobro sodil g. Mlinarič. Savezni kapetan Kika Popovič Je po tekmi izjavil novinarjem, da nikakor ni zadovoljen z igriščem v Zagrebu in bo predlagal, naj se meddržavna tekma s Poljsko odigra v Beogradu. * Sušak: Gradianski : Slavija — Osvtt komb. 11 : 0 (5:0). Sp&razum med Haitijem in Esn D^sKiJSgcm Wa5hington, 1. febr. AA. V sporu med republiko San Dcimiago in republiko Hal-ti zaradi izg~eiov proti baltskim državljanom je bil že pred dnevi dosežen sporazum. Pogajanja so bila včeraj uspešno zaključena. Republika San Dcmingo je prištela na to. da plača republiki Haiti 750.000 dolarjev odš^o-dnine za družine haitskih državljanov, katerih krušni očetje so postali žrtve spopadov. USA za kitajske vojne žrtve Predsednik Roosevelt je izdal oklic ameriškim državljanom, v katerem poziva, naj darujejo ameriškemu Rdečemu križu najmanj en milijon dolarjev za podporo kitajskih civilistov, ki so v sedanji kitajsko-japonski vojni izgubili vse svoje imetje. V pismu predsedniku Rdečega križa pravi Roosevelt med drugim: »Menim, da ima ameriški narod globoke simpatije za te žrtve. Pozivam vse ameriške državljane, da prispevajo po svojih močeh za te reveže.« JaMe-tenls pri SK Amaterju SK Amater je odigral splošni table-te-niški turnir z naslednjimi rezultati: Pir-jevec 10 in pol (14 dosegljivih), 2. Šuštar 10, 3.—6. Drobež, Habič, Jakulin, Uršič po 9 in pol, 7. Kovač 7 in pol, 8. Jeršin 7. Prvih šest se je s tem že kvalificiralo za glavni turnir, ostali pa bodo v teku tega meseca odigrali ožji turnir, iz katerega bodo lahko še imeli dostop v glavni turnir, ki bo v marcu in aprilu t L Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Ciklon, ki je zajel večji del severnega evropskega kontinenta se je domal« porazgubil, vendar pa je bilo vreme tudi dane? o'»lačno. V Angliji in Skan inaviji je deževalo, v srednji Evropi. zlačtfi v Alpah Pa 6nežilo. Se-kunlarna depresija nad Jadranskim morjem je izzvala deževje v Italiji. Visoki pritisk s pretežno lepim vremenom je Se vedno vztrajal nad zaoadno in južno Evropo. Temperatura je padla v zapadni Ln srelnji Evropi in na Balkanu, dvignila pa se je t ostalih krajih. ZemunsVa vremenska napoved: Nebo ee bo še fcolj pooblačilo v vsej državi. Dež je pričakovati v osrednjih in zanadnih prede-lih države Temperatura ee bo na jugu ne-i koliko •'vigni-la. na severu pa indla. i Dunajska vremenska rapoved za četrtek: Večinoma oblačno, od časa do časa pada-j vine temperatura se v nižinah ne bo mno-I go izpremenila, severozapadni vetrovi. »JUTRO« St 28. . j 3 Četrtek, 3. IL 1938. ši kraji in ljudje Tragika Einspielerjevega življenja Ob petdesetletnici njegove smrti Januarja jc minilo 50 let odkar je Andrej Einspieler v Celovcu zatisnil svoje trudne oči. Andrej Einspieler spada med tiste maloštevilne Slovence, ki so že v času najhujšega avstrijskega absolutizma ustvarjali, vzgajali m širib slovensko samozavest z gorečo besedo in pisavo tn to med tistim delom našega naroda na severni meji, za katerega se je ostali del Slovencev, posebno v tistih časih premalo brigal. Einspieler je bil slovenski voditelj in bojevnik v času, ko je bila slovenska samozavest celo na Kranjskem in na Štajerskem še na precej nizki stopinji razvoja. Kakor je znano, je Andrej Einspieler že leta 1848. osnoval v Celovcu prvo slovensko organizacijo in že leta 1852. skupno s prof. Jan©-žičem in Škofom Slomškom društvo sv. Mohorja, ki sc je razvilo iz Celovca ▼ ogromno slovensko kulturno drevo, ki je sčasoma zajelo s svojimi koreninami in svojimi vejami vse kraje, kjer so živeli Slovenci. Njegovo pero je bilo ne samo bojevito, ampak tudi jako rodovitno. Izdajal je naprej »Šolskega prijatelja« do let« 1855., do leta 1883. »Slovenskega prijatelja«, vrhu tega pa leta 1865. in 1866. politični list »Slovenec«, od !eta 1882. pa politični list koroških Slovencev »Mir«. Ra-zven društva sv Mohorja je ustanovil leta 1871. tudi slovensko politično društvo »Trdnjava«. katero pa je avstrijski birokratizem prav kmalu za tri m bi se bilo to pripetilo v Celovcu tudi društvu sv. Mohorja, če bi Sa Einspieler nc bil leta 1860. pretvoril v cerkveno bratovščino. Pri tem pa n iso vodili Andreja Einspieler-ja zgolj versko pobožni motivi. Prepričan je bil, da leži rešitev koroških Slovencev in Slovencev sploh v globoki versko katoliški zavest; ter v aktivni borbi za katoliško cerkev rn proti liberalizmu. Gradil je vse svoje delovanje za koroške Slovence na pomoči, katero je pričakoval od kato-ličanstva. lz tega razloga ie jako mnogo pi-sa1 tudi v nemiko-katoliško časopisje in izdajaj leta 3861. in 1862. tudi nemški kato-liSki iist »Stiromen aus Innerosterreich«, v katerem se je istotako vneto bori! za narodne pravice koroških Slovencev, kakor v slovenskih listih. On ni verjel in ni mogel poj- movati, da bi nemški Šovinizem vladal tudi ▼ nemških katoliških krogih ter je bil skoraj do zadnjih let prepričan, da ao nemški katoliški krogi glede političnega in kulturnega stremljenja Slovencev samo slabo poučeni in da jih je treba s pomočjo katoliške vere in molitve samo primerno poučiti. Da je naletel na odpor ne satno pri nemškem političnem liberalizmu, katerega je sovražil, ampak tudi pri katoliško usmerjenemu avstrijskemu birokratizmu, ga ni motilo, bolelo pa ga je dejstvo, da ni našel odmeva m zadostnega razumevanja v nemških katoliških vrstah. Prav malo je bilo nemških duhovnikov, ki so se trudili, da ga razumejo, še manj je bilo takih, ki so mu pomagali, največ pa je bilo takih, ki so mu nasprotovali in to posebno pri škofiji v Celovcu gori do škofa. V zadnjih letih svojega življenja je moral Einspieler spoznati, da mu je bil nemški katolicizem skoraj ravnotako nasproten, kakor nemški liberalizem in to je tega hrabrega moža in dobrega Slovenca proti koncu življenja tako potrlo. da se je večkrat zjokal, — zjokal in vendar ostal pri mnenju, da se bo naposled rešitev slovenskega rodu na Koroškem vendarle dosegla samo s pomočjo katoliške cerkve. Zato je pozval v svoji oporoki koroške Slovence najprej, »naj ostanejo zvesti katoliški cerkvi m rimskemu papežu, ker je vera podlaga sreče za vsak narod!« Istočasno pa je Se bolj ognjevito pozval Slovence, da naj ostanejo zvesti svojemu maternemu jeziku in da naj ostanejo zvesti Slovenci do smrti, »tudi če nas nasprotniki psujejo in nas ometavajo z blatom ali s kamenjem!« Andrej Einspieler je pred smrtjo telesno mnogo trpel Ker je bil vedno skromen in prijazen proti vsakemu, so se ga simpatično spominjali tudi njegovi narodni nasprotniki in celovški meščani, katerim je bil znan pod imenom »profesor Anderle«. Kako bi moral biti ta mož žalosten šele danes, ko za rojake ni pravic, čeprav se na najvišjih mestih toliko govori o krščanski državi. Rožan. Po! veka znanstvenega dela v Bosni Cb so-Setssici sarajevskega deželnega muzeja Sarajevo. 2. februarja Leta 1888. na dan 1. februarja je bil v Sarajevu ofvorjen dežekri muzej za Bosno in Hercegovino, ki je pozneje postal deželna, oziroma državna ustanova ter zavzel važno mesto v kulturnem i.a znanstvenem živienju Bosne in Hercegovine Kakor mnoge ku;iurae in znanstven? ustanove je bil tudi sarajevski muzej ustanovljen po privatni iniciativi. V prvih letih po okupaciji so prišli v Horceg-Boano predstavniki raznih znanstvenih ustanov iz Avstrije in inozemstva. Med njimi so bili tuli agilni člana raznih muzejev. Ti znanstveniki so prišli v Bosno z namenom, da proučr o najrazličnejše zgodovinske spomenike. Kmalu pa se je videlo, da zgoio-vinske in kulturne vrednote tudi odnašajo v razna avstrijske in madžarske muzeje. Da se to prepreči, so rodoljubi v Ilerceg-Brsni uvedli že leta 1881 akcijo, da bi ee v Sarajevu ustanovil muzej in se tako preprečilo izkoriščanje zgodovinskih in kulturnih vrsdnot Bosne iu Hercegovine. Organizacija muzejskega, odno6no arheološkega društva je bila izvedena ob koncu 1. 1SS4. Dr. Julij Makanec ie izdal poziv, s katerim je rotil vse prijatelje kulturnih vrednot, naj Tt&tanovi o muzejsko društvo, ki bi edir.o rnoglo preprečiti razn ašanje dragocenih starin po tujini. Poziv je uspel in žc 5. oktobra 1SS4 je bila ustanovna skupščina muzejskega druživa. V odbor tega društva ja bil izvoljen tudi takratni francoski kemzul v Sarajevu. Naslednje leto ee je društvo že lotilo ureditve muzeja Prvi njegov kusto6 je bil mladi pristav zagrebškega umetnoet-no-obrtniškaga muzeja dr. Truhelka, njegova najboljša sotrudnika pa sta bila dr. Otina.r Reiser in preparator Zelobor. Pokrajinska vlada je ciala muzeju na razpolago troje malih sob, ki pa so kmalu postale pretesne in si je muzejski odbor moral najeti še nekaj novih prostorov. V poslopju nekdanjega pokojninskega fonda je bil muzej 25 let-od kanca leta 1913 pa je v sedanjih velikih zgradbah, za katere je izdala nekdanja pokrajinska vlada 2 milijona kron. Po vsej Herceg-Bosni je muzej razvil svojo delavmost in ves znanstvena evet je mnogokrat presenetil s svojimi važnimi odkritji. Tako je leta 1895 objavil poročilo o pred-zgodoivinskih spomenikih v Butmiru pri Sarajevu. Slavni tuji učenjaki so že mnogokrat izrekli svoja priznanja sarajevskemu muzeju in njegovim strokovnjakom. Takih prizmami so biLe deležne predzgodovinske, klasične rimske, etnografične kakor tudi botanične, zoološke in geološke zbirke. Leta 1908. je bil ustanovljen balkanski institut, ki pa je prenehal delovati po 10 letih, a so njegove bogate zbirke ostale v sarajevskem muzeju. Od leta 1899 izhaja redno muzejski glasnik, ki ie zelo upoštevan v domačih in tujih znanstvenih krogih. Kamni v človeškem organizmu Zanimivo in aktualno predavanje dr. Slavka Rakcvca Ljubljana, februarja. Predavalnica mineraloškega instituta je bila nabito polna, ko je g. dr. Slavko Ra-itovec predaval v okviru Prirodoslovnega društva v žoičnih in ledvičnih kamnih v človeškem organizmu To nenavadno zanimanje za temo predavanja je pač dokaz, kako razširjena je ta bolezen med ljudmi. Znano je, da jetra in ledvice izločajo tekočino. v kateri so neuporabne, deloma strupene snovi, ki čistijo telo. To je tako z van i urin. V7 njem je do 60 *rdnih snovi, polovica teh je organskih polovica pa anorganskih. Nahajajo se te snovi v obliki soli. ki so v vodi težko topljive ali celo netopljive. V urinu so pa vse te snovi raztopljene. Torej mora b'ti v n^m že neka snov. ki omogoča topljenje. To so koloi-di Lastnost teh je, da dajejo, če so pomešani solem, večjo stabilnost, ščitijo soli pred izpadom Od koloidov je odvisna top-ljivost soli Če v urinu ni koloidov, tvorijo soli usedlino — tu je pa začetek kamna Kamen ni torej nič drugega kakor skupek soli. ki se zaradi pomanjkanja koloidov izločajo in se oblikujejo v trdo gmoto. Zakaj v nekaterih primerih koloidov ni, nam še ni jasno. Vemo. da ledvični kamni niso povsod po svetu enako razširjeni. Pri nas je zlasti v Dalmaciji veliko takih bolnikov. črnci v Afriki jih sploh ne poznajo. če se pa naselijo v Ameriki, zelo pogosto obole za ledvičnimi kamni. Dočim se ledvični kamni lahko razvijajo v vsaki starosti, tudi pri otroku, in sta oba spola približno enako prizadeta, je pa z žolčnimi kamni nekoliko drugače. Žolčni kamen je bolj starostna bolezen in prizadete so bolj ženske kakor moški. Pri ženskah znaša ta bolezen 30% po šestdesetem letu starosti. Bolj so ji podvržene žene, k' so rodile. Vpliv nosečnosti na žolčne kamne je očivi-den Razen tega se kamni kaj radi tvorijo okrog tujega telesa, ki je slučajno zašlo v te organe. Veliko vlogo pa igra tudi pomanjkanje vitamina A. Vzroki, zaradi katerih nastanejo v organizmu kamni, so mno- goštevilni, saj sodeluje pri tem cel kompleks momentov. Največ teh nam je neznanih. pozr.amo le nekatere posameznosti. V prvem početku so kamni droben, fin pesek, ki ne dela organizmu nabenih težav. Glavna torišča kamnov so žolčni mehur, ledvična čaša in sečni mehur. Lahko se tvorijo kamni tudi že v jetrah v finih cevkah, pa se takoj odolovijo na pr»sto. Obstoja možnost, da dobi kamen, dokler je še zelo majhen, pot na prosto, da ga sokovi, ki se izločajo iz organov, odplavijo, vendar, čim večji postaja kamen, tem manj.-a je ta možnost Ledvice izločajo urin v čaše. ki se izlivajo v vod. Čaša je široka, vod je ozek, zato se kamni ne morejo odplaviti. Zgodi se, da se nahajajo kamni leta v teh organih, pa ne povzročajo težav, — to so prikriti ali latentni kamni. Sama navzočnost kamnov v organizmu torej še ni bolezen. Do obolenja pride le, če kamni s svojo neo!W dokaz, kolika nesnag« odstrani lz perila Ženska k vala, Id vsebuje Schichtovo milo. Nil čudnega, le je potem na dan pranja delo le Se napol tako naporno kakor drugače« m dobro namočeno, napol oprano t—rr pod rebri, pri ledvicah bolj zadaj, levo ali desno, bolečine izžarevajo navzdol, nastopajo navadno po diietni napaki, po dolgi, naporni hoji. Z rcntgenoleškim slikanjem in iznajdbo neke tekočine, ki jo ubrizgne-mo bolniku v žilo, je danes postavljanje diagnoze precej olajšano Zdravljenje kamnov je odvisno od mesta, na katerem se nahajajo in od velikosti. Dokler kamen ni prevelik ga pripravimo z dijeto in zdravili, da se izloči. Zato imamo na razpolago dovolj sredstev. Vsekakor pa spada zdravljenje v roke zdravnika, ker vse mazaštvo doma samo škoduje. Če so bolečine velike. je potrebna operacija, ž njo vred odpravimo tudi žolčni mehur, da se kamni ne morejo ponovno razvijati. Ledvice ali ledvične čaše pa ne smemo odstra.iiti. ker brez nje organizem ne n.ore biti, zato je tu vedno nevarnost, da se bolezen ponovi. To preprečujemo z dijeto Nujno je potrebna tudi operacija v primeru, da so se kamni, ki potujejo. zagvozdiM v kak vod Najide-alnejše zdravljenje bi bilo pač, če bi imeli kako snov, s katero bi lahko kamne stopili. Poskusi se že vršijo in četudi se danes šc zdi to nemogoče, ni izključeno, da bo enkrat tako sredstvo odkrito. V** podobne glivicam povzročajo — kot so doguala biološka raziskavanja — srbeZ. prhljaj in izpadanje las Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pn Trilv-srau KER GRE TRI L V SIN VEDNO VZPOREDNO L VEDO. Trilysmu se sedaj dodaja posebna sestavina ki oprošča teme tn lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo ki krepi, jači in ohranja Vaše tase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje Izpadanje las. Preapssst v Ljubljani Tudi v torek večer Je Ljubljana veselo zarajala. V krasnih dvoranah Kazine je bil reprezentančni ples juristov pod pro-tektoratom rektorja univerze dr. Kušeja in dekana juridične fakultete dr. Sajovi-ca. Zbralo se je odlično občinstvo. Zastopane so bile državne in samoupravne oblasti z banom dr. Natlačenom, zastopnikom komandanta polkovnikom Boškovi-čem in ljubljanskim županom dr. AdJeši-čem na čelu. Zbran Je bil tudi skoro celokupni konzularni zbor. Seveda so tvorili večino ljubljanski pravniki vseh mogočih strok svobodnih in javnih poklicev s funkcionarji svojih organizacij na čelu. Prisotnih je bilo tudi mnogo vseučiliških profesorjev, a predvsem plesa željna mladina. Prireditev se je pričela z umetniškim programom, ki so ga izvajali akademski pevski kvintet, gdč. Lovšetova, operni pevec Kolacio in na klavirju Boris Adamič. Prihod obeh protektorjev se je izvršil ob svi-ranju starega dijaškega iGaudeamus igi-tur«, zbrane goste pa je v imenu Društva slušateljev juridične fakultete pozdravil njegov predsednik g. Plajh. Po završenem umetniškem delu, ki ga je občinstvo nagradilo z živahnim odobravanjem, se je ob zvokih Adamičevega jazza razvil ples kl je trajal do ranih ur. Izvrstna vina in odlični bife »Zvezde« so ustvarili tudi s svoje strani najboljše razpoloženje. Obisk je bil odličen. Istočasno Je bil v vseh prostorih Sokol-skega doma na Taboru planinski ples, ki je ne le v Ljubljani, temveč tudi po vsej ostali Sloveniji že tako popularen, da bi bila odveč vsaka pohvalna beseda o njem. Obisk je bil tudi letos ogromen, tako da je v vseh prostranih dvoranah vladala prava gneča. Dvorane so bile okusno in bogato dekorirane in so nudile učinkujočo iluzilo naših planin. Odmevale so veselih planinskih pozdravov, šumne godbe in pravega planinskega razpoloženja. Kakor vedno s planinskega plesa, so odhajali udeleženci tudi letos nadvse zadovoljni. Upajmo, da so zadovoljni tudi prireditelli požrtvovalni delavci Slovenskega planinskega društva, ki so na korist društva in našega planinstva izvršili ogromna pripravljalna dela in imeli polne roke opravkov in skrbi tudi na večeru samem. Jubilej vrlega moža Ljubljana, 2. februarja. Kdo bi mogel verjeti da je te dni dopolnil 60 let svoiega plodnega življenja v popolnem zdravju v vseh krogih obče spoštovani trgovec na Sv. Petra c. g. Tone Mencinger. Doma je iz Bohinja in njegov prednik je bil pisatelj Mencinger. Z zgled-dno pridnostjo in sposobnostjo je ustanovil trgovino, ki jo ob strani svoje soproge Marije iz znane M;nkuševe narodne rodbine vodi že 25 let. Hčerki Vera. trgovska akademičarka ln Marica, farmacevtska, mu pa s petjem in igranjem na klavir nudita oddih in razvedrilo. Tone Mencinger je mož naprednega kova. vnet Sokol, naročnik vseh naprednih listov, podpornik vseh narodnih drufitev ln velik dobrotnik revežev. Naj prejme k 601etnlel tudi naSe prisrčne čestitke. Lep dar: Zgodbe brez groze Le naprej, brez mirti!... Plodno delo črnomaljskega Sokola Črnomelj, 31. jan. Sokolsko društvo ▼ Črnomlju, ld smotrno izipolrujt^je svoje zvišano poslanstvo v Beli Krajini, je imelo 25. t- m. zbor v dvorani Sokolskega aoma. Zbora se je udeležilo zadovoljivo število članstva, vendar pa bi udeležba lahko bila boljša. Mogoče so krive izredne razmere, ki vladajo tudi pri nas. Starosta br. gpiro Vrankovič je otvoril Zbor s pozdravom vsem navzočim, zlasti starešini župe Karlova« br. Marku Sabliču, nato je izrekel iskren pozdrav mlademu sokolskemu kralju Petru IL Spomnil se je velikih bratov dr. Tomaža G. Masaryka, poglavarja pravoslavne cerkve patriarha Varnave in dr. Frana Učelinija kotorakega škofa, keikor tudi umrlih društvenih bratov. Podal je kratek pregled izvršenega dela tn povdarjal: Delo in samo neutrudno delo v vseh smereh sokolske delavnosti, to je prva dolžnost in najlepša sokol&ka vrlina. Funkcije in časti so prazne dekoracija, ako niso izpolnjene z deicm. Preči tana je bila novoletna poslanica Saveza SKJ. Tajniško poročilo omenja, da je bilo društveno delovanje kmi živahno Iz poročila br. načelnika je razvidno, da polaga draštvo izredno važnost za vzgojo svojega članstva in c*ece. Nažtel je društvene prireditve in sodelovanje pil ostalih društvih. Društvo šteje 155 članov, 22 naraščaja, in 69 dece, skupno 246 pripadnikov. Uspešno je delovala društvena knjižnica- Poročila br. blagajnika, upravne blagajne in br. blagajnika, kino blagajne smo pozorno poslušali, ker je bil denarni promet v preteklem letu rekorden. Iz teh poročil smo razbrali, da je društvo smotrno gospodarilo in štedilo. Brat gospodar nam je v svojem, poročilu podal končno sliko del v letu 1S37, ki so bila izvršena v okviru Petrove petletke. Poleg dela v samem domu smo ometaii dom od zunaj, postavili zvočni kino in razvili društven! prapor. Lep napredek je priča za- vesti, Je pa tudi zasfluga. nasprotnikov So-koistva. Samo borba rodi uspehe. V imenu nadzornega odbora je br. Alojz gtepec pohvalil vzorno blagajniško poslovanje in predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila z majhnimi izjumami izvoujana dosedanja uprava. Braslovški Sokol vztrajno deluje Obračun svojega dela v minulem letu je podal braslovški Sokol v nedeljo 23. januarja v Sokolskem domu. Zbor je vodil starosta br. Omladič Pepi in Je v uvodu pozdravil vse navzočne brate in sestre ter se s pieteto spomnil umrlega predsednika bratske, češkoslovaške republike Masa-ryka. Zatem je prečital novoletno savezno poslanico. Sledila so poročila posameznih društvenih činiteljev, ki so pokazala, da društvo kljub nepovoljnimi razmeram vneto in vztrajno deluje. Posebno je bilo razveseljivo tudi poročilo sestre blagajničar-ke, ki nam je povedala, da se je društvo v preteklem letu gmotno tako opomoglo, da se je dolg na domu znatno znižal. Ne manjka nam mnogo in trdnjava Sokola v Braslovčah bo brez dolga. V poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal br. dr. Lovšin Janez, je bila upravi soglasno izrečena razrešniea. Pri volitvah Je bila soglasno izvoljena nastopna lista: starosta Omladič Pepi, namestnik staroste Rossner Viktor načelnik Toplak Juro, I. podnačelnik Karničnik Ri-ko, II. podnačelnik Fonda Bertl, načelni-ca Maršič Olga, I. podnačelnica Malinger Katrca, n. podnačelnica Rovšnik Micika, tajnica Rajner Metka, prosvetar Omladič Tone, blagajničarka Pečaj Ncžika, gospodar Robek Franc, statističarka Urbas Frania, knjižničarka Uratnik Mila, člani uprave bratje dr. Lovšin Janez, Lušin Lojze. Marži č Karel, Maršič Rihard, Turk Anton, Omladič Albin, dr. Sočavec Valentin, Savinek Polde, Fonda Anton, Rojnik Franc. Pauer Bogomila in SketelJ Alba. Sokolska trdnjava v Braslovčah krepko napreduje ln pozna samo pot naprej za kralja, domovino in narod. odlične kakovosti pakovane v pločevinastih dorah po 2 In pol litra, vsebujoč 60, 70 in 80 komadov rib, cena ZA DOZO DINARJEV 45~ postavljeno vsako ŽELEZNIŠKO postajo kupca, prt najmanjšem odjemu 6 doz, plačljivo po povzetju dobite pri »NASA RIBA«, SPLIT, izdelovanje marin Irunih ln prekajenih rib. Obračan dela ptujskih gasilcev Ptuj, januarja. Zadnjo nedeljo je imela ptujska gasilska četa v Gasilskem domu 69. redni občni zbor. Med drugimi so bili navzoči tudi župni starešina Musek. mestni komandant major Markovič in dr Šalamun kot zastopnik nadzornega odbora. Predsednik g. Vidmar je omenil, da jugo-slovensko gasilstvo vsa zadnja leta na 19. januarja proslavlja rojstni dan Ni Vis. kraljeviča Tomislava kot svoj praznik, zaradi česar se je tudi četa pred občnim zborom udeležila službe božje v proštijski cerkvi. Nadalje je izvajal, da je jugoslovensko gasilstvo nacionalna organizacija, ki jo čaka še obilo dela. katero bo mogoče izvršiti le, če se bo vse članstvo zavedalo svojih državljanskih in nacionalnih dolžnosti. V lanskem letu je preminil najzaslužnejši delavec na področju gasilstva v naši državi bivši predsednik lugoslovenske gasilske zveze Josip Turk, častni član ptujske čete. Njegov spomin so zborovalci počastili s trikratnim Slava! Nadalje jc omenil predsednik eksplozijo bencina pri tvrdki Stross in požar pri trgovcu Kreftu, kjer &o gasilci s hitro intervencijo preprečili še večji katastrofi. V letu 1925. nabavljena turbinka Magirus ni več ustrezala zahtevam, zato se je stari stroj prodal in se je dne 23. p. m. v Zagrebu kupil nov. Nabavilo se je tudi 250 m cevi. Za nakup nove motorke je občina skočila na pomoč, za kar ji gre najtoplejša zahva- la. Četa je bila ▼ zadnjem letu odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje, na katero odlikovanje so ptujski gasilci zelo ponosni Iz poročila tajnika je razvidno, da šteje gasilska četa 94 članov. Gasilska zajednica dravske banovine je odlikovala 30 članov naše čete. Po poročilu poveljnika jc imela četa 35 vaj m je bila v minulem letu petkrat klicana svojemu bližnjemu v pomoč. Dne 26. julija je bil alarm zaradi katastrofalne nevihte v Pruju, da so se Lzčrpaie razne kleti v spodnjem delu mesta. Blagajniško poročilo izkazuje saldo 209.98 din. Dolgovi čete so znašali ob koncu L 1937. pri Ptujskem predujmnem društvu 65325, pri Mestni hranilnici 5330 din, skupno 70.655 dinarjev. Po poročilu reševalnega oddelka je imel ta 104 prevoze. Za vse te intervencije je reševalni avto napravil na vožnjah 1.854 km. Za izvršene prevoze so v lanskem letu znašali stroški i 1.467 din. Od tc vsote je bilo do konca leta poravnano 8.857 din in znaša zaostanek 2.610 Din. Vse denarno poslovanje se vodi preko Mestne hranilnice, preko katere se tudi vplačujejo vse vožnje in izplačujejo vsi računi Saldo na koncu leta 1937. znaša 3.860 din, katera vsota je naložena v Mestni hranilnici. Sledile so nadomestne volitve, pri katerih je bil za poveljnika izvoljen Vauda Ignac in za oddelkovodjo Runovc Franc. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Preračun škofjeloškega cestnega odbora škofja Loka. 2. februarja Z ustanovitvijo samostojnega sreskega načelstva je dobila škofja Loka tudi svoj cestni odbor, ki ima pisarno na Mestnem trgu. Zanimanje javnosti za naše ceste ni majhno in to iz razumljivih razlogov. Navajamo v naslednjem nekatere najvažnejše postavke iz letošnjega proračuna. Vsi dohodki so uravnovešeni z izdatki znašajo pa 1,663.720 din. Iz zneska dinarjev 1,048.860, ki ga bo dala banovina, se plača dobava gramoza (400.000), valjanje ceste škofja Loka—kolodvor (91.000). popravilo opornih zidov (166.000) in regulacija ceste od sodiščnega poslopja do vstopa v Poljansko dolino. Iz svojih sredstev v znesku din 100.620 bo dajal cestni odbor podporo občinam za vzdrževanje občinskih cest kril bo z njim posojilo, ki bo najeto za gradnjo mostov, nadalje bo porabljen denar za nakup parcela, kjer meravajo postaviti garažo tn skladišče, za gradnjo novega železobetonsKega mostu ▼ Dolenji vasi pa je določenih din 10.000. Banovina in cestni odbor prispevata vsak polovico, za puštalski most 130.000 din, za praprotniSki pa 330.000. Ker se bo letos lice kolodvora zaradi naprave pokrite peronske strehe močno izpremenilo, bodo uredili tudi trg pred kolodvorom. Banovina, cestni odbor in železnica bodo prispevali. Iz sredstev za javna dela (Izven proračuna) je predvidenih tudi več del. Tako se bo delal podporni zid v Podzijalkl pri Železnikih, nadaljevalo se bo z gradnjo ceste Sorica—Bohinj, predvideno je valjanje in nadaljevanje ceste Petrovo Brdo— češnjica. omilili in izravnali bodo tudi nekaj klancev in ovinkov, mislijo pa tudi na odstranitev PeresciuttiJeve hiSe v Gorenji vasi. Izdatki cestnega odbora m bodo krili z 18% doklado na državne neposredne davke, s prispevkom za izredno uporabo cest, • prispevkom banovine in a poso-jOom. >JUTRO«. bL 2& 4 DB Milijonski film kulture, lepote in borbe A ZEMLJA44 Tel. 21-2* Film je v nemškem jeziku. Danes ob 16., 19. in 21.30 uri ELITNI KINO MATICA lel. 21-24 llomače vesti * Kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič je prišel na krajše zdravljenje v Novi Sad, ki ima slovito jodno kopališče. Spremlja ga njegov tajnik Spasojevič. Kraljevski namestnik bo ostal v Novem Sadu približno 14 dni. * Začetek tradicionalnega praznika v Dubrovniku. Starodavni Dubrovnik slavi kot svojega patrona sv. Vlaha m so njegov praznik slavili že v stari dubrovniški republiki. Po točnih predpisih je bilo vsako leto izvršeno to slavje, katero otvorijo s terase stare Sponze štirje trobentači, cerkve in javna poslopja pa razobesijo zastave. Tudi letos bo izvedeno slavje po starem obredniku in v Dubrovniku se bo zbralo ljudstvo od blizu in daleč v pestrih narodnih nošah. * Jubilej tubo tiskih gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo v Subotici je imelo te dni svojo glavno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da bo društvo letos 17. in 19. jumja slovesno proslavilo SClst-nico svojega deiovanja. Izvoljen je bil odbor. ki bo za proslavo vse pripravil, in najstarejšim članom požrtvovalne gasilske organizacije so bila izročena odlikovanja in priznanja. * Smrt uglednega pomorca. V Dubrovniku je umrl kapetan trgovske mornarice Vicko Miloš, član upravnega odbora Du-brovačke plovbe in njen inšpektor. Pokojnik je bil ugleden pomorščak in mnogo je pripomogel k napredku Dubrovniške plovbe. kateri je smrt v dobi enega leta ugrabila dva zaslužna odbornika. Lani je umrl eden od njenih ravnateljev štefi Račič, zdaj pa. kapetan Miloš, ki je bil Račičev zet. * 24 ur po moževi smrti pobrala tuga tudi ženo Pri Sv. Treh kraljih je umrl 65-letni posestnik Andrej Lesjak. Njegova smrt je njegovo 60-letno ženo Marijo tako pctrla. da je naslednjega dne tudi ona umrla in so imeli v hiši kar dva mrliča. Z nesrečno rodbino sočustvujejo vsi sosedje. Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo po) kozarca naravne Franz-Josefove grpnčice. užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena. naitopleje priporočana in se dobiva povsod. r-H 8 tn 15 ISfcaa * Gojenci dobrodelnega društva v najbolj nezdravi hiši. Pred kakimi 7 leti je bilo ustanovljeno v Zernunu dobrodelno društvo »Milosrdjec v namenu, da da zavetje Ln oskrbo revni zemunski deci. Vse to je lepo in hvalevredno in bi bila sreča, če bi Silo še več takih društev. Društvo ima za članice kakih 300 ugled.nb dam iz Zemuna. Ustanovilo je kuhinjo za revne dijake, ima pa tud1 zavetišče za deco, ki pa je namvVxn3 v eni iz.ned n«iJjolj nezdravih vlažrih 'ii5 v Zemrii i. To poslopje je znano pod imenom s-scjri ubož-nica«, ker je služilo takemu namenu nekdaj pred dolgimi leti. Za dečje zavetišče ni poslopje v nobenem oziru primerno. * Vuzeniški most popravljen. Kakor smo poročali, je m; raslo vodovje ob zadnji po-vodnji odplavilo vuzeniški most, ki veže Muto s Vuzenico. Sedaj pa so pričeli z gradnjo novega mostu in je pri delu zaposlenih več domačih delavcev. * Brezposelnost. V Vrenčhurjevi usnjar-ni v Marenbergu so zaradi pomanjkanja naročil omejili obrat na 4 dni tedensko. Večje število delavcev je ob zaslužek. * Džamija v Gusinju v Črni gori je stara preko 300 let in zgradil jo je prvi oto-mar.ski vezir, katei-ega je sultan ustoličil v Skadru. Zanimiva je ta stara džamija zaradi tega, ker je smel nekdaj moliti v njej samo paša s svojim spremstvom. To je bilo v dobi. ko je bilo Gusinje s širšim okolišem pod oblastjo zloglasnega Ali paše Gusinjca. * Nalezljivo možgansko vnetje v Črni gori. V okolici Podgorice v črni gori se je pred nekaj dnevi pojavila nalezljiva bolezen možganskega vnetja, ki je zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. Prvi primeri te bolezni so bili opaženi v lješko-poljski občini in epidemija se je potem prenesla še v nekatere druge kraje. Upravitelj banovinske bolnišnice sKruševac« trdi, da je v istih krajih ta epidemija zahtevala več žrtev pred izbruhom svetovne vojne, a da se pozneje ni več pojavljala. Pred nevarno boleznijo je prebivalstvo v velikem strahu Ln iz vasi, kjer so bili primeri epidemije, nočejo več kupovati mleka Zaprli so tudi nekatere vaške šole. * Lev, mačke in psi na dražbi. V Osje-ku preživlja svoja zadnja leta revna in zapuščena stara baronica Pavlina Veseli, ki je imela nekdaj na svoji pristavi in pozneje tudi v svoji hiši v mestu nenavaden zoološki vrt. V enem delu hiše so bile kar v sobah nameščene trume mačk, v drugem delu hiše pa psi. V posebnem poslopju na dvorišču je imela starka tudi leva in še nekatere druge živali, ki jih je v nekdanjih boljših časih kupila pri potujočih me-nažerijah. Čudaška starka je sosedom s svojo mer.ažerijo delala dosti neprilik in že mnogokrat so morali posredovati organi mestne občine. Konjederci so ji odpeljali že večino psov in mačk, lev in še nekatere druge živali pa so bile zdaj na dražbi ki pa je že tretjič potekla brez uspeha, ker noče nihče kupiti starega leva CiH?ška starka ie zadolžena pri vseh osie5V'h tr«-o"cih. Znana je pod imenom »mačkamama«. * l*ri m pri in in mo»niah *■ praha vi vt* mit* »mtraj nn prazen ?elo*c o-tila guvernerja Narodne banke dr. Rado-savljeviča kakor tudi trgovinskega in finančnega ministra, in sicer v nadevi potrebne reforme kreditne politike N*e pooblastijo eskontni oddelki oodrtižnic Narodne banke, odločati o kred't.ih do 100.000 Dm, in da se pritegne en zastopnik zagrebških gospodarskih krogov kot član v izvršilni odbor Narodne banke. Glede kreditov za mobilizacijo malih vlog pri r^ščitenih denarnih zavodih, pa je guverner dejal, da je Narodna banka že pristala nn znntne kredite v korist posameznim denarnim zavodom. Kreditne motnosti denarnih zavodov pri Narodni banki pa so tako velike, da ni nevarnosti, da bi denarni zavodi v primeru nenavadnega naglega dviganja vlog prišli v težave. O gornjih vprašanjih kreditne politika Narodne banke bo najbrž razpravljal občni zbor delničarjev Narodne banke, ki j« že sklican za 6. marec t. 1 ob 9. dopoMne v palači Narodne banke v Beogradu. Delničarji, ki želijo sodelovati na tem občnem zboru, bodo morali predložiti svoje delnice centrali ali nodružnici Narodne banke do 28. februarja. $ Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. iz Liisbijane U— 70Ietnica gospe Franje Tavčarjeve. Na mnoga vprašanja glede proslave tega dne odgovarja pripravljalni odbor: Dne 8. t. m. ob 20- &o v veliki dvorani Kazine častni večer. Na večeru je predviden govor zastopnice žanetva, predaja častnega daru za »Dekliški internat Franje Tavčarjeve«, čestitanja društev in posameznikov ter vpis v pripravljeno častno knjigo. Program bo poživila vojaška godba, pevski zbori in deklamacije. Poskrbljeno je, da se bo odvijal program naglo, tako da bo imel vsakdo priliko pozdraviti jubi-lantko osebno. V dvorani bodo pogrnjene mize, buffet v oskrbi restavracije »Zvezde«. Posebnih vabil ne bo. Seveda tudi ni vstopnine. Vsakdo, kdor bi se hotel osebno pokloniti gospej jubilantki in se vpisati v knjigo, je vabljen in prisrčno dobrodošel. Obleka popoldanska ali večerna, jugos.ovenske in sploh slovanske narodne noše zelo dobrodošle. u— Društva, organizacije in večje sKu-pine, ki se bodo udeležile častnega večera gospe Franje Tavčarjeve, prosi pripravljalni odbor, da po možnosti pošljejo prijave na naslov: ^Pripravljalni odbor za proslavo 701etnice go.^pe Franje Tavčarjeve«, Napoleonov trg 6-EL že prej, da se bodo lepše uvrstile v program. MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE IMPOTENCE, za spolno oslablje-nost, za ojačenje spolne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE tablete. Dobite jih v vseh lekarnah: 30 tablet Din 84.—, 100 tablet Din 217.—, 300 tablet Din 560.—. Po poštnem povzetju diskretno razpošilja Mr. M. Gavrančič, apotekar, a glavni depo: Farm. Kem. Laboratorium »VIS-VIT«, apotekar Mr. B. Bogdanovie, Zagreb, Langov trg 3. (OgL reg. S. br. 26856/37.) u— Veliko zanimanje vlada v našem mestu za jutrišnji koncertni nastop Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Poleg kvinteta nastopita tudi oba člana solista gg. Milan Jug in Tone Petrovčič in vsak nam zapoje po 2 samospeva s spremljeva-njem klavirja. Kvintet sam pa ima na svojem sporedu 8 zborovskih del in 4 narodne pesmi. Kot spremljevalec na klavirju sodeluje kapelnik dr. švara. Prodaja vstopnic za ta koncert je v knjigami Glasbene Matice. u— Smrt učiteljice Marije Peganove. V soboto ponoči je na svojem domu v Rožni dolini po daljšem trpljenju umrla ga. Marija Peganova roj. šušteršičeva, učiteljica v pokoju, stara komaj 47 let. Pokoj-nica zapušča poleg soproga troje nedo-letnih. nepreskrbljenih otrok. Pogreb blage gospe bo iz mrtvašnice v zavodu sv. Jožefa na Vidovdanski cesti danes ob 16. \i— ženska aktivna in pasivna vo '!na pravica je zagotovljena in vsei/i voli'ka:n in volilcem je zajamčena tudi popolna tajnost volitve kralji jo Jadranskega večera v soboto 5. t. m. na Taboru. Kdo bi si pa upal glasovati kar za več kandidatk 1-K-ati. če bi ne bila tajnost zajami ^a. Tudi nosilk kandidatnih list več ne bo, ker bomo namesto njim dali glas o/niče r.ositeIji'.am najlepših narodnih ni?, ki bo-bo seveda same izbrane krasotice. Ker bo pa v soboto 5. t. m. zvečer toliko prekrasnih narodnih noš ra Taboru, je odpravljena tudi enrka v olilna prav' •?„ da bo smel vsakdo svoji kandidatki dokazati višino svojega občudovanja kar z več glasovnicami. Tajnost je zajamčena. Kandidirale bodo prav tako brhke Gorenj-ke Knkor vesele Cehinje in si bodo '5,ri:šale pridobiti prvenstvo Kosovske devejke enako, kakor ponosne Dalmatinke, tajin-stvene makedonske muslimanke in vročekrvne Primorke ter zale Ziljankc .-kratka, v sobofo bodo na Taboru ceki.iovale vse slovanske narodne noše brez strogega razsodišča in sitnih izvedencev ker bo zarer krasna naprada prisoiena tisti n.*\-narodni noši. ki ji bo občinstvo izkazalo svoje obču^ovsnie z največjim Številom glasovnic Takih volitev si ps brez izvrstne godbe ln rfruarih dobrot nftl mislfti ne moremo. Tudi to važno vpraianje Je isnajd-ljlvi prireditveni odbor 1 tubi jan rtcear* krajevnega odbora Jadranske straže re£!l odlično. e— Župančičevo proslavo bo priredilo ljudsko vseučilišče danes ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma- Predaval to znani slovstveni zgodovinar g. prof. dr. Anton Slodinjak- značilne Župančičeve pasmi pa bo recitiral režiser g. Oiril Debevec iz Ljubljane. Vabimo občinstvo, da se udeleži Župančičeve proslava v čjm večiem številu. KINO ME r R O P O L CELJE prinaša danes »POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV«. Najmonumentalnejši film iz časov rimskega cesarstva! — Poslednji dnevi poganskega sveta! — Razkošje rimskega imperija! — Fantastične snimke erupcije Vezuva! e— Prva kulinarična razstava je bila otvorjena včeraj dopoldna v mali dvorani Celjskega doma ob lepi udeležbi občinstva. Predsednik raztave g. Rihard Pucelj je pozdravil vse udeležence, zlasti predisednika Združenja gostilničarjev p. Pečuha, direktorja trgovske šole g. MarinSka Ln mestnaga računskega svetnika g. Grobelnika ter 6 kratkim nagovorom o težnjah gostilničarcike-ga stanu ia pomenu razstave otvoril kulinarično razstavo. Predsednik Združenja gostilničarjev v Calju g. Pecuh je čestital razstavnemu odboru in razstavi jalcem k njihovemu požrtvovalnemu deiu. Sledil je ogled razstave. Razstava je zelo okusno urejena, pestra, poučna in zanimiva. Polag izdelkov kuharske umetnosti Ln aranžmanov pogrnjenih miz so razstavLieni tudi lepi servisi, žganje in likerji, gorčičmi izdelki itd. Lepo razstavo je že prvi dan obiskalo maogo ljudi. Razstava bo odprta do vštate nedelje 6. t. m. vsak dan od 8. do 19. KINO U N I O N Danes film »E U M E N A ZASTAV A« (Die geibe Fahne). Hans Albers — Olga čehova. Iz Maribora a— Župančičev večer priredi Ljudska univerza v petek v počastitev 60-letnice našega velikega pesnika. O Zupančiču bo predaval naš znani literarni zgodovinar dr. Slodnjak iz Ljubljane, režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec pa bo dvignil proslavo z recitacijo Zupančičevih najznačilnejših in najlepših umetnin. Maribor bo Gospodarske vesti = Oživljenje mednarodne trgovine t Evropi. Številoe evropske države so že objavile podatke o aunanji trgovini v lanskem letu, ki vsi kažejo prav občutno povečanje o'sega trgovine z inozemstvom. Največje odstotno povečanje izvoza beleži Italija, kar pa je v zvezi z okolnostjo, -ia je bil v letu 1936 italijanski izvoz zaradi abeMn-ske vojne zelo slab. V primeri e prejšnjim letom se je lani italijanski izvoz poveča! za 105% (od 3.83 na 7,85 milijarde liri. Zmotno povečanje izvoza beleži tudi Francija, in sicer za 54% (od 15.5 na 23.9 milijarde frankov), kar pa j«, zopet v znatni meri posledica ponovne devalvacije. Tudi izvoz Nizozemske se je povečal za 54% oi 746 na 1148 milijonov goldinarjev), za 49®/o sa je dvorni! izvoz Čehoslovnške (od 8.04 na 12.00 milijarde Kč). za 48% izvoz M-džar. ske (oi 405 na 601 milijon ®engov\ za 46% izvoz Švice fod R82 na 1286 frankov), za 42'/« izvoz Jugoslavije tod 4376 na 6272 milijonov Din), za 38% izvoz Bolgarije (od ->300 na 5450 mili ionov levov), za 39% izvoz BclgH* (od 19.9 na 25.7 milvardp frankov, za 28% izvoz iz Avstrije (od 95° na 1217 milijonov šilincov. za 24% izvoz Nein-či«e (od 4768 na 5911 milijonov marV), -m 18% izvoz Anglije (oi 441 nr< 522 milijonov funtov) in za 16% izvoz Poljske (od 102o na 1193 milijonov zlotov). = Rekordna svetovna produkcija železa in jekla. Po pravkar objavljenih podatkih je lani svetovna produkcija železa prekoračila prvikrat v svetovni zgodovini 100 milijonov ton. Dosegla je namreč 102.5 milijona ton nasproti 90.1 milijona ton v prejšnjem letu. S tem je svetovna produkcija železa prekoračila tudi največji obseg iz konjunkturnega leta 1929, ko je znašala 97.3 milijona ton. V zadnjem letu pred vojno pa je dosegla le 77.9 milijona, ton. Tudi v svetovni produkciji jekia je lansko leto prineslo rekord v višini 135.7 milijona ton nasproti 121.9 milijona ton v prejšnjem letu, 118 milijonov ton v letu 1929 in 75 milijonom v letu 191S. Od celotne produkcije železa odpade na zapad-no-evropske države (Anglijo, Nemčijo. Francijo, Belgijo in Luxemburg) 38.5 milijona ton, nasproti 34 milijonom v prejšnjem letu in 36.4 milijonom v letu 1913. V primeri z zadnjim predvojnim letom se torej produkcia železa v z^padni Evropi ni mnogo povečala in odpade pretežni del povečanja v primeri s predvojno dobo na Zedinjene države in na Azijo. Pri tem je značilno, da je od zapadno evropskih držav zabeležila lani v primeri s prejšnjim letom najobčutnejše povečanje produkcije V zagrebškem privatnem klirrngu 90 se trgovali avstrijski šilingi po 8.75, grški boni pa po 28.8750. Nemški klirinški čeki so se danes nudili nekoliko ceneje in sicer po 14.48. Do zaključkov pa je prišlo za 15. februar po 14.38, za konec februarja po 14.39 in za konec marca po 14.40. Na beograjskem efektnem tržiš6u je bila tendenca v Vojni škodi nadalje čvrsti, in je prišlo do prometa po 440.50—441. Promet je bil še v 6"« begluških obveznicah po 87, v 7"/o Blaircvem po?=ojilu p^ 89 in v delnicah Narodne banke po 7770-UEVIZE Beograd Amsterdam 2403.56—2418.23. Berlin 1733.02—1746.90, Bruselj 727.S4, —732.91, Curih 996 45—1003.52, London 215.19—217.25, Newyork 4267.26—4303 98 Pariz 140.92—142-35. Piaga 150.93— 152.04, Trst 225.35—228.43. Curih. Beograd 10. Pariz 14.1650, Lo»-don 21.62375, Newyoimu oo*e«tn«1ni voz. tro«4, tn v vrsHno*+j oko™ Pri i« .Tfnni"" nariev. Po1M*« i« .T#>rm«m« tr- roffi* orožnikom, ki bodo vodili nadaljnjo preiskavo. 1929 16.2), produkcija Francije pa je na-j rasla od 6.2 na 7.9 milijona ton. pri če-! mer pa hudo zaostaja za letom 1929., ko je znašala produkcija preko 10 milijonov ton. Najobčutneje se je v zadnjem letu povečala produkcija v Zedinjenih državah, kjer se je povzpela v primeri s prejšnjim letom od 30 na 38.3 milijona ton in je bila pri tem za 8.4 milijona ton večja nego v zadnjem letu pred vojno. = Trgovska industrijska d. d. Merkur v Ljubljani znižuje po sklepu na občnem zboru 16. junija 1937. svojo glavnico od 1.5 na 0.5 milijona Din, tako da dobe delničarji za tri dosedanje delnice po 100 Din eno novo po 100 Din. Delničarji morajo do 16. februarja položiti svoje delnice pri blagajni tiskarne Merkur v Ljubljani (Gregorčičeva 23). Delnice ki ne bodo predložene do tega roka, izgube svojo veljavo. Obenem objavlja upravni svet družbe poziv na subskripcijo novih delnic v zvezi s sklepom občnega zbora, da se znižana glavnica z novo emisijo delnic zopet poviša za 250.000 na 750.000 Din. Stari delničarji imajo pravico vpisati na tri delnice stare emisije eno delnico nove emisije, vendar morajo to opcijsko pravico uveljaviti pri blagajni tiskarne Merkur do 16 februarja. Nove delnice se bodo izdale po tečaju 105 Din za delnico. - »Arbor«, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani je sklenila znižati delniško glavnico od 3 na 1.8 milijona Din. Nadalje je sklenila stopiti v likvidacijo. Likvidatorji so gg.: dr. Rudolf Marn (preds.), dr. Pavel Pestotnik, dr. Janko Berce, Josip Biber, Peter Grasai, Ernest Hieng in Anton Reschitz. Borze T februarja Na beograjski bom so a« dan« rr-trijski Ultofi anova nekoliko okrepdi tn o ae T privatn«ns kllrtagu trnova* pa S.T411, anglead ft»tl pa »o po 288, m*d- tam ka so m ftrScl bon! nurffTl po n. Nemlkl klirtafld Mt stanejo njeno 14J)Q. Iz Krškega Novi tain.k ine&tne občine krške. Ker «e je r odhodom gdč. (Ve^tine Valantova, ki se je porokla. izpraznilo iu-j&Io "finskega tajnika mestne obiti ne Krško, je bil na poslednji seji občinv-k.-^.i «ve»a sprejet tajnika g. N. Puntar. do»edan.ii tajnik občine Leskv»vec Pri Krik; m, in -u-er mesečno 170m lia. k— Odhod proviiorja Gre«rorita u Kr-škeg*. Med najznačilnejše o«^bnorti Krajanov neidcircačinov je spadaj nedvomno pro-vizor lekarne g. Gregor i č, ki k" kot Hrva* živel med nami domala deset lat. Pred kratkim se je -vrnil v cijo uo.iraI.io ki ie prevzela mesto provizorja gdč- maeistra Juva-nova iz Ljubljane, docim je dru_ia magistra v lekarni pa Marta Sch^ab-Trenčeva. k— Videm pri Krškem — raj r'«milri'». Skoro ne bo več hiše na Vidmu, ki je d* H: bili oihit&a-li v posta'njih dveh letih vlomilci z večjo ali manjšo srečo. Pred traimi dnev i eo neznani lopovi vlomili na čisto poseben način kakor nedavno v gostilni Tomaži? v vilo Maver. Pobrali so le nekaj malega perila. ker so bili prepodeni- Ta dni pa so skušali vlomiti v trafiko Buršič v Stari vasi. Vidmu je nujno potrehna orožnaška stenica. Iz Ptuja —j Za Žapančičevo 60 letnico je ptujska knjigarna Tkkarae sv. Cirila priredila v svoji izložbeni skrinjici na vratih trerovine okusno razstavo Župančičevih daL Oglejte si! —j Odhodniea sreskega 5'lsVega nadzor, nika Davorina Sterka, ki je te dni nastopa svoje novo službeno mest© v Krškem, je nekaj dni pred noesrovim o'hodom združila pripadnike ptujskih narodnih društev v Na. rodnam r'omu. Predstavniki društev so od-hajax>6enru izrekla ▼ imenu društev priznanje in zahvalo ter so mn želeli na novem Po!ožaju obilo sreče in uspeha. -j Zborovanje »reškega društva JUU v Ptnju bo ▼ Ptaju 12. t m. v eofcolski dvorani« Mladike«. Na program n bo predajanja profesorja Basa o skupni nastnuh kmete v zgoTovini ali na profesorja Sodnika 0 novem pravopisu. Udeležba stanovska dolžnost. j— Na hodniku civilnega sodišča j« v soboto nekdo ukradel dvoje moških kole«. vrednih 1.500 din. Ker so s« Se v teku lanskega leta ponavllale tatvine ko'es. sodijo. da se Je tat ir>eda"rirat s* kolesa na sodnijakem Hodniku. Doscdante poiz-vedbs po iwewtn as ostale breauspeSna. -oi stoletja ie Aelu%e CMD, dmruitao U napol staUtla 3adcson Gregory: 10 Juana Castanares Roman »Jeli, da ti nI všeč, ko ti pravi kar kratko ,hom- bre', meni nič, tebi nič — kaj, amigo?« je vprašal »Zakaj mu ne poveš? Pojdi pa mu reci!« Hawk je krenil naravnost v hlev, kakor je bil rekel. Našel je konja osedlanega. vajete odvezane, ostroge pričvrščene k sedlu, puško na pravem mestu. Konj, krasen lisec, mu je pričakujoč iztegnil glavo naproti, se dal božati in še dolgo gledal za njim, ko je spet odšel iz hleva. Odtod je šel po ovinkih, ker ni poznal vrtnih steza, križem kra-žem pod drevjem proti zadnji straini hiše. Zrak je bil dišeč in hladen, mesec je svetlo sijal z jasnega nočnega neba, bilo je skoraj kakor podnevi Poprovci so metali črne sence- Nekje je gostolel slavec. Hawk je negibno obstal v senci in potegnil na uho. Guera ga je prva zagledala in urno in tiho kakor senca smuknila k njemu. Čipkasto mantiljo si je bila potegnila globoko na čelo, in obraz, v katerem so ji sijale velike oči, se je belo svetlikal v mesečini. »Nocoi je zrak nabit z elektriko — ali se vam ne zdi, Guera Perrigo?« je rekel Hawk ter ji po- gledal globoko v oči. »E1 Topo Hodi okrog kakor razdražen lev; očka Perrigo, čeprav je videti hladnejše nravi, je takisto nemiren im živčen; in njegova hčerka, samostanska gojenka, trepeče in drhti po vsem telesu — < »Ubiti človeka je nekaj straSnega, senor!« Je razburjeno zašepetala. »O! Res!« Zdaj se ji je posmehoval. »Se pred nekaj trenutki bi bil prisegel, da bo Guera z ve-ljem nosila Blondinov skalp, če ji ga kdo pokloni. Kaj se je izpremenilo v teh nekaj minutah? Ista Guera ni daleč od tega, da se raz j oče zaradi senor-ja Blondina!« Kakor jeklo ukreSe iz kremena iskro, tako Je že omemba Blondinovega imena navdala dekletovo dušo s plamenečim srdom. Pobešene roke so se ji skrčile v pesti. Za trenutek je bila videti neodločna, kakor da bi se obotavljala in omahovala med strahom in upanjem. »Vprašali ste me, ali bi vzdignila roko, da režim temu — človeku življenje, in jaz sem rekla ,ne'. Kakšen vzrok bi mogla imeti? Vi ga ne poznate tako, kakor ga jaz poznam, in tudi nimate istih nagibov kakor jaz —« »Zanesljivo veste, da ne?« ji je segd v besedo. »Toda,« je resno nadaljevala, »ne morem si kaj, da zdaj ne mislim nanj, ampak na vas, senor Ca-pitam!« »Name?« Nesramno se je zasmejal. »Mislil sem že na to, vi samostanski metuljček, da bi si vsak. kdor bi naju videl v tem zaupnem pogovoru, po vsej pravici sklepal, da mi je vaSa ljubka osebtca razvnela srce. Toda vam ali samemu sebi ne bi bil nikoli prisodil takšne neumne misli Toliko ljubeče skrbi! Za koga? Zamet Pha!« »Ljubeče morda ne,« Je hitro odgovorila, »a vsaj človeško spodobne; pravične nasproti človeku, ki se ponuja, da me reši neznosnega preganjanja in vezi, ki me ponižujejo v dno duše!« »Romantična metuljčkova dušica ima torej nagnjenje do tragičnih vlog, čeprav 80 jo vzgojili za samostanskimi zidovi?« se je porogaL Oči so se ji jezno zaiskrile. Toda obrzdala se je in hladino dejala: »Odločilni dogodki nas čakajo nocoj, senor. Tragedija ali komedija — kaj vem, kaj se obeta? Ali veste, kaj je to: ubiti človeka? Ali ste že kdaj koga ubiii?« »Odgovorite si na to vprašanje kakor hočete,« je rekel z neomajnim ravnodušjem, »in nadaljujte.« »Ubiti človeka, čeprav v pravičnem boju, in čeprav bi najboljši človek pokončal največjega lopova, je toliko kakor prestopiti prag, izza katerega ni več vrnitve. Toliko, senor, kakor posrtati izobčenec, ki mu je ves svet nasprotnik! V takšnem položaju je moj oče, senor!« »Tako? Nu, temu se ne čudim. Dedec ima pravo morilsko glavo.« »Oh! Ali me hočete res izmučiti?« je zastokala in se odmaknila; vsaka mišica njenega telesa je bila napeta. Globoko je zasopla in se vsaj navzven obrzdala, preden Je nadaljevala: »SBsBm, da vanf v zameno za nevarno skrivnost, ki ste mi jo zaupali, lahko povem te reči; pravično je in škoditi ne more nikomur. Moj oče je ubil človeka, dasd T pravični jezi in zgolj zato, da je rešil čast moje matere. Od tistih dob živi kakor preganjana žival; od tistih dob ga ima Blondino povsem v oblasti; od tistih dob ne pozna več mirnega spanja. In celo jaz —« . »Blondino zlorablja svojo moč tn vas sffi h koraku iz v igralsko beznico?« je osoroo vprašal. _ »Da. Vprašali ste me. aH imam od šampanjca procente in delež od dobička, za to. da se postavljam igralcem za hrbet AH ni strašno? In vendar delam vse to rada in še hvalim Boga za priliko; kajti mislila sem, da s tem odkupljam očeta in sebe od Blondinove oblasti. Zdaj pa — nocoj —« Opazoval jo je, ves radoveden, kaj pride zdaj, in se vzlic svoji posmehljivi na turi čudil, češ, koliko resnice neki je v njenih besedah in koliko utegne biti laži in namerne prevare. »Ali bi se poročili z menoj, senor? Duhovnik ja že tu. Poročite se z menoj in —« Zasmejal se ji je v oči »Preteta čarovnica ste, dekletce! Dražestna, zapeljiva, sveža kakor breskvi ca in nežna kakor mesečina. A da bi vas vzel za ženo? Ne, hvala lepa!« Kri ji je zavrela od globokega ponižanja, srda in maščevalnosti; še v temnem somraku pod poprovci je razločno videl, kako ji je planila rdečica II oglas! Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Na f manjši znesek 17 Din. Mehanika za kolesa spreimem takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Poitea mehanik«. 2114-1 Vezilja 3 »rčletnp pra*-.o, »enirana ir »ezenio * vsakovrstnirr Hatom, dob! traino name ščente Nika Ivkovič, Novi Sad 1746 1 ln Beseda 1 Din. davek 3 Cm za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Na.imaajši saesek 17 Din. Gospodična z dvorazredno trgovsko žolo. z znanjem aekaj nemščine Išče službo •i;it praSttikatinJa, naj raje v pisarni. 1'omidbe r.a ogl odd. Jutra pod »Proti mali plači«. 2049 2 Beseda 1 Din aavek 3 Din sa šifro ali dajanje iiasiova 5 Din. Najmanjži znesek 17 Dla. Inštruktorja - visokošolca » klasično gimnazijo, sprejmem z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na poštni predal it. 174, Ljubliana. 2075-4 Strojepisni pouk Večern; teča; 2a začetnike in izvežbance Dva oddelka —- od pol 7. do 8 in od pol 8 do 9. zvečer. Naj- rnoderneiša stroiepisnica na razpolago 25 r.airazličnejših pisalnih stroiev. — Vpiso-vame dnevno od pol 7. do S 2večei šolnina nainižja. pričete* pouka J. tebruA.ia. Tečaj! 2 do 4 mtsece — Christotov učn: zavod. Do mobranska ce*f» 15 1672-4 Dijake poclučujem francoščino posamezno in grupe. Cena zelo zmerna. — Ivanovsky — Cesta 29. oktobra 20. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana, Woifova ul. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati, ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni oddelek, v komisijsko prodajo po zelo ugod nih pogojih. Kupcev je v tem oddelka vedno dovolj za dobro ohranje no pohištvo. Vso rekla mo preskrbimo sami — Sporočite nam na do pisnlci ali ustno. Prevoz pohištva v naS komisij ski oddelek preskrbimo sami. — Ivan Mathlan. LlubMana, Tyrševa ce sta 12. 79 12 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradben, strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37-53. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Večje zemljišče naprodaj t severnem delu tiubljane. svetokr Jki >kr2j. Naslov v vseh poslov-.ini-cab Jutra. 1670-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aU daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. K V ■MHB&sbbhb Enosob. stanovanje event. s kabinetom, išče mirna uradniška stranka (2 osebi) za marc. Plačnik sanesljiv in točen. Ponudbe aa ogl odd. Jutra pod »Čedno«. 2061 -21a Najboljši trboveljski ? R E M O G brez prahu, koks. suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, felef 20-59 Sveže najfinejše norveško rlfefe olje lz lekarne dr. G PICCOLIJA v Ljubljani se priporoCa bledim in slabotnim osebam Med mestom In deželo -»osrednje »J litrov o mali oglasnik Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov 23 V ogradi je ležalo nekaj vrvi in nekaj cunj; s pomočjo vsega tega so hitro storili Kitajca neškodljivega. Dečka nista bila zaman skavta! »Tako«, je rekel Ivo, »zdaj morava najprej gledati, da spraviva zaboj z dragocenostmi na varno; in naša lastna varnost na tem otoku tudi ni več kdo ve kaj prida.« Odločno sta pograbila težki zaboj in ga odvlekla. klotaste, polnjene s fino vato od din 95.— naprej, mako klot v vseh barvah od din 120.—, svilene odeje od din 190.—, puhaste odeje in pernice, blazine, blago za posteljno perilo kakor tudi že izgotovljeno posteljno perilo, blago za posteljna pregrinjala in zastore, itd. nudi največjo izbiro špecijalna trgovina F. I. GOničAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. Presenetliivo odkritje zdravnikov vrača mladost uveli gubasti koži BBSBKBBSSPSBIMBBM BMM| 4T RMI MMIHtlltllUIliltlHIttll j 11 IlilUUUiii lll(tfiflillllltlllMIlltlilUI UtUlilllltiUliltliltJ tltlllillliiitftlllli UIIUUUlUtlltfiR f II11 > a rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione i. t. d. — Informacij;? brezplačne* AGENTURA: M. MUSANIČ — SPLIT, Zadarska br. 10. "fnnpTTFrrfrjfifUffTtt ® fi ffmMTrr."ttrifiin?rni?fif {mrjiiiiriftfnrrFf UI; H ffinnijfffjifsiMiMKrffiJfinff TfrrmiifTTTi?nBnj?j f ninirHT: 1 Velika lirična, simfonična sezona mestnega gledališča Giuseppe Verdi. 9. JANUARJA — 24. MARCA. SPORED: Otello — Don Pasquule — H Champiello — Tosca — Manon — II Dibuk — Boris Godunov — Mojstri pevci niirn-berški I Misteri Dolorosi — Beethovnova Missa Solemnis in dva simfonična koncerta. DIRIGENTI: Umberto Berretoni — Piero Fabbroni — Franz von Hoesslin — Gino Marinuzzi. V GRADU S AN GIUSTO: karakteristična klet s pristnimi -"-—p^L italijanskimi vini. ^Informacije: EMT, Petra Ko-^ ciča br- 6> Beograd, in ENTE P RO VINCIA L E per il turi/mo, Trieste, AZIENDA AUTONO-MA di Sogglorno e Turismo, Neki dunajski medicinski strokovni list objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet Dognati je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih ie mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi Šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo. Gube izhajajo od tega, ker koža • staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali, čim dobi človeška koža spet te elemente, }o osvežijo dn pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovanj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega profesorja si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko na^de samo v kremi Tokalon (rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta tn leta mlajši, čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in najodpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar. Iščemo zakonski par, ženo kot kuharico, ki zna kuhati meščansko hrano, moža za vrtna ln hišna opravila. Le ponudbe s prima referencami pridejo v poštev. Poslati na Propaganda a. d. prej Jugosl. Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni pretinac 409 pod S fro >888 ra in da s svojim pristopom v Aero-kJub pomagajo naši aviaciji do napredka. — Pripravljalni odbor. Naše gledališče DRAMA četrtek, 8.: Veronika DessniSka. Red četrtek. Zupančičeva tragedija »Veronika Deseniška«. Zasnova in izpeljava Veronikine in vseh drugih usod je notranje in v slogu ter stihih dognana v tisti meri. ki jo je zmožan od slovenskih pesnikov obvladati samo mojster besede kot je Zupančič. Ta predstava je resnično veliko doživetja slovenske mojstrovine, ki ji dajejo umetniške kreacije dramskega ansambla odgovarjajočo zunanjo podobo. OPERA Četrtek, 3.: Zaprto. Uprava gledališča obvešča občinstvo, M je kupilo vstopnice za gostovanje italijanskih liričnih pevcev v operi, da tega gostovanja ne bo. Pri njegovem aranžmaju se je uprava posluževala gledaliških zastopnikov v Trstu in Milanu. Tem pa se ni posrečilo dobiti od centralnih oblasti v Rimu dovoljenja za nastop italijanskih pevcev izven države. To zaradi tega, ker so si strokovna društva do nadaljnjega pridržala vse tozadevne aranžmaje v inozemstvu zase. Tako gostovanje italijanskih liričnih pevcev odpade. Prosimo, da se kupljene vstopnice vrnejo dnevni blagajni ▼ operi, ki povrne zneske. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 5.: >Niena vslika ljubezen«- premiera ob 20.15 Nedelja. 6.: »Njena velika ljubezen«, ob 20.15. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 3.: Gospoda Glembajevi. Red B. Gostovanje Vladlanirja Skrtin&ka. Zadnjikrat H A I O Četrtek. 3. februarja Ljubljana 12: Zborovske pesmi T-tpega podsaveza ki se bo pričela v nedeljo 6 t m ob 10 dopoldne pri Celi^ki koči. bo do vsej priliki orekorila vse do<=edanie Pi-'iav!ieni so naj boliši tekmovalci iz naše drirave. zlasti z Jesenic in Ljubi iane bo udeležba velika, zato bo bo^ba nadvse huda in zanimiva JZSS Redna mesečna plenarna seja upravnega odbora bo v četrtek ob 20 30 v savezni pisarni. Tvrševa cesta I/IV Točna in sigurna udeležba je dolžnost vseh odbornikov! SK Reka (smučarska sekcija) Redni članski sestanek bo v četrtek 3 t m ob 20 v gostilni »Konzum« na Glincah Zaradi važnosti udeležba obvezna SK Mars V četrtek ob 20 zadnja sei« pred občnim zborom Zaradi važnost: strogo obvezna udeležba — na običajnem me-•tu Nadalfevanfe na 2. strani Ureiuie Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Bfimfltar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlsfcarnarja Fran Jeran, — 2> inaeratni dal Ja odgovoren Alojz Novak. — Val k LJubljani